BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen.
12. APRILA 1977
LETO: XI,ŠT. 3-4 (82-83)
MAREC - APRIL 1977


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------\
Največje gradbišče v TOZZ> Gradbeni sektor Krško je gradnja Delavskega doma in hotela visoke B ka tegorije s 152 ležišči, savno, kegljiščem, bari restavracijami,	družbenimi prostori in 3 dvoranami. Gradnja poteka na Cesti 4. julija v Krškem (Foto: Goran Rovan)
ZA SMEH IX
Himno
MARJAN KOS, odbojka ženske
Marjana Kosa je v podjetju težko najti. Opravlja delo kurirja in pri tem zagotovo vsak dan prehodi na tisoče korakov pri raznašanju pošte iz oddelka v odelek, iz pisarne v pisarno, da niti ne omenimo številnih poti, ki jih mora opraviti iz Bršlina v Novo mesto. Marjan je 30-let-nik PIONIRJA, tako dolgo je pri Pionirju, kolikor Pionir obstaja. Poleg tega pa je tudi veteran strelstva. Pred 25 leti je začel s strelskim športom in je strelec še danes. Na mnogih tekmovanjih je pristreljal PIONIRJU številne zmage in odličja. Odkar mu je začel pešati vid, se je umaknil iz vrste reprezentantov, čeprav na tekmovanjih včasih še vskoči.
Že vrsto let je trener ženske strelske ekipe, reči pa je treba, da redno vodi strelske treninge za vso vrsto Pionirjevnih strelcev in strelk. Kot rojen je za trenerja, ko trden in tršat kotp skala stoji ob mladih, ko kot oče, z mirnim, prijaznim glasom daje navodila in nasvete in
spodbuja. Le stežka je našel čas za pomenek, med katerim je še naprej skrbno motril mlado vrsto ob puškah.
— Za zdaj kar gre, je začel, dekleta so bila na predtekmovanju za ŠIG v Trbovljah prva! Pa niti niso streljale tako dobro, kot običajno! V ženski vrsti je 7 deklet. Redno prihajajo na trening. Strelk bi lahko bilo več, če bi bilo med mladimi več zanimanja za šport.
Že 25 let se ukvarjam s strelstvom. To je eden tistih športov, ko se boriš in meriš kot posameznik. Vse je odvisno od tebe: od tega, kako se boš pomiril, kako zbral, kako umiril roko, kako pomeril. Stojiš zlit s puško v eno in na tarči razbiraš svojo sposobnost. To je slast, ki se je ne da opisati, treba jo je okusiti! Treninge imamo vsak teden ob ponedeljkih in sredah od 17. do 19. ure v Športni dvorani. Dekleta in fantje naj pridejo in poizkusijo: nikogar ne bomo odgnali, vsak bo prisrčno sprejet!
r

VOLJO
v______
j
1 --------.
tORATEVC.
CELOTNI DOHODEK
Analiza uspešnosti poslovanja SGP PIONIR v letu 1976
—	TOZD gradb. sektor Novo mesto
—	TOZD gr. sektor Lj.
—	TOZD gr. sektor Krško
—	TOZD gr. sektor Zgb.
—	TOZD Togrel -TOZD SPO
—	TOZD MKO -TOZD LO
—	TOZD Projektivni biro
—	PDE Mali Lošinj
—	PDE Zvornik
—	Projekt 80
1976	1975	Ind.
288,578.378,46	338.705.485,36	85
278,692.532,60	237,476 871,71	117
240,685.015,05	220,502,169,44	109
158.693.878,24	83.669.459,37	190
34,678.978,49	28,245.944,71	123
75,817.659,31	64,644.020,86	117
35,023.727,56	28,440.000,58	123
45.378.569,36	34,738.481,72	131
8,509.832,88	7,453.238,60	114
26,633.518,77	—	_
6,776.576,90	—		
3,503.524,09	2,691.255,90	130


-1

Gornjemu posnetku lahko rečemo: prvi prva z leve: inž. Jože Filipčič in gradbeni delovodja Drago Kalin, ki z delavci podjetja Tehnograd iz Tuzle sodelujeta v okviru našega gradbišča v Zvorniku
Preden se seznanimo z rezultati gospodarjenja v letu 1976, naj omenimo nekaj posebnosti, ki so spremljale naše delo v minulem poslovnem letu. Ena osnovnih sprememb, ki je bistveno vplivala na poslovanje v preteklem letu, je nov način obračunavanja in ugotavljanja dohodka, po katerem se v celotni dohodek šteje le realizacija, ki je v določenem obračunskem obdobju plačana ali zavarovana z ustreznim instrumentom zavarovanja. Po predvidevanjih naj bi tak način obračunavanja okrunil naš celotni dohodek za povprečno enomesečno realizacijo, zato so bile planske napovedi v začetku leta dokaj oprezne. Praksa je kasneje pokazala, da spremenjen
obračun ni tako zelo vplival na finančni rezultat.
Ko tehtamo dosežke preteklega leta, ugotavljamo, da so bile v okviru delovne organizacije planske naloge v celoti realizirane. So sicer določena odstopanja med fakturirano in plačano realizacijo, ki so v glavnem pogojena z velikimi zalogami nedovršene proizvodnje pri gradnji za trg, kljub temu pa je dosežen finančni rezultat spodbuden.
Dosežen celotni dohodek v delovni organizaciji znaša 1.249.030.261,45, kar je za 15% več kot lani, celotni dohodek posameznih TOZD pa je sledeč:
DOHODEK
Iz prikazane dinamike rasti celotnega dohodka je razvidno, da so vse TOZD, razen TOZD gradbeni sektor Novo mesto, v primerjavi z lanskim letom dosegle od 9 do 90 % večji celotni dohodek. TOZD gradbeni sektor Novo mesto je v primerjavi z letom 1975 ustvarila za 15% manjši celotni dohodek, vendar je treba pri tem upoštevati, da ima del svojih zmogljivosti oddanih v PDE Mali Lošinj in PDE Zvornik, tako da je dejanski celotni dohodek nekaj višji, kljub temu pa ne dosega lanskega.
Doseženi dohodek za delovno organizacijo znaša 325.502,09 ali za 15% več kot v preteklem letu, vrednost doseženega dohodka po posameznih TOZD pa je takšna:
Posamezne TOZD so v letu
1976	ustvarile od 6 % do 27 % višji dohodek kot v preteklem letu, slabši rezultat kot lani pa izkazujeta TOZD gradbeni sektor Zagreb (ind. 99) ter enota Projekt 80. TOZD gradbeni sektor Zagreb se je v letu 1976 srečevala z mnogimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, katerih posledica se odraža na finančnem rezultatu. TOZD gradbeni sektor Zagreb je namreč edina TOZD, ki v zaključnem računu izkazuje izgubo. Upamo pa, da bo z ukrepi, ki so predvideni v sanacijskem programu v letu
1977	tudi ta TOZD normalno zaživela in dosegla boljše rezultate.
V letu 1976 je bilo v delovni organizaciji opravljenih skupno 6.040,917 efektivnih ur in 1.044.478 nadur. V primerjavi s prejšnjim letom se je število efektivnih ur dvignilo za 10%, delo v podaljšanem delovnem času pa se je povečalo za 12 %. V primerjavi z letom 1975 so se razmahnili tudi izostanki. Teh je za 6% več kot lani, v strukturi izostankov pa prevladujejo poleg rednih izostankov (letni dopusti, državni prazniki itd.), ki predstavljajo 53% vseh izostankov, še boleznine z 42 %, ostalih 5% izostankov pa odpade
(Nadalj.na nasl.str.)
— TOZD gr. sektor N. m.	1976 79,031.003,18	1975 47,186.707,24	Ind. 107
— TOZD gr. sektor Lj.	62,770.195,18	55,518.361,72	111
— TOZD gr. sektor Krško	56,638.560,38	51,175.975,22	111
— TOZD gr. sektor Zgb.	16,640.352,02	16,752.178,60	99
— TOZD Togrel	8,392.857,29	7,956.126,10	106
- TOZD SPO	30,692.256,77	24,350.598,98	126
-TOZD MKO	16,315.616,84	12,897.458,54	127
- TOZD LO	16,980.636,11	13,994.499,82	121
— TOZD Projekt, biro	6,395.370,02	5,428.737,43	118
- PDE Mali Lošinj	3,767.723,67	—		
— PDE Zvornik	—			
- Projekt 80	-	13.628,24	—
(Prenos s prejš. str.) na neopravičene oz. neplačane izostanke. Bolniški izostanki, ki so bili vseskozi problematični, so se v letu 1976 ustalili, saj so v odnosu na prejšnje leto narasli le za 1 %, pri 16-% porastu delovne sile.
