GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
| 21. december 1967 - LETO IIT. St. 22 (62) - Cena 30 par (30 S-din) — Poštnina plačana v gotovini.
NOVOLETNI INTERVJU —NOVOLETNI INTERVJU
Na naša vprašanja odgovarja MILAN ŠTERBAN, predsednik občinske konference SZDL
... »DA BI VSI AKTIVNO SODELOVALI«
Obvestilo naročnikom!
Vsem naročnikom, ki šc niso poravnali letne naročnine, prilagamo v današnji številki lista denarne položnice. Prosimo, da zaostalo naročnino čimprej nakažete na naš žiro račun 507-l-8->69.
Od leve na desno: France Zupan, Lado Zakošek in Lojze Za-volovšek. Ob otvoritvi razstave so Fr. Zupanu poklonili simbolično rudarsko svetilko.
V delavskem klubu so tudi	lavskem klubu odprta do
odprli likovno razstavo aka-	konca meseca,
domskega slikarja Franceta	Upravnik delavskega kluba
Zupana iz Ljubljane. Prilož-	Evgen Dervarič je povedal,
nostni govor na otvoritvi je	da bodo torkovi večeri v pri-
imel akademski slikar Lojze	liodnje stalna oblika klubskc-
Zavolovšek. Med drugim je	ga življenja.
»Spričo širokega področja dela in različnih pogojev je toliko bolj važno, kakšnih me^ tod in oblik dela se poslužujemo. Bolj bomo krepili in u-veljavljali družbeno samoupravljanje na vseh področjih in čimbolj se bo v našem sistemu uveljavljal delovni človek kot upravljalec z vsemi svojimi dolžnostmi in pravicami, toliko bolj se bo krepila in večala vloga Socialistične zveze.
Če so torej pred občinsko organizacijo Socialistične zveze iz dneva v dan večje in zahtevnejše naloge, potem moramo organizirati in usmerjati celotno delo tako, da bomo dosegli tudi vidne dosežke.
Letos smo sicer res sprejeli pravila občinske organizacije in predvideli nov način dela, vendar moram povedati, da še nismo dosegli večjih premikov v vsebini dela.«
Kje so vzroki?
»Občinska konferenca bo morala nuditi krajevnim organizacijam večjo pomoč, da bodo te lahko uspešno delale z občani. Izvršni odbor pa bo moral pomagati krajevnim organizacijam pri programiranju, iskanju in uveljavljanju u-streznih novih oblik dela in pri kadrovskih vprašnjih.
Neuspešni smo predvsem zato, ker ne delamo načrtno in ne koordiniramo celotne politične aktivnosti. Zavoljo kampanjskega dela še vedno slišimo očitke, da obiskujemo občane samo takrat, kadar jih rabimo. To pa pomeni, da pri našem delu ne uveljavljamo v dovoljni meri ustreznih oblik in metod dela, s pomočjo katerih bi uspešno vključili občane v reševanje družbenih problemov.«
Katere oblike dela bi morali potemtakem razvijati?
akcij, ki so pri nas zelo uspešna oblika dela.
Ce hočemo doseči večji stik s članstvom in uspešneje z njimi reševati družbene probleme, potem bi kazalo ustanavljati sekcije, v katerih se bodo zbirali tisti člani Socialistične zveze, ki jih zanimajo konkretna vprašanja določenega področja. Čeprav smo se na nedavnem seminarju dogovorili, da bodo krajevni odbori ustanovili nekatere sekcije, u-gotavljamo, da ta dogovor prepočasi uresničujemo.«
In katere so določene naloge Socialistične zveze v sedanjem času?
»Najvažnejša naloga je, da poživimo delo vseh članov. V vseh krajevnih organizacijah smo zato organizirali razgovo-re o mednarodnih odnosih. Komisija za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL pripravlja gradivo o delu društev in organizacij. O izsledkih komisije se bomo tudi pogovarjali s člani. Krajevne organizacije morajo pripraviti in
v naslednjem obdobju, da skupaj z ostalimi dejavniki v občini prouči delovanje samoupravnega mehanizma in potrošnjo sredstev v teh službah.«
Kaj želite članom Socialistične zveze v novem letu?
»Želim jim mnogo sreče in osebnega zadovoljstva ter aktivnega sodelovanja, da bi lahko skupaj uspešno premagovali vse nevšečnosti.«
Socialistična zveza je najširša oblika samoupravljanja delovnih ljudi. V njej in z njeno pomočjo morajo priti do veljave predlogi vseh občanov.
Lahko trdimo, da je organizacija Socialistične zveze v velenjski občini, ki vključuje več kot 80 odstotkov vseh volilcev, s svojim sedanjim načinom dela v precejšnji meri pripomogla, da so se občani spoznali s problemi in usposabljali za aktivno družbeno politično življenje in samoupravo.
Bliža se novo leto, pred nami pa so nove in zahtevne naloge. Menili smo, da ne bi bilo napak, če ob prehodu iz starega leta izvemo kaj več o načrtih občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi.
V našem novoletnem intervjuju je odgovarjal na vprašanja MILAN ŠTERBAN, predsednik občinske konference SZDL Velenje.
sprejeti delovne programe. Pri načrtovanju dela pa morajo izhajati predvsem iz problemov lastnega okolja.
Letos smo ugotavljali slabosti lokalnega gospodarstva. Drugo leto pa bomo morali pregledati, kaj počnejo v družbenih službah. Zato bo posebna naloga Socialistične zveze
Socialistični zvezi mora biti do tega, da rešuje naloge, ki zadevajo delo in Življenje občanov. Zato bi vsako omejevanje aktivnosti le na nekatera področja ne bilo v skladu z vlogo Socialistične zveze, ki jo ima ta organizacija pri našem družbenem razvoju. Povejte, tovariš predsednik, ali je občinska organizacija že načrtovala nove oblike dela in ali te oblike vodstva tudi uporabljajo?
Se mnogo srečnih let, tovariš Luka!
9. decembra, pred sedemdesetimi leti je bil rojen veliki revolucionar iu prvi komandant slovenskih partizanov FRANC LESKOŠEK-LUKA.
Več kot petdeset let je tovariš Lesko-šek v središču in na čelu najživahncj-ših dogajanj naše revolucije. Z njegovo odločno osebnostjo so tesno povezane priprave na revolucijo, njen oborožen začetek, prvi koraki iu povojna rast socialistične Jugoslavije.
Svojo revolucionarno pot je začel že s petnajstimi leti iu kot kovinar deloval posebno med stanovskimi tovariši. Pomembnost njegovega dela pa je bila kinalu očitna tudi ostalim slovenskim zatiranim delavcem. Oblastniki so ga zavoljo njegovega uspešnega organiziranega delovanja ined delavstvom začeli preganjati. Revolucionar Franc Lesko-šck pa ni klonil in odnehal.
Od leta 193?, ko je bila ustanovljena KPS, pa do konca narodnoosvobodilnega boja. je bil tovariš Leskošek njen pivi sekretar. Na dan nemškega napada. 22. junija 1941, so ga na seji CK KPS imenovali za komandanta slovenskih partizanskih oddelkov. Trda in trnova je bila pot legendarnega komandanta slovenskih partizanov. Razširjal je upor in organiziral slovensko vojsko. Naporno in odgovorno je bilo njegovo delo. Zato je moral tudi večkrat menjati ime. Najprej so ga klicali Lojze, številni slovenski partizani pa ga najbolje poznajo kot skrivnostnega Petra Strugarja. Nam pa je ostal dobro poznani tovariš LUKA.
Lahko rečemo, da ni občana v velenjski občini, ki ne bi poznal osebnost
Gasilska društva iz velenjske občine imajo slabe brizgal-ne. Najboljšo od starih briz-galn ima društvo iz Pesja, najslabšo pa gasilci iz Družmirja.
Občinska gasilska zveza pa je dala novo brizgalno »Jadran« tudi gasilcem iz Bevč.
M. V.
»Skoraj vse krajevne organizacije SZDL imajo primerne prostore vendar jih povsem ne izkoriščajo. V teh prostorih, imenovanih družbeni centri, bi lahko razvijali tri osnovne dejavnosti : družbeno politično, izobraževalno kulturno in rekreacijsko. Zanemariti tudi ne smemo prostovoljnih delovnih
BRALCEM, NAROČNIKOM, DOPISNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1968
uredništvo
Franc Leskošek-Luka med Velenjčani (Foto Pajk)
Fi ■auca Leskoška — Luke. Posebno pa ga poznamo in cenimo Velenjčani. Čeprav je tovariš Leskošek opravljal zahtevne in odgovorne naloge v državnem merilu, je bil vedno na voljo. Težko bi našteli vse dragocene nasvete, ki jih je prispeval, ko smo gradili novo rudarsko mesto. Vedno je bil med nami, pripravljen svetovati in pomagati. Bil je naš Vodnik, svetovalec in vzgojitelj.
Njegova dragocena pomoč je .bila še posebno dobrodošla pri načrtovanju in razvoju velenjskega rudnika. Kadar je bil tovariš Leskošek med rudarji, bil pa je zelo pogosto, je vedno govoril, da morajo rudarjenje modernizirati. Od inženirjev in vodstva podjetja je zahteval, da omogočijo rudarjem pri kopanju premoga v jami znosne pogoje dela. Njegova skrb za delavca ni prenehala. Delavski svet rudnika lignita Velenje je cenil njegovo pomoč, zahteve in nasvete, zato so ga pred leti tudi inenovali za prvega častnega člana delovnega kolektiva velenjskih rudarjev.
Kdo bi lahko zapisal vse številne sestanke in seje na katerih je bil navzoč kadar smo načrtovali naše lokalno gospodarstvo. Sodeloval je ko smo razpravljali o perspektivah rudnika, razvoju tovarne gospodinjske opreme, o kmetijstvu, komunali, obrti, turizmu itd. Pogostokrat je bil tudi na sejah občinske skupščine iu konferencah družbeno političnih organizacij. Skratka, povsod tam, kjer smo pričakovali njegove nasvete in pomoč. Z nami pa se je veselil tudi dosežkov.
Zato poznamo tovariša Leskoška v velenjski občini kot požrtvovalnega revolucionarja in človeka, ki je znal svetovali. Njegov delež na našem področju vsi dobro poznamo.
Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi bil še nadalje lesno povezan z nami in svetoval ob odločilnih trenutkih.	Lj. Naraks
torkovi večeri
PROTI POŽAROM
Pred nedavnim je komandir občinske gasilske zveze Velenje Egidij Petretič izročil društvoma iz Velenja in Šoštanja novi Rosenbauerjevi motorni brizgalni. Enaki brizgalni sta kupili tudi gasilski društvi iz Smartnega ob Paki in usnjar-ne.
V DELAVSKEM KLUBI
Velenjčani so težko pričakovali torkove večere v delavskem klubu. To dokazuje številni obisk na prvem torkovem večeru letos, ko so v klubu peli pevci slovenskega okteta.
povedal, da je akademski slikar France Zupan moderni realist, ki zna dati svojim slikam barvo in ga lahko imamo za barvnega poeta naše jugoslovanske pokrajine. Razstava gvašov in olj bo v de-
N-din 67.727,40
stanovanjska enota rudnika lignita velenje
razpisuje na podlagi temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SFRJ, št. 35/65), zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) ter na podlagi IV. poglavja pravilnika o uporabi sredstev za neposredno stanovanjsko gradnjo in sklepa centralnega delavskega sveta Rudnik lignita Velenje, z dne 27. 11. 1967
natečaj
za prodajo stanovanjskih objektov 1. Na natečaju bodo prodani naslednji objekti:
—	Stanovanjska hiša Čopova 1, Velenje, postavljena na pare. št. 575, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost
—	Stanovanjska hiša Čopova 2, Velenje, postavljena na pare. št. 572, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	67.727,44
—	Stanovanjska hiša Čopova 3, Velenje, postavljena na pare. št. 576, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	81.768,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 4, Velenje, postavljena pa pare. št. 573, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	71.182,88
—	Stanovanjska hiša Čopova 5, Velenje, postavljena na pare. št. 549, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	80.934,12
—	Stanovanjska hiša Čopova 6, Velenje, postavljena na pare. št. 557, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 7, Velenje, postavljena na pare. št. 551, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	67,727,44
—	Stanovanjska hiša Čopova 8, Velenje, postavljena
pa pare. št. 550, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 9, Velenje, postavljena na pare. št. 556, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 10, Velenje, postavljena
na pare. št. 555, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 12, Velenje, postavljena
na pare. št. 554, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	81.768,48
—	Stanovanjska hiša Čopova 14, Velenje, postavljena na pare. št. 552, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	81.768,48
—	Stanovanjska hiša Cesta na jezero 1, Velenje, postavi Ijena na pare. št. 571, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o, Velenje.
Izklicna vrednost	81.768,48
—	Stanovanjska hiša Cesta na jezero 2, Velenje, postavljena na pare. št. 570, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	80.934,12
—	Stanovanjska hiša Cesta na jezero 3, Velenje, postavljena na pare. št. 569, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	86.774,64
—	Stanovanjska hiša Erjavčeva 1, Velenje, postavljena na pare. št. 546, vpisana v posestnem iistu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	61.313,88
—	Stanovnajska hiša Erjavčeva 3, Velenje, postavljena na pare. št. 541, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Levstikova 1, Velenje, postavljena na pare. št. 578, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	61,313.88
—	Stanovanjska hiša Levstikova 2, Velenje, postavljena na pare. št. 577, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	71.182,88
—	Stanovanjska hiša Levstikova 3, Velenje, postavljena na pare. št. 548, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	81.768,48
—	Stanovanjska hiša Levstikova 4, Velenje, postavljena na pare. št. 567, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	71.182,88
—	Stanovanjska hiša Levstikova 5, Velenje, postavljena n? 'iarc. št. 558, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. Velenje.
Iz" !cna vrednost	81.720,24
—	Stanovanjska hiša Levstikova 6, .Velenje, postavljena na narc. št. 568, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Iz' "!cna vrednost	68.418,48
—	Stanovanjska hiša Levstikova 7, Velenje, postavljena na narc. št. 559, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. n. Velenje.
Izklicna vrednost	85.105,92
—	Stanovanjska hiša Levstikova 8, Velenje, postavljena inTparc. št. 560, vpisana v posestnem listu štev. 509. k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	87.609,24
—	Stanovanjska hiša Stanetova 53 ( 39), Velenje, postavljena na pare. št. 539, vpisana v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	61.945,92
—	Stanovanjska hiša Stanetova 55 (40), Velenje, postavljena na pare. št. 540, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenie.
Izklicna vrednost	61.945.92
—	Stanovanjska hiša Stanetova 57 (41), Velenje, postavljena na pare. št. 579, vpisana v posestnem listu štev. 509,
k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	67.727,44
—	Stanovanjska hiša Šaleška 5, Velenje, postavljena
na pare. št. 2510, 2511, vpisana v posestnem listu štev. 522, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	84.079,24
—	Stanovanjski dvojček Sladrova 3, Velenje, postavljen na pare. št. 1978, vpisan v posestnem listu štev. 509, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	53.854,92
—	Stanovanjska hiša Primorska 15, šoštanj, postavljena na pare. št. 2/1, vpisana v vložnl štev. 39. k. o. Lokovica. Izklicna vrednost	23.876,72
—	Stanovanjska hiša Celjska 31, Velenje, postavljena na pare. št. 2752, vpisana v posestnem listu štev. 448, k. o. Velenje.
Izklicna vrednost	25.284,00
—	Stanovanjska hiša Gotovlje 167, Žalec, postavljena na pare. št. 200/2 106 m-', gozd pare. 1321 — 2227 ma, pašnik pare. št. 1379/2 — 608 m, pašnik pare. št. 1322/1 — 2677 m!, travnik pare. št. 1375/1 — 49 m! ter vinograd pare. št. 1322/3 — 667 m1, vpisano v vložni št. 869,
k. o Gotovlje.
Izklicna vrednost	56.718,20
—	Stanovanjski objekt Petrovče 40, sestoječ iz dveh stanovanjskih objektov in garaž stoječe na pare. št. 173 — 232 m2, vrt pare. št. 89/17 — 435 m2, njive pare. št. 89/78 — 629 m3, njive pare. št. 89/19 — 382 m", vrt pare. št. 89/61 — 280 m-', njive pare. št. 89/20 —
395 m- — vpisano v vložni štev. 426 in 263, k. o. Petrovče. Izklicna vrednost	90.510,50
2.	Prednost nakupa imajo nosilci stanovanjske pravice in člani RLV.
3.	Rok plačila je 12 mesecev po podpisu kupoprodajne pogodbe.
4.	Vrednost izvršenih del na objektih, ki jih je stanovalec izvršil na lastne stroške (centralna kurjava, garaža in podobno) nI upoštevana v ceni in se bo posebej obračunala pri kupoprodajni pogodbi.
5.	Vsi razpisani objekti so naseljeni, razen Petrovče 40 in Gotovlje 167, ki sta nenaseljena.
6.	Vsi ostali stroški v zvezi s kupoprodajno pogodbo in prenosom nepremičnine (takse, davek na promet itd.) gredo v breme kupca.
7.	Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi tega natečaja, stanovanjski enoti Rudnika lignita Velenje. .
8.	Vse ostale informacije in plačilni pogoji so interesentom na razpolago v stanovanjski enoti Rudnika lignita Velenje.
Stanovanjska enota RLV
Urbanistično načrtovanje in bodoče zazidave na območju občine
Na podlagi zakona o urbanističnem planiranju in sicer urbanizacije na sploh je potrebno, da so za območja občine kakor tudi za posamezne urbanizirane kraje, kakor tudi za gradnje na deželi, izdelani ustrezni urbanistični načrti.
Tako je Svet za urbanizem na seji dne 14. 11. 1967 sprejel sklep, da naj se v prihodnjem obdobju (ca. 2 leti) izdelajo naslednji urbanistični načrti: ® Urbanistični program za
območje občine. G Urbanistični načrt za Velenje.
O Razširitev urbanističnega načrta za Šmartno ob Paki. G Urbanistični načrt za Šoštanj.
O Zazidalni načrt za gradnjo družinskih stavb v Velenju (nad otroškim igriščem ali nad bencinsko črpalko). O Zazidalni načrt za gradnjo obrtniških delavnic v Velenju.
S Razširitev zazidalnega načrta za naselje Šmartno ob Paki.
9 Zazidalni načrt za še proste
površine v Šoštanju. O Urbanistični red za naselja in območja v občini, ki niso zajeta z urbanističnim načrtom ali z zazidalnim načrtom.
Zaradi pomanjkanja denarja tudi doslej ni bilo mogoče izdelati vseh potrebnih urbanističnih načrtov, kar je imelo za posledico določene pomanjkljivosti na področju urbanizacije. Predvsem je imelo negativne posledice to, da za mesto Velenje ni bil izdelan urbanistični načrt za celotno območje. Za mesto Velenje je bila izdelana samo generalna urbanistična dokumentacija (urbanistični program za mesto Velenje in regionalni plan za šaleško dolino). Ta dokumentacija pa ni imela dovolj elementov, ki bi služili kot solidna osnova za izdelavo posameznih zazidalnih načrtov ter lokacij družbeno pomembnejših objektov, kar povzroča veliko težav pri lokacijah teh objektov in izdelavi zazidalnih načrtov.
Ce pa bi bil izdelan urbanistični načrt za celotno območje mesta Velenja, kateri z ozi-rom na svojo vsebino (načrt osnovnega programa mestnega omrežja, načrt osnovnega omrežja komunalnih objektov
in naprav, načrt osnovnih rešitev vodnogospodarskih ureditev, ekonomsko-tehnično poročilo z obrazložitvijo in z opisom etapne realizacije za komunalne ureditve, načrt namenske izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov ter s prikazom zavarovanih območij in kulturnih spomenikov, pravilnikom za izvajanje urbanističnega načrta) bi odpadlo mnogo problemov, ki se porajajo na področju urbanizacije mesta Velenje ter izdelavi detaljnejše urbanistične dokumentacije in določanju lokacij družbeno pomembnejših objektov.
Z novo 'urbanistično zakonodajo se ureja tudi problematika zazidave podeželja. Tako ima skupščina možnost da z urbanističnim redom določi pogoje zazidave za vsa naselja in območja v občini, ki niso zajeta z urbanističnim načrtom ali z zazidalnim načrtom.
Urbanistični načrt že izdeluje Projektivni biro Velenje ter mora biti izdelan do konca letošnjega leta ter bo šel nato v javno obravnavo. Ko bo skupščina sprejela z odlokom urbanistični red bo upravni postopek za lokacije družinskih zgradb na deželi v sedanji obliki odpadel, ker se bodo pogoji gradnje obravnavali neposredno pri izdaji gradbenega dovoljenja, s tem, da bo potre-ben hkrati tudi ogled parcele, na kateri se predvideva gradnja stanovanjske zgradbe.
Važen element predvidene urbanistične dokumentacije je tudi urbanistični program za celotno območje občine. Tega urbanističnega projekta prejšnja zakonodaja ni poznala ter so zaradi tega pogosto nerešena važna vprašanja, kakor npr. gradnja republiških cest, vodnogospodarski problemi in podobno. Priprave za izdelavo urbanističnega programa za območje naše občine so v teku ker predvidevamo, da bo ta urbanistični projekt izdelan do konca prihodnjega leta.
Gradbena aktivnost je v na-
ši občini še zmeraj precejšnja Predvsem je aktivna gradnja družinskih zgradb, saj je trenutno v gradnji preko 500 stanovanjskih družinskih zgradb ter precejšnje število adaptacij in manjših gospodarskih objektov. Ker je tudi v bodoče pričakovati večjo aktivnost gradenj družinskih zgradb se bomo v nadaljevanju omejili predvsem na problematiko, ki zadeva gradnjo družinskih zgradb.
Medtem, ko se v Šmartnem ob Paki grade pretežno samo družinske zgradbe in je Šoštanj glede na premogovno mejo, industrijo in terenske prilike urbanistično precej omejeno območje, se je v Velenju razen blokovne gradnje v minulem obdobju v zadnjem času tudi razmahnila gradnja družinskih zgradb. V prihodnjem obdobju se namerava razširiti zazidalno območje v Šmartnem ob Paki, ker je obstoječe že pretežno zazidano. V Šoštanju je še možna zazidava zemljišča zahodno od Šoštanja med Pa-ko in cesto proti Penku, vendar z ozirom na samo lego ni najbolj ugodno za gradnjo stanovanjskih hiš. Težišče gradenj bo torej Velenje z okolico.
Za gradnjo večstanovanjskih zgradb (bloki, stolpi) je v Velenju obdelano območje zahodno od obstoječega dela mesta do ceste in Koroške ter Kidričeve ceste. Na tem območju je prostora za ca. 4.000 novih prebivalcev z gostoto ca. 250 prebivalcev na ha.
Z družinskimi zgradbami pa se zaključujejo stanovanjske soseske Velenje Šmartno III., Velenje Konovo — na razpolago je še ca. 25 parcel, v prihodnjem obdobju pa se namerava zazidati še stanovanjsko sosesko Velenje—Selo. Na zahodnem delu te soseske je SGP »Vegrad« Velenje že pričel z gradnjo montažnih zgradb. Z zazidavo stanovanjske soseske Velenje—Selo bo tako zaključen kompleks stanovanjskih sosesk za gradnjo družinskih zgradb severno od železniške proge. To celotno območje se že komunalno ureja ter bo tudi stanovanjska soseska Velenje—Selo vključena v komunalno omrežje.
Vendar pa izgradnja komu-
PRAZNIK NASE ARMADE
22. december je dan JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE. Tega dne je bila leta 1941 formirana I. proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki je bila hkrati prva vojna enota nove Titove vojske s posebnimi nalogami.
Naša armada je bila ustanovljena v odločilnih zgodovinskih trenutkih Jugoslavije. Je ljudska in socialistična vojska ter služi življenjskim interesom delovnih ljudi in je nosilec bratstva in enotnosti jugoslovanskih ljudstev. Njena naloga je, kot piše v ustavi SFRJ: ».. varuje neodvisnost, ustavni red ter nedotakljivost in neokrnjenost Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
NAŠE ČESTITKE OB DNEVU JLA VELJAJO VSEM PRIPADNIKOM LJUDSKE ARMADE, POSEBEJ PA ŠE FANTOM IZ ŠALEŠKE DOLINE, KI SLUŽIJO V ENOTAH VOJAŠKI ROK.
nalnih objektov in naprav ne teče paralelno z gradnjo stanovanjskih hiš, kar povzroča velike težave in negodovanja predvsem privatnih graditeljev stanovanjskih hiš. Poseben problem nastopi takrat, kadar privatni graditelj gradi s pospešenim tempom svojo zgradbo, ko na tem območju še ni urejenih komunalnih naprav ter se zaradi tega ne more vseliti v svojo zgradbo.
Po obstoječih predpisih in občinskem odloku bi morala občina na urbaniziranih območjih oddajati gradbene parcele preko licitacije. To pa pomeni, da bi morala občina najprej odkupiti v sklopu zazidalnega načrta zemljišča od lastnikov, jih nato komunalno urediti (ceste, vodovod, kanalizacija in električno omrežje) ter nato te parcele prodati na licitaciji gradbenim interesentom. Ker dosedaj ni bilo denarja za takšen sistem oddajanja gradbenih parcel si pač privatni graditelji rešujejo ta problem tako kakor je v sedanjih prilikah to mogoče. Vzemimo npr. naselje Pesje. Zemljišče na tem območju je predvsem privatna last. Ce hoče nekdo graditi na tem območju, si mora najprej pridobiti zemljišče. 2e sedaj se začno velike težave za graditelja. Najprej mora ugotoviti, če je zemljišče še prosto ter nato iskati lastnika odnosno običajno več lastnikov zemljišč gradbene parcele, na kateri namerava graditi. Ko si je pridobil soglasje od lastnikov zemljišč nastopi še problem, kako priti do te parcele. Ce se nahaja gradbena parcela ob javni poti potem je zadeva v redu, če pa javne poti ni ali če še ni urejena potem praktično niti ne more graditi razen, če si pridobi od enega ali več sosedov dovoljenje, da si lahko dova-ža material od najbližje javne poti. Ker na teh območjih običajno še niso urejene komunalne naprave in objekti ter glede na težavni prevoz je v bistvu takšna gradnja razmeroma draga za investitorja. V Pesju so se graditelji zgradb ob novi cesti znašli tako, da so si enostavno napravili priključke na novo cesto, kar niti ni v skladu z zazidalnim načrtom niti ni varno.
Vsi ti problemi pa bi odpadli, če bi občina imela dovolj denarja, da bi lahko urejala in oddajala zemljišča tako, kakor to zahtevajo obstoječi predpisi in občinski odlok. Tako bi investitor samo sodeloval na licitaciji ter nato takoj lahko pričel z gradnjo na osnovi dokumentacije, katero si bi v tem primeru lahko hitro pridobil od upravnega organa. Res je sicer, da bi bila gradbena parcela pridobljena preko licitacije nekoliko dražja, vendar niti ne tako mnogo, ker se v prodajno ceno gradbene parcele lahko zaračunavajo samo naslednji stroški:
—	odkup zemljišča;
—	stroški zazidalnega načrta;
—	ter stroški odstranitve eventualnih obstoječih objektov, eventualno dreni-ranje terena in podobno.
Ce pa upoštevamo, da bi graditelj v primeru komunalno urejenega zemljišča imel urejen dostop na parcelo, vodo ter električno energijo bi lahko znatno pocenil gradnjo. Zato bi se morala najti možnost, da si občina zagotovi toliko denarja, da bi vsaj na področju stanovanjske soseske Velenje— Selo že lahko pričela s takšnim načinom dela.
Tako bo v prihodnjem obdobju možna gradnja družinskih zgradb v Velenju v stanovanjski soseski Velenje—Selo ter kasneje na območju nad otroškim igriščem ali nad bencinsko črpalko, v Šoštanju eventualno na območju med Šoštanjem in Penkom to je med Pako in novo cesto ter v Šmartnem ob Paki na predvidenem razširjenem delu. Za gradnje družinskih zgradb na ostalih območjih pa se bodo morali upoštevati pogoji, ki bodo določeni z odlokom o urbanističnem redu.
21. december 1967
■rt P *\ *	t
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 3
novo pokopališče d0g0t0vljen0 do julija 1968
Beseda je dala besedo
Ze pri izdelavi generalnega urbanističnega plana za šaleško dolino se je predvidela o-pustitev pokopališča v Šoštanju in Velenju. Vzrok opustitve pokopališča v Šoštanju je v eksploataciji premoga, pokopališče v mestu Velenje pa se bo moralo opustiti zaradi hitrega razvoja mesta in zaradi samih higienskih pogojev.
Tudi republiški in okrajni sanitarni organi so stalno opozarjali na nujnost gradnje novega pokopališča za območje Šoštanja in Velenja. Pri iskanju lokacije je bilo treba nujno upoštevati predpise in to glede na komunikacije, sestavo tal, higienske pogoje, dostopa do pokopališča iz celotnega območja itd. Na podlagi te študije in ob upoštevanju vseh zakonitih pogojev za lokacijo pokopališča, je bila dodeljena lokacija v Podkraju, ki je glede na vse prej naštete faktorje najbolj primerna.
Z gradnjo pokopališča se je odlašalo, ker ni bilo za to potrebnih sredstev. Med tem časom pa je že nastal problem pokopavanja na mestnem pokopališču v Velenju, ki je že popolnoma zasedeno, šoštanj-sko pokopališče bi se še lahko razširilo, toda razširitev ne pride v poštev, ker se bo zemljišče leta 1972 pričelo ugreza-ti.
V septembru 1967 so se zagotovila sredstva za izgradnjo novega pokopališča v Podkraju iz sredstev rudnika lignita Velenja. Do meseca decembra je uspelo komunalno obrtnemu centru Velenje zgraditi pokopališki objekt in delno u-rediti okolje. Do julija 1968 se bo pokopališče dokončno uredilo. Pokopališki objekt bo vseboval naslednje prostore: pisarno, obdukcijsko sobo, prostore za shranjevanje krst, vencev, rož, sanitarije za interno uporabo in za obiskovalce pokopališča, garažo za av-tofurgon, ropotarnico, prostor za pripravo cerkvenega obreda, manipulacijski hodnik, 5 mrliških vež z zbirališčem svojcev in poslovilno dvorano. Vse mrliške veže bodo enako urejene, cena uporabe veže pa se bo razlikovala le po dekoraciji, ki jo bodo želeli svojci sami. Ko bo pokopališče v Podkraju dograjeno, bo na njem okrog 1.650 grobišč. Grobovi bodo grupirani na oddelku A in B. Na oddelku A bodo morali biti negovani skozi vse leto, na oddelku B pa stalno vzdrževanje groba ne bo obvezno. Vsa ostala določila, ki jih bodo morali najemniki u-poštevati, kot npr. velikost grobne parcele, višina spomenika itd., bodo enaka za oba oddelka. Če najemniki grobov ne bodo mogli sami urejevati, bodo lahko zaupali urejevanje vrtnarski službi na pokopališču. Ta služba bo uvedena zaradi tega, ker bo novo pokopališče tudi parkovno urejeno in ga bo treba stalno urejevati.
Vsi grobovi bodo že v naprej orobničeni z nizkimi betonskimi robniki. Tako se bomo izogibali različnim grobnim parcelam, ki si jih navadno najemniki uredijo vsak po svoje. Cena orobničenega groba bo upoštevana pri najemnini in bo veliko nižja, kot bi bila, če bi jo vsak najmenik financiral sam. Obrobe groba bodo lahko najemniki sami po želji obložili s teracom ali kamnom. Zaradi enotne urejenosti pokopališča bo predpisana tudi višina spomenikov in to v višini 90 cm. Tej višini se bodo morali prilagoditi vsi spomeniki, razen tistih, ki jih bo zaščitil zavod za spomeniško varstvo.
Pokojniki iz dvo- ali večsta-novanjskih hiš bodo po predpisih morali ležati v vežah na centralnem pokopališču. V eno-stanovanjskih hišah pa bo pokojnik lahko ležal doma in ga bodo svojci šele tik pred pogrebom pripeljali v poslovilno dvorano. Prevoze umrlih, ki bodo ležali v mrliški veži, bo morala obvezno opraviti pogrebna služba z avtofurgonom. Iz higienskih razlogov pa bi bilo željeno, da se tudi pokojniki, ki ležijo do pogreba doma, prepeljejo z mrliškim vozom (avtofurgonom) pogrebne službe.
Prevoz udeležencev pogreba bo lahko na željo interesentov organiziran s posebnim avtobusom. Do ureditve pokopališča pa se bo verjetno tudi avtobusna proga Velenje—Šoštanj preusmerila skozi Pesje po novi cesti, tako da bo postajališče 500 metrov oddaljeno od pokopališča.
1. julija bosta opuščeni pokopališči v Velenju in Šoštanju. Pokopališče se lahko po predpisih uporabi za druge namene šele po dvajsetih letih. Iz tega sledi, da bo v Šoštanju potrebno izkopati in prepeljati vse posmrtne ostanke na novo pokopališče, prav tako tudi grobnice in nagrobne spomenike. Ker pa bo to v prvem letu tehnično in finančno nemogoče izvršiti, se bo prekopavanje izvajalo postopoma do leta 1971. Tako bi se po enem letu po opustitvi pokopališča na željo svojcev prekopali in prevozili posmrtni ostanki svojcev, ki imajo skupni grob in ki bi ga tudi v bodoče želeli imeti na centralnem pokopališču. V naslednjih dveh letih pa bi na željo svojcev izkopali in prevozili vse posmrtne ostanke. Tako bo eno leto pred pričet-kom ugrezanja končan izkop in prevoz vseh grobov iz pokopališča v Šoštanju. Prekop in prevoz padlih v NOB in žrtev fašističnega terorja pa se bo izvajal po sporazumu z organizacijo zveze borcev in svojci padlih. Prekopi in prevozi pokojnikov iz šostanjskega pokopališča se bodo vršili na stroške rudnika lignita Velenje, kot povzročitelja ugrezanja zemljišča.
Ker velenjsko pokopališče ni na ogroženem območju, bo lahko od datuma opustitve obstajalo še nadaljnjih 20 let. Svojci bodo lahko vzdrževali grobove na isti način kot sedaj, le pokopavali ne bodo več. Če bodo svojci želeli pokojnika prepeljati na novo pokopališče v Podkraju, bo izkop in prevoz izvršen na njihove stroške. Na opuščenih grobnih parcelah bo pogrebna služba uredila park.
Na centralno pokopališče v Podkraju gravitirajo naslednja naselja: mesto Šoštanj in mesto Velenje ter okoliška naselja Družmirje, Gaberke, Loko-vica, Preloge, Skorno pri Šoštanju. Sv. Florjan pri šošta-tanju, Topolšica, Pesje, Podgorje, Podkraj, Paški Kozjak, Paka pri Velenju, Šalek, Ko-novo, Bevče, Kavče in Lopat-nik (del).
Predvidene, še neodobrene cene, pogrebnih uslug za centralno pokopališče v Podkraju so naslednje:
1. Najemnina grobov za dobo 10 let
A) na centralnem pokopališču:
3. Odškodnina za voziček in poslovilni prostor od pogrebov,
IVA ZABAVO V MARIBOR
ki pridejo od doma
	N-din
a) grobnica	600 00
b) družinski grob	
— oddelek A	250,00
c) družinski grob	
— oddelek B	200,00
d) enojni grob	120,00
e) otroški grob	
od 5-10 let	80,00
f) otroški grob	
do 5 let	60,00
20,00 N-din
4.	Cene za izkop, zasip in prvi profil groba
N-din
a)	za odraslega s poglobitvijo
b)	za odraslega normalno
c)	za otroški od 5-10 let
d)	za otroški do 5 let
5.	Cena za pogrebce
a)	4 osebe za voziček s krsto
b)	1 oseba za voziček z venci
c)	1 oseba za prapor ali križ
6.	Pristojbina za obdukcijo (priprava, pomoč, čiščenje in ureditev)
7.	Ureditev pokojnika in mrliški oder (umivanje, britje in preoblačenje
8.	Prevoz s furgonom na pokopališče (pavšal za umrle s področja centralnega pokopališča) Drugi prevoz s furgonom za 1 km Najemnina za vprežni voz Prevoz s konjsko vprego na 1 uro
9.	Režijski stroški za vsak pogreb (kartoteka, karta, mrliška knjiga itd.) Razna druga naročila za 1 uro (obvestitev mrliškega oglednika,
matični urad, dovoljenje za pokop itd.)	14,00
10. Najemnina mrliškega odra na domu:
a)	pristojbina za mrliški oder
s pregrinjalom in električnimi svečniki	40,00
b)	pristojbina komplet dekorirane sobe z odrom
in električnim svečnikom	80,00
c)	postavitev odra
in položitev mrliča na oder in
odstranitev odra 40,00
d)	prevoz odra in opreme s furgonom (pavšal)
120,00
100,00
70,00 50,00
100,00 20,00 20,00
100,00
60,00
80,00 1,60 20,00 20,00
20,00
Za ovinkom, nekaj sto metrov od Velenja sta dvignili palce. Bili sta čedni, sicer pa, kako naj bodo tako mlada dekletca grda. Pritisnil sem na zavoro in odprl vrata.
»Greste v Maribor?« je vprašala najbližja.
»Samo do Celja.«
Bilo je ono soboto okrog treh popoldne. V nekaj sekundah sta zlezli v avto in kmalu zatem smo bili v živahnem po-menku. Dekleti sta povedali, da sta dijakinji prvega razreda gimnazije (kar ni povsem verjetno) in da potujeta v Maribor na obisk k sošolcem. Da pojdejo zvečer skupaj na ples sta zaupali in da bosta prenočili v Mariboru. V Velenje se bosta vrnila v nedeljo proti večeru.
Medtem sem si sopotnici nekoliko natančneje ogledal. Obe sta imela jopiče iz ne ravno kakovostnega blaga in seveda hlače (ena trapezerke). Druga je imela na nogah namesto čevljev mokasine, za vratom pa je imela na vrvici kot o-krasek — cucelj. Da, pravi gumijasti cucelj! Temnolasa je že izpolnila šestnajst let ona v mokasinih pa je ponosno povedala, da jih še nima šestnajst.
O mladih stoparkah, ki sem jih potegnil do Celja, še vedno razmišljam. Ne gre mi v glavo, kako morejo starši pustiti, da njihove mladoletne hčere same z avtostopom potujejo v oddaljeni Maribor na obisk k fantom in na nočno zabavo. Vprašanje je tudi, kakšne sošolce imata deklici v Mariboru. Nemara tiste iz osnovne šole?
Mislim, da so starši več krivi, kot njihove hčerke. Starši bi lahko vedeli, da nočne zabave v tujem mestu niso brez nevarnosti za mlada dekleta, čeprav si to reč še tako nedolžno zamišljamo. Če že starši, ki nedvomno želijo otrokom dobro, pozabljajo na svojo dolžnost. bi bilo koristno, da bi v teh primerih — kolikor bodo imena znana — posredoval sodnik za prekrške.
-ko
VINJAK TOČIJO NA POTNI LIST
Med tednom sem bil v restavraciji jezero. Usedel sem se, k niizi pa je prišla natakarica Dragica. Naročil sem stari vinjak. Natakarica je prijazno pojasnila, da stari vinjak ne točijo. Postrežejo ga le inozemskim gostom, če naročijo celo steklenico.
Ker nisem mogel tuje državljanstvo dokazati s paso-šem. popiti pa tudi nisem nameraval liter starega vinjaka, sem pač naročil domačo si i -vovko. Verjetno natakarica Dragica pozna mentaliteto gostov in ve, da Slovenci neradi zatnolčimo svoio nacionalno privrženost. Škoda je le, da ne vidi v teh zimskih dneh slab obisk v njihovem lokalu in zmanjšan promet.
Ker je pač stari vinjak nekoliko dražji od slivovke bi bilo priporočljivo, da bi včasih le naredila izjemo in morda domačega gosta postregla s šilcem starega vinjaka.
Namesto »sindikalnih
veselic«
Bliža se dan ko £>i moral Declek Mraz obdariti naše najmlajše. Veselje, ki ga imajo v tem času otroci je vredno pozornosti starejših.
Na zadnjem sestanku krajevnega odbora SZDL v Šoštanju so govorili o sprevodu Dedka Mraza in obdaritvi. Naleteli pa so na težavo — kje dobiti denar. Pogovarjali so se o različnih rešitvah. Nekdo od navzočih pa je dejal: Ce bodo sindikalne podružnice v bodoče (prirejale skromnejše sindikalne veselice se nam ne bo potrebno večno ubadati z vprašanjem k je dobiti denar.« Molčali smo in se ne prcVeč vsakdanje držali (morda zato, ker smo člani sindikata). Le predsedujoči je pritrdil pripombi in rekel, da bi jo morali v prihodnje upoštevati.
\se lepo in prav. Ne vemo pa zagotovo, če se bomo drugo leto. ko bomo v sindikalnih podružnicah pripravljali pogostitve, izlete, občne /.bore in podobne pogoste oblike sindikalnega dela, spomnili . vsaj tisti, ki smo bili na tem sestanku, čemu smo molče pritrdili.
hb
Al'
Hotel PAKA
VELENJE
i Mednarodni barski program
\ Strip-teas Strip-teas i Vsak dan razen ponedeljka
Občinska pionirska konferenca
Predsedniki in tajniki pionirskih odredov v naši občini so se dne 12.. decembra udeležili I. redne občinske konference v Velenju.
30,00
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje
V uvodnih besedah je predsednica občinske pionirske komisije ob 25-letnici pionirske organizacije obudila spomin na revolucionarne tradicije otroškega gibanja med NOB ter na skrb, ki jo je Komunistična partija posvetila najmlajšim. Zatem pa je spregovorila še o nalogah pionirske organizacije pri prizadevanju za vzgojo in izobrazbo današnjega rodu.
Pionirji so potem poročali o delu svojih odredov v prvih treh mesecih šolskega leta. Skoraj vse naloge, ki so jih za-
B) na ostalih pokopališčih:
a)	enojni in otroški
grob	20,00
b)	dvojni grob	40,00
c)	trojni grob	60,00
d)	grobnica	300,00
2. Najemnina za mrliško vežo
a)	ki je opremljena z dvema petžarničnima svečnikoma,
2 čebričkoma,
zelenim praporom
ali križem	100,00
b)	ki je opremljena s štirimi petžar-ničnimi svečniki, 4 čebrički zelenja, praporom
ali križem	150 00
c)	ki je opremljena s štirimi devet-žarničnimi svečniki, 4 čebrički zelenja, praporom ali
križem	200,00
Te cene veljajo za uporabo nad 24 ur, za uporabo manj kot 24 ur se cena najemnine zniža za 30 odstotkov.
razpisna komisija sveta delovne skupnosti uprave skupščine občine velenje
RAZPISUJE prosto delovno mesto
referenta za izvenarmadno in predvojaško vzgojo
Poleg splošnih pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji, morajo kandidati za to delovno mesto imeti posebne pogoje:
1.	Višjo šolsko izobrazbo.
2.	Vojaško šolo za aktivne ali rezervne oficirje.
3.	Ustrezne moralno-politične kvalifikacije za delo v organih za narodno obrambo.
Osebni dohodki po pravilniku o samoupravljanju, delitvi dohodka in delovnih razmerjih uprave Skupščine občine Velenje.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, se naj prijavijo v roku 15 dni po tej objavi razpisni komisiji sveta delovne skupnosti občinske uprave.
Prijavi je potrebno priložiti prepis diplome o višji šoli, o dokončani vojaški šoli ter kratek življenjepis.
Številka: 110-13/1967-1
Velenje, dne 15. 12. 1967
RAZPISNA KOMISIJA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
dali na odrednih konferencah na »Dan pionirjev«, so izpolnili. S proslavami in prireditvami so počastili »Dan republike« in slovesno sprejeli cicibane v pionirske organizacije. Tekmovali so v učenju in disciplini ter z grafikoni in na druge načine prikazali uspehe razrednih skupnosti. Skrbeli so za lep izgled spomenikov padlih borcev in na nekaterih šolah ustanovili posebne krožke, ki bodo vse leto čistili in krasili grobove ter spomenike borcev in talcev. Pionirji sodelujejo v mnogih različnih krožkih, ki pomagajo šolam pri vzgoji in izobraževanju mladega rodu. Na konferenci so poudarili, da bi pionirji želeli več tehničnih, športnih in dramskih krožkov, vendar finančne težave, predvsem pa pomanjkanje ljudi, ki bi krožke vodili, preprečujejo uresničenje njihovih želja.
V	diskusiji so poudarili potrebo po urejanju pionirske samouprave in sklenili posvetiti vso skrb razvoju razrednih skupnosti.
Letošnji program pionirske organizacije je zelo bogat, ker so obdržali v njih najbolj u-spešne oblike lanskega dela.
V	drugem delu konference so se dogovorili o skupnih nalogah za naslednje mesece. Spregovorili so o praznovanju »Dneva borcev« ter poudarili, da želijo pionirji na vseh šolah, da jih ta dan obiščejo borci, da jim bodo neposredno pripovedovali o najtežjih dnevih naše zgodovine — boju za svobodo. Nadalje so sklenili, da bodo dne 27. decembra ob 10. uri dopoldne vsi pionirji naše občine posvetili eno uro spominu ustanovitve pionirske organizacije v Bihaču. Pogovorili so se o načinu letošnjega praznovanja novega leta, o akciji za »Kajuhovo bralno značko« in drugo.
Soglasno so sprejeli sklep, da bodo v občinskem merilu tekmovali v naslednjih treh temah:
9 Izdajanje literarnih listov (spisi in pesmi, razna poročila
iz odredov, reportaže in ilustracije).
© Likovni izdelki motivov iz Šaleške doline v vseh tehnikah.
0 Izdelovanje maket starih
objektov iz šaleške doline ter ob tem zbiranje starih predmetov.
Ob koncu šolskega leta bodo iz zbranega materiala pripravili razstavo v avli II. osnovne šole v Velenju. Najboljši odredi in posamezniki bodo nagrajeni s praktičnimi darili.
V znak solidarnosti naših pionirjev z otroci Vietnama se bodo povezali s pionirji Vinice, ki so pobudniki humane akcije med pionirji za mir v svetu.
Na nekaterih šolah bodo na novo ustanovili klube OZN.
Pionirji upajo, da bodo vse svoje naloge uspešno izvršili, ob tem pa ne bodo pozabili, da je njihova prva naloga učenje in zato slabim in malomarnim učencem ne bodo dovoljevali sodelovanja v krožkih in tekmovanjih.
Po konferenci je pionirje sprejel predsednik občine ter se z njimi dalj časa pogovarjal o njihovem delu in življenju.
Pošta priporoča
Naši poštarji imajo pred novoletnimi prazniki obilo dela. Ljudje sc pač najrajši spomnimo svojih znancev in prijateljev ob koncu leta. Pozorni smo in jim pošljemo novoletno čestitko.
Ne moremo se pa odvaditi grde navade in čakamo na zadnje dneve pred prazniki. S tem nevede otežkočamo delo na poštah. Čeprav poštni delavci organizirajo v tem času posebno službo, ne zmorejo tolikšnih pošiljk.
Ustrežimo jim vsaj na koncu leta in se potrudimo, da oddamo j)isemske in paketne pošiljke čimprej na pošto. Ne čakajmo na zadnje dneve pred prazniki.
KJE NAJ BO SPOMENIK KARLA DESTOVNIKA - KAJUHA
OTO TRBOVŠEK iz Šoštanja, Glavni trg 12, je napisal pod zgornjim naslovom pismo in ga poslal uredništvu časnika Delo. Redakcija Dela pa je zahtevala pojasnilo od sveta za pro-sveto in kulturo občine Velenje. Predsedstvo občinske skupščine in občinski odbor Zveze združenj borcev NOV sta poslala uredništvu Dela ustrezno pojasnilo z željo, da v rubriki pisma bralcev objavijo oboje, pismo in odgovor.
Vprašanje obnove Zlebnikove domačije, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, je bilo že večkrat obravnavano. Menimo, da je prav, da seznanimo tudi naše bralce, zato objavljamo v našem časniku prepis pisma Ota Trbovška iz Šoštanja in pojasnilo, ki sta ga poslala Skupščina občine Velenje in občinski odbor ZZB NOV.
OTO TRBOVŠEK IZ ŠOŠTANJA JE TAKOLE NAPISAL V SVOJEM PISMU, KI GA JE POSLAL UREDNIŠTVU DELA:
tribuna vaših mnenj
ODGOVOR NA SESTAVEK V. KOJCA
Še enkrat: KAJ NAJ NAREDIM
»Občinski praznik v Velenju 8. oktobra je dokaj lep. Zlasti vse lepote dobijo svoj izraz, če ustreže lepo vreme. Kulturno-prosvetna društva poskrbijo za nešteto bogatih prireditev. Tako, da se človek res ne more vseh udeležiti. Slučajno pa sem bil navzoč na otvoritvi ceste v Bele vode, kjer je bila tudi žalna korne-moracija z odkritjem spomenika narodnega heroja in partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha.
Kot je znano imajo Bele vode že šolo imenovano po tem poetu in narodnem heroju. To pa je vse lepo in prav. čeprav nimajo Bele vode nobene zveze s pokojnim genijem — Kajuhom, jc končno imenovanje ulic, raznih objektov in podobno, poljubna stvar.
Napačno pa se zdi večini, da so ■občinska Skupščina in dotični kultur; no poiistični aktivi dali in odobrili ■investicijska sredstva za delo tega spomenika v Belih vodah, namesto na kraju — Zlebnik v Št. Vidu pri Zavodnji št. 2, kjer je tragično padci naš znani heroj in poet partizan-stva. Kmečka hiša na samoti, kjer je pri vhodni strani poslopja vdelana skromna spominska plošča padlemu, je dokaj siromašna. Pred sedmimi lota je bilo to pogorišče in verjetno bi se ta zgodovinski kraj delno pozabil, pod ruševinami zidovja. Na srečo se je našel kmet gmotno bolj slabo isituiran, ki je hišo delno obnovil in se zasilno vselil. Tako je spominska plošča padlega v dokaj neestetskem okolju že vrsto let. Hiša je neometana in obiskovalec tega kraja, l«i je znan daleč naokrog, dobi zelo žalosten vtis. Celo se zaskrblju-
NA TO PISMO PA STA ODGOVORILA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IN OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV. VSEBINA POJASNILA JE NASLEDNJA:
joče vpraša: ah ne drvi vse skupaj v pozabo?
Dejstvo, da je to vsakemu malo mar, še bolj temelji na tem, da se ob praznovanju občinskega praznika ni nihče spomnil počastiti mesta smrti, Karla Destovnika-Kajuha niti s pmistojnim vencem, čeprav se na njegov račun delajo spomeniki po krajih, kjer ni primerno in niso potrebni.
To je očividcem povod za razne iluzije. Trdi se celo, da občinska skupščina Velenje dela po direktivah, ki so v interesu pedagoga, ki že vrsto let poučuje na osemletki v Belih vodah. Belovoščani pravijo, da so že napravili velik korak iz zaostalosti po zaslugi upravljajočega osnovne šole. No, kot je očividno, res, ne morejo hiti pesimisti za zasluge učitelja. ki jim je storil veliko dobrega.
Bati pa se je predvsem, da se bodo belovoški vaščani le preveč okoristili na račun imena pokojnega De-stovnika-Kajuha zlasti, če bodo občinska skupščina in drugi vedno pozitiv-. no odgovarjali na vsak apel, ki si ga omisli učitelj te gorske šole.
Predvsem krivično pa bi bilo, da bi neupravičeno prestavili kraje borb, ki jih je vodila XIV. divizija in kjer so njeni borci darovali svoja življenja za nas in dobrine socializma.
V tem primeru hočem reči tudi to, . da je mesto smrti Karla Destovnika-Kajuha še samo teoretično na pravem mestu. V kolikor se pristojni ne bodo pozanimali za delo spomenika, kjer je nujen in neobhodno potreben.
Trbovšek Oto, šoštanj Glavni trg 12
»Centralna proslava 8. oktobra — praznika občine Velenje, je navadno vsako leto v drugem kraju. Ta proslava ie navadno zvezana z otvoritvijo kakšnega šolskega, kulturno-pro-svelnega, komunalnega ali kakšnega drugega objekta. Sredstva za njihovo Izgradnjo so zagotovljena večinoma s prostovoljnimi prispevki delovnih organizacij in občanov ter s prostovoljnim delom in je zato popolnoma razumljivo, da je proslava občinskega praznika v tistem kraju, kjer so občani največ pripravljeni prispevati za ureditev svojega kraja.
Občinska skupščina se je že pred časom odločila, da bo letošnja centralna proslava občinskega praznika v Belih vodah, majhni gorski vasici, oddaljeni okoli 14 km od Šoštanja. Skupno je v tem zaselku 84 gospodinjstev s 314 člani. Po površini so Bele vode največje naselje v občini, saj merijo skupno 2.500 ha. Kmečka gospodarstva so medsebojno zelo oddaljena. Prebivalci se bavijo vetčnoma z gospodarstvom ln živinorejo. Pred leti so Bele vode dobile lepo novo šolo, vsa zadnja leta pa se je njihova krajevna skupnost posvetila gradnji krajevnih cest na svojem območju. Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika je bila dograjena krajevna cesta od gostilne Grebenšek mimo osnovne šole do Savlneka, od koder je možen prevoz po novo zgrajeni cesti ob potoku Ljublja v Mozirje. Vrednost vseh del na tej cesti znaša okoli 42 milijonov starih dinarjev. To in vse ostale gradnje komunalnih objektov na območju Belih vod je organizirala in vodila tamkajšnja krajevna skupnost, ki jI je uspelo več kot polovico potrebnih sredstev zagotoviti pri delovnih organizacijah In s prispevki ter delom občanov. Kot pri gradnji šole, tako tudi pri urejanju in gradnji krajevnih cest, pa je imel tajnik krajevne skupnosti Jože Melanšefc, upravitelj podružnične šole ln odbornik občinskega zbora naše občinske skupščine, največ zaslug. Ta že leta in leta posveča vsak svoj prosti trenutek razvoju kraja, v katerem živi. Po njegovi zaslugi je postala štirirazredna podružnična sola, v kateri uči, središče napredka celotnega območja, njihova krajevna skupnost pa ena izmed najbolj razgibanih v celotni občini.
Poleg slavnostne seje splošnega zbora občinske skupščine in otvoritve nove ceste v Bele vode. je bil letos pri šolski stavbi odkrit tudi doprsni kip narodnemu heroju in partizanskemu pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Kraj, kjer je ta pesnik padel, spada pod šolski okoliš te podružnične šole in je zaradi tega ta šola že ob svoji otvoritvi dobila ime po padlem pesniku. Tudi pionirski odred ima ime po Karlu Destovniku-Kajuliu. Menimo, da je potrebno prizadevanje šole in krajevne skupnosti, da se je postavU ta doprsni kip pri šoli, vsekakor pozdraviti, še zlasti zato, ker so vsa potrebna sredstva zbrali popolnoma sami.
Res jc, da je mesto, kjer je padel Karel Destovnik-Kajuh, obeleženo le s spominsko ploščo. Ta plošča je na stanovanjski hiši v Šentvidu nad Zavodnjo št. 2. Hiša je bila leta 1960 dodeljena kot agrarnim interesentom v last pisčevim staršem Dominiku in Frančiški Trbovšek, ki sta poprej stanovala v Belih vodah. Poleg stanovanjske hiše sta dobila veliko gospodarsko poslopje in 12 in pol hektarjev zemlje. Tik pred vselitvijo so po malomarnosti prejšnjih stanovalcev, pogoreli notranji prostori skupaj z ostrešjem. Občinska skupščina je novim lastnikom pri obnovi stanovanjske hiše nudila vsestransko pomoč. Odstopila jim je prejeto zavarovalnino v znesku 150.000 S-dlnar-jev, iz proračuna pa prispevala k obnovi več kot 350.000 S-dinarjev. Tu-
di kmetijska zadruga Šoštanj je prispevala 50.000 S-dinarjev. Gozdno gospodarstvo Nazarje jima je po posredovanju občinske skupščine dodelilo okoli 80 m3 okroglega lesa. Tudi prispevke od kmetijstva jima je občinska skupščina več let zaporedoma črtala.
S temi sredstvi in deloma tudi z delom in denarjem, je pogorela stanovanjska hiša v glavnem obnovljena, čeprav dela po krivdi Trbovško-vih niso tako napredovala kot bi lahko. Predvsem še ni obnovljena fasada lijše,; niti ne na tisti strani; kjer je s spominsko ploščo obeležen kraj smrti Karla Destovnika-Kauha. Tr-bovškova držuina bi lahko z lastnimi sredstvi obnovila tudi fasado, saj stanujeta v tej hiši poleg staršev in enega sina še dve hčerki s svojima družinama, katerih možje so v rednem delovnem razmerju. Kljub temu je bil Dominiku in Frančiški Trbovšek za obnovo fasade že lansko leto odobren kredit v višini 1,000.000 S-dinarjev za dobo 25 let. To posojilo jima je bilo odobreno zato, da bi dobila spominska plošča čimpreje primerno okolje. Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Velenje je bil pripravljen prispevati za to delo še 300.000 S-dinarjev, vendar šele takrat, ko bi lastnika že začela z deiom oziroma tik pred dokončanjem dela. Z obnovo fasade po skoraj devetih letih še vedno nista pričela, saj sta doslej od odobrenega kredita izkoristila šele 158.400 S-dinarjev.
Z obnovo očitno zavlačujeta v prepričanju, da jima bo družba prej ali slej fasado v celoti obnovila na svoje stroške. Določen pritisk v tej smeri predstavlja tudi piščevo pismo, ki naj s pomočjo javnega mnenja prisili občinsko skupščino in občinski odbor ZZB NOV v Velenju še k večjemu prispevku za ureditev njihove stanovanjske hiše. Občinska skupščina in občinski odbor ZB NOV menita, da sta za to prispevala več kot je to bila njuna dolžnost, saj bi bila lahko obnova končana že pred leti, če bi družina Trbovšek hotela pri tem nekoliko več sodelovati.
Za občinski odbor ZB NOV Velenje, predsednik Ivo Malenšek
Za skupščino občine Velenje predsednik
Peter Krapež, dipl. gozd. ing.
pohvala za sodobno opremo
Javno bi se rad zahvalil poslovodji Sodobne opreme tovarišu Camleku, ker je takoj ljubeznivo upošteval mojo reklamacijo. Lani sem v tej trgovini kupil spalnico in jogi vložke. Na robovih pa so se jogi vložki začeli parati. Stopil jsem k tovarišu Camleku in se pritožil nad slabo izdelavo. Takoj je pokvarjene posteljne vložke zamenjal z novimi.
Njegov odnos me je presenetil. še bolj pa razveselil. Menim, da zasluži dejanje javno pohvalo in mojo zahvalo, ker so takšni primeri pri prodajalcih še vedno redki.
Ivan Marin, st. Tomšičeva 32 Velenje
Pod tem naslovom je v Šaleškem rudarju dne 23. 11. 1967 objavil dopis tovariš Viktor Kojc iz Šoštanja, sklicujoč se na odprto pismo javnosti, ki ga je napisal Alojz Acman iz Šoštanja, Šlandrova pot 7, na katerega ni nihče reagiral, ker že več kot štiri leta zaman prosi, da bi njemu in še ostalim hišam na Šlandrovi poti zasvetila električna luč.
Ni moj namen polemizirati s piscem dopisa, imam pa namen, da nekatere trditve v dopisu pojasnim, da bi bralci bili pravilno informirani.
Brez vsakega dvoma je, da so stanovalci na Šlandrovi poti potrebni in upravičeni dobiti električno razsvetljavo. Trditev, da je to edina možna trasa za električno napeljavo k tem hišam na Šlandrovi poti pa je nevzdržna. Taka trasa je najkrajša, ki bi lahko koristila za razsvetljavo ruševin Pustega gradu in predvidenega turističnega objekta. Napeljava tokovodnikov po kostanjevih drogovih po hribu proti Pustem gradu, ki je zasajen z mladim drevjem, pa je neestet-ska, ker bi kvarila izgled. Dovod elektrike k ruševinam Pustega gradu je možen na več načinov. Svet krajevne skupnosti Šoštanj se z omenjeno traso iz teh razlogov in predvidene razširitve cestne razsvetljave po Cesti talcev in delu Šlandrove poti ni strinjal, zato je bila imenovana komisija, ki je dokončno odločila, da naj se izvede elektrifikacija po Cesti talcev na Slandrovo pot, od koder je možno izvesti napeljavo tudi k ruševinam Pustega gradu. Kakšna je prednost take napeljave na Slandrovo pot in to prav za te stanovalce na šlandrovi poti, ki v zimskem času in sicer tudi drugače hodijo na delo in z dela po novem delu ceste, ki se priključi na Cesto talcev, ki pa v tem delu nima cestne- razsvetljave.
mladi dneva ne bodo pozabili
V	nedeljo je bil na naši šoli živ — žav. Kako tudi ne, ko pa so cicibani »zrasli« v pionirje.
Postali so enakopravni o-stalim učencem na šoli.
V	ta namen smo imeli najprej kratko, a prijetno proslavo — na »domačih tleh«, v telovadnici. Pripravili so jo večinoma učenci višjih letnikov. Le-ti so se zelo dobro izkazali. Imeli smo nekaj de-klamacij, igric, pevskih točk; celo na plesne ter zabavne točke nismo pozabili.
Višji letniki so bili ponosni, mlajši pa srečni in zadovoljni. Njihovi obrazi so bili nasmejani, polni pričakovanj ...
Sledil je »usodni« del programa: podelitev čepic, rutic in seveda tudi brez prisege ni šlo. To še ni bilo dovolj. Vsak učenec je dobil za spomin še: svojo sliko in skromno darilce — knjižico.
Drugi del programa je bil zabavni.
Učenci prvih razredov so posedli v avli za polno obložene mize (tortice, pecivo, sladkarije, celo smetana — vsega je bilo v izobilju).
To pa še ni bilo dovolj. Višek je bil dosežen, ko so si pionirji razigrano segli v roke in veselo, ob zvokih lastnega glasu, zaplesali.
Bil je njihov, verjetno resnično nepozaben dan.
Organizatorjem, kot izvajalcem, tako prijetnih trenutkov naših najmlajših učencev, velja vsekakor zahvala in priznanje, saj so morali vložiti mnogo truda in pokazati mnogo sposobnosti, da je vse potekalo na tako prisrčen in neposreden način.
Socialna delavka II. osn. šole Ivica Roje
Ker svet krajevne skupnosti Šoštanj, kot družbeno samoupravni organ, ne more financirati iz družbenih sredstev individualne električne napeljave, je bil sprejet sklep sofinanciranja po Cesti talcev do Šlandrove poti (50 metrov od hiše Cvelbarja) s tem, da se izvede cestna razsvetljava in tako omogoči tem prebivalcem in Lokovičanom varnejša hoja ponoči — predvsem pozimi, ko je Šlandrova pot in Cesta talcev vsa zaledenela. Taka izvedba je tudi za te prebivalce najcenejša.
Interesenti iz Šlandrove poti postavijo drogove, krajevna skupnost pa bo oskrbela napeljavo zaenkrat samo za razsvetljavo stanovanjskih hiš interesentom, prihodnje leto pa oskrbi cestno razsvetljavo Ceste talcev do Šlandrove poti. Predračunski stroški znašajo 721.000 S-din, ne pa dva do tri milijone starih dinarjev, kakor trdi pisec.
Prav gotovo vsi Šoštanjčani vedo, da je že preteklo precej let odkar je v Šoštanju bila napeljana cestna razsvetljava v neonski izvedbi prostega to-kovnika, ki je povzročil večkratno zatemnitev in okvare napeljave in neonskih cevi, kar je terjalo mnogo finančnih sredstev. Da bi se stanje cestne razsvetljave izboljšalo, je svet krajevne skupnosti Šoštanj sprejel in predlagal zboru volivcev dolgoročni plan ureditve cestne razsvetljave v kab-lovski izvedbi, kar je bilo soglasno sprejeto. Na podlagi sprejetega sklepa se je v letošnjem letu izvedla prva faza cestne razsvetljave v kablovski izvedbi. Drugo leto bo izvedena druga faza javne razsvetljave Kajuhove, Korotanske in Koroške ceste. Za izvedbo celotne rekonstrukcije pa je predvidenih šest faz.
Pisec navaja, da so se zainteresirani poslužili poti potom krajevnega odbora SZDL zato, ker že leta in leta pri krajevni skupnosti in občini niso dosegli nič. Resnici na ljubo moram povedati, da so se interesenti prvič obrnili na svet krajevne skupnosti letos v mesecu maju in da je svet razpravljal o njihovi vlogi in jim tudi pismeno odgovoril, da za individualne investicije nima na razpolago družbenih sredstev. Ko pa so se obrnili na KO SZDL s prošnjo za pomoč, je ta njihovo vlogo odstopila krajevni skupnosti s priporočilom. O tej vlogi je svet krajevne skupnosti razpravljal na svoji seji 3. novembra 1967 v prisotnosti interesentov, ki so imenovali skupno komisijo ter v načelu sprejeli sklep, da je pravilneje in koristneje izvesti tak način električne napeljave, ki bi se v prihodnjem letu dopolnila še z javno cestno razsvetljavo.
Kolikokrat in kdaj so se obračali na občino meni ni znano. Iz napisanega sledi, da je svet krajevne skupnosti Šoštanj našel način, s katerim bi z družbenimi sredstvi pomagal interesentom pri elektrifikaciji kombinirano z javno cestno razsvetljavo in s tem izboljšal položaj prebivalcem Šlandrove poti.
Omenim naj še to, da tu ne gre za nikakršen prestiž iniciative interesentov in iniciator-ja turističnega društva Šoštanj, ki naj bi ob praznikih ali ob raznih prireditvah razsvetljevalo ruševine in imelo električno napeljavo v predvideni turistični postojanki, ker se vsi prav dobro zavedamo pomembnosti razvoja turizma in turističnih objektov, s katerimi pridobi kraj na pomembnosti.
Upam, da sem s tem prispevkom pravilno informiral bralce. ker sem pojasnil sklep sveta krajevne skupnosti Šoštanj in zakaj se je ta odločil za traso, ki bo koristna vsem interesentom in tudi turističnemu društvu za razvoj turizma.
Miloš Volk,
član sveta KS Šoštanj
V novem letu želim...
Majhne želje naših občanov
Zvedeti smo hoteli, kaj vse bi radi imeli ljudje v novem letu, ki se nam hitro približuje. Vprašali smo pet občanov, različnih poklicev in neenake starosti: »Kakšne so vaše želje v novem letu?«
IVAN LENOVŠEK- vratar v tovarni gospodinjske opreme:
»Kaj naj bi želel drugega kot ljubo zdravje. Dve leti še imam do penzije, zato bi bil rad zdrav. Ne bom prikril želje, da bi rad prihodnje leto več zaslužil.
Z mnogimi ljudmi imam opravka, ker sem vratar velike tovarne. Vsem, ki me poznajo želim srečno novo leto. Posebno bi želel, da bi bili člani našega kolektiva še naprej tako disciplinirani kot so bili do sedaj.«
HENRIH MIR, zaposlen v avtomoto društvu:
»Spomladi grem k vojakom in želim, da bi bil mir. Ko bom prišel nazaj se nameravam zaposliti pri trgovski mornarici. Težko se bom poslovil od prijateljev in znancev iz Velenja, zlasti pa od sodelavcev pri avtomoto društvu, ker se dobro razumemo. Kljub vsemu pa me vleče, da bi videl veliko sveta.«
MARTIN PETEK, rudar:
»Človek, ki že petindvajset let rudari, si prav gotovo ne želi rudarskih kriz. Naše delo je naporno in je težko gledati gomile nakopa-nega premoga. Zdaj je že boljše, zato želim, da naš kolektiv drugo leto ne bi bil v takšni neprijetni situaciji kot je bil letos. Iskreno že-žim, da bi lahko prodali ves premog In rezali vsem zaposlenim velik kos kruha. Žal mi je za tovariši, ki smo jih morali letos odpustiti. Vesel bom, če jih bomo lahko drugo leto ponovno zaposlili.«
MARICA HRIBERSEK, kuharica v restavrciji »Jezero« :
»Težko je biti v službi brez pravega dela. Sami vidite, da imamo zelo malo gostov, zato je moja želja, da bi prišlo v našo restavracijo čim več ljudi.
Ce me pa sprašujete po osebnih željah vam povem, da bi bila drugo leto rada zdrava.«
mm,
VALENTIN TURINEK, poštar iz Šoštanja:
»Drugo leto me čaka prelomni korak v mojem življenju. Zavoljo tega so moje želje usmerjene v ta dogodek. Poštar sem in poštar želim ostati. Ljudi, ki jih vsak dan obiščem, imam rad in jih spoštujem. Želel pa bi, da tudi oni pravilno vrednotijo in cenijo moje delo. S temi željami jim voščim srečno novo leto.«
Turistični center na Golteh
CELJSKI IZLETNIK NAMERAVA PRIHODNJE LETO ZGRADITI NA GOLTE VELIKO NIHALNO ŽIČNICO • SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA OB GORNJI POSTAJI IN SE-DEŽNICA PROTI VRHU MEDVEDNJAKA.
Avtoturistično podjetje Izletnik iz Celja se je odločilo, da nastopi kot investitor za izgradnjo visokogorskega turističnega centra na Golteh. Gre za izredno pomembno turistično naložbo, ki bo imela močan vpliv na nadaljnji razvoj turizma v Gornji Savinjski dolini, skoraj gotovo pa bo del reke izletnikov spotoma zavil še proti privlačnemu Velenju.
V prvi fazi, ki mora biti gotova do prihodnjega dneva republike, nameravajo zgraditi veliko nihalno žičnico, samopostrežno restravracijo s hotelom ob gornji postaji žičnice in sedežnico proti vrhu Med-vedjaka. V načrtu imajo še ureditev razgledne ploščadi na Medvedjaku in manjši bife za okrepčila potrebne.
Spodnja postaja žičnice bo v Zekovcu, dobre štiri kilomet-
Področje Medvedjaka z vrisano sedežnico
re severozahodno od Mozirja. Tam bo večji parkirni prostor, v bližini pa še prostor za vikend naselje. Žičnica bo dolga 3.150 metrov in bo premagala 900 metrov višinske razlike. Opirala se bo na štiri opornike, imela pa bo dve veliki gondoli. V vsaki bo prostora za 55 oseb.
Vožnja bo z gondolo trajala le dobrih pet minut, premikala pa se bo z brzino okrog deset metrov na sekundo. Gornja postaja bo na nadmorski višini 1.400 metrov. Tu bo večja samopostrežna restavracija, ki mora biti gotova že prihodnje leto, naslednje leto pa bodo ob njej dogradili še hotelski objekt z okrog 40 ležišči. Večjega hotela za zdaj ni treba, ker je v bližini Mozirska koča, ki ima okrog 70 ležišč.
Takoj ob gornji postaji žičnice bo začetna postaja sedež-nice, ki bo potegnila izletnika še 600 metrov navkreber. Ta bo dobrodošla zlasti smučarjem. Sedežnica bo lahko prepeljala na uro po 600 oseb. Kasneje bodo na Golteh postavili še več vlečnic, sedežnico pa načrtujejo tudi za območje Stari stani. Morda bodo kasneje zgradili celo krajšo žičnico še z ljubenske strani (od kmeta Krumpačnika).
BO NAŠE MESTO POSTALO MESTO GANGSTERJEV?
ZDAJ SE NI - CE PA NE BOMO BUDNI BO V DESETIH LETIH POVPREČNO VSAK VELENJCAN NEREDNEŽ - LETOS SE JE PODVOJILO ŠTEVILO PREKRŠKOV.
Vse pogosteje zvemo novico
o nesrečah, kaznivih dejanjih in prekrških. Skoraj ni dneva brez teh neprijetnosti. Po občutku bi lahko trdili, da jej
Kaznivih dejanj je bilo do tega časa za 25 več kot lani vse leto. V porastu pa so zlasti klasična kazniva dejanja, kot so tatvine, pretepi, goljufije itd.
- javni ved in mir v novem ru- Naši Velenjčani se največkrat
.1_____. i. « onn «-»li »-»-»OVIT T7 ctonoirt tnlilrn rin ni hniših no-
darskem mestu več ali manj v porastu. Ali nas morda občutki ne varajo?
Do 10. decembra letos so na postaji milice v Velenju obravnavali že 760 prekrškov. To je približno enkrat več kot lani.
stepejo toliko, da ni hujših posledic.
ZAKLEPAJTE KOLESA
Zadnji čas se je v Velenju pojavila nova zvrst kaznivih dejanj — neupravičena upora-
Seminar za vodstva mladinskih aktivov na osemletkah
Občinski komite Zveze mladine je v nedeljo, 10. decembra organiziral seminar za vodstva aktivov ZMS na osnovnih šolah. Na seminarju so obravnavali: razvoj naprednega mladinskega gibanja v Jugoslaviji, samoupravljanje na osemletkah, odnos mladinske organizacije do razredne in šolske skupnosti in do pionirske organizacije, oblike dela mladinskih aktivov na osemletkah, delo klubov OZN na šolah in razvoj dogodkov v svetu.
ba motornih vozil. Posebej pogoste pa so tudi tatvine in neupravičena uporaba koles. Letos so ukradli že 191 koles, našli pa so jih 71. Lastniki koles so sami mnogokrat krivi, ker puščajo kolesa nezaklenjena pred hišami.
Večjih in manjših nesreč je bilo letos že 126, približno toliko kot lani.
Komandir postaje milice v Velenju Ciril Joger je povedal, da so problemi javnega reda in miru v malem rudarskem mestu posebni in drugačni kot v ostalih starih mestih. Po njegovem mnenju je vzrok v tem, ker je prišlo precej ljudi v Velenje iz vaškega okolja. Ti se težko privadijo na novo mestno življenje. Ne morejo se navaditi, da v mestu ne smejo v nočnih urah prepevati. Zlasti ob praznikih in izplačilnih dnevih se prebivalci radi opi-jejo in takšni kričijo po mestu, se pretepajo, uničujejo prometne znake, cvetlične nasade in zelenice.
KDO SO NAJPOGOSTEJŠI
KRŠILCI?
Projektanti pri zavodu za napredek gospodarstva v Celju računajo, da žičnica ne bo samo krila stroškov, temveč da bo ustvarila še akumulacijo. Pri tem upoštevajo tudi dohodke od gostinskih uslug in prevozov z avtobusi do spodnje postaje. Del dohodka bodo nedvomno pobrali tudi gostinci, trgovci in obrtniki v dolini.
Po izračunih ekonomistov bo turistični center na Golteh obiskalo letno okrog 120.000 ljudi. Ta številka je nižja kot jo dosega npr. Velika planina, zato pa tudi realna. Računajo z znatnim prilivom obiskovalcev z zagrebškega območja pa tudi s tujci. Iz Zagreba bo trajala pot do Golt komaj dve uri (ko bo do konca urejena cesta ob Savi).
Na Golteh so zlasti idealni smučarski tereni. Sodeč po sedanjih izkušnjah bo trajala smučarska sezona okrog 130 dni na leto. Na območju Starih stan bo mogoče urediti tudi tri kilometre dolgo smučarsko progo za zahtevna mednarodna tekmovanja FIS A. Dobri tereni so tudi na bližnjem Kalu, ki ga tudi zajema načrt o razvoju tega turističnega središča.
Golte pa niso privlačne le za smučarje. Valovita deloma z gozdom poraščena pokrajina je kot nalašč za nedeljski vikend. Tu je mnogo možnosti za izlete v naravo. Lovci se bodo lahko podili za gamsi in srn-jadjo, na Golteh pa rastejo tudi brusnice.
Prva faza izgradnje bo veljala 1.229 milijonov starih dinarjev. Kreditiranje je že urejeno prek kreditne banke. Opremo za žičnico bo kompletno dobavila italijanska tvrdka Cerreti in Fanfani iz Milana. Italijanski dobavitelj je pristal na hitro nabavo, nudi pa petletni kredit.
V imenu investitorja bo gradnjo vodil celjski zavod za - napredek gospodarstva po sistemu inženiringa. Zavod je dolžan za 29. november 1968 predati Izletniku ključe žičnice. Dela bo bržkone izvajalo podjetje Gradiš, ki je gradilo tudi žičnico na Vogel in Veliko Planino.
Na Golteh bo sedma velika žičnica v Jugoslaviji (Avstrijci jih imajo že 89) in četrta v Sloveniji. O prenasičenosti torej ni mogoče govoriti, tudi ne če bodo realizirali še načrt za žičnico na ribniško Pohorje. 1.500 do 2.000 ljudi, kolikor računajo obiska ob nedeljah in praznikih je razmeroma zelo malo v današnjem času moto-rizacije za tako široko zaledje.
J. V.
Zdravila in razkužila
Kdorkoli se ukvarja z rejo domačih živali, slej ko prej potrebuje nekaj osnovnega o zdravilih in razkužilih. To mu je lahko v veliko pomoč, saj mu ni treba za vsako malenkost iskati živinozdravnika, sam pa lahko velikokrat prepreči bolezen ali poslabšanje bolezenskega stanja do prihoda strokovnjaka.
V tem preprostemu bralcu razumljivemu sestavku nimamo namena govoriti o množici zdravil, ki jih pozna sodobna veterinarska znanost in ki jih sme predpisovati za to usposobljen človek, temveč o domačih ali že udomačenih preprostejših zdravilih, ki jih naj živinorejec pozna, da bo lahko bolni živali vsaj v prvem trenutku pomagal.
Od zdravil, ki služijo za obloge in premaze zunanjih delov živali, naj naštejemo samo nekatere: laneno seme nam razen tega, da je odlično sredstvo proti želodčnim in črevesnim obolenjem, lahko služi tudi za tople obloge; zmleto živalsko ali rastlinsko oglje u-porabljamo za sušenje ran; čreslovina ali tanin razen proti driskam uporabljamo tudi kot posipalo za krvaveče rane ali vlažne izpuščaje; cinkova mast je za rane že splošno znan premaz, olje pa za masažo.
Za notranje bolezni kmetovalci veliko uporabljajo domača zdravila. Ce ugotovimo, da ima žival slabo prebavo in je neješča, ji dajemo kuhinjsko (na dan do 5 dkg za govedo) ali pa živinsko sol (do 50 dkg na dan). Manjšim živalim dajemo seveda ustrezno manj. Ricino-vo olje je dobro za čiščenje črev, medtem ko blagodejni u-činek lanenega semena živinorejci zelo dobro poznajo. Zvarek iz lanenega semena blaži sluznice in ga priporočajo posebno za breje ali doječe živali.
Proti različnim črevesnim in jetrnim zajedalcem je znana cela vrsta zdravil: protumetilj in crvomor sta sredstvi proti metiljavosti govedi in ovac, vinski kamen uporabljamo proti konjskim trakuljam, ne-guvon je učinkovito novejše sredstvo proti ogečavosti, ki jo povzroča beljava muha ali zolj — rjavo rdeč prašek, ki ga raztopimo v mleku, pa učinkuje proti glistam. Salicilno kislino, salol ali salicilni natrij uporabljamo proti revmatizmu in za znižanje temperature.
Zadnja leta smo dobili še vrsto boljših zdravil, med katerimi je treba omeniti zlasti sulfonamide in antibiotična
sredstva (penicilin, streptomi-cin, avreomicin idr.), ki jih živalim dajejo le veterinarji.
Sonce ne velja zastonj za najboljšega zdravnika. Njegova svetloba ubija bolezenske klice, tudi tiste, ki povzročajo tuberkulozo goveda. Ze zaradi svetlobe priporočajo zračne, svetle in prostorne hleve. Pri razkuževanju brez kemičnih sredstev lahko razen s svetlobo ubijamo bolezenske kali tudi z visoko, temperaturo. Pri tem načinu je posebno znana pasterizacija mleka, ki ni nič drugega kot segretje do določene temperature za določen čas.
Ker je večina kemičnih razkužil nevarna za človeka in živali, moramo z njimi skrbno ravnati. Navadno napravimo iz njih raztopino in z njo ško-pimo prostore in opremo. Za to lahko uporabljamo kar navadne vinogradniške škropilnice.
Učinek najpreprostejšega razkužila — apna vsakdo pozna, saj je apneni belež uporabno in najbolj poceni razkužilo za hleve, svinjake in kurnice, čeprav je njegov učinek razmeroma šibak. Boljša sta klor-no apno, s katerim lahko razkužimo tudi gnojnico, in kapo-rit. Formalin je tudi za razkuževanje prostorov; kreolin, pantakan ali pepein pa učinkujejo proti ušem, bolham in pršicam. Ihtiol je za razkuževanje ran, z zažiganjem žvepla pa v posebnih prostorih za-plinjamo garjave živali. Proti garjam je učinkovit tudi natrijev hiposulfat. Za razkuževanje in izpiranje uporabljamo kalijev hipermangan ali vodikov prekis, za izpiranje ust in oči pa borovo kislino. Jod in špirit sta znani razkužili za rane.
Natrijeva lužina je zelo zanesljivo sredstvo za razkuževanje ali dezinfekcijo pri svinjski in kokošji kugi, slinavki in parkljevki ter še pri nekaterih boleznih. Zasilno razkužilo je lesni pepel, iz katerega naredimo lug in z njim brizgamo po stenah in po tleh.
Razumljivo je, da vseh teh zdravil in razkužil ne moremo imeti' vedno na zalogi, posebno pa ne tistih, ki jih predpiše ži-vinozdravnik. Pametno bi bilo, da bi po zgledu velikih živinorejskih obratov tudi drugi rejci imeli manjšo shrambo nekaterih osnovnih zdravil in razkužil, ki bodo tako lahko vedno pri roki. Pri tem bi zadostovala skromna lesena omarica, obešena tako, da bi bila varna pred nepoklicanimi.
= Seminarja se je udeležilo 39 mladincev s I. in II. osnovne šole iz Velenja, I. in II. osnovne šole iz Šoštanja in iz osnovne šole v Šmartnem ob Paki. Po kratkih uvodnih besedah, katere je pripravilo šest članov občinskega komiteja za vsako temo posebej, so učenci izmenjali mnenja in izkušnje. Ugotovili so, da imajo preveč proslav, prireditev in skrbijo za uspeh in disciplino, premalo pa se ukvarjajo z vzgojnim delom. Delo mladinskega aktiva v osnovnih šolah je v veliki meri odvisno od dobrega ali
slabega mentorja. Dosti imajo na šolah krožkov, vendar je v nekaterih premalo upoštevan samoupravni način dela. Pri delu v krožkih manjka strokovnih vodij. Menili so tudi, da so klubi OZN premalo povezani med seboj.
Na seminarju pa so tudi povedali. da nekatere pripomočke (televizorje itd.) premalo koristijo pri pouku in, da bi se morali uredniki šolski listov povezati z uredništvom Šaleškega rudarja.
S.
Novoporočenci!
Če želite imeti lep spomin na poročni dan se z zaupanjem obrnite na fotoatelje
F0I0 PAJK - VELENJE
Ne bo vam žal in zadovoljni boste.
FOTO PAJK VELENJE pa izdeluje kvalitetne slike tudi v črni in agfa color tehniki.
Zvedeti smo hoteli katere vrste ljudje največkrat zanemarjajo pisana pravila in se v Velenju nekulturno obnašajo. Po navadi so to sezonski delavci, mlajši rudarji in tudi nekateri mladinci. O mladih ljudeh meni komandir Ciril Joger, da bi jih morali v večjem številu pritegniti v društveno življenje. V Velenju je dovolj možnosti, da bi se lahko mladina koristno zaposlila in razvedrila. Čeprav je v Velenju mladinski klub, se precej mladincev še vedno zbira v bifeju v Cankarjevi ulici.
Težko je pisati o stvareh, ki kvarijo urejeno okolje in na videz lepo življenje. V našem mestu pa se je število prekrškov podvojilo, zato moramo nanje opozoriti. Koristilo bi, če bi se večkrat pogovarjali o javnem redu in miru ali bolje povedano o neredu!
IN MEM0RIAM prof.
JOŽETU KOSU
p
■ • »
Hotel PAKA
velenje
O Mednarodni barski program
•	Strip-teas Strip-teas
#	Vsak dan razen ponedeljka
* * V
Vedno nam je težko, če odide iz naše srede človek, ki še ni doživel svoje življenjske poti. Dvakrat težko, če je to dober človek, strokovnjak in prijatelj. Tako se je 2. decembra poslovil od nas prof. JOŽE KOS iz Šoštanja.
Vse prej kakor s cvetjem je bila posuta Jožetova življenjska pot. Začela se je 10. marca 1905 na , majhnem kmečkem posestvu v Žusmu, kjer je zagledal luč sveta. Tam je leta 1918 končal tudi osnovno šolo, leta 1921 pa tna-turiral na gimnaziji v Celju. Želja po znanju in napredku ga je vodila na filozofsko fakulteto v Ljubljano, študije pa je nadaljeval kot štipendist francoske vlade na filozofski fakulteti v Dijanu v Franciji.
Po končanih študijah je služboval 5 let na gimnaziji v Beraneh v Črni Gori, v letih 1937—1941 na nižji gimnaziji v Ptuju, po vojni pa v Ro-
gaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in od leta 1956 do upokojitve leta 1965, kot ravnatelj na prvi osnovni šoli !v Šoštanju.
Že kot dijak in pozneje študent je ob bornem kosu kruha čutil socialno neenakost, zato ni slučaj/da se je znašel v akademskem klubu »Borba«, ki ga je policija kmalu razpustila z motivacijo, da je levičarski. Vojna ga je zai tekla v uniformi intendanta-poročnika predaprilske jugoslovanske vojske. Tako je padel v nemško ujetništvo od koder se je vrnil decembra 1941. Zaradi neprestanega poudarjanja slovenstva so ga Nemci za pet mesecev internirali v Linzu. Izčrpan zaradi pomanjkanja in preganjanja je nekaj časa med vojno prebil na posestvu svojega ,brata v Žusmu, ko si je opomogel pa je septembra 1944 šel v partizane. Kozjanski odred je dobil z njim dobrega političnega delavca, kulturnika in administratorja, oktobra in novembra 1944 pa je bil tudi učitelj na osvobojenem ozemlju.
Po vojni je ves prosti čas, po opravljeni službi v šoli, posvet il družbeno-političn e-mu delu. Nadaljeval je par-
tijsko delo, ki ga je začel v Kozjanskem odredu marca 1945. Posebno se bodo njegovega truda in požrtvovalnosti spominjali komunisti na območju občine Šmarje pri Jelšah, ki so ga izvolili za svojega sekretarja občinskega komiteja. V Šoštanju ga najdemo med komunisti, med člani Zveze borcev NOV in na čelu delavsko prosvetnega društva Svoboda.
Za svoje neumorno delo je prejel dve zasluženi odlikovanji: Orden za zasluge za narod III. stopnje in Medaljo za zasluge za narod.
Hladnega novembrskega dne se je večno nemirni, delavni in pogumni Jože poslovil od nas. Kaj in koliko nam je pomenil, je pokazala množica ljudi, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Jože je odšel od nas in nič več ga ne bomo srečevali vztrajnega in doslednega, kakršen je bil v teh letih, preden je pretežko zbolel. Spomin nanj in na njegovo delo, ki ga je opravil kot požrtvovalni družbeni delavec in dober šolnik, pa bo ostal.
M. P.
RAK-BOLEZEN STOLETJA?
Leta 1915 je japonski znanstvenik Yamagiva z večmesečnim drgnjenjem koie poskusne živali s katranom na istem mestu povzročil tipičen razvoj raka. S tem lahko razlagamo tudi kancerogeno delovanje tobaka oziroma cigaret, kar so zadnja leta raziskovali še posebno v ZDA. Z izgorevanjem tobaka in cigaretnega papirja pride do kemijskih reakcij, katerih produkt je katran pa tudi druge kancerogene snovi. Statistično so bile dokazane vzročne povezave med kajenjem in primeri raka predvsem v grlu in pljučih. Tudi nekatera umetna barvila, ki so jih včasih dodajali raznim prehrambenim artiklom (maslo, margarina) lahko povzroče raka. Poznamo še nekaj kemijskih spojin, ki povzročajo raka. Predvsem so to ciklični ogljikovodiki, od katerih ima najmočnejšo kancerogeno delovanje kemijska spojina z imenom 3,4 benzpiren. Kancerogeni pa so na primer tudi steroidi, spojine, ki se normalno nahajajo v človeškem organizmu in to v hormonih spolnih žlez, žolčnih kislinah in drugje.
Vzrokov za nastanek raka je torej zelo mnogo. Verjetno je, da ni več daleč dan, ko bodo znanstveniki končno uspeli povezati vse neštete in še mnogo drugih vzrokov raka, ki jih danes poznamo.
Rast, karakteristike in osnove zdravljenja rakastih bolezni
Tumorske, oziroma rakaste tvorbe, delimo v dve veliki skupini — benigne, nenevarne in maligne — zločeste. O benignih tumorjih govorimo takrat, ko se nekontrolirana rast celic omeji le na eno mesto tkiva nekega organa in je dobro oddeljena od ostalega, normalnega tkiva, tako da se lahko v nekaterih primerih pri operaciji kar izluščijo iz svoje ovojnice, ki jih redno obdaja. Ti tumorji navadno ne povzročajo posebnih težav in niso nevarni. Lahko pa predstavljajo veliko nevarnost zaradi svojega položaja. Na primer benigni tumor iz mišičnega tkiva v samem želodcu ne- predstavlja večje nevarnosti, niti ovire pri prehranjevanju, dočim tumor istih karakteristik (velikost, zgradb^) lokaliziran v področju izhodnega dela želodca, lahko postane smrtno nevaren kot zapreka v prebavnem traktu. Če se povsem benigni tumorji nahajajo na primer v možganih, lahko pri večjih razsežnostih pritiskajo na važne možganske centre ali na izhodišča živcev. Posledice so lahko zelo hude v obliki ohromitev, neznosnih bolečin in podobno. Poleg tega so takšni tumorji lahko lokalizirani na tako važnih mestih, da jih ni mogoče operativno odstraniti brez, da bi pri tem ne poškodovali bistvenih elementov možganskega tkiva. Takšni tumorji kljub svojim izrazito bčnignim lastnostim predstavljajo vzrok smrti prav tako, kot tumorji z izraženimi malignimi lastnostmi. Največkrat pa so benigni tumorji povsem nenevarni in jih je lahko operirati, da pacient kasneje nima zaradi tega nikakršnih težav. Nastanejo največkrat na koži, v mišičastik organih (na primer v maternici) in jih je z relativno lahkimi operativnimi posegi mogoče odstraniti brez posledic za pacienta.
Za razliko od benignih tumorjev pa so maligni tumorji izredno nevarni in skoraj vedno ■ povzroče smrt pacienta, razen če jih ne odstranimo dovolj zgodaj. Najvažnejša in hkrati najnevarnejša njihova karakterstika je, da meta-stazirajo. To pomeni, da se iz tumorja oddeli ena ali več tumorskih celic in s krvjo dospe v druge organe, kjer se ustavi v eni izmed manjših, težje prehodnih žil in se prične razmnoževati na račun prej zdravega organa.
Takih mest je ponavadi več in jih je nemogoče vse odkriti in operativno odstraniti. Največkrat se ta mesta, imenovana metastaze, nahajajo v pljučih, jetrah, možganih itd. Tudi odstranitev prvotnega rakastega centra ne pomaga. Pacient je v tem primeru neizbežno zapisan smrti. Tudi, če imamo samo en, osamljen maligni tumor, ga je zelo težko odstraniti, ker se tumorsko tkivo prepleta z zdravim za razliko od benignih tumorjev. To vrsto oziroma karakteristiko malignih tumorjev označujemo kot infiltrativno rast tumorja. Zelo pogosto ti tumorji ponovno zrastejo na mestu, kjer smo prvotni tumor operativno odstranili (reci div ), ker je praktično nemogoče odstraniti vso rakasto tkivo, ki se je injiltrativno vraslo v zdravo okolje. Maligni tumorji lahko nastanejo pravzaprav na vsakem mestu, v vsakem organu človeškega telesa in so, ne glede na mesto, kjer nastanejo, vedno izredno nevarni prav zaradi infiltra-tivne rasti in metastaziranja. Maligni tumorji pa nimajo vedno že kar od začetka maligne karakteristike. Mnogokrat se lahko tudi navadni tumor spremeni v malignega kar imenujemo v medicini maligna alteracija (sprememba). Tudi nekateri drugi efekti organov so lahko predstadiji malignih tumorjev. Tako je na primer s čirom na želodcu (med ljudmi je ta bolezen znana pod imenom »rana na želodcu«). 5 — 7 odstotkov vseh čirov na želodcu maligno altenira — spremenijo se v maligne tumorje z vsemi njihovimi karakteristikami in tudi posledicami. Maligno lahko alterirajo tudi dolgotrajne rane na koži, opekline in podobno.
Zdravljenje rakastih bolezni je danes že razmeroma uspešno, vendar zaradi tega, ker ne poznamo osnovnega vzroka, ni vedno učinkovito. Najpogostejša metoda zdravljenja so operativni posegi s ciljem, da odstranimo tumorsko tkivo. To je pri benignih tumorjih vedno uspešna metoda, le če je tumor na takem mestu, da je operacija možna. To je na primer nemogoče v nekaterih predelih možgan in tam so benigni tumorji lahko prav tako nevarni kot maligni. Pri malignih tumorjih pa je zadeva povsem drugačna. Operacije so lahko uspešne le na začetku razvoja bolezni, dokler tumor še ni metastaziral v druge organe. Diagnosticiranje (odkritje bolezni) pa je prav v začetku bolezni izredno težko in še posebno, če se tumor nahaja daleč v notranjosti organizma, ugotovimo to lahko šele v poznih stadijih bolezni, ko je za operacijo po navadi že prepozno. Operacije se večkrat kombinirajo z radioaktivnim žarčenjem, ki pomeni tudi kot samostojno sredstvo poleg operativne terapije enega glavnih načinov zdravljenja rakastih bolezni.
Znano je, da so celice, ki rastejo močno občutljive na radioaktivno žarčenje in ta njihova značilnost se uporablja v zdravljenju rakastih bolezni. Radioaktivni žarki uničujejo celice v rasti, pri tem pa tkivo zdrave okolice rakastega procesa ostane nepoškodovano, ker je doza za uničenje zdravega tkiva neprimerno višja. Izredno hitri razvoj tehnike nam daje vedno bolj izpopolnjene aparate za to vrsto zdravljenja.
n
Mirni Malenšek
Jti*K K*]

19
(Dalje prihodnjič)
»Mislim, da bi bil zdaj pravi čas...«
Sin ni odgovoril. V grlu je začutil nekaj okroglega, zoprnega, kakor bi mu tičala v njem kroglica in tisto je s težavo požrl. Stari je rekel:
»Vprašal sem Vrankarja in je rekel, da bi šel. Jutri popoldne lahko stopite k Gre-gorcu.«
Ciril še zmeraj ni rekel besede. Rekel si je, da bi se moral zdaj odločno upreti — zdaj ali nikoli! Starec, ki sploh ni mislil kaj Ciril čuti, je dejal:
»Takoj po veliki noči bi naredili svatbo. Pozneje bo preveč dela, da bi utegnili tratiti čas.«
»Ja,« je rekel Ciril tiho.
Stari se je obrnil in molče šel v vežo. Ciril je obstal pred pragom. Suhi veter ga je mrazil in nekje v vetru je bil vonj zgodnje pomladi. Obupano se je zagledal na vas in si v mislil predstavil cesto.
Moral bi k Miheli, moram ji povedati, je pomislil, toda tega se je bal. Saj ni, da bi moral nocoj, jutri ji povem, jutri bo še dovolj zgodaj ...
8.
Ciril je napol ležal, napol slonel v postelji, pregrnjeni z novimi rjuhami in novo ro-žasto rdečo odejo. Iz blazine je skozi vezenino sililo nekaj modrega in rožnatega in zdelo se mu je, da ne ve prav, kako je prišel sem, ne čemu je tu. Toda pred kratkim so ga pripeljali in nekdo mu je slekel suknjič, drug pa mu je hotel sezuti hlače in ženski glas je rekel: »Poprej mu je vendar treba sezuti čevlje,« potem pa mu je nekdo sezul čevlje. Zraven je bil še nek glas, globok in še globlji zaradi nejevolje, ki je razločno zvenela v njem, in tisti glas je rekel: »Ostani tu, seveda.« Rekel je to na način, kakor bi ukazoval nekomu, ki se upira izpolniti povelje, ki ga je brezpogojno treba izpolniti. Potem so se vrata zaprla in ko jih je Ciril zdaj gledal skozi motnjavo svetlobe, ki je lila izpod zasenčene svetilke pod stropom, je zatrdno vedel, da se ne bodo odprla in da bi mu bilo ljubše če bi se odprla, a se vendar ne morejo odpreti. Takrat se je zavedel, da je brezupno pijan in bilo je, kot da mu je to spoznanje vrnilo kanec zavesti.
Ozrl se je po sobi z novim pohištvom in s čisto novimi zastori na oknu, potem je ugledal svojo pomečkano črno obleko na stolu in končno Cilo, ki se je slačila, obrnjena proč od njega. Začel je opazovati njene roke in kljub pijanosti je spoznal, da se slači z odporom; njeni gibi so bili težki, nejevoljni in ko je že napol odpela temnomodro novo obleko, so ji roke nenadoma zastale. Nekaj trenutkov je stala tam, kakor bi ne vedela ali naj se sleče, ali pa, kakor da prisluškuje ropotu kolesljev in zapravljivcev na dvorišču in staremu Zaletelu, ki s svojim globokim (od nejevolje še globljim, je pomislil Ciril) glasom enakomerno ponavlja: »Boglonaj, boter, lepo, da ste prišli na svatbo. Lahko noč, no. Saj mislim, da se boste srečno vozili.« Stala je tam in gledala v okno, obrnjeno na dvoriščno stran, za katerim se je bledo svetlikalo jutro, spodaj je pela harmonika in ljudje so odhajali. Stala je dolgo, kakor bi nameravala tako ostati do jutra, potem si je segla v lase, pobrala lasnice iz kit in pustila kite pasti po hrbtu. V nervoznih gibih njenih rok je bila nejevolja, ki je bila drugačna od one, ki je zvenela v glasu starega Zaletela, a morebiti še bolj globoka. Potem si je počasi slekla obleko čez glavo in jo obesila v prazno omaro. Nato se je vrnila k postelji, ki jo je po-
prej nekdo odgrnil. