—
— ......
sl0venske novice
d jMeodvisen slovenski' I dnik. Najbolj razšir-. „ v severozapadu Z.
Uspešen za °£!aše"
vanj®'
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. pTdRUZBE.
Letnik II.
CALUMET, MICHIGAN, 8. MARCH 1918.
Štev 49.
10 angležki I parnik žrtev
SUBiMARINA.
„,0 oseb na krovu je u-tonilo-
translation filed with the postaj Calumet,Michigan, onMarch ^ as required by the act of oct
0,1,3. marca. — Angleški ' jjjti parnik Calgarian je bil \ j0r»u ob irski obali. Na nahajalo 1310 oseb La-bila zadeta od štirih torpe-
Uiečase je pripetila blizu traja, kjer doletela žalostna «liier, transport Tuscania. turpedo ni napravil mnogo m upali so da bode Indiji priti do priatsnišša. Nato e še drugi in hitro za-tjiiii četrti torpedo. Ubdr-je vkljub temu dalj časa iju in radi tega je bilo le človeških žrtev.
(i. marca (uradno) Lardali od 17,515 tonov odriva je bil torpedovan ziijen 1. marca. Dva častil Ki mož posadke je izgubi-Ijetije.
Votk. — Larnik Calgarian spremenjen v križarko in je lot vojno spremstvo trans-ka ladijam vozečim med Skotijo in angleškimi pris-
"rilka ladija poškodovana.
atlantiško pristanišče 6. 1 -Ameriški parnik Ar-prejšna nemška trgovska K' leži teško poškodovana ob •tki obali. Bda je torpedovana :-\'ekaj mož posadke je ravvio v Ameriko.
Zakonski načrt za prodalo lastnine sovražnih no-zemcev.
Washington, 7. marca, —> Na prošnjo A. Mitpbell Paimera, varuha lastnine sovražnih inozemcev je bil v kongresu predložen zakonski načrt, ki naj bi mu dovolil prodati vso tujo lastnino, ki je pod njegovim varilstvom.Ta predlog izpopolnjuje načrt Wilsonov, da bi Zdr. Države prevzele v svojo last nemške pomole in sploh nemško lastnino v Ilobokenu, Palmer pravi, da je glavni povod za ta zakonski načrt bil ta, ker bi pridobitev pomolov pomagala Zdr. Državam dobiti vojno. Skupiček za ta posestva bi se po vojui vrnil pravim lastnikom na podlagi mirovnih pogojev. New York 7-marca1 — Sovražna lastnina, ki jo deloma ali popolnoma lastu jejo Nemci in vredna miljone dolarjev bo prišla na prodajo. Ta lastnina je različne vrste — barvilne delavnice, železne in jeklene tovarne in trgovine z velikanskimi zalogam i volne, žita in rudnin.
Med posestvi, katere je dosedaj vlada prevzela je ona grofice Sze-cheny roj. Gladys Vanderbilt, ki je vredna nad mitjondol;razne delnice grofice Bernstorff,roj.Jeanne Luckemeyer iz New Yorka, vredne do $900.000. Vlada je zaselä tudi se druge velikanske lastnine, zlasti-one spadajoče pod Hamburg-Arne riŠKo parobrodno družbo.
Posojilo Syobode.
^iiiugton, D. C. — 6 aprila lrv° obletnico vstopa Zdr. lfv svetovno vojno, se bo 'hmpanja za tretje “Foso-5vobode,” tako je izjavil zak-klinik Ale Adoo. tšvota, ni razne druge posamezna še niso določene, rza lo potreba še posebnih ktere mora kongres v sprejeti. Da bo svota H in pol bil jona dol. je ‘“° it tega da je potreba no iahiia, ker dotična svota Hoiigresa 2e odobrena.
*t#ni
.1«
Ruska vlada se je preselila v Moskvo. Ljudstvo zapušča Petrograd,
Mirovna pogodba med fNemčijo in Rusijo je sicer sklenjena, toda skoro gotovo ne bo odobrena od bolševiške vlade.
TROTZKY ŠE VEDNO UPA, DA BO REVOLUCIJA VSPHŠNA- RUSKA ARMADA SE ORQANIZUJE.
Členi rusko-nemške mirovne pogodbe.
True translation filed with the postmaster at Calumet, Miehigan, on March. 8 1918, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Nevarnost podmornic v Sredozemskem morju.
True translation filed with the postmaster at Calumet Michigan on March 8 1918 as required by, the act of Oct 6 1917
Neko atlan tiško pristanišče, 7, marca.—Nevarnost od strani podmornic v Sredozemskem morju je veliko večja, kakor si Američani mislijo, jeizjavil kapitan Sato Yamamoto od japonske mornarice,ki je pndeljen laponskemu poslani». tvuvRimuin je pred kratkim
Zadnja poročila iz Rusije nami-gavajo, da bolševiška vlada no bo držala sporaznmljen ja glede sestanka zastopnikov obeh sovražnih strank, ki naj bi se vršil prihodnji torek v Brest —- Litovsko, pri kterem naj bi se odobrila n. pod-pisala mirovua pogodba med Rusijo in centralnimi vlastmi. Na* rod je že začel zapuščati glavno mesto Petrograd in Trotzki, vnanji minister je izjavil, da so vodje revolucije pripravljeni umikati se v notranjost Rusi jago^Tteba tudi da uralskega pogor j®' ki dela mejo med Veliko liusij#1n Sibirijo1'
Popolnoma je razvidno, J? da Nemci še niso p renella 1 ilwf raž -nostmi proti Rusom, kajti Krylenko, bolševiški glavni armadni poveljnik je poslal protest nemškemu armadnemu poveljniku z vprašanjem, dali je storil vse potrebne korake, da prenehajo sov. razni pohodi. Jednak protest je poslal tudi Avstroogrskemu poveljniku.
Nikakor še ni jasno, ali so se zavezniki sporazumeli z Japonsko
^umets k e novice.
sil«
; 18ts že vplačali osebni do-‘ii(i davek V Vsak samec, ki , l'soč dol. letnih dohodsov
jjh v
. °ženjeni z dva tisoč do-podvržen temu davku, 'plačilo je podaljšan do rfl*ai Nè pozabite tega, ker _ zanemarjen je je stroga. !"a dobi te na vsaki banki. "pojte varčnost ne znamke ^'iiig stamps.) S tem
tlj dobiti
prišol sem iz Angleškega. (Submarini, ki delujejo v tem morju so večinoma nemški.Posamezne koseč pošljejo v Trst, kjer jih potem sestavijo m pošljejo v službo.
Odkar je Italija dobi la pomo od Angleške, Francoske, Japonske in ol Zdr. Držav jih veliko več potopijo kot prej toda pravi ne verjamem	če
jih moremo mi tako hitro vniče-vati, kakor jih Nemci izdelujejo V mesecu pred no sem zapustil Rim smo potopili 15 submarinov.
Zločini v Detroitu se mno-
ob
po-
enem
vojno m '^»ar sami zase.
*ä'liia društva iz Gallimela,
Udu r
‘-ake in Keweenaw so se
I,	1 ustanovila takozvani |K)1 Qoiinrty Firemen Social ,i ^Jsednik je Carl G. i' ^limeek, 1. jiodpredsednik ! ^>iisiiian,lled Jacket,2.pod-
II.	Benedict,Lake Linden, t ',.1® -John Hermann Red . blagajnik je Fre i Con-
Osceola.
Z1JO.
Detroit, Midi. 7. marca.— Zločini razne vrste se v Detroitu množijo od dne do dne Sinoči je bil en mož ubit, dvema so banditi prebili črepinje, en policaj je bil obstreljen in ena oseba nevarno ranjena z nožem. Zaprli so pet o su niljenili oseb, toda policija nima nobenega gotovega dokaza pro ti njim.
Župan Marx je dal ukaz streljati in ubiti te bandite. Izjavil, da se taki zločini ne dogajajo sicet samo v Detroitu, vendar se ; pa mesto ne sme obotavljati pričeti z drastičnimi odredbami proti zločincem. Zupan se čudi, kako da si upajo banditi izvrševati tako javno in drzno napade vkljubo temu, da je državno yojaštv< priskočil policiji na pomoč vzdvžanje reda in miru.
imel namen zatreti ondotne nemire in se polastiti velikanskih zalog vojnih potrebščin nakopičenih v Vladivostoku. Zdi se da se niti evropejski zavezniki, še najmanj pa Zdr Države ameriške, dosti ne zanesejo na Japonsko.
Petrograd, 5. marca. — Moskva bo proglašena za novo glavno mesto Rusije in vlada bo proglasila ta ukaz takoj;
Petrograd bo proglašen za prosto luko.
Ne oziraje se na sklep mirovne pogodbe se je vlada odločila premestiti vsedržavne urade v Alosk-vo, Nišni — Novgorod in Kazan. Premestitev zunanjega in finančnega ministarstva se je pričela danes.
Prebil alstvo meMa Petrograd je začelu zapuščati mesto. Prevoznih sredstev primankuje. Vse ceste vodeče iz Petrograda so napolnjene z vsakovrstnimi vozovi.
Ruski zastopniki so se vrnili da nes iz Brest—Litovska in bodo po ročali izvrševalnemu odboru sovi-eta ali državnega zbora, kakor
godbe je “Izvestje, uradno glasilo vojaških ;« delavskih poslancev, izjavilo, Ja je Leninova vlada storila tò radi tega, da da socialističnim rivoltici jo n ar jem čas in priliko, da se združijo in zberejo za končni boj proti imperijalizmu in da se obenem da proletarijatu drugih evropejskih dežel vzdigniti se zoper svoje zatiralce.
Petrograd, 5. marca. — Bolševiški voditelji so pripravljeni u-makniti se. tje do urahkega pogorja rajše kakor pa da hi revolucija bila strta, je izjavil Leon Trotzki, zunanji minister, nekemu poročevalcu Associated Press. Dejal je, ako lii mo; i vrniti se v razmere, ki so vladale zadnji oktober, ravno predno je bila odpravljena Keren-skijeva vlada, bi šli še enkrat skozi celi nas dosedan ji program. V oktobru že 3ino mislili na možnost svete vojne. In ta možnost je sedaj tu. Vojaški in delavski zastopniki se morajo sedaj boriti za red in organizacijo.
Trotzki je bil dalje vprašan1 ako bi Zdr. Države mogle kaj pomagati pri organiziranju s tem da bi odposlale onih 300 železniških izvedencev, ki sedaj čakajo na Japonskem, na prekosibirsko železnico in kakšne garancije bi bolševiška vlada mogla dati da ne bodo zaloge importirane vsled te pomoči, padle v nemške roke. Odgovoril je da ako pade Rusija v nemške roke, da ne bi mogla ščititi teh zalog. Vprašan je bil dalje da -li bi se mogli Rusija in Amerika boriti ramo ob rami proti , nemškemu nasilju v slučaju, da bi mirovna pogajanja se izjalovila.