V nadaljevanju podajamo nekaj najpomembnejših ekonomskih kazalcev, ki ponazarjajo dosežene rezultate dela delavcev in poslovanja SGP „Pionir" v letu 1976. Zaradi lažjega razumevanja pomena posameznega kazalca, bomo predhodno opredelili nekatere ekonomske kategorije, ki se jih najpogosteje poslužujemo pri ocenjevanju rezultatov poslovanja.
Celotni dohodek je zbir vseh dohhodkov oz, prihodkov, ki jih dobimo z realizacijo proizvodov in storitev bodisi v eksterni ali interni
menjavi, dohodkov iz naslova skupnega poslovanja, dohodkov od obresti, izrednih dohodkov in drugo.
Dohodek je razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi. Porabljena sredstva pa so vsi materialni stroški, amortizacija, izredni izdatki ter razlika med zalogami nedovršene proizvodnje v začetku in ob koncu leta.
Potrebno je poudariti, da sta celotni dohodek in dohodek obdelana še po stari terminologiji, ker je tudi letošnji zaključni račun izdelan še po starem načinu obračuna, da pa Zakon o združenem delu ta dva izraza uporablja v drugačnem pomenu.
Čisti dohodek obsega osebne dohodke in sredstva za oblikovanje skladov TOZD in delovne organizacije t.j. sklada skupne porabe, po-
slovnega sklada ter rezervnega sklada. Zakon o združenem delu ne govori več o poslovnem skladu, temveč o sredstvih za razširitev materialne osnove dela.
Akumulacija je tisti del dohodka, ki je razporejen v poslovni sklad (sredstva za razširitev materialne osnove dela) in v rezervni sklad.
Osebni dohodek je kosmati znesek, ki pripada delavcu iz delitve čistega dohodka in vsebuje tudi prispevke in davke za skupne in splošne družbene potrebe (bruto osebni dohodek).
Čisti osebni dohodek je del osebnega dohodka, ki ostane delavcu potem, ko se odštejejo prispevki in davki za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (neto osebni dohodek).
KAZALCI REZULTATOV DELA DELAVCEV IN POSLOVANJA DELOVNE
ORGANIZACIJE
Kazalci		1976	1975	IND
1.	Dohodek na delavca	98.457,67	93.438,97	105
2.	Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi (1 %)	56	57	98
3.	Čisti dohodek na delavca	83.347,25	80.071,80	104
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	10	14	71
5.	Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom	11	17	65
6.	Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi	5	8	63
7.	Osebni dohodki in sredstva skupne porabe na delavca	73.883,16	66.781,66	111
8.	Čisti osebni dohodki na delavca	4.111,75	3.548,52	116
9.	OD na delavca	5.938,33	5.419,17	110
10.	Sredstva za skupno porabo na delavca	776,96	637,19	122
11.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev skupnih potreb družbe na del.	609,07	502,14	121
12.	Sredstva iz dohodka za pogodbene obveznosti na delavca	404,76	340,97	119
13.	Sredstva iz dohodka za zadovoljitev splošnih potreb družbe na delavca	449,59	326,99	137
14.	Amortizacija na min. stop: DOHODEK	1.5	2.2	68
15.	Povpr. upor. sredstva na delavca	175.783,54	165.140,26	107
16.	Povpr. št. zaposlenih	3.032	2797	108
OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH KAZALCEV
Dohodek na delavca
V letu 1976 je na zaposlenega v naši delovni organizaciji odpadlo 98.457,67 din dohodka, kar je za 5% več kot v letu 1975, ko je znašal dohodek na delavca
93.438,97 din. Dinamika rasti dohodka na delavca je ob dejstvu, da smo povečali celotni dohodek za 16% do neke mere zadovoljiva, je
pa tudi res, da obstojajo znotraj organizacije še določene ) rezerve" z izrabo katerih bi lahko dohodek na delavca še povečali.
Dohodek v primerjavi »povprečno uporabljenimi sredstvi
Dohodek, ki smo ga ustvarili v letu 1976 predstavlja 56% povprečno uporabljenih sredstev, kar je za 8 % manj kot leto prej, ko je ta delež znašal 57 %. To sicer malenkostno zmanjšanje je posledica
POD GORJANCI
V vojnih časih obstreljena, mlada bukev pod Gorjanci zdaj modruje z velikani hrasti...
In otrokom svojim pesmi poje: o viharjih, bolečinah, o svobodi in o tujcu, ki je hotel našo zemljo, naš korak -in kruh ukrasti. ..
SREČA
Misli, spori in ideje.
Na papirjih prve črte...
In čez mesece naporne v mape vežemo načrte...
Znojne kaplje, sonce, dež...
Siv beton, opaž, železo . ..
Odri, malta in tapete; okna, vrata, sto ljudi...
In čelade in dvigala in umetnost težkih rok. . .
Končno zrastel je otrok...
Že na strehi je antena ...
Voda teče, sveti luč...
V srcih sreča, v rokah ključ . ../
ENKRAT
Samo enkrat ti dano je izbrati. .. zato nazaj ni več poti... /
R Robič
\_____________________________J
povečanja obsega poslovanja, ki je imelo za posledico povečanje obratnih sredstev.
Čisti dohodek na delavca
V odnosu na leto 1975 smo v letu 1976 povečali čisti dohodek
(Nadalj.na nasl.str.)
(Prenos s prejš. str.)
na zaposlenega za 4 % ter znaša tako 83.347,25 din. Tudi dinamiko čistega dohodka na delavca lahko ob upoštevanju pripomb navedenih pri dohodku na delavca, ocenimo kot zadovoljivo.
Akumulacija v primerjavi z dohodkom
Akumulacijo v letu 1976 predstavlja 10% dohodka naše organizacije, vendar pa moramo takoj omeniti tudi dinamiko te kategorije, ki pa ni ravno zavidajoča, saj beležimo v primerjavi z letom 1975 kar 29% zmanjšanje deleža akumulacije v dohodku ob dejstvu, da smo doseženi dohodek v primerjavi z lanskim povečali.
Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom
Dinamika, ki jo beleži akumulacija v primerjavi s čistim dohod-
V času od 19. 1. 1977 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — gradbeni sektor Novo mesto
—	s „KRKO" — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto za rekonstrukcijo objektov Zdravilišča Dolenjske Toplice — investicijska vrednost
25,008.000.- din,
—	s Cestnim podjetjem Novo mesto, kooperacijska pogodba za gradnjo priključkov na most čez Krko v Novem mestu — investicijska vrednost 17,761.532,— din;
—	z Industrijo obutve Novo mesto za gradnjo proizvodne hale in upravne stavbe — investicijska vrednost 11,849.000.— din;
TOZD — gradbeni sektor Ljubljana
—	z Gostinskim podjetjem Črnuče za gradnjo avtomatskega kegljišča — investicijska vrednost 5,220.884,- din.
kom, je še manj ugodna kot dinamika akumulacije v primerjavi z dohodkom. V letu 1976 predstavljajo akumulacija 11 % čistega dohodka, kar je za 35 % manjši delež kot v letu 1975 ko je imela akumulacija 17% delež v čistem dohodku.
Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi
Ugotovili smo že, da so se povprečno upravljena sredstva v obravnavanem letu napram letu 1975 nekoliko povečala, iz razmerij med akumulacijo in dohodkom ter akumulacijo in čistim dohodkom ter dinamiko obeh pokazateljev pa sledi, da se je akumulacija zmanjšala, ter je tako tudi razmerje med akumulacijo in povprečno uporabljenimi sredstvi manj ugodno kot leto prej. V letu 1976 je bil delež akumulacije 5 % medtem ko leto prej 8 %, se pravi da znaša zmanjšanje kar 35 %.
IfIMMMMMMMM**—••
TOZD - gradbeni sektor Krško
—	s Kulturno skupnostjo Krško za dodatna dela naobjektu: DELAVSKI DOM Krško - investicijska vrednost 3,824.921.— din,
—	s Tovarno celuloze in papirja
„D JU RO SALAJ" Krško za manjša vzdrževalna dela — investicijska	vrednost
1,000.000,-din,
—	z Osnovno šolo „JURIJ DALMATIN" Krško, za gradnjo Vzgojno varstvene ustanove Krško - II. faza - investicijska vrednost 2,003.464,— din,
—	s podjetjem „LABOD" Novo mesto, za montažno konstrukcijo proizvodnega obrata „LIBNA" Krško — investicijska
vrednost 3,300.000.— din, s Počitniško skupnostjo Krško za gradnjo počitniških hišic „D—2" na Lošinju - investicijska vrednost 3,600.000.— din.
—	z Dravskimi elektrarnami Maribor - TOZD Elektrokovinar, za temelje daljnovoda ob Savi v Krškem - investicijska vrednost 572.225,-din;
TOZD - gradbeni sektor Zagreb
—	s „Samoupravno interesno za-
jednico predškolskog i osnovnog odgoja i obrazovanja Samobor" za gradnjo športne hale in za dogradnjo šole v Samoboru — investicijska	vrednost
21,365.470.-din.
TOZD TOGREL
— s podjetjem „KOVINAR" Jesenice za montažno konstrukcijo objekta: Mehanična delavnica s pomožnimi prostori — investicijska vrednost 2,383.600,— din.
Čisti OD na delavca
Čisti OD na delavca (povprečni mesečni čisti OD) je v letu 1976 znašal 4.111,75 din, medtem ko je v letu prej znašal 3.548,52 din, se pravi, da beležimo 16% porast čistih OD.
OD na delavca
Osebni dohodki na delavca so se povečali za 10 % ter so v letu 1976 znašali 5.938,33, medtem ko je njihova vrednost leto prej bila 5.419,17 din.
Sredstva skupne porabe na delavca
Ta sredstva so v letu 1976 znašala povprečno mesečno 776,96 din na delavca, kar je za 22 % več kot leta 1975, ko je bila njihova vrednost 637,19 din. Ugotovimo torej, da ta sredstva beležijo nekoliko večjo rast kot sredstva osebne porabe izračuna z čistimi OD.
Sredstva iz dohodka za zadovoljitev skupnih potreb družbe, za pogodbene obveznosti in za zadovoljevanje splošnih potreb družbe
Vse tri skupine sredstev beležijo dokaj močan porast, tako so sredstva iz dohodka namenjena zadovoljitvi skupnih potreb družbe narasla v letu 1976 za 21 % ter je znašalo njihovo mesečno povprečje 609.07 din na delavca. Mesečno povprečje sredstev iz dohodka za pogodbene obveznosti je poraslo za 19 % in je znašal 404.59 din na delavca.
Najbolj pa so porasla sredstva za zadovoljitev splošnih potreb družbe, saj beležijo kar 37 % rast, mesečno povprečje pa je v letu 1976 znašalo 449.59 din na delavca. Povečale so se predvsem zakonske obveznosti po občinskih predpisih, del dohodka za potrebe družbenih služb ter druge zakonske obveznosti.
Od in sredstva skupne porabe na delavca
Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca (OD + osebni prejemki + stanovanjski prispevki, ki pripadajo delovni organizaciji + del dohodka za sredstva skupne porabe) dosežen v letu 1976 znaša 73.883,16 din ter je za 1 % večji kot v letu 1975, ko je znašal 66.781,66 din.
Amortizacija nad minimalno stopnjo napram dohodku
Amortizacija nad minimalno stopnjo v letu 1976 predstavlja le 1,5% dohodka, medtem ko je delež bil v letu 1975 znatno večji in je znašal 2,2 %. Zmanjšanje je torej kar 32 %. Sicer pa se je amortizacija nad minimalno stopnjo zmanjšala tudi v absolutnem znesku (v letu 1975 je znašala 6,281.197,68 din medtem ko v letu 1976 le 4,739.619,08 din). Z vidika razvoja DO ta podatek ni ravno razveseljujoč.
Povprečno upravljena sredstva na delavca
Na delavca je v letu 1976 bilo uporabljenih	povprečno
z175.783,54 din sredstev, kar je za 7 % več kot leta 1975, ko so povprečno uprabljena sredstva na zaposlenega znašala 165.140,26 din.
Povprečno število zaposlenih
Glede na povečan obseg proizvodnje, predvsem pa zaradi obeh PDE, tako Zvornika kot Lošinja, je število zaposlenih predvsem proti koncu leta 1976 dokaj poraslo, kar je pogojevalo tudi večje število povprečno zaposlenih, ki je v letu 1976 kar za 8 % večje kot leto prej in znaša 3032, medtem ko je v letu 1975 znašalo povprečno število zaposlenih 2797.
CITA BRAČKO, oec.
Gradbena
enota
Drska
Vse Novo mesto bi lahko proglasili za veliko gradbišče. Na mnogih koncih mesta dvigajo svoje dolge roke v nebo žerjavi, ki nakladajo na rastoče stavbe težke tovore in pomagajo stavbam rasti kvišku. Drugod spet vas pozdravi ob zevajočih gradbenih jamah ropot kompresorjev in težkih tovornjakov, ki odvažajo zemljo z izkopa. Tu in tam te pozdravijo pridušene eksplozije min, ki načenjajo skale, ki so odolele strojem.
Takšna so gradbišča TOZD Gradbeni sektor Novo mesto v Novem mestu. Tako je na gradbišču nove poslovne stavbe Ljubljanske banke, tako na gradbišču na Drski, kjer se že zgrajenim stanovanjskim blokom največje novomeške stanovanjske soseske pridružujejo novi, tako je na gradbišču novega hotela ob Novem trgu, tako na gradbišču nove kuhinje za novomeško bolnišnico ob Smihelski cesti, tako na gradbišču Posebne šole v Šmihelu.
Ob zasilnih stavbah na posameznih gradbiščih že leže grmade na-voženega gradbenega materiala, da bi bil takoj, ko bo treba, pri roki. Povsod hite težki gradbeni stroji, ki se zajedajo v zemljo. Čas beži, dogovorjeni roki za dograditev so kratki, treba je hiteti.
Na gradbiščih je malo delavcev: delo je do take mere posodobljeno in v tolikšni meri ga že opravljajo stroji, da se maloštevilni delavci na velikih gradbiščih kar izgube. Kljub temu pa se gibi, žulji in delo nekaj stotin parov rok spletajo in združujejo v uspeh, ki je viden: gradbišča iz dneva v dan močno spreminjajo svojo podobo. Od včeraj na danes se težko znajdeš, toliko je narejenega vsak dan.
Tokrat smo se namenili govoriti o gradbeni enoti Drska. Srečo imamo, saj smo vodjo enote, gradbenega tehnika Mitarja Vicentiča našli na enem izmed gradbišč, na
katerega smo se namenili. To jyvelika sreča:	gradbena enota
Drska ima 5 gradbišč v krogu s premerom kakšnih 5 kilometrov, vodja pa svoje enote ne more voditi iz pisarne, saj gre za gradbeno operativno enoto in zato ga je težko najti. Tudi mi nismo tov. Vicentiča našli na gradbišču: ko smo ga že nekaj časiskali, se je oglasil tam po nekem opravku. Bilo je na gradbišču centralne kuhinje za bolnišnico.
GRADBENA ENOTA IZ PETIH GRADBIŠČ
V pomenku, za katerega smo prišli na vrsto šele nato, ko je opravil vrsto kratkih razgovorov z delovodji, je opisal svojo enoto takole:
— Gradbena enota Drska ima zdaj 5 gradbišč. Največje med njimi je stanovanjsko gradbišče Drska. Tu smo že zgradili A—skupino stanovanjskih blokov kare C—5A s 131 stanovanji, začeli pa smo z gradnjo B—skupine kare C-5B v kateri bo 100 stanovanj. V okviru tega gradbišča smo prevzeli tudi širšo in ožjo zunanjo ureditev okolja, adaptacijo toplarne za gretje celotne soseske in ves zunanji komunalni razvod skupaj s toplovodom, za potrebe obeh stanovanjskih karejev.
Poleg tega gradimo tu 41 vrstnih hiš v gradnji za trg ter za potrebe soseske trgovino. S tem bi bil uvodni opis prvega gradbišča končan.
Naše drugo gradbišče je pri gradnji centralne kuhinje za potrebe novomeške bolnišnice ob Smihelski cesti.
Tretje gradbišče je gradnja Posebne šole v Šmihelu, četrto gradnja
nove osnovne šole v Brusnicah, peto gradbišče pa je dokončanje zunanje ureditve v stanovanjski soseski Ragovska in gradnja otroškega igrišča v tej soseski.
Skupna investicijska vrednost vseh del, ki jih bomo opravili na pravkar naštetih gradbiščih, znaša
111,770.000 din. Posebej velja podčrtati, da smo z deli na vseh gradbiščih začeli letos, roki za predajo posameznih objektov pa so zelo kratki: centralna kuhinja bolnišnice, osnovna šola Brusnice in Posebna šola Šmihel morajo biti končani v avgustu, medtem ko morajo biti dela, ki sem jih naštel na stanovanjskem gradbišču Drska končana do konca letošnjega leta.
NA DRSKI -KORAK NAPREJ V MONTAŽI
Na Drski je stanovanjski kare C—5A že končan, ter tudi že deloma vseljen, le v stavbi A—5 še polagamo tlake in končujemo zadnja obrtniška dela. Vse komunalne naprave so že priključene.
Kare C—5B na katerem smo že pričeli z deli bo imel 100 stanovanj, sestavljale pa ga bodo stavbe dveh vrst. Tudi tukaj, kot že ves čas na Drski, uporabljamo montažno gradnjo. Na gradbišču A skupine z montažo nismo imeli težav, ker smo prve začetniške bolezni preboleli že prej, pri gradnji poprejšnjih blokov v tej soseski. V A skupini smo razen montažnih fasadnih sten uporabljali prvič tudi montažne predelne stene in tudi pri tem ni bilo težav.
V B skupini nameravamo v montaži storiti še korak naprej. Razen
montažnih fasadnih sten in montažnih predelnih sten, bomo tukaj vgrajevali tudi montažni sanitarni vozel. To so izdelane stene (elementi) v katere so vgrajene vse instalacije. Stene postavimo in zasidramo, nato pa je treba samo še vgraditi v tako nastali sanitarni prostor opremo. Gradnja bo prav zaradi tega potekala veliko hitreje. Odpadlo bo namreč zelo zamudno naknadno vgrajevanje instalacij. Z izdelovalcem teh sanitarnih vozlov se, kot smo obveščeni, še pogajamo za dobavo, vendar bomo sklenili z njim dolgoročno k operant-sko pogodbo.
V obeh novih stanovanjskih karejih, v že dograjenem in v tem, ki ga še gradimo, so zelo lepo urejena zaklonišča. V A skupini je že zgrajeno zaklonišče za 150 oseb, v B skupini pa je predvideno za 200 oseb. V obeh zakloniščih je vsa potrebna oprema od hermetičnih vrat do ležišč. Tudi v trgovini, ki jo gradimo v soseski, bo zaklonišče za 30 oseb.
TRGOVINA, ZUNANJA UREDITEV, VRSTNE HIŠE
Kakšnih posebnosti pri gradnji A in B skupine ni bilo. Največ težav je bilo pri izkopih gradbenih jam, ker smo se srečavali z vsemi posebnostmi dolenjskega zemljišča, kjer se na nekaj desetinah metrov zvrstijo vse težavnostne kategorije.
Dela za ožjo in širšo zunanjo ureditev še tečejo. Končana bodo v A skupini do maja, ko bomo predali cel niz A skupine. V B skupini bo skupaj 100 stanovanj: v dveh stavbah po 31 stanovanj in v dveh
Takšni so bili stanovanjski bloki A skupine na Drski v Novem mestu lani poleti med gradnjo
Pri SGP PIONIR v Novem mestu so se 2., 3. in 4. aprila mudili na obisku predstavniki zahodnenemških podjetij TELEMIT in RADMER. V treh dneh bivanja v Novem mestu so se nemški poslovni gostje podrobno seznanili z delovanjem našega podjetja, ob tej priložnosti pa smo z njimi navezali tudi plodne stike za dela v Libiji
po 18 stanovanj. Stanovanja v B skupini bodo dograjena do konec letos.
Zunanja ureditev v soseski je zelo obsežna: prevzeli smo ureditev vseh pešpoti, dovoznih poti, raznih dostopov in parkirišč. Zazelenitev soseske smo predali Agrariji iz Brežic, ki je svoje delo opravila zelo kvalitetno. V lanski jeseni so posadili vse okrasno grmičevje in drevje, letos v začetku pomladi pa so prišli v kontrolo in zamenjali vse sadike, ki se niso prijele.
Trgovina, ki jo gradimo v soseski za Trgovsko podjetje Dolenjka, bo nekoliko večja kot tista, ki smo jo zgradili v soseski na Ragovski. Imela bo 380 kvadratnih metrov površine, naročniku pa jo moramo predati avgusta letos.
Za vrstne hiše — zgradili jih bomo za trg 41 — je zunanji razvod že narejen, prostor za stavbe pa je že zakoličen. Hiše bodo zgrajene do konec letošnjega leta: nekaj bo narejenih za vselitev, druge pa do III. ali IV. faze.
Na gradbišču Drska smo imeli povprečno po 45 delavcev in 2 delovodji, ob konicah, kadar smo betonirali pa je bilo največ 115 delavcev. 115 delavcev bomo imeli na Drski tudi takrat, ko bomo v B skupini začeli delati z Outinord opaži.
KUHINJA LEPOTEC OB ŠMIHELSKI CESTI
Centralna kuhinja za novomeško bolnišnico, ki jo gradimo ob Šmi-helski cesti, bo trietažni objekt, Tnraien v glavnem iz litega betona.
Gradbišče smo začeli pripravljati v januarju, z izkopom gradbene jame pa smo začeli 1. februarja. Izgotovljen objekt moramo predati avgusta letos. Z naročnikom smo se pogodili za gradbena dela in vso opremo in bomo torej predali objekt pripravljen za obratovanje.
Izkop gradbene jame je bil zelo zahteven, ker bo stavba stala na terenu od III. do V. kategorije. Razen tega smo pri izkopih naleteli na dve kraški jami: ena je bila globoka 6 metrov, druga je bila plit-kejša. Piloti k sreči ne bodo potrebni, obe jami pa bomo zasuli s pustim betonom.
Celotna stavba je skupaj s svojo konstrukcijo zelo zahtevna, reči pa je treba, da bo Novo mesto s centralno kuhinjo bolnišnice pridobilo izredno lep objekt, ki mu bo v resnični okras. Pionir tako zahtevnega objekta v Novem mestu še ni gradil. Pročelje stavbe je zelo bogato, vsa oprema v stavbi pa zelo zahtevno zamišljena. Pri tej gradnji se bomo morali vsi, ki sodelujemo, resnično potruditi: tja od vodstva gradbišča, do zadnjega delavca.
Stavba centralne kuhinje bo z ostalimi bolničnimi stavbami povezana s tunelom pod Šmihelsko cesto. Ta tunel bo povezan z že obstoječim, ki povezuje stavbe internega, pljučnega in kirurškega oddelka. V načrtu je tudi kotlarna, ki bo oskrbovala s toploto kuhinjo in bodoči zdravstveni dom, ki je v načrtu v neposredni bližini.
Z najsodobnejšo opremo bodo v kuhinji pripravili 2000 obrokov, v restavraciji bo prostora za 250 oseb. Skupna površina stavbe z etažo za instalacije, z etažo v kateri
bo kuhinja, z etažo za skladišča in strojnico ter z ventilacijskimi prostori na strehi bo 1735 kvadratnih metrov. Skupaj z gradnjo smo prevzeli tudi zunanjo ureditev.
Na gradbišču dela 24 delavcev in 1 delovodja. Ker smo imeli pri izkopu gradbene jame težave, smo že v časovni stiski. Da bi objekt predali v dogovorjenem roku smo uvedli delo v dveh izmenah.
GRADNJA DVEH SOL:
V ŠMIHELU IN V BRUSNICAH
Gradnja Posebne šole v Šmihelu se je že začela. Dela smo prevzeli v
vrednosti 23,518.000 dinarjev, z deli pa moramo dokončati avgusta letos, tako, da se bo v jeseni v novi šoli lahko začel pouk. Stavba bo zgrajena deloma klasično z zidaki, deloma v litem betonu. Na gradbišču je 53 delavcev in 1 delovodja.
Osnovno šolo v Brusnicah ne gradimo sami, ampak v sodelovanju z Marlesom iz Maribora. Šola bo montažna, mi pa so prevzeli samo izkope in gradbena dela. Pri izkopu in temeljenju smo imeli velike težave, ker je teren na katerem gradimo močvirnat in torej slabo nosilen. Temelje smo morali zato poglobiti. Prevzeli smo gradbena dela v vrednosti 2,341.000 dinarjev. Na gradbišču imamo ^delavcev in 1 delovodjo. Tudi šola v Brusnicah mora biti konačna v avgustu, da bi se lahko z novim šolskim letom, v septembru začel v njej pouk.
Vsa dela, ki jih opravljamo v gradbeni enoti Drska morajo biti končana letos, skupaj pa so vredna 111,770.000 dinarjev. Poudariti je treba, da so med gradnjami, ki jih opravljamo nekatere ztlo zahtevne, to velja zlasti za centralno kuhinjo bolnišnice, da pa imamo v gradbeni enoti zelo malo strokovno usposobljenih kadrov. Vsega imamo: 1 gradbenega tehnika, 1 obračunskega tehnika, 5 gradbenih delovodij in 1 glavnega skladiščnika. Že upoštevaje pogodbeno vrednost del, omenjena kadrovska zasedba niti zdaleč ne zadošča.
Iz stiske si pomagamo s timskim delom: dogovarjamo se od vodje gradbišča do delovodje in si z gradbišča na gradbišče pomagamo v strojih in.tudi v ljudeh. V takšno obliko dela in v tako tesno sodelovanje nas sili nuja.
Korak naprej v računalniški obdelavi
Smučarski tečaj na Voglu
Smučarska sekcija SSD je od 7. do 12. februarja priredila na Voglu na Gorenjskem smučarski tečaj za začetnike in nadaljevalni tečaj. 20 udeležencev je bilo razvrščenih v 3 skupine: v dveh so bili začetniki, v eni pa tisti, ki so že nekaj znali. Učitelja sta bila Tone Vesel in Božo Tratar. Čeprav je nagajal dež, je bilo v teh dneh na Voglu veliko veselja, vsi udeleženci pa so ugotovili, da bi bil tečaj brez dežja še veliko uspešnejši .. . Udeleženci so se veliko naučili, ob koncu tekmovanja pa so priredili tudi tekmovanje v slalomu, na katerem so veliko tekmovali mimo vratc . . .
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V prejšnji številki smo pobliže spoznali novi računalnik IBM 370/115, ki je bil v zadnjih dneh leta 1976 nameščen v Pionirjevem
PREIZKUŠNJA
Vsak
naš korak je preizkušnja, življenje naše
velik je korak!
KRUTA PESEM
Življenje
vsako
s smrtjo se rokuje. Življenje je le pesem neizpeta, kruta...!
NIKOLI NE VEŠ
Nikoli ne veš -kdaj,
nikoli ne veš -kako,
nikoli ne veš -kje
bo tvoj pogled za vselej obstal... /
HUDO BO, HUDO
Kako bo potem -ne boš zvedel...
Kako bo potem -ne boš čutil...
Kako bo potem -pa slutiš lahko: hudo bo, hudo... /
R. Robič
\__________________________J
centru za avtomatsko obdelavo podatkov.
Pri pravilni in smotrni uporabi nam bo računalnik lahko veliko pripomogel pri izboljšanju in posodobitvi poslovanja.
Za dosego tega cilja pa si moramo seveda zagotoviti pravočasno in na pravem mestu pravilne rezultate.
Mnogi med nami si napačno predstavljajo, da bo z uvedbo obdelave na novem računalniku potrebno vložiti manj dela in točnosti pri zbiranju podatkov. To pa seveda ni res. Računalniku je potrebno zagotoviti dovolj ustreznih vhodnih podatkov in ustrezne programe za obdelavo, če naj od njega pričakujemo tiste rezultate, katere si želimo in smo jih pričakovali. Čeprav so zmožnosti računalnika zelo velike, pa je vendar to samo stroj, mrtva stvar, ki lahko oživi le s posredovanjem in sodelovanjem človeka. Računalnik lahko opravlja matematične operacije, primerja, sortira, shrani, ponovno uporabi in izpiše veliko količino podatkov, vendar mu moramo te podatke dati pravočasno in v pravilni obliki. Napačen podatek računalnik napačno obdela in rezultat tega je seveda napačna informacija. Zato moramo biti pri izpolnjevanju dokumentov za računalniško obdelavo še posebno pozorni in strogo upoštevati dana navodila. Nepazljivost in malomarnost pri vpisovanju podatkov se nam lahko krepko maščuje. Za boljše razumevanje nekaj primerov.
1.V dokument moramo vpisati neko število. Prostor za vpis te številke ima 8 mest. Navodilo za izpolnjevanje obrazca zahteva, da se število vpiše desno poravnano. To pomeni, da moramo število, krajše od 8 mest vpisati tako, da manjkajoča mesta z leve strani dopolnimo z ničlami. Če pri vpisovanju nismo pazljivi in vpišemo število levo poravnano bo računalnik to napačno registriral. Naprimer: Če na-
mesto 00060000 vpišemo 60000 in nato pustimo 3 prazna mesta bo računalnik namesto števila 6000 registriral
60.000.000. Kakšne posledice ima lahko taka napaka si lahko vsakdo predstavlja.
2.	Osnova za dostop do nekega podatka shranjenega na magnetnih diskih je ključ. To je skupina znakov, ki identificirajo shranjeni podatek. Če zahtevamo, da računalnik obdela določeno količino podatkov in mu posredujemo napačni ključ, bo rezultat seveda nepravilen. Na primer: Pri izpolnjevanju obračunskega lista delavca vpišemo napačno šifro stroškovnega mesta. Ker ta šifra služi kot ključ na osnovi katerega lahko razdelimo stroške osebnih dohodkov po stroškovnih mestih, bo seveda dobljeni rezultat nepravilen. Takih primerov bi lahko naštevali še veliko, vendar naj bo to dovolj. Na koncu naj dodam še to: Računalnik se nikoli ne zmoti. Če pripravi napačen rezultat, ga pripravi na osnovi napačnih vhodnih podatkov.
JANKO SKUBE
Sindikalni pododbor na Reki
Na Reki je bil 24. 2. letos na zboru delavcev z našega tamkajšnjega gradbišča izvoljen 1. sindikalni pododbor. Za predsednika izvršnega odbora je bil izvoljen Janez Krepelnik, za tajnika in blagajnika Dragica Rakun, za člane pa Hasan Kamenčić, Mirsad Kopčarič in Anton Meglič. Na Reki je zdaj v našem delavskem naselju in v menzi večji red kot je bil včasih, vsi ki so na gradbišču zadolženi za prehrano in nastanitev pa se trudijo delavcem ustreči in jim kar najbolj nadomestiti dom. Predsednik IO sindikalne organizacije TOZD Gradbeni sektor Novo mesto Marjan Venta, ki je prisostvoval ustanovitvi pododbora, je obiskal predstavnika Sindikata gradbenih delavcev na Reki in se z njim dogovoril za sodelovanje. Sindikalna organizacija matične TOZD Gradbeni sektor Novo mesto se bo trudila biti s pododborom na Reki v kar najtesnejših vezeh.
p

Novi računalnik med delom
Na
zimskih
ŠIG77 smo bili enajsti
Letošnje zimske ŠIG so potekale v organizaciji SGP Slovenijaceste v Kranjski gori 24., 25. in 26. februarja. Prvi dan je tekmovanja motil močan dež. Tekmovanj seje udeležilo 83 ekip z več sto tekmovalci in tekmovalkami. Prvi dan so zaradi dežja tekmovanje zapustile mnoge ekipe. Ženske in moški so se pomerili v veleslalomu in tekih. Ženske so ekipno tekmovale v obeh disciplinah v eni skupini, moški pa so bili v veleslalomu razvrščeni v tri starostne skupine, v tekih pa v dve starostni skupini.
V	ekipni uvrstitvi so naši tekmovalci in tekmovalke zasedli častno 11. mesto, ki ga lahko štejemo za velik uspeh glede na izredno konkurenco, ki jo na zimske ŠIG vnašajo gradbena podjetja z Gorenjske z mnogimi reprezentanti, ki so člani njihovih ekjp. Ob naši udeležbi bi lahko izrekli kritično pripombo na račun tistih tekmovalcev, ki so se za ŠIG prijavili, nato pa jih v Kranjsko goro ni bilo. Izgovori o obilici dela ne morejo držati, brez dvoma pa bi lahko bil naš uspeh še večji in bi tekmovanje terjalo od tistih naših smučarjev in smučark, ki so se tekmovanj udeležili manj naporov, ko bi vsi tisti, ki so se za zimske ŠIG prijavili, svojo obveznost izpolnili! Disciplina je eden izmed poglavitnih temeljev športa — ne pozabljajmo tega!
V	ekipni uvrstitvi je bil doseženi vrstni red takšen: 1. SGP Gradbinec Kranj 1.832,77 točk, 2. IMP Ljubljana 1.763,43 točk, 3 GIP Gradis Ljubljana 1.706,76 točk, 4. Slovenija ceste 1.685,85 točk, 11. SGP Pionir Novo mesto 1.107,48 točk.
Uvrstitev na 11. mesto so si naši tekmovalci priborili tako:
Veleslalom ženske: Zmaga Bego-jev 97,81; Ljudmila Erlah 62,77; Cirila Vreve 36,49 točk, skupaj 197,07 točk.
Teki ženske:	Zmaga Begojev
78,16; Ida Slapšak 14,10 točk,
skupaj 92,96 točk.
Veleslalom moški: I. skupina: Franc Zupan 94,32; Marjan Zajas 180,45; skupaj 180,45 točk, II. skupina Andrej Žnidaršič 93,67; Slavko Bračko 67,77; Miha Fuerst 32,08; skupaj 193,52 točk, lil. skupina:	Božo Tratar 72,23;
Tomaž Lipnik 69,42; Janko Slapšak 44,06; skupaj 181,75 točk.
Teki moški: I. skupina: Janez Aušič 61,92; Miha Fuerst 44,41; skupaj 106,33 točk, II. skupina: Božo Tratar 58,21; Tone Vesel 52,43; Tomaž Lipnik 41,50; skupaj 152,14 točk. Moški in ženske v obeh disciplinah skupaj
1.107.48	točk.
V posamičnih uvrstitvah so naši tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve (v oklepaju navajamo štartno številko):
Veleslalom ženske: skupaj je sodelovalo 136 tekmovalk, najboljši čas je bil 36,34. Zmaga Begojev (7), 4. mesto, 39,30; Ljudmila Erlah (112) 52. mesto, 48,32.
Teki ženske: nastopilo je 69 tekmovalk, najboljši čas je bil
11.51.48	Zmaga Begojev (29) 16.
mesto 14.06.99; Ida Slapšak (74) 60. mesto 20.52.83.	.
Veleslalom moški: I. skupina 158 tekmovalcev, najboljši čas 35.83. Franc Zupan (336) 10. mesto 39.18; Marijan Zajas (216) 23. mesto 40.53; II. skupina: 173 tekmovalcev, najboljši čas 41.39. Andrej Žnidaršič (158) 12. mesto 47.77; Slavko Bračko (108) 58. mesto 54.76; Miha Fuerst (44) 119. mesto 1.03.70; III. skupina: 247 tekmovalcev, najboljši čas 42.28. Božo Tratar (137) 70. mesto 57.01; Tomaž Lipnik (206) 77. mesto 57.40; Janko Slapšak (264) 142. mesto 1.04.42.
Teki moški:	I. skupina: 131
tekmovalcev, najboljši čas 8.56.06. Janez Avšič (134)	51. mesto
12.11.75; Miha Fuerst (174) 74. mesto 13.12.77; II. skupina: 155 tekmovalcev, najboljši čas 10.11.19 Božo Tratar (305) 66. mesto 16.31.33; Tone Vesel (254) 75. mesto 16.51.60; Tomaž Lipnik (353) 92. mesto 17.47.37.
Ob koncu moramo zapisati, da velja smučarski sekciji našega SŠD vse priznanje, saj se je smučarski šport v nekaj letih zelo razmahnil, na rezultate, ki so jih dosegli naši tekmovalci na letošnjih zimskih ŠIG pa smo upravičeno lahko ponosni. Velik uspeh je tudi dejstvo, da se je udeležba naših tekmovalcev na zimskih ŠIG v nekaj letih iz treh tekmovalcev povzpela na letošnjih 18. Zagotovo je k temu veliko pripomogel tudi zimski športni dan, ki je pripomogel k množičnosti smučanja!
Naša bera za letošnje
ŠIG
Ko pišemo to poročilo, so predtekmovanja v treh panogah za
&-a?/c^/y?
Z S'/ćZ} Jo _
Kegljačicam so za njihovo uvrstitev v finale prvi čestitali kegljači, ko so se vračali s svojega predtekmovanja
letošnje ŠIG že za nami: v kegljanju, streljanju in šahu. Našo čast so do zdaj rešile samo tekmovalke, ki so se v strelstvu in kegljanju plasirale v finale.
STRELSTVO - PREDTEKMOVANJE 9. MARCA V TRBOVLJAH
Naša moška ekipa (Franc Žida-nek, Igor Mrvar, Stane Čelesnik, Jože Ribič in Dušan Anžlovar) je dosegla 836 krogov in zasedla 5. mesto. 1. SGP Konstruktor Maribor 866, 2. GIP Beton-Zasavje 860, 3. IGM Salonit Anhovo 851 in 4. GP Stavbar Maribor 840 krogov.
Posamezno: 26. Franc Židanek 172, 28. Igor Mrvar 169, 34. Stane Čelesnik 167, 41. Jože Ribič 167, 57. Dušan Anžlovar 162 krogov. V moški konkurenci je nastopalo ekip in 219 posameznikov. V tekmovanju posameznikov si je prvo mesto pristreljal tekmovalec s 181 krogi. V ekipni uvrstitvi moških nam je plasman v finale ušel za 4 kroge!
Naša ženska ekipa — zasedla 1. mesto! V postavi Martina Bračko, Štefka Šega in Sonja Medle je pri-streljala 474 krogov in se uvrstila na 1. mesto. 2., IMP Ljubljana 473,
3.	Izolirka Ljubljana 467 in 4. GP Stavbar Maribor 462 krogov. Sodelovalo je 20 ekip. ,
Posamezno: 7. Martina Bračko 162, 12. Štefka Šega 157 in 14. mesto Sonja Medle 155 krogov. 1. mesto je zasedla tekmovalka s 166 krogi. Našim strelkam iskrena čestitka in priznanje, oboje pa tudi trenerju Marjanu Kosu!
KEGLJANJE - ŽENSKE, NAŠA EKIPA V FINALE!
Predtekmovanje v kegljanju žensk je bilo 13. marca v Čelju. Naša ekipa (Cvetka Peteline, Anica Oražem, Sonja Antič in Vida Sofronov) je s 1513 keglji zasedla 3. mesto. Sodelovalo je 27 ekip. Uvrstitev: 1. Ingrad Celje 1582, 2. Vegrad Velenje 1514, 3. PIONIR 1513 in 4. Cementarna Trbovlje 1481 kegljev.
Cvetka Peteline je podrla 433 kegljev, Anica Oražem 360, Sonja Antič 345 in Vida Sofronov 375 kegljev! Med 108 tekmovalkami jih je poleg Cvetke Peteline podrlo več kot 400 kegljev samo 6, najboljša med njimi 412 kegljev. Rezultat Cvetke Peteline je res izreden! Kegljačicam iskrena čestitka in priznanje.
Kegljanje moški: naša ekipa se ,ni uvrstila v finale, uradnih rezultatov še nimamo.
Šah: naša ekipa se ni uvrstila v finale, uradnih rezultatov še nimamo.
NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO V LETU 1976
OBLIKA, MATERIALNI	POVZROČITELJ		IN VZROKI	VZROKI NESREČ			
NESREČ PRI DELU				Vzrok	Št. nesreč		Skupaj
OBLIKA NESREČ				a. neuporaba oseb. var. sred.	I. poli. 28	II. poli. 42	70
			Skupaj	b. ostala kršenja var. discipline	3	1	4
Oblika	St. nesreč			c. nepravilen delovni postopek	27	34	61
	I. poli.	II. poli.		d. neurejeno delovno mesto	3	4	7
a. padec na isti ravni	22	19	41	e. neorganizirano delo	30	41	71
b. padec z višine	8	6	14	f. neočiščeno gradbišče	8	4	12
c. padec v globino	2	1	3	g. neočiščen les žebljev	7	13	20
d. padec predmeta	23	27	50	h. spolzka in neravna tla	16	13	29
e. prilet tujka	13	19	32	i. nepravilen prehod	2	5	7
f. udarec	34	54	88	j. neurejene transportne poti	2	1	3
g. urez	8	15	23	k. zmrznjen in spolzek les,	2	1	3
h. usek	1	1	2	I. pomanjkanje delov, izkušenj	11	26	37
i. ubod	19	33	52	m. krivda druge osebe	1		1
j. izpah, izvin	1	7	8	n. nezavarovano delovno mesto	2	6	8
k. stisnjenje	16	15	31	o. čiščenje stroja med obratov.	1	1	
I. pritisk ročice	1	1	2	p. grčav les	2	2	4
m. politje z bitumenom	4	2	6	r. neprevidnost	2	1	3
n. druge opekline		3	3	s. utrujenost delavca	1		1
o. preobremenitev telesa		4	4	š. kronična bolezen	1		1
p. odlet kamna		1	1	t. slabo vzdrževana oseb. var. sred.	2		2
Skupaj:	152	208	360	u. poškodovana delovna priprava	1		1
				v. slabo orodje		2	2
				z. nezavarovana delovna priprava		1	1
MATERIALNI POVZROČITELJ				ž. razni vzroki Skupaj:	152	11 208	11 360
Materialni povzročitelj	Št. nesreč		Skupaj				
	I. poli.	II. poli.		OBLIKA, MATERIALNI POVZROČITELJ IN			VZROKI
a. element gradb. odra	7	11	18	SREČ NA POTI NA DELO IN Z DELA			
b. gradbeni element	6	12	18				
c. opažni element	11	8	19	OBLIKA NESREČE			
d. gradbeni material	34	18	52				
e. ročno orodje	13	29	42	Oblika	Št. nesreč		Skupaj
f. lestev	2		2		I. poli.	II. poli.	
g. krožna žaga	7	5	12	a. padec osebe	5	6	11
h. tla	9	9	18	b. prometna nesreča	3	7	10
i. žebelj	15	24	39	c. padec z motorja	1	1	2
j. tujek	5	27	32	d. skok z vlaka	1		1
k. stroj za obdelavo kovin	2	3	5	e. padec s kolesa		1	1
I. težka grad. mehanizacija	8	2	10	f. udarec predmeta		1	1
m. srednja grad. mehanizacija	2	2	4	g. prilet mrčesa		1	1
n. armatura		10	10	h. stisk		1	1
o. kamen		7	7	Skupaj:	10	18	28
p. samokolnica		3	3				
r. kamion		3	3				
s. ročno orodje na mehan. pogon		4	4	MATERIALNI POVZROČITELJ			
š. razni povzročitelji	31	31	62				
Skupaj:	152	208	360	Materialni povzročitelj	Št. nesreč		Skupaj
I. poli. 11. poli.
Nesreče pri delu so se v drugem polletju v primerjavi s prvim polletjem bistveno povečale in sicer za 37 %. Temu je glavni vzrok večja intenzivnost dela, kar se kaže tudi pri izračunu pogostosti, ki se v primerjavi s prvim polletjem ni bistveno spremenila (52:59).
Glavne oblike nesreč pri delu so:
—	udarec	88 primerov
—	ubod	52 primerov
—	padec predmeta	50 primerov
—	padec na isti
ravni	41 primerov
—	prilet tujka	32 primerov
—	stisnjenje	31 primerov
Najpogostejši materialni povzročitelji so:
—	gradbeni material	52 primerov
—	ročno orodje	42 primerov
—	žebelj	39 primerov
—	tujek	32 primerov
—	opažni element	19 primerov
Med glavnimi vzroki nesreč pri delu se pojavljajo:
—	neorganizirano delo	71 primerov
—	neuporaba oseb. var. sred.	70 primerov
—	nepravilen delovni postopek	61 primerov
—	pomanjkanje delov, izkušenj	37 primerov
—	spolzka tla	29 primerov
a.	tla
b.	kamen
c.	avto
d.	moped, motor
e.	gradbeni les
f.	vlak
g.	ročno orodje
h.	kolo
i.	tujek Skupaj:
VZROKI NESREČ
Vzrok
a.	poledenela tla
b.	slaba pot
c.	prometni prekršek
d.	neočiščeno gradbišče
e.	spolzek teren
f.	nekvalitetna žarnica
g.	utrujenost
h.	nekvalitetno orodje
i.	mrčes v zraku
j.	visoka stopnica vlaka
2	2
1
3	8
2	3
1 1
1
3
1
10	18
4 1
11
5 1 1 1 3 1
28
Št. nesreč I. poli. II. poli.
1	3
1	2
2	9 1
1
1
1
1
1
1
Skupaj
4
3
1
1
1
1
1
1
1
1
(Prenos s prejš. str.)
k.	neprimerno oblačilo	1	1
l.	neosvetljena zapora	1	1
m.	neizkušenost	1	1
Skupaj:	10	18	28
ANALIZA NESREČ PRI DELU PO DNEVIH V TEDNU IN PO URAH V DNEVU
DAN V TEDNU	DELOVNE URE
Ura
Dan		1.	ura	27
		2.	ura	30
ponedeljek	61	3.	ura	36
torek	89	4.	ura	43
sreda	62	5.	ura	44
četrtek	59	6.	ura	46
petek	55	7.	ura	49
sobota	27	8.	ura	42
nedelja	7	nadurno delo		33
Skupaj:	360	Skupaj:		360
ANALIZA NESREČ PRI DELU PO DELIH TELESA
Del telesa glava	30	Največ poškodb je na nogah — tukaj so na prvem mestu vbodi z žeblji. Čeprav poškodbe oči niso
oči	41	na prvem mestu, so pa vseeno zelo
telo	29	zaskrbljujoče. Glavni vzrok je ne-
roke	71	uporaba osebnih varovalnih sred-
prsti roke	73	stev pri brušenju in sekanju (štema-
noge	110	nju) betona. Pri poškodbah rok in
prsti noge	6	prstov na roki so na prvem mestu
Skupaj:	360	udarci z ročnim orodjem.
NESREČE PRI DELU PO TOZD
TOZD 1. Gradbeni sektor	Število
— Novo mesto	116
— Ljubljana	48
— Krško	76
— Zagreb	43
2. Meh. kov. obrat	24
3. Lesni obrat	5
4. SPO	8
5. TOGREL	11
6. Projektivni biro	—
7. PDE Mali Lošinj	15
8. PDE Zvornik	—
9. Vajenci	26
10. DSSS	—
Skupaj:	372
Pri Malem Lošinju so upoštevani podatki za zadnje tromesečje in pri resnosti smrtna nesreča, kjer se računa izostanek 7500 dni.
Analiza nesreč pri delu po TOZD kaže velika odstopanja med posameznimi delovnimi enotami. V gradbenih TOZD se stanje iz leta v leto izboljšuje v Ljubljani, prav tako počasi tudi v Krškem, dočim se na TOZD gr. sektor Novo mesto in Zagreb stanje iz leta v leto
Nesreče %	Resnost	Pogostost
14,89	1279	78
8,62	570	41
11,87	1094	59
15,47	1053	81
21,62	1277	113
4,17	268	22
5,75	648	25
12,50	972	69
4,78	331	86
10,28	1124	98
11,30	888	59
slabša.
Med TOZD obrati je najboljše stanje v lesnem obratu in SPO, dočim se je v mehansko-kovinskem obratu stanje izredno poslabšalo (lani 11,01 % letos 21,62%). V tej TOZD bodo nujno potrebni ostri ukrepi, predvsem kar zadeva uporabe osebnih varovalnih sredstev.
V letu 1976 je bilo registriranih 7 težjih nesreč pri delu in od tega 1 s smrtnim izidom.
Težje nesreče so se dogodile:
—	TOZD gr. sektor Novo mesto	3 primeri
—	TOZD gr. sektor Krško 2 primera
—	PDE Mali Lošinj	1 primer (smrtni)
—	Vajenec v M KO	1 primer
EDO FRANTAR, varn. inž.
G/5AMJE JU E Sl EC Pl) DELU Pl! SGP P/OAJ/P.
OD '197'f DO 1376
IJ. Zimski Športni
dan
PIONIRJA
7. TOZD TOGREL
155 točk
8 — 9. TOZD gradb. sektor Novo mesto
40 točk
8 — 9. TOZD Mehansko kovinski obrat
40 točk
EKIPE:
1. TOZD Projektivni biro:
Skupina A
Šuštaršič Roman	90	točk
Markovič Miran	80	točk
Skupina B
Grandovec Anton	80	točk
Globokar Anton	65	točk
Skupina C
Mlakar Jože	25	točk
Humar Stanko	10	točk
Sindikalno športno društvo Pionir je letos organiziralo II. zimski športni dan. Zaradi pomanjkanja snega na Dolenjskem, se je organizacijski odbor odločil, da bo tekmovanje v Bohinju na smučišču Kobla.
Dejstvo, da je bilo tekmovanje na Gorenjskem, je mogoče tudi vzrok, da udeležba ni bila tako velika, kot smo si želeli, poleg tega tudi vreme ni bilo povsem naklonjeno. No, kakorkoli že, tekmovanje samo je zelo dobro potekalo. Tehnično izpeljavo tekmovanja smo zaupali izkušenemu smučarskemu klubu v Bohinjski Bistrici.
Ker je bilo tekmovanje ravno na pustno soboto, so se nekateri tekmovalci spomnili tudi na to, se opremili s prijetno masko, kar je tekmovanje še bolj popestrilo in mu dalo veselo vzdušje.
Kljub vsemu bi izrazil željo vseh nastopajočih, da se na tretjem športnem dnevu srečamo resnično z množično udeležbo. Namreč to ni tekmovanje za točke v svetovnem pokalu, temveč samo rekreativno smučanje skozi vrati-
Sankanje Šuštaršič Roman Markovič Miran Skupaj:
70 točk 60 točk 480 točk
2. Delovna skupnost skupnih služb: Skupina A
Lipnik Tomaž Koncilja Janez
Skupina B Vesel Tone Bračko Slavko
Skupina C Zupan Franc
Skupina D Begojev Zmaga Graber Vlasta
Sankanje: Venta Marjan Vesel Tone Skupaj:
70 točk 65 točk
85 točk 40 točk
20 točk
30 točk 10 točk
50 točk 10 točk 380 točk
3. TOZD gradbeni sektor Krško:
ca smučarjev amaterjev.	Skupina A	
Še enkrat bi poudaril in želel, da se	Žiberna Janez	40 točk
za naslednji zimski športni dan sindikal-	Bajc Anton	20 točk
ne organizacije v TOZD udeležijo resnično množično tako, da bodo delavci	Skupina B	
zastopani v vseh panogah tekmovanja in z zadostnim številom burnih navijačev!	Slapšak Janko	80 točk
Doseženi rezultati:	Skupina C Kežman Vlado	15 točk
EKIPNA UVRSTITEV	Skupina D	
1. TOZD Projektivni biro	480 točk	Slapšak Ida	25 točk
2. Delovna skupnost skupnih služb	Sankanje	
380 točk	Arh Jože	80 točk
3. TOZD gradb. sektor Krško 325 točk	Butkovič Branko	65 točk
4. TOZD gradb. sektor Ljubljana	Skupaj:	325 točk
305 točk		
5. TOZD Strojno prometni obrat	4. TOZD gradb. sektor Ljubljana:	
270 točk	Skupina A	
6. TOZD Lesni obrat	170 točk	Kraljič Branko	35 točk
Za zimski športni dan podjetja, ki je bil letos na Kobli na Gorenjskem, je bila kot vidite pred startom velika gneča (Foto: Marko Klinc)
Skupina B Holozan Pavle Požek Boris
Skupina C
5. TOZD Strojno prometni obrat:
50 točk	Skupina A
65 točk	Tratar Božo	85	točk
Kapetan Milan	50	točk
Skupina D Erlah Ljudmila Intihar Ivica
15 točk 20 točk
Skupina B Duh Miha Pintarič Jože
45 točk 25 točk
Edinole nenehno štipendiranje zagotavlja sproten dotok novih strokovnjakov. Letos štipendiramo na visokih in višjih šolah 39 štipendistov, na srednjih strokovnih šolah pa 48 štipendistov.
••••••••
Leta 1961 je delalo pri PIONIRJU 36 strokovnjakov z visoko in višjo, 81 s srednjo in 7 z nižjo izobrazbo. Letos, ob 30-letnici podjetja imamo 142 strokovnjakov z visoko in višjo, 196 s srednjo in 101 z nižjo strokovno izobrazbo.
wwwwwWww
Skrb za izobraževanje je skozi lastno izobraževalno središče, ki deluje že od leta 1960, usmerjena predvsem v proizvodne delavce. V 3000-članskem kolektivu imamo 508 VK, 880 KV in 826 PK delavcev.
\____________________________/
Sankanje Požek Boris Grum Franci Skupaj:
75 točk 45 točk 305 točk
Sankanje Burger Tratar Božo Skupaj:
40 točk 25 točk 265 točk
6. TOZD Lesni obrat: Skupina A Ogrin Marko Slivnik Matej
Skupina B
Žnidaršič Andrej Skupaj:
55 točk 45 točk
70 točk 170 točk
TOZD TOGREL:
Skupina B
Janežič Slavko	55 točk
Božič	15 točk
Sankanje
Salmič
Tomažin
Skupaj:
55 točk 30 točk 155 točk
8—9. TOZD gradbeni sektor Novo mesto:
Sankanje
Filipčič Marjan	40 točk
8—9. TOZD Meh. kov. obrat:
Skupina A
Barbič Igor	30	točk
Skupina B
Zoran Alojz	10	točk
Skupaj:	40	točk
INŽ. SLAVKO BRAČKO
živa kronikam
V času od 21. 2. 1977 do 2. 4. 1977, je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
KOT PRIPRAVNIK JE BIL SPREJET:
Jože Maver, dipl. gradb. inž. v Delovno skupnost skup. služb.
LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU SO PRIDOBILI:
Ivan Janež, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Novo mesto, Marjan Umberger, dipl. gradb. inž. v TOZD gradb. sektor Ljubljana, Marinko Biško, gradbeni delovodja v TOZD gradb. sektor Zagreb, Terezija Saje, strojepiska, Ljudmila Bajec, ekonimist, Valentina Železnik, fakturist in Irena Šantelj, ekonomski tehnik v Delovni skupnosti skupnih služb, Sadik Kajta-zovič, ključavničar v TOZD Mehansko kov. obrat, Marjan Ratko-vič, strojni ref., Ivan Vizler,
voznik, Stanislav Kramar, voznik, Zdravko Franko, strojnik, Hasan Talo, žerjavar, Milan Vretič, voznik, Slobodan Cigan, žerjavar, Leopold Brulc, voznik, Janez Kastelic, strojni tehnik, Peter Bračko, strojni tehnik in Anton Sečen, strojnik tehnik — v TOZD Strojno prometni obrat.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Darko Kotnik in Anton Kraševec, delavca v TOZD Lesni obrat, Vladimir Jerele, gradb. tehnik v Delovno skupnost skup. služb, Alojz Turk, strojni ključ., Ladislav Pogačnik, avtomeh. Branko Štru-belj, avtomehanik, Stanko Franko, avtomehanik v TOZD Meh. kov. obrat, Jože Koščak, gradb. tehnik v TOZD gradb. sektor Novo mesto.
Novo sprejetim delavcem in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov.
BILTEN je glasilo kolektiv SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iuf., Slana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Stropch. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTTSK Novo mesto.