Odgovoril je, da imate Rusija
n Amerika morda različne smo-tre, toda ako imate skupne postaje na isti poti, ne vidi vzroka, zakaj da ne bi skupaj potovale v enem in istem vozu in izstopile, kadar bi ktera hotela. In po njegovem mnenju imata Rusija in Amerika-isto pot toliko časa, da ne pride revolucija na Nemško.Mi se ne moremo premeniti, je dejal in upamo, da tudi a-meriška vlada ne bo spremenila svojega obraza.
Dolgost ameriške fronte na Francoskem povečana in znaša sedaj osem milj.
True translation filed withthe postmaster at Calumet Michigan on March, 8 1918, as required by the act of Oct, 6 1917	^
Ameriške čete držijo sedaj nekaj nad osem milj zakopov na bojnem polju v Franciji in so v kratkem času odbili že par nem. škili napadov na njihove postojanke. Nove pozicije so nekje v Lo-taringiji. Od Flandrije pa do švicarske meje so topniški boji na dnevnem redu na raznih odsekih in tudi obojestranski infanterijski napadi v manjših gručah se dnev. no dogajajo. Angleži so napravili napad na Nemce vzhodno od Bull-court in blizu Lens, kjer jih je nemška artilerija v zadnjih dnevih posebno hudo obstreljevala.
Akoravno je sneg prenehal padati, je v glavnem ameriškem odsek u blizu Toula opazovati le malo ži valiuosti.
Angleški general Maurice trdi, dajNemci še vedno pošiljajo veli-ka ojačenja v ozadje glavne voj ne črte.
RUMUNSKA BO SKLENILA SEPARATEN MIR Z CENTRALNIMI VLASTMI.
Odpovedala
se bo pokrajini Do-brudža.
Ropar odnese 5.000.
Kscanaba, 7. marca — Poštni urad je danes izjavil, daje nepoznan tat zadnji teden odnesel iz postaje $oo železnice poštno vrečo, v kteri se je nahajalo bankovcev v vrednosti $5,000 Denar je bil pos lan od tukajšne banke v polis,
Alin nea-
Izgube angleških ladij v zadnjem tednu.
London, 6. marca.— Po minah ali submanuih bilo je v zadn jem tednu pogreznjenih 18 ladij in sicer 12 z nad 1800 tonov in 6 od manj kot 1809 tonov vsebin«. Iz-gube zadnjega tedna so bde iste kot prejšni teden.
hitro mogoče. Po munovejših p° ločilih so sovražnosn prenehale na vseh frontah, Nemci so se ustavili na severni fronti na črti med Narvo, Pskov, Vitebsk, Mohilcev in Oršo.
Uradna vest javlja, da se je sestavil najvišji vojaški svet ali zbor, čega r naloga |6 braniti deže-jo. Prvi odlok je bil ta. da naj se oboroži ves narod..
Glede podpisanja mirovne po
True translation filed with the postmaster atCalumet Michigan on March 8 1918 as required by the act of Oct 6, 97
Amsterdam, 8. marea. — V torek večer bila je podpisana provi-zončna mirovna pogodba med Rumunijo in centralnimi vlastmi, javlja brzojavka iz Bukarešta.Ku-nmnija mora centralnim vlastem odstopiti pokrajino Dobrndžo doli do reke Donave. Dalje se Romunija podveze, da bo pomagala prevažati vojaštvo čez Aloldavijo in Besarabijo v Odes.. Druge točke pogodbe so še tudi, da Romunija priznava meje, kakor jih zahteva A vstro-Ggrska, da bo takoj razorožila najmanj osem divizij svoje armade in kakor hitro je sklenjen mir med Rusijo in Romunijo,.se morajo razorožiti še druge divizije. Dalje mora Romunija takoj odpustiti vse častnike onih držav, ki so še v vojnem stanju z četve-rozvezo.
Mirovni pogoji.
1)	Vse pokrajine zapadno od Brest • Litovski, ki so spadale po ptej k Rusiji naj se odcepijo od Rusije.
2)	Pri Dvinsku naj teče ta proga do iztočne meje v Kurlan-diji.
3)	: Rusija se mora odpovedati vsem pravicam glede notranjega umešavanja v teh pokrajinah.
4)	Nemčija in Avstrija bosta odločili usodo teli pokrajin oziroma ljudstva v teh krajih in sicer na podlagi samoodločevau ja-
5)	Lnonijo in Estonijo bode nadzorovala nemška poli cija do onega časa, dokler se na poglagi ustave ne uvede in uredi političnih m socialnih razmer. Vse politične jetnike se mora takoj izpustiti na svobodo.
6)	Rusija naj sklene premirje z Ukrajino. Tako naj tudi takoj zapusti rusko vojaštvo to novo republiko in Finsko.
) Rusija naj posreduje, da bo dobila Turčija nazaj nekaj ozemlja ob anatolski meji.
8)	Rusija mora takoj odrediti splošno do mobilizacijo svoje ar-
made.	v
9)	Ruske bojne ladje yjjrnem in baltiškem morju naj se povrnejo domov v svoja pristanišča. Pri tem se smatra bojne ladje zaveznikov tudi za ruske bojne ladje-
10)	Promet na Ornem in baltiškem morj u se mora takoj oživeti in obnoviti.
11)	Nemci zahtevajo, da naj se obnovi trgovsko pogodbo med Nemci in Rusi, sklenjeno leta 1914.
12)	Rusi morajo Nemčiji jamčiti, da lahko Nemci do leta 1925 izvažajo v Rusijo brez carine rudo vsake vrste.
13.) Rusija mora odstopiti Turčiji pokrajine Karaband, Karo in Batu m v Transkavkaziji.
Včeraj, danes - jutri
Vsakdo se z hvaležnostjo spominja na zdravilo ki mu je bilo v pomoč včeraj, ker V6 da mu bode v prid in zdravje danes ali jutri, v slučaju ako se bolezen povrne. Gospod John Zlatohlavek pristavlja z naročilom sledeče; Pred šestnajstem] leti ko sem bil hudo bolan čez šest tednov, me je Triner-jevo Grenko Vino prav hitro ozdravilo, zato sem se zope začel le-čiti z Trinerjevinii zdravili. Tei. nerjevo Grenko Vino vedno pomaga pri zabasauosti.ue prebavi,z* pitanju sape, glavobolu, nespauos-ti, nervoznosti splošnjim oslabljen ju itd. Mr. Frank Lycka nam piše iz Lausing-a 14 Feb. 1918; Jaz priporočam Tri-trerjevo Grenko Vino vsim rojako n. Enako storili bodete i vi po prvem poskusu. Ceti a po lek a ruali$ 1 .10
Trinorjev Liniment je najbolje zdravilo proti revmatizmu, nevral-giji, putiki, spahnenju, otoklinam itd.cena po lekarnah 35 65 centov po po pošti 45 in 75 cente.
V lekarnan Gena $1.10 Jos. Triiier, izdelovalec,1333 —1343 Chicago. 111.
The Levin Jewelry Co.
%
Uljudno vabi slovensko občinstvo v okolici, da pridejo^na ogled naše prodaje zlatnine. Ravno sedaj nudimo poseben kup v prstanih 14 in 18k čistegajzlata po posebno nizkih cenah.
Naš 25 letni obstanek je Vam zanesljiva garancija
LEVIN JEWELRY CO.
25 let poštene in pravične trgovine.
«tli. Street.
Pole*: Glass Block lote.
‘SLOVENSKE NOVICE”'
Ust n Slovence v severozapadu Zjedinjenih Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Gaiameiu, Mieli.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
« 2.00
S»a celo leto ...................
s 1. 00
tin pol leta.....................
ZA EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO.
rtr.....................5S,u“:
ta pol leti ............. ^
Poeamezni iztisi po 5 ct. ■NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćaio.
ODPISI brez podpisa se ne sprejmejo.
V slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj „»j« oiim bU».,vóll naznaniti stato Divalla
'popisi, denar In naročilalnaj se dopošiljajo pod Las lovom :
Siovenian’jPubUshing Co., 2il*7th Street. Calumet, Mich.
“SLOVENIAN NEWS.’
Published every Friday at Calumet, Mich, by le “Slovenian11 Publishing Co., 211 »*> St rtumet, Mich.
The only Slovenic paper in the^Northwestern irtofthe fJ.'S.of America.
bUBSCHii "CON $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan inneaota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at, the Post Office at Calumet, Mich a second class matter.
Telefon 6J.
ESIlfe
•warn mamm m mmmmimmsm
CALUMET IN OKOLICA.
■wavpmMHi — V"i 1 ö Rojenice so napravile prvi svoj obisk pn g
J os. in
Katarini Likovič na Swedetownn. Sepoj so prinesle krepko prvorojenko, ki je pri sv. krstu prejela ime Eleonora Katarina.Castitamo!
—	Miss Ana Vertili seje vrnila iz Minneapolis, Milin, kjer je bila na obisku svoje sestre Mrs. Mary Belopavlovič.
—	Mr. Geo.'Slmtte in Anton Žugel sta prišla iz White Pine na Calumet. Bočini namerava prvj ostati za naprej na Calmnetu, se je dragi po par dnevnem obisku vrnil nazaj na svoje staro delo.
—	V torek dopoldne je odpotovalo 9 calumetskih mladeničev v Camp Green, Ga. Med njimi sta bila dva slovenska fanta, J os. Jadrich, ki je bil vodnik partije in pa J 03. Spellar. V prihodnji partiji, ki bo v kratkem odposlana v Camp Custer so zopet 3 Slovenci, Jos. Butala, upravitelj Cub Alleys «Jos. Kombicli in Matt B. Wertin iz Pine ceste. Mr. Wertin bo že drugič napravil to pot, prvikrat je bil radi rahlega zdravja poslan domov.
—	Vse slevenske žene in dekleta; ki pletejo in šivajo za Rdeči križ, so naprošene, da pridejo prihodnji torek popoldne ob 3. uri v cerkveno dvorano k mrlemu sestanku.
—G. Jos. Vidmar iz E ceste, Ray m banltown je bil zadnji teden prepeljan v ,sanitarium	blizu
Iloughtona. Njegovo zdravstveno stanje je nevarno.
—	V pond el jek se bodo vršite mestne volitve na Red Jacketa in La n ri um. Kor je naš rojak g Math F. Kotle kandidat za mestnega blagajnika, je želeti, da gredo vsi naši volilci volit ter oddajo svoj glas svojemu rojaku.
—	Banes večer vršil se I» v ^Washington solski dvorani j<an-lnts za imenovanje kandidatov za Calumet township urade. Delegati so bili voljeni ta teden. Kandida-. tov za razne urade je mnogo. Naj-linjši bo boj zn blagajnika. Večina teh kandidatov je prej izjavilo, da bodo dohodke tega urada darovali Rdečemu križu. Odbor Rdečega
i iticela ki so
sriža pa je prekrižal vs» te po ne načrte s tem, da je izjavil, ne sprejme nikakovih daril, pobarvani z politiko.
— Najmlajši član Rdečega križa v celem okraju ali morda’v celi Ameriki je Master Fred Bavid Carter. Njegov oče Fred Carter iz Rockland ceste je namreč plačal članarino za malega Freda, ko je bil ta en dan star.
Naznanila društev in klubov.
— Umrli so na Calumetu v zadnjem tednu: Patrik O’ Gonne! na Lake Linden Ave, star 80 let. Na Calumetu je bival 60 let in je bil
eden onih pijonirjev, ki so sinkah
prvi shaft za C. ife H. družbo. Mrs. Agnes Jeswiak, Lake Linden Ave., stara 63 let. Na Calumetu je bivala 35 let. Njen soprog in dva sina so predleti smrtno pones rečili pri neki nezgodi v Oseola rudniku. — Abraham Peterson na Copper City, star 86 let. — Mrs. Honor K eas t.Jlay m bau 1 tow n stara 84 let. Na Calumerai je živela 38 let. — Edward . Burley, Osceola, star 74 let, na Calumetu bival 40(let. —TIaii3 [I, Bordi, grevink, Latinum, star 61 let, ži -vel na Calumetu od 1. 1888 na. prej,—Miss Rose Strand, Calumet Ave. stara 19 let, učenka Srca Jezusovega visoke, šole.— Jo-sejdi Rivett iz Albiona, umrl na pljučnici, star 16 Let.
— Rojaki, kadar kupujete, vsakdanje potrebščine, podpirajte svoje domače ljudi, zlasti one, ki l-majo redne oglase v našem listu.
Opomin.
vsem članom društva sv. Jožefa št. l.-S. K. P. B.
Člani društva, kateri še niso oddali svojih'“lzjavnih pol”, se opozarjajo, da je zadnji čas za to do prihodnje seje. Aico Itdoeée nima te pole. jo lahko dobi pri tajniku g. Louis Gazvoda, ali pri g. Mihaelu Klobučar ali pri g. Math. F. Kobe To polo takoj izpolnite in jo pošljite podpisanemu. Ker bo s 1. aprilom začela naša Družba poslovati po starostni lestvici,-je potrebno, da imate vse svoje assesmente, torej tudi za'mesec mate plačane. Za mesec fetyr. in mare je 25c posebne doklade. Upam, da bo članstvo dobrohotno upoštevalo ta opomin in storilo tudi svojo dolžnost, da ne, bo potem kake zmešn jave.
Z bratskim pozdravom: Louis Gazvoda, tajnik 4036 Oak Str. Yellow Jacket..
Naznanilo,
članicam dvora Corpus Christi, Slov. Borštnaric.
Glasom pravil našega reda vršilo se oo nase glavno letno zborovanje pri prihoknji DiJsečni seji četrtek
dne 20 marca t. I.
Naše geslo oodi: SVOJI K
rt
SVO-
JIM. Ako druge narodnosti to delajo, zakaj bi mi podpirali tuj. ce, ko imamo vsakovrstne svojefo[ dne trgovce in obrtnike
— Onim, ki so se	naroči li na
knjige Zv. Kat. Slovencev, naznanjamo, da so nam bile doposlane še ostale dve knjige. Ako ste se naročili pri nas ali pi pri Father Klopčiču, oglasite se v naši tiskarni.
PRIPOROČILO:
Prihodnji pondeljek II. Marca, se vršijo mestne volitve mesta Red Jacket, v mestni dvorani od 8. ure dop. do 5. popold. Slovenskim in Hrvatskim volilcem te* ga okrožja se priporočam, da me kakor pri nominaciji tako tudi na dan volitve podpirajo in pridejo vsi na volišče in oddajo svoje glasove za kandidate na NA-MINATION TICKETU in stem meni pomagajo do popolne izvolitve v urad mestnega blagajnika-
Zahvaljujem se Vam za skaza-no mi Vašo pomoč- Vaš rojak, Math. F. Kobe-
ob 2. uri pop. v navadili dvorani, pri kateri seji bodo izvoljene u-radnice za tekoča leto. Dalje se opozarjajo članice, da bornio imele skupno velikonočno sv. izpoved dne2l.marca in skupno sv obhajilo drugi dan,na sopraznik Žalostne Matere Božje pri društveni peti sv. maši ob pol deveti uri. Pričakuje se da vse članice pristopijo ta dan k mizi Gospodovi.
S sestrskim pozdravom
Mary Plautz, tajnica.
Naznanilo.
Naznanilo.
Vsem članom dr. sv. Jakoba šr. 2. S. E.P.Bružbe na Laurium, Mieli , se naznanja da bodemo i-meli skupno velikonočno spoved v soboto večer in nedeljo jutro,
dne 16. in 17. t. m.
V nedeljo naj se zberejo člani pred prvo sv. Mašo v Slovenski cerkveni dvorani z regalijami da gremo skupno v cerkev in mizi Gospodovi.CSv. Maša bode ob na. vadnem času ob 8:30 uri. Vsak) član gotovo pozna društvena in tudi Družbina pravila glede tega,zatorej prosim da opravi vsaki član to svojo versko dolžnost omenjeni dan.
Jos. E. Sedlar, taj.
Vsem onim ki mi dolgujejo zai pogrebe in druge dolgove, tem po torn poživljam da blagovolijo omenjeno poravnati vsaj do zadnjega marca t. 1. Ako si bodem moral iskati dolgove drugim potom ne bode moia nego vsacega njegova lastna krivda
Peter Madronich Pogrebnik
— V nedeljo,dne 10.ma rea obpol treh popoldne vršila se bo v cerkveni dvorani seja Slov. Narodu. Državljanskega kluba, k kteri so vabljeni elani, kakor tudi oni, ki želijo pristopiti k klubu.Na dnevnem redu bodo letošnje spomladanske volitve in pa volitev uradnikov. K obilni udeležbi vabita Mihael Klobučar, prede. (Adv.) Jos. Werschaj, tajni k.
Ali potrebujete očala?
Ak® jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala.
Zraven tega imamo vedno \ zalogi, popolno «zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na mestu.
starem
A. Fahlen & Co.
312 - peta cesta- Calumet, Mich-
MEHKE NEOPOJNE PIJAČE.
CALUMET
STATE
bank
$ 100,000
Glavnica
m« ob ono Preostane« $ »5,uno
CALUMET STATT BANK BUILDING	_	.,
Važi uložki, so pri nas najjdobrih obrestni»
varni in zaželjeni.
Uradniki-
Thomas Hoatson, pred., F.J.Kohl-baas, podpred., in Poslovodja. Walter Edwards, blagaj.
Dan D, Maclntire pomož, blag.
Direktoriji Thomas.H- Collins, Wm.J.Uren
Liniment.
Za dobro in uspešno đom,. bo bi morala vedno	i
vilo vsaka družina, kajti

tri
vilo kmalu odpravi boTS;*
.ih	v UftlVn -v1'* V.
sih, v križu, v kolku, a;j r.»t, si že bodi, ce so te boleri stale vsled revmatizma, hlada.	“ P>.„

Thos. Hoatson, F. J- Kohlhaas.
G.Martini,	Joseph Bosch,
Edward Ulseth, O. W. Bruns.
Obresti na vse hranilne uloge.
r-2

CROWN
sfa
CROWN FAMILY THEATRE, \
1
PETEK IN SOBOTO Juliette Day v
Mladenka v Mavrici Stuart & Earl 'v
Dramatični Novosti
I
SAMO V N EDELJO-Mala Zoe Ray.
V predstavi T ihe Gospe
PONDELJEK & TOREK Siike iz “Bluebird” Seriaiov.
Dne 18. marca pridejo slike v katerih igra glavno ulogo občeznana Madame Petrova
Juliette Day, American-Mutual Star.
CROWN
Gledališče
if-*	CROWN	^
I	“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
PREJ ALI KASNEJE
si bodete hoteli nakupiti' -	^
Električni likalnik«
Ene bi bilo to dobro sedaj?
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
I HoughtonCounty ElectricLJght Co jf
g
PAIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini * radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in ** nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje.
S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto. močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime.
Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
ssai
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Akc še niste, pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton Nat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
Iščemo.
Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas.
E M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St.	Phone 787
♦♦♦■H < I	11 H-tt 'I' M I'H-M Umt1ln| i| i>h»»|i.| .1
Dobrega potujočega prodajalca, ki bi redno potoval po svojem okraju in razpečaval možke obleke Po POPULARNIHCENAH $12-50, $15.09 in $17-00 kot pristranski zaslužek .Po gorenjem Michiganu, severnem WisconsiA in deloma po Minnesotskih o krajih je ravno sedaj je lepa priložnost pišite nat
MAUGER = MARTIN CO.,
grand rapids, mich.
s
evera’s
Gotham
?
(Severovo Gothardsko znano kot izborno mazf' i zdravljenju revmatizma , PS losti udov, hrbtobola in Wv°S,
je zelo uspesen lek, koje»» ■ imela pri rokah vsak» -Natačna navodila so na steklenici.
Cena 30 in 60

imela pri rokah vsaka

GALBRAITH &
OcJvetnikQ
iztirjujeta dolgove, ura.
nata zapuščine ter
Pre
giedujeta lastninske stine
Zastopata v vseh
ULSETH BLOCK Calumet,, Tel. 169
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter bro znan med Slovenci- Pripor se v slučaju potrebe, istotak krste in ženitnine-
201-- 6- cesta	Te!
Calumet Mich-
Nikola Cor
zidarski podjetnik, 401 Elm Street. Phone 27711
mi?
se priporoča Slovencem in vatom za izvršitev vseh vzidi stroko spadajočih del. kamna, ope^e aii cementa. IT me tudi vsakovrstna tlako« posebno obcestnih hodnikov walks).
Dobro zadovoljivo delo ja pri naj nižjih cenah.
Svoji k Svojemu!
AKO HO0EŠ KADIT dobre smodite knpi si
“WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega
vanskfcga tobaka od
Til OS. E N TE Ji A5'
400
Pine ce?:
Na Calumetu 24 ki
W, E. Steokbai
Izdelovalec
UMETNIH SLIK
Cor- 5 in Oak cestB Psone 678-J. Calumet,
Sveže sadje,
Mehke pijače, candy in‘ ne smotk«.
Sveži “Ice Cream” ved«10 logi.
Pridite in prepričajte se-
John G aspa«*0'
n
316 - ŠESTA CESTA. Tel-
Richterjev Pain Exp*1
■P

Jarem pregrehe.
(Povest, — Spisal P. B.)
Jdati pa se prestraši takega od-
vora.
go'
«Kam še misliš nocop da.si se tako napravil?”
“Očeta grem poiskat”, reče sin j„ položi žlico na mizo.
ufjajte, mati! Dajte mi,-da]te par Krajcarjev! Tako nerodno je, ^človek nima pri rokah nič
okroglega.”
Te besede so bile sladke in pri-
jazne
kar ni bila sinova navada.
»Za denar je huda, ('ene!”
inati.
de
‘•Samo nocoj, mati ! Saj veste, Paj je mlad človek?”
<>Pa bi vendar povedal kaj, odkar te nismo videli. Saj si dosti poskusil! Se v vojski si bil menda Kako, da so te tako ubogega izpustili domov?”
“Le potrpite, mati! Vse vam povem,- kadar bodo še oče doma.’, Ženica odide otožnega obraza v kuhinjo do omare, kjer je imela shranjene svoje krajcarčke.
“ka! Za nocoj boš že imel. J’a nikar ne zapravljaj po nepotrebnem! Kmalu pridita domov!” reče še ženica za odhajajočim in zapre za njim vežna vrata.
Gene je izginil v noči.
Pri Grege n pa so bili tisti večer še dolgo v noč prav dobre volje. Šarec je bil vesel, da ima zopet doma sina, katerega je tako pogrešal. Večkrat se je jokal tisti večer samega veselja. Pa saj pijanci radi jokajo.
Dobro, da ni Cene prej zavil k (iregeu, nego v domačo hišo. Gotovo bi se bilo zasukalo drugače.
Sedaj pa je šel še tisti večer samo ta glas na okoli, da je Cene prinesel od vojakov silno dosti denarja.
Mati je doma s solzami močila belo blazino in prebirala molek, da bi lože pozabila prihranjene krajcarčke, in s posebno zbranostjo je govorilo besede; ‘ Ki nam razsvet-k našo pamet.”
Oče pa je dokazoval sinu na po d proti domu, ko j« Cerkvenik dan zvonil, da je svst okrogel. In sin mu Jo dokazoval, da je denar šs tol] okrogel.
II.
V delalnjco sem Tvojo zrl,
Ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roke Tvoja S. Gregorčič.
Oni rod je že davno izmrl, ki je ‘'•"«lob času naše povesti, in tud ,Jrugi rod za njim se je danes že postaral.
barn na pristavah kranjskega lllesteca je čepela lì išica, kjer je "llel Junak naše povesti roj at ve n o avico.Prav navadno stanovališče k bilo na pol zidano, na pol leseno 1 Pokrito s staro slamo. Zidu še pogladil zidarski čopič, m vra-30kazala jako usmiljeno srce Vetru m mišim.
b'1 vendar je bilo v tem zastare-e,n poslopju včasih jako živahno
spod.” Da pa
Orevesnikovi pradedje
’■"ljenje. To pa takrat, bilo t,
Člo
strani
kadar je pri domu vse prebivalstvo, V(3*ko in živalsko. Od severne
predeljene hiše se je ogla-žival z rilcem, žival z gobcem /lv*d s kljunom. Od južne stra-Pa se je razlegal tanki glas go-b'oje in,hripavi glas gospodar-111 debeli glas sinov. Gospodar
lev
Preki j
pridušaval, sin |e drugače
*,njal, gospodinja pa je vme3 j '‘bda, da te je po ušesih skelelo •'ubega miru torej ni bilo dosti, .je bila družina Orevešnikova
p
. 1°3podar je rad trdil, da so bili^ DgOvi pradedje imenitni meščan-,,ll‘]skegf. mesta. Toda vsaka reč le nekaj časa, rekel ie Kran-
]fcC j .	’	' _
■ki seje naveličal zibati Fran-. Tako ie bilo tudi z meščan-
Oh.	,,	••	y
z 0|" Orevesnikovili pradedov. Že ,lesnikovega očeta, ki je oprav-^ Lzne brezimne službe, niso rali več '• mestu, in tako si je ra stara leta poiskati “iriir-^ kota. k jer bi bi
niso bili ljudje navadnega cepa, povedo nam viri. Zatrjujejo namreč, da so Crevesniki-predniki pre jeli svoje lepil ime od tod i, ker so 3i kot mesarji kranjskega mesta pridobili veliko zaslug osobito s pripravo in prodajo raznih ereves.
Ta so znali posebno dobro priprav Ijati: tanka čreva za klobase, d ehe Vl
v
la pa za'vkusno jed. Ker so Orevesnikovi pradedje imeli tudi krčmo, ni mi treOa še praviti, koliko gostov so imeli tržne dneve in koliko pečenih črev in drugih mesar škili izdelkov se je takrat razrezalo
v
na Orevesnikovili mizah. Ker so bili Orovesnikovi tako imenitni, kajpak so jih objedali zavistniki in dokazovali, da so Orevesniki in tamošnji konjederec v rodu v tret jem kolenu.
Toda bodisi tako ali tako. slava Orevesnikovili prednikov je zašla za gore, ime Crevesnikovo pa je še dičilo nevrednega potomca vred nili njegovih prednikov
Svet je čuden. Orevesniku ni hotel priznati zaslužene hvale njegovih pradadqv. Le sam se je še imenoval tako, kakor njegovi očet je; ljudje pa so ga klicali le “me šetarja”. Kad bi se bil včasih znosil had kom, m kadar mu je glava zavrela fkar je bilo dostikrat), tedaj se je razkoračil z vso svojo modiostjo in dokazoval z velikim ponosom na dolgo in široko, da je on Orevesnik, ne mešetar. Toda svet nerad posluša besede starih ljndij. Drepričal se je, da ljudi j ,ne more izpreobračatb Foskusi torej drugače,
“Ako se že mešetaistva ne morem ubraniti, tedaj ji.n vtepem v glavo drugo besedo, ki je vsaj komu podobna.”
In kakor je mislil, tako je storil.
Do rajnem župniku podšmaruo-gorskein si kupi staro kočijo na ljubljanskem sejmu pa kljuse.
Dostal je ‘fijakar’.
In res so ga jeli sčasoma klicati tudi “Dakarja”, ker je bil pripravljen odpeljati kogarsibodi, kamor* sibodi iu kadarsibodi, da je le dobil plačilo.
A pomagaj si, če s) moreš! Me-, šetar ne more zakriti svoje narave kakor Žid ne svoje dobičkaželjnos-
;y ■	*
ti. Kil je Orevesnik “kmečki nakar”, kakor so mn rekali nagajivo, a pri vožnji se je dalo še tolikanj uspešneje mešetariti.
Fijakar biti pa ni karsibodi. To je izkušal Orevesnik v obilni meri. Čutil je vedno bolj. da si mora pomnožiti dohodke. Kolikokrat je moral slišati očitajoče besede: Kdo se bo vozil s tvojiiji kljusetom-, ki leze tako po polževo!’,
Zopet je moral pogosteje požirati zabavljice o mešetarstvu.
Kar ga reši nai.agloma iz zadrege njegovo — kljuse. .Pešalo je vedno bolj, dokler ni popolnoma opešalo. Zlezlo je na tla, in nekega jutra ga Orevesnik m mogel več spraviti na noge, Nihče mu m mogel pomagati. Uboga para ]e tako milo gledala gospodarja kakor bi se bila poslavljala od polnih jasel in kdo ve Kakšnih konjskih zabav.
A črevesnih je bil tudi mož, ki je jako cenil besedo stare konje, derke. Sam je naložil na samokolnico kosti svojega kljuseta in odpeljal jih h konjedercu. Ostal pa je pii njem toliko časa, da ja konj
'%
ski mojster ražparal ubogo Kad bi eil vendar-le vedel,
i
paro zakaj
‘mažar" ni več maral zanj. Tako |e namreč klical svojega konjička, ker je bil madjarske krvi.
In glejte! Glava Orevešnikova ni imela zastonj slavnih prednic. Kon]ederec je uganil tako, da so mažarju čreva vnela |n da je za lèni poginil.
“Aha, Orevesnik in vnetje črev To ni brez nič”, misli si potrti fijakar in hajdi,v kuhinjo k materi konjederki! — ------
Veselega obraza je zapustil Ore
vosnik konjedarčevo hišo. Kar nič se ni kesal, da je pustil v nji svte-lo dvojaco. Še več! Obljubil je rade vol je poslati konjedercu celo svojega mažarja rep, ki ga je doma odrezal. Konjski- mojster je namreč tirjal, sklicuje se na svoje postave, da spada tudi rep k mrtvemu konju.
Oez mesec dnij je že imel Orešnik novega konja. Šel je sam ponj tje na Ugarsko. In ni storil zastonj take dalje. Konj je bil res vreden, da se ga je pogledalo-Ljudje so se kar povpraševali, kako je prišel mešetar do takega konja. Sam pa je dostikrat pritr. dii ha svojo dušo, da ni le brez cesarske, ampak sploh brez vsake napake.
Nekateri objestneži so celo ugibali, da je mešetar uKradel konja kakor cigan. A nas bolj zanima govorica drugih, i<i so trdili, da mu je Cene kupil konja m dokazovali s tein, da je prinesel domov veliko deuaoja. Dejali so, da si je pri vojakih nabral denarja in sicer po nepošteni poti.
Jz tega javnega mneiijr spoznamo, da je črevesnik prignal nove-gakonja z Ogerskega ravno nekako tisti čas, ko je bil Cene prišel-domov. Zato so zopet drugi ugibali, da bi bil utegnil sam Cene staremu prignati konja z Ogerskega.
S tem v zvezi je pa tudi bila misel tistih, ki so govorili, da je bil jedno celo leto Cene med cigani Zakaj nekaj drugih, ki so bili šli prav ta čas v vojake, kakor Cene prišlo je že lansko jesen domov. Kajpak tem ugibačein Cene ni po vedal, da je presedel dobrega pol leta v zaporu. Takrat še ni bilo toliko takih zvedavih ljudi j, ki v časnike svoj nos vtikajo in vse zvedo, še to. česar treba ni.
Da sedaj umetno še junaka te povesti, sezimo nazaj v njegovo življenje. Cene ni bil zakonske matere otrok: pregreha je znala v temo zaviti njegovo rojstvo. Krščen na dan mrzlega svetega Vincencija, imel je ime Cene. Bil je prva leta “na reji” pri neki vdovi. V onem času se je Orevesnik oženil, ker ni mogel biti sani gospodar in gospodinja. In dobil je do bro ženico, zanj še predobro, čepa jima Bog ni dal drugega otro* ka kakor Eeziko, ki pa je umrla že v otročjih letih, kaj čuda, da sta vzela Ceneta za svojega otroka. Vendar so bili pač za to še posebni vzroki. Bosinovila sta ga prav po postavah, da je bil Cene res Orevesnikov. Svoje prave matere pa Gene ni poznal nikdar, kakor je tudi ni poznala njegova druga mati- Umrla je, ko |e bil Cene star deset let. Dasi je Cene poyprazeval včasih (’revesnika to ali ono stvar o svoji materi, vendar uiu oče ni vedel ali m hotel mnogo povedati. Cene je mislil sčasoma, da Črevesnik zato nerad govori o njegovi materi, ker mu ne mara ponavljali bridkih spominov. In prav se mu je zdelo tako. Zato se taka vprašanja niso ponavl jala, in čim večji je bil Cene, tem manj jo mislil na svojo mater. Saj mu je bila Črevesnica dobra mati, še predobra. Kdo ve, če bi ga bila njegova mati tako ljubila in tauo zanj skrbela? In Črevesnik ni nikdar drugače imenoval Ceneta, kakor svojega sina. Kad ga je imel, kakor more le oče rad imeti svojega otroka. Cene jo bil prav domač pri Orevesnikovili in ljudem, zlasti mlajšim, se niti sanjalo ni, da bi Cehe ne bil C re— vesnikovili pravi sin.
Cene jima je bil jedinec. In rado se zgodi, da taki otroci uživajo slepo ljubezen svojih starišev. Orevesnik že tako ni bil odločen po svojim stanu, da bi dobro vzgajal otroke. Večinoma je bil na cesti in v družbah. Za dom je skrbela ženica. Keza je bila dobra gospodinja. A preveč je bila prizanesljiva. kar se ženam že tako rado oponaša. Cenetu je dovolila vse, kur si je le mogla izmisliti njegova mlada glavica. Kar pa mu je odrekla, to mu je privoščil oče.
(Dalje prihodnjič. )
\
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas /adovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes
, zanesljiva,
Obleke od Vrhne suknje od
$13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.
Svojim cenjenim gostom
in od jemalcem naznanjam, da «m sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lan jskoga pridelka po navadnih celiali ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vin-ske kapljice, da se pridejo prepričat
Mihael Klobučar-
115--7- cesta-
Calumet,
Najbolja zavarovalnica groti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Drečitajte sledeče stanje družbe, due dl. decembra 1915:
£
Imejite 1 ji zavarovalnih polic.3,077
Zavarovalnina ..........$3,161,486.44
laplacane požarne škode .  125,577.18
Izplačane dividende elanom... —. $253,323.08 Gotovina .............$156,911-98
DIREKTORJI:
Henry A- Kitti, predsetfnik. Oscar Keckonen, podpreds. John!\Vaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, odbornika.
%/%■
?
J AH ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
5
t
t
i
i
t
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
: 0 =
i S. C. Chynoweth Insurance Agency
i

Valerji iz gumija, posebne vrste.
Garantiran za tri letno družinsko rabo.
Kolesje zaprto da prepreči olju za mazat da ne pride do gumija.
Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi.
Imamo v zalogi raznih druzih zvijalnikov. katere zato priporočamo ker vemo da Vas zadovoljijo.
5°Jo ako kupite za gotovo.
KECKONEN HARDWARE CO.
Peta cesta,
Telefon: 163.
Calumet, Mich.
Naši zastopniki v Minnesoti1*
( Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Cen-ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646, Ohieholm.
Ža GILBERT ia okolico jG JAKOB MUH VIČ, F. O. B. 383. Gilbert.
/-a EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, 805 Fayi Road Eveleth.
Za MCKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34 Me Kinley.
Za Bl W Aß IK in okolico : G. JAKOB DELAK, Biwabik.
Za ELY m okolico: G. JOS. J PES HE L, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oto priporočamo.
Upravnistvo Slov. Novice.
Razširjanje naše trgovine
po celi Amériki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar Želite v tej vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS.
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori
È3. P. Murphy
Calumet ^Granite & Marble*
Works
400 Oak St-
Tei. 678 W-	Calumet, Mich
ROJAKI
Ali ste že kedaj poskusili
“PARK PIVO?”
Vprašajte izvedence Jn oni
Vam bodo po- .	V ||/
trdili, da je
PARKOVO
«ELITE RIVO”
najbolje in na j okusne je.
Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo!
Park Brewing Co.
Foleg Godfrey skladišča.
__Zlim
ilW-HlS
.CALUMET, MICH.
TELEFON 221-FI.
o

pm m—*...........................■ ■■—"?
I ZADNJI jDNEVI JERUZALEMA
s	Zgodovinski roman.
i	spisal j. Spillman D. J.
umi f Biiiiiiiiii1 marnm imu lininéhk tn ini •
nogam krutega moža. “Milost! Ne vrzi me v ječo k blaznemu,ako nočeš, da bi tudi nadme, revico, prišel hudobni duh, ki muci !1je"
“Pojdi k Ruti, Natimael; moram nekaj govoriti s svojo žen o.in tebe ni treba zraven,de Elea-zar.
Deček odide prestrašen zaradi ga hladnih bratovih besed,boječ so za Rahelo, ki mu je postala takore-koč druga mati.
Tudi Rahela je prestrašeno in proseče gledala moža s svojimi krotkimi očmi.Ljubila ga je zvesto in prisrčno, čeprav je ravnal tako kruto z n jo. Dobe se srca, ki ta j še pretrpe smrt, kakor bi izgubila ljubezen. Tako tudi Rahela. V svoji ponižnosti je vsò krivdo pripisovala sebi. “Ko bi ga le mogla prepričati o svoji ljubezni [Mislim, da bi me valjub temu, da sem tako grda, ljubil”, tako je govorila stokrat in stokrat sama s.seboj. “Ko bi le našla žrtev, ki bi bila dovolj velika, da si z njo pridobim njegovo ljubezen!”
Eleazar, kakor bi bral to misel v očeh svoje žene, reče: “Rahela, sti veš, da si mi v najinem zakonu delala vedno le težave. Dote mi nisi piinesla, kakoršno som upal od tebe, da bi vrnil svoji hiši prejšnji sijaj; tudi otroka mi nisi rodila nobenega; ko se vrnem od službe v templju, iščem zaman veselja pri domači družini; skoraj noben dan ne mine, da buse mi ne bilo treba jezili nad teboj, in sicer po pravici čeprav tega nočeš priznati v svojem pokvarjenem srcu. Tvoje ustnice seveda mi ne upajo ugo-varjarti, ker veš, Ja tega ne trpim.— iNo, torej, ali se ne čudiš, ker še nisem porabil pravice, katero mi dajejo. Mojzesove postave,—da ti dam odslovilno pismo in razveljavim najini nakon?”
Rahela probledi še bolj in njeno oko se napolni s solzami. “O Eleazar, mož moje ljubezni!” prosi, drhteče, “kako mi moreš raniti srce s takimi besedami, in sicer rav no zdaj, ko bomo večerjali velikonočno jagnje!”
“Takoj jutri bom razdrl po pos tavi najin zakon, če ne storiš brez ugovora tega kar zahtevam od tebe? Poslušaj! Sklenil sem vzeti v zakon drugo ženo, ki mi bo dala vse, kar sem zastonj pričakoval od tebe: bogastvo, čast, otroke, družinsko srečo in še več. Njem zakladi nam bodo pridobili mogočne zaveznike v boju z Rimljani.” In medtem, ko je Eleazar slekel orožje, je priprovedoval kratko, kako je bila napadena njegova nevesta in da biva zdaj pri svojem ranje-nam očetu v Betaniji. “Še to noč jo moramo spraviti semkaj,” je končal, “njo in njeno bogato doto. Kajti prete ji roparji, ki so jo napadli, in morebiti tudi Rimljani. Giezi naj odide takoj po večerji tjakaj s tempeljskimi vojaki, in ti ga boš spremljala.”
“Jaz?—za božjo voljo?"
“Ti,ti moraš pregovoriti nevesto da išče varstva pod mojo streho,in jo moraš pripeljati semkaj.”
. “Saj ne smem! Precej se prične aobota,in tako početja je proti postavi, ki nam jo je Gospod dal na Sinaju. Oh, Eleazar, v vsem, kar je dovoljeno, sen) ti rada pokorna. To tvojo drugo ženo. bom ljubila kot svojo ljubljeno sestro in ji bom služila kakor najzadnjadekla; toda nikar me ne sili k temu,da b, prelamljala božjo postavo.
“Ti moraš iti, ali pa ti jutri izročim odslovilno pismo.”
“Potem—oh, Gospod nebeški daj mi moči! —rajše odslovilno pismo!”
“Odslovilno pismo torej. —Toda ti moraš to reč prevdariti na kraju, kjer ne bivaš rada —pri mojem starem očetu.”
“Pri Kajti, pri blaznem?” zakliče Rahela, trepetajoče od strahu
in Iliade z dvignjenimi rokami k ‘
Ti pojdeš v Cetani jo ali pa k staremu očetu!” ponovi Eleazai, ki je poznal grozni strah, ki ga je imela Rahela pred blaznim starcem. “Med večerjo se odloči! Potem pojdeš v JBetanijo, ah pa— že veš. kam!”
Medtem je napočila noč, in pri prvi zvezdici, ki je zabliščala na nebu, so naznanile prozavne s tem pl ja, da je čas jesti velikonočno jagnjc.Med tisoč in tisoč družinami jeruzelomikhni ni bilo nobene ki bi se manj pobožno in veselo5 zbrala k večerji, kakor družina v hiši Kajfovi.
Rahela je še zmiraj upala, da se bo dal omečiti njen mož. Ko pa so po večerji odšli otroci in posli in sta ostala v sobi samo mož in žena, tedaj vpraža Eleazar:
“No?”
“Ne morem, ne smem!”
“Torej—liajdi za menoj!”
Pri teh besedah prižge Eleazar plamenico, prime ženo za roko in jo pelje po temnih hodnikih. Oez kamenite, napol razdrte stopnice prideta k ječi, kjer je bil Kristus po prvi sodbi Kajfovi zasramovan in zaničevan in k]er je zvezan pričakoval strašni dan trpljenja in smrti.
Zdaj je bilo slišati . iz te ječe strašno tuljenje, ki je človeku pretresalo mozeg in kosti. Nesreč, na žena je bila premagana v svojem sklepu. “Ne odpri ječe, ne odpri!” je zaklicala s smrtnim stra both. “Ne morem videti nesrečneža. Rog mi odpusti krivico, h kateri me siliš!”
•Tla-lia,” de Eleazar hladno, “saj sem vede)! Pojdi torej v Be-tatiijo in mi pripelji nevesto!”
, njej. “O dobra žena, Bog naših o-četov naj blagoslovi tvojo, gostoljubno hišo!” pozdravi tujka. “Sporočili so mi, da si ti nocoj vzprejela poči streho mojega gospoda, ki je prišel v roke roparjev. O povej mi,: ali še živi? Ali Je Tamara, njegovi dobra hči, pri njem? Jaz sem Sara, njena stara dojilja.
“Bodi pozdravljena, dobra starka!” odvrne Saloma in odpre duri.
•‘European Coffee House”
-Evropska kavarna*
Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
“Bog blagoslovi tvoj prihod! Rabi še živi, in tipamo, ua bo kma lu ozdravela njegova rana.—U kako se bo veselila rabijeva bei, da si ti rešena? Ali prinašaš morebiti tudi kako vest o njenem bratcu, za katerega je ona tako v skrbeh?”
“Dobro vest. Toda povedati jo moram deklici Sami”.
“Jn jezdec, ki počiva tamle v sencih stare oljke, je pač
Enajsto poglavje.
Vest o Benjaminu.
Ko se je Saloma jio odhodu svojega moža in obeh deklic vrnila počasi skozi vrt v hišo, je zapazila neko žensko na poti, ki vodi iz Betam je proti njeni hiši. Za njo je šel jezdec s širokim plaščem,ka-koršnega nosijo beduini. Ko ga je Saloma zagledala, ji je priišo na misel, da je to morebiti eden iz. med roparjev, ki so napadli rabija, in je hotela poslati vrtnarja Sila za možem; najti bala se je, da bj hotel; roparji zopet poskusiti napad. Ba se je premislila. Zase se ni bala; po njeni sodbi tudi velikih zakladov ni bilo v hiši; kajti njen mož ji m ničesar omenil o obeh rabljevih mošnjah. Samo tovori preprog in svilenega blaga so še bili pri hiši. Te bi rada, če le mogoče, ubranila pred roparji.Zato je poklicala enega izmed delavcev, ki je v bližini prekopaval gredice, in mu rekla.
“Eliud, ti si pameten mož. Bre-išči vse kraje tu v bližini, če je morebiti še kje kak beduin. Ako jih boš viuel večjo četo, teci takoj v vas in prosi rimskega stotnika naj straži našo hišo.
“Brav, gospodarica,” odvrne Eliud. “Toda mislim, da so danes vsi Rimljani odjezdili v mesto. Ba se mi bo že posrečilo zbrati ljudi, ki se bodo znali udariti z beduini če bo treba. Le brez strabili Mislim pa, da si pred prazniki ne u-pajo roparji priti taito blizu do Jeruzalema.
Bo teh besedah zasadi delavec lopato .v tla in odide po naročilu. Saloma pride: do hišnih duri skoraj v istem času. Kakor tujka, ki je v vidnem razburjenju in z dvig njenimi rokami prihajala nasproti
“Da, da, on je ropar,toda dober človek,” de hitro Šara. “Za božjo voljo, ne daj ga prijeti. Življenje Benjaminovo je odvisno od tega, da pride ta jezdec z veselim poročilom nazaj v taborišče svojcev.”
“Ne boj se, dobra ženalNičesar se mu ne bo zgodilo. 1 oslala mu bom malo prigrizka pod oljko. Io da povej, ali je samo eden, ali jili je še več v bližini ? ’	:
“Samo on me je spremljal sem-kaj,én mislim, da mu ni sledila tolpa, ki je obenem zapustila taborišče. V čisto drugo stran je zavila, m med potjo nisem vidi la ih slišala hi česar o njej.”
Saloma, pomirjena po teh besedah. prosi dojiljo, naj počaka za trenotek, nato zapove prinesti be-dnina jedi in pijače, in dobro stražiti vrata. Potem stopi v rali jenčevo sobo ter pomigne Tamari. Tamara spozna takoj, da se je pripetilo nekaj izvanrednoga, in zapusti tiho očeta. Ko pa zagleda Saro, se komaj premaga, da ji ne uide,klic veselja iz razradoščenega srca. Kazalec dene čez ustnice in pokaže, tako tudi služkinji naj ne zda naenkrat s preglasnim govor jenem svojega prihoda očetu.Saloma potisne obe prijateljici v bližnjo sobo in hiti sama čuvat bolnika.
Zdaj šele.je mogla Sara objeti svojo Tamaro iu ji pokazati v solzah in smelili žalost in radost nenadnega svidenja. Dolgo je trajalo, dokler je Tamara toliko pomirila svojo dojiljo, da ji je mogla pripovedovati dogodke. Najprej je starka v silnem joku prosila odpuščanja zaradi svoje strahopetnos ti, ki jo je pokazala pri napadu. Hipni strah jo je popolnoma zmešal, in do smrti se bo kesala, da je v taki nevarnosti bežala proč od svoje varovanke. “In ti, moje slad ko jagnjiče, moja grlica, kje si ti dobila toliko poguma, da si sredi med meči stala kakor levinja, ki se bori za svo je mladiče?” zakliče starka.
In namesto da bi odgovarjala n a vprašanja o Benjaminu, je ' pripovedovala samo o svoji žalosti, ki jo je trpela pri roparjih.
(Dalje prihodnjič. )
Ugonobi Prehla-jenje in Ohreni Zdravje

CASCARA
A B QUININE
Staro zdriižsko zdravilo v tabletni oblidi varno, zanesljivo, lahko za užiti. Brez opijatičnih sno-vij in brez slabih poslsdnic po iižitju. Ozdravi gripo v 3 dneh, prehlad v 24 urah. Zahtevajte zavitek z rodečim pokrovom z Mr. Ilill-ovo sliko 24 tablet za 25c	^
Po vsih
lekarnah
Calumet,
Peter Majhor,
lastnik, osma cesta.
WS. S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Denar
vložite na obresti
___:-v-----
Varčujte in posodite svoje prihranke
—STRICU SAMU*—
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne ob* esti!
Lahko začnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI
PRVO NARODNO BANKO V CALUMET!!.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo. rete vsako vsoto od .ENEGA DOLARJA naprej.	,
Za hranilne vloge plačamo
obresti
4	-	1
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Richterjev Pain ExPelier
z sidrom
Če kupite U-S- varčevalno"znam-ko. Vaš poštar, vaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo, kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE-TEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV:
Prva narodna banka v
Calumato.
Naročite se na
“Slovenske Novice’
KROJAŠKO IZDELANE OBLEKE.
Vam natančno umerjene, dobite pri meni. Delo dobro in trpežno cene poštene, Pridite in ogledite si uzorce pri
JOS. J. WERSCHAY
Vogal Peta in OaL cesta.
Rudarji prihranijo denar v škornjih in na zdravnikih.
To je ravno kar delajo povsod -od Alaske do Meksike- z ‘HIPRESS”
Veliki računi za škornje in veliko sitno z stino-gami je bilo odpravljenih s pomočjo teh lepih, do bro izgledajočih škornjih in čižmah.

SLOV. KATOL
' »
POĐP, ORIIŽBA.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
l-'redsediiik: Joha Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich.
Podpreds.: Johu Gazvoda, 509 Tam. St___Laurium,
Tajnik: Matli F. Kobe, 420 7th St.......Calumet,	”
11. taj.: Jos ii. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Lauruim	’
Blagajnik: Jos. Scheringer. Qak St. .. .Calumet,
Duhovni vodja: liev. L. Klopčič,.........Calumet,	”
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt........ ......Calumet. Mich.
John Gosenca, 4055 Klm St............... ”	”
Matt gustane!), O.sceolji St.........Lauri um 5
*
POROTNI ODBOR.
John Sustarsìch, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.'
Matt Straus, 2409	11 St.	Calumet
Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
/ •
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. .
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera botte zanje bratovsko skrbela ob &isu nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’"
Naznanilo Assesmenta.
Asesment štev. 3.za mesec Marec je reden brez vsake doklade. Vsak član plača znesek 80c.
PRISTOPILI.
Kdruštvu sv.- Ane štev. H. Calumet Ana Sterk ràzred 1.
Marija Kestner razred 1.
S USPE N DO V ANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jakoba štev. 2. Anton Kulunan.
IZLOČEN I.
John M. Jerman. Nick Dehlich.
UMRLA ČLANICA .
Marija B. Wertin. Clanica dr. sv. Ane štev. 3. Calumet, Umrla 15. Feb. 1918. Zavarovana za $800
Iz Urada Glav. Predsednika S. K.P. Družbe, v Calumet.
Tem potom se uradno naznanja uradnikom in članstvu društev padajočih pod okrilje S.K.T.D. da se je brat Mike Klobuchar lUižbin blagajnik odpovedal svojemu uradu. Brat Klobuchar je to i0ril iz stališča, da ima že urade pri društvih ki so zvezana zS. K. •U. in druge osebne zadeve mu ne dopuščajo dovolj časa v točno '•oklevanje urada. Resignacija bila je predložena posebni seji nad-'oniaga odbora kateri je isto tudi sprejel. Na podlagi družbenih praćku Vii. točka 20 tretji stavek je bil z sporazumom skupnega 'dbora za blagajnika izvoljen brat Jos. Scheringer, z vsemi dolžnost-' 111 obveznostmi kakor prejšni blagajnik.
Cenjena društva in njih uradniki naj to uradno spremembo u. <J'tevajo, in vse denarne pošilatve tisoče S. K. P. D. za mesec Marc '•aprej pošiljaj e na brata Jos. Scheringer 808 Oak Street. Ualu-et Michigan. Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic S.K.
Ostajam vaš sobrat,
John Spreitzer, gLpred.
Pojasnilo.
Veliko prašanj sem že dobil glede novega razrednega uplačila, 4ter°]sbilo sprejeto na zadnji konvenciji in ima stopiti v veljavo v ta^i bodočnosti.
Razredi in uplačila bila so že v Glasilu naznanjena. Pojasniti lai11 toliko da uplačila niso tako visoka kakor jih zahteva državna aat od organizaciji, katere poslujejo v več državah ampak so veli— ° kar vaak lahko sam sprevidi.
Starost se pa bode računala od leta 1903 i?o se je prenehalo z ,^lt! takozvanim darovanjem enega dolarja za umrlega člana in sto. °v zavarovalni sistem. Drugim mlajšim društvom oziroma čla-0111 P" tista starost v kateri so bili kadar so v društvo pristopili.
Nikakor se uemore in ne sme se nikomur krivica goditi pri ti 1?b Fri pregledovanju imenika se vidi da bode dosti članov ki
k
.1° v prvi razred, o d 16 do 25 let in bodo plačali po 50c. Naj-bode od 25 do 30 leta in bodo plačevali isti znesek kakor sankaj jih res bode ki bodo plačevali nekaj več kar pa ni mogoče
k 'fiati. Naj se upraša ker koli hoče glede zavarovalnih plačil bode •kili da mora bili razlika med mladimi in starimi člani.
. ^misliti je treba da se pri 8.K.P.D. vsak zavaruje do $2000.00 ^Usmrtinna $800 poškodba roke $300 npge $300 očesa $120 prs-'l!| roii $150 na mgi $15lLo)niške ptdpore za uobo 6 mesecev. Ijjj.^asino vsem tem nesrečam vsak dan ìzpòstavleni lu da moramo d ‘Proti njim zavarovani je naša dolžnost. Da dobimo vse te protek jj'tioramo ktemu tudi primerni znesek prispevati v Družbino bla J0, Upam da, bode stem pojasnilom razjasneno vsem tistem kalj, Mto bilo popolnoma na jasnem glede te zadeve. Glede otroeega LSl|Ja bodem naznanil kakor hitro bode dotičui odbor imel svoje d«-***3® zgotovljeno. Bratski pozdrav do vseh članov in članic 8.K.P.D.
Vaš sobrat
Math F. Kobe, glavni tajnik S. K. P. D.
. : /
Kako pridemo do sreče?
-Spisala Pavlina Pajkova.-
Ti pomooki so vnanje stvari, ki delujejo na naše srce. Treba nam je samo okoli ozirati se, in ob vsakem koraku najdemo nekaj kar nam osladi življenje. Del modrega neba, migljajoča zvezda na njem, blagodejni žarek solnca zeleno polje, žuborenje skromnega potočka, ča robna tihota gozda, skrivnostno šepetanje dreves dehteča cvetica, žgolenje pticpuilobni napev godbe, krepki z o k človeške popevke, otročji nasmeh — so sa. me take stvari, ki govorico, ki božajo dušo, oko in uho, in blažijo srce.
Ali smemo telesno lepoto prištevati onim stvarem, ki nas osrečujejo? vprašal bi kdo.— Vse, kar je res lepo presuli ja dušo, torej tudi telesna lejiota. Reče naj kdo, kar hoče resnica je vendar da, prvi utisek, ki ga dobimo od kake osebe, je odločilen, lodisi ugoden ali neugoden. Sele pozneje pride na vrsto opazovan je in preudarjanje. Ake nam oseba aii stvar z neprijetnostjo delata v prvem trenutku sjab utisek traja precej časa, jiredno se sprijaznimo ž n jo in ji darujemo svoje nagnje-Frvi tako važni utisek je kriv, da je prezrtih in pozabljenih toliko ženskih z lepimi čednostmi, ki pa niso vabljive po vnanjščini. A druge ki nimamo k rep kos ti j, pač pa lepo lice naj-dejo pot do moškega srca. Ne smelo bi tako biti ipak je tako, ke.t prvi ntisk ustvarja oko, ne pa razsodnost, in človek nima v oblasti sočutja ali mrzlote prvega trenutka. Saj je prvi utisek navadno najsilnejši.
Toda zašla sem z ravne poti. Ni moj namen oreiskovati, kaj vzbuja naše sočutje ali mržnjo, temveč samo dokazati, da vpliv telesne lepote nikakor ni brez pomembe ^za. našo srečo.
Menim, da nas osrečuje. Se-ve v mislili imam nravnega, ne pa popačenega človeka. Da telesna le-pota ni pogubljiva marveč nas blaži, priča krščanska umetnost. Ta nam predstavlja vzorno lepo blaženo Devico, prekrasno božje dete, angele čarobniho brazov, lepe svetnike in svetnice. Saj pa ravno ta njih nadzemska lepota najbolj gane vernikovo srce; v njem vzbuja zaupanje, pobožnost, ljubezen.
Prepričana sem, celo najbopož-nejši m najvernejši človek moli manjšo iskrenostjo Cešceuo-Manjo, ako ima pred seboj nelejio podobo božje Porodnice, kakor, če ima lepo. Umetnost ve, da let,a duša biva v lepem telesu kakor so trdili že stari Grki. Le v malo izjemah sem našila, da je bilo drugače.
Toda lepota obličja, ki svedoči lepoto dušno, ni vseljej v dovršenih črtah in nežnem izrazu, temveč ta lepota odseva največ od notranjega čistega srca Z obraza blagega človeka sije miloba ki lepša najna vadnejše poteze. Tak človek četudi ni lep, prikupi se nam, kakor bi bil lep. Veieumiieu.n človeku-sseva duhovitost iz očij; iijegovo lice navda ja nekaj nenavadnega veličastnega, kar nas tako ugodno preannja kakor uaj-vzornejši obraz. Nikoli pa ne pomnim, da bi bila kdaj videla sliko hudodeluika kateri bi bil lep prikupliv. In najlepše obličje na katerem je utisnjena popačenost postane nam zoprno,
S temi sredstvi torej razvedru-jemoduha, olajšujemo si steni nekolikiko oglajamo ostro pot našega življenja. A kakor sem omenila preje vse to nas nikakor še ne osrečuje: prava tukajšnja sreča izvira samo iz našega srca.In da bi tukaj uživali vsaj nekaj srce, zanetila je božja previdnost v naših prsih iskrico, kj ogreva oživlja in razsvetlj uje z blagodejno svetlobo teuiiuo našega Mv'jenja. Ta čarodejna iskrica se men uje ljubazan.
(Dalje prihodnjič, )
DRUŠTVENI OGLASI.
Slovensko - katoliško podporno društvo '
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy< na Laurium.
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 viri popoldne v dvorani Gosp. Johr Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1918
Jakob Vei tin, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos K. Sedlar	tajnik
John Šuštarič, blagajnik
ODBORNIKI ZA 2 LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA ENO LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Paul Majerle, Jos. Žaleo
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbanltown in okolico, Martin Strav s za Bed Jacket in okolico Anton Udovič
Vslnčaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo n mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po 820.00 na mesec Cela smrtnina je 1800.00 oziroma 8400 kakor se hode kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vabi
Odbor-
SAMOSTOJNA
PODPORNA ZVEZA SLQVEN-* SKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Pred: Jos. K. Metesb. 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. •
T. taj: John D. Judo lob, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr.
Blagajnik: Jos. Gorshe. 4353 Pine St.
BOLNIŠKI OBISK.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbanltown in Swedetown’ John Judnich 4337 Elm. at.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
K obilnemu pristopu vabi
ODBOR
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe
na CALUMKTU.
Uradniki za leto 1918.
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, John Sterk.
Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoìla 4036 Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
John Gosenca Math F. Kobe, John Pechauer, in Math Pipan.
Odborniki za eno leto.
John Gazvoda Jos. Scheringer, Jos. D. Grahek, Nick Mrak,
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket,in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenca Bluejacket, Albion Joe R. Strutzel;
Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se ogiasi. par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV, PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1918.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA L LETO.
_ John Musič^ Frank Plautz in Mihael Žunič.
ODBORNIRI ZA 2. LETI.
John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze.
Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbauitown Osceola Swedetown ::John Mušič-Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack : Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko neodvisno podporno I društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne se)e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoran
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Michael Mervič
Tajnik, Jos. Ovniček,
Podtajnik, John Klobučar
Blagajnik, Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Louis Gazvoda, Matt Stoper, Loui Šimec, Jos. Klobuchar, John Gosenca Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz voda.
Vratar in maršal, Leopold Rotar.
B 0 LN1 SKl' OB1SKO VA LOI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket.
Laurini«, Raymbauitown In Osceola in JJkolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.0(1 ua mesec bolniške podnore. Vsmrtnine plača vsak član J .00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na 83.00 Poslužite se te prilike ter pristop te k društvu I
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Društvo sv. Cirila in Mateti
št- 9. v Calumet. Mich.
Sp'adajoče v J. S. .K. J. ima svole redno zborovali je vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1918 so
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zastop. Johu D. Zunich Zapisnikar: Joäeph Koss.
Blagajnik, Joseph S. Stukel,
ODBORNIKI ZA ENO LETU
John Ilenich, John Gosenca, Johri; Starc,
Odborniki za DVE leti
Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich.
Maršal in Poslanec: Jacob Banovec.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $4 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorelo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Pomlad se bliža.
Zato se bode treba pripra-vitt z umostno obleko za gor* kejše dneve. Da Tam bode pa mogoče izbrati si blago, kioj, in dobro delo; Pridite in oglejte si raznovrstno raz* polako uzorcev katere Vam z veseljem razkažemo- Kakor po navadijostane še ved% no naše staro geslo. Dobro blaga, poštene ceno in trpežno delo. Pridite in prepričaj■ te se sami
TONY GREGORICH.
315 Sesta cesta, Calumet.
“Naročite se na Novice*
Slov.
, aÉj^ii31|
2 velika kataloga stenskih in žepnih urveriižic, prstanov, ovrat. nih bucik, broš za gospe, man-šetne gumbe, britve in vse brivske potrebe, harmonike, violine, klarinete in druge muzikalično orodje, najbolj potrebna domača zdravila za ravnovrstne bolezni, dišave, dalje velik katalog raznovrstnih knjig, ki so vsakem potrebne.Dva velika katalog pošljemo po pošti vsakem», ako nam pošlje 6c za poštnino.Naslov;
Universal Sale House.
L. Pinseeka. Prop.
205 E. 14 Star. New York.
l’ÄTAAO VIJ E* A IHTA 1§?;|.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imaio nieni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.*
INaše geslo.
Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaitejsejv
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN ELM CESTE.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN,
MINNESOTA
Virginia.
—	V petek večer vršilo se je v dvorani višje'tehniške šole zboro-vanje zastopnikov mestih naselbin na Messaba in Vermilion Hange. Manien zborovanja je bil napraviti načrt, kako naj bi se upeljal bol i priprosto način kolek tòvanja jsa razne vojne sklade, za ktere bo treba nabirati med letom, Mr. C.
L.	Newberry, superintendent šol na (j ilbertu je razložil svoj lastni načrt, ki bi po njegovem mnenju bil najbolj uspešen. Ho tem načrtu naj bi se zavezala vsaka oseba, ki služi, naj si bo možka ali ženska, samska ali oženjena, da bo darovala vsak mesec en dolar od svojega zaslužka. Ta način nabiranja je vpeljan v Wakefield, Mich, in deluje prav zvrstno. Glavno je. da 3e vse naselbine v okraju zavežejo, da bodo sprejele ta način kolektovanja in nedvomne bo načrt vspel. Razne rudniške in druge obrtne družbe in tvrdke so baje pri volji pomagati s tem, da bo bodo od svojih uslužbencev utrgale en dolar od njihovega mesečnega zaslužka in ga izročile v ta sklad. To naj bi veljalo za razna vojna nabiranja izvzemši “Posojilo Svobode.”
—	Napoznan Šumar' (lumberjack) je izvršil samomor s tem, da se je.obesil, v Whiteside kempi, tri milje cd Cooka.
uslužbenec dolgo let. Star je bil
40 let. Zapušča vdovo in pet otrok.
Ely
—	Z ozirom na veliko število turistov, katerih od leta do leta prihaja več v te kraje zlasti poletne me3ece, se je začela tu agitaciju, da bi se postavil nov hotel. Zadevo je sprožil tuKajšni trgovski klub (Commercici Club), ki upa, da bo zainteresiral finančne kroge v tem podjetju.
Joliet, lil.
—	Mora na vislige \ incenzo Martello, ki je bil obsojen k smrti na vislicah zaradi usmrčenja Antonio Caruga ti ja,, svojega rojaka, bo v petek, dne 1. marca, o-bešen. Guvorner je njegovo prošnjo za izpremembo smrtne kazni odklonil.
—	Na vislice bo moral tudi “Chicken Joe” Campbell, črnec, zaradi umora gospe Odette it. Allen, soproge bivšega ravnatelja državne kaznilnice Edmunda J\l.
V
Allena. Njegovo obešen je je'dolo-čeno za dan 12. aprila. Skoro dve leti je minilo, odkar je bil izvršen senzačni umor v stanovanju kaz nilniškega ravnatelja.
Hibbing.
— V petek večer vršil se je v mestni dvorani javen shod bivših avstrijskih podanikov, živečih sedaj v tem mestu. Shoda so se udeležili Slovenci, U rvati, Srb: in Coljam. Predsedoval je John Strivich. Na shodu bila je izražena lojalnost slovanskili narodov napratn Združenim Državam. Glavni govornik je bil Slovenec. Dr. Bogumil Vošnjak, bivši profesor prava na zagrabškem vseučilišču. MeU drugim je izjavil, da mi, ki smo prišli v to deželo, da tu živimo, moramo stati na strani našega predsednika, da take napravimo svet varen za demokracijo. Zctr. Države da se ne bojujejo proti nemškemu NARODI^ ampak proti nemškemu militarizmu in ravno radi tega so Zdr. Države tudi proti Avstriji. Travnik Robert Stratton je imel govoj v angleškem jeziku. Med drugimi nastopili so tudi Rudolf Trošt,
K.	Toznaviek iz Hibbbiga in Matt Baucliorvicli iz Dulutha, ki nabira prostovoljce za poljsko legije, ki jo mislijo Zdr. Države poslati v Evropo. V legiji pa ne bodo samo fol|aki, ampak zastopano 1>odo vse slovanske narodnosti.
— Nima zaupanja v banke. Člani tukajšnega odbora za registracijo sovražnih tujezemcev so široko odprli svoje usta in oči, ko je neka prejšnja avstrijska podanica, ki je po celem Range znana radi svoje obilne postave, odgovorila na vprašanje odbora, koliko da ima denarja. Jaz ne držim denarja na banki, pravi. Kje ga pa imate, vpraša klerk. In ženska razpne svojo “kočemajko” in pred oatrmelimi očmi odbornikov ae pokaže velika skladovuica papirnatega denarja, kterega ni bilo nič manj kot $7,000.00. Jaz ne zaupam bankam. Bojim se, da bo dežela vzela moj denar. Ženo so podučili, da se ji ni treba prav nič bati za njeno premoženje ni tiapósled so jo pregovorili, da je vložila denar na banko.
Iz zborovanja zaupnikov slovenske ljudske stranke.
“Slovenec”, dne 28. deo. 1917.-Brinaša obširno poročilo o zboru Slovenske Ljudske Stranke, ki se je vršila dne 27.decembra. Zbora se je udeležilo kakih tisoč ljudi.
‘Slovenec” piše.... Kdor je
videl tosiino in odločno voljo, to navdušenje zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke, ta bo vedel, da hoče slovenski narod kakor en človek tzvojevati svoj narodni i. deal, Ni kakega nesoglasja, nikake nesloge—vihar uavdvšenja je vel v vrstah naših ljudi, ljudi z odloč. no voljo in' polno vero v našo stvar. To je bil plebiscit našega naroda, impozantna mauifestesla-cija za našo idejo.... Vse resolucije so bile sprejete enoglasno”.
Zbor je otveril točasni predsednik stranke, prelat Andrej Kalan in rekel med drugim:
“Škofovi napori bi uspeli, da nista izstopila iz .Jugoslovanskega Kluba Šuštaršič in Jaklič, in to baš v času, ko so se združili Nemci, da tem silneje udarijo na nas v času, ko imamo Jugoslovanski klub, ki tako izvrstno delu je.” Zatem je razlagal glavno stran kina načela ter naglašal, “da moramo biti složni in verni jugoslo-
vanski domovini in zmaga bo na-
— Nahranivši svojo živino vra. čal se je Lauria Sliuemana na svoj dom,-ko se naenkrat zgrudi in prednoje prišla zdravniška pomoč je izdihnil. Pokojni je bil mestni
ša.” Predlagal je, da se pošlje ško fu Jegliču pozdrav, “ker je v najvažnejšem trenotku v življenju Slovencev složi 1 in zedinil vse si-nove slovenskega naroda po programu majske deklaracije”
Župnik Einžgar je predlagal re-sol učijo, v kateri se obsoja Šušter-šičevo poskušnjo, da razbije stran ke in v kateri se konštatira, da Slovenska ljudska Stranka . še vedno obstoja. Resolucija je bila sprejeta enoglasno.
Poslanec Jarc je referirai o par laman tu ter rekel:
“Pri nas narod gladuje, a Ma-žari žive v izobilju. Parlament, ni se je sestal po treh letih, je pokazal povsem jasno, da celo med Nemci m nikakega navdušenja za dualizem. Ako bi v parlamentu vsak 91asoval po svojem prepričanju, bi dualizem propadel že prvi dan.
Triletna doba je bila katastrofa za državo. Ime ötuergkhovo bo zapisano s črnimi črkami v zgovi-ni Avstrije, a še posebno v zgodovini Slovenca. Ta sistem je dal povod, da hočejo biti narodi sedaj gospodarji v svoji lastni koči. À kako so delale vojne sodnije? Vedeli ste, kako so tirali ljudr na morišča, kako so jih ubi jali kakor
živali! Za vse to je odgovorna vlada. Niti poslanci niso bili sigurni. .Obsojen je bil tudi naš prijatelj poilanec Grafenauer. Stuergkh je bil za to, da se uvede nemški državni jezik, da se odvoji Galicija, da se nam poslancem natakne pasji nagobčnik, toda Eric Adler (sin poslanca-socijalisca Adlerja) je prekrižal te račune.
Po smrti Stuergkha pa niso prenehale intrige. Koerber je bil samo malo casa na krmilu. Spitz-muellerjev poizkus, da preobrazi vlado, je d ropal. Prišel je Olain-Martinic, ki je izjavil, da je njegov program Avstrija. Kmalu je bil potolčen. Seidler nam je obešal dva ministrska stoica, a ker ni priznal naše deklaracije sino proti njemu v najostrejši opoziji, za .tacerò pravi Šuštaršič, da je otročarija.
Monarhija stoji pred važnim dogodkom. Mi smo za sainoodlo. čevanje narodov, kar zahtevajo tudi bolševiki”
.Profesor Bogumil Remec je predložil sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta enoglasno;
“Zbor- zt‘upnikov Slovenske Ljudske Stranke pozdravlja z veseljem osnovanje Jugoslovanske-ga kluba, odobrava izvolitev Dr. Korožca za delegacije ter obsoja izstop poslancev Dr. Šušteršiča in Jakliča.”
Dr L. Pogačnik, narodni poslanec, je govoril o zgodovini jugoslovanskega vprašanja od početka pa do danes ter je rekel:
“V tem našem idealnem delovanju za jugoslovansko kulturo nas je iz iznenadila vojna. Pred vojno nam je bila ideal avtonomija. Ali danes vemo, kaj je pokazala vojna, da avtonomija ne pomeni ničesar, zato zahtevamo svojo lastno državo. Trpečim radi vojne se je
v	nas vtedi zavest da je naša edina rešitev samostojnost jugoslovanskega naroda. Narod je popolnoma dozorel v ideji, da smo Jugoslovani en narod, enakii,sino-
vi	ene matere. Vsi mi Jugoslovani smo prišli zaeno in istočasno na pozom i co zgodovine i n za eno in istočasno hoče tue živeti, toda rav no tako, ako že moremo, zaeno bomo poginili.
Prepričani smo, na bo splošni glad in trpljenje celega sveta zaeno prenehal s privilegiji gotovih narodov. Nikako nasilje ne more ubiti misli, ki je utrjena narodih Mučeništvo zmaguje.”
Nato govori o majski deklaraciji ter pristavlja: “Odločno mo ramo odbiti Šnšteršičevo tolmačen je, da je majska deklaracijo naš maksimalni program.
Po velikih osebnih zaslugah našega presvetlega škofa Jegliča in po soglasnih izjavah slovenskih strank, začele so dvigati svoj glas
Vestno zdravilo dela čudeže
navila svetovno zaupanje in pnpoznanje. T0 Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila s
'	vnnst izdelovalca dobila ugled	pr.	odjemalcih.	loda
pa zato, ker si je vestnost m pravičnost	dolgo časa „a vse pretege bran-
povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, asi	..
1	,	r^riialu Toda vojni davki so nas pri- h
ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelova nem -	..	.	razume N
„ ..	diateli Trinerjevih zdravil gotovo razume p
i tegra vkiiud naraščanju
ornateli Trinerjevih zdravil gotovo razume
silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsa P -	„resnica Toda vse
-s . nnVcem neovrgluva resnica, iona v*e-da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- J
bin» Trm. lekov ostane, kakor je bilo, v rotavo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
i i i leviti I)evetdeset odstotkov bolezni izhaja izze-Ima najboljše uspehe, ker ozdrav ja bole •	nabirajoče se strupe, ki 80
lodca. Trinarjev Elixir čist. želodec in odstianjuje^	- pJ)aV[lih organov-Trinar- -
vzrok poinnoževanju bacilov raznih bolezni povzročaj	melišča in naravno rdeče in
jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena g
čisto vino.
- Tri zapeklini, neprebavljivost	^	inJaJ0 dobo, rudarjih
kakor tudi pri posebnih želodcih nepul.kah, . p - F	VsaKdo L izpoznal vrednost tega
in drugih delavcih ki ydihavajo plin ob svojem delu. \ saauo	1
zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni.
zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni,
.. »a « rt«l r/L
nervoznosti, splošnem oslabljeni«,
TRINERJEV
prodira do sedeža bpiečiu, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-raigiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nada je je u-vrsten pii izpal.uenju, pretegnjenju,oteklinah itd., m pu drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Trineriev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama
1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo.
JOSEPH TR1NER,
1333
izdelovalec
(
1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

slovenske občine, slovenske žeue
in razne korporacije.
Mi ne mislimo, da se bodo naše zahteve izpolnile kar čez noč, zato prepričani smo, da se bo vrelec na Ai h zahtev po svobedi pretvoril v silno reko, koje ne bo mogoče zajeziti: ono, kar je spojila narava, mora se prej ali slej zediniti. Velika je naša volja za svobodo, ta volja bo dosegla, kar zahteva. Ta volja je volja naroda. Prva solidna osnova vsakega zakona in vsake vstave. Vsem vam, ki ste se tukaj
sestali, izičein na razstanku. Edite do poslednje koče preko meje in naznanjajte:
SVOBODO HOĆEMO V -JU-G OSLO V AN S KI DRŽAVI!
Iu vi vsi, ki ste sinovi izkrvav. Ijenega. naroda, mislite samo eno-kako boste združeni vse svoje-sile, vse svoje sposobnosti, vso svojo ljubav in celo svoje srce posvetili naši jugoslovanski državi, za njen razvoj, kulturo in. blagostanje.” (Dalje prihodnjič. )
TISKOVINE
se izdelujejo v naši tiskarni rtajlepše in najceneje.
Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM
IZDAJAMO
neodvisen slovenski tednik
“SLOVENSKE NOVICE”
211-7th. St., Calumet, Mich.
Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega.
SLOV. TISK. DRUŽBA
Calumet,	Mich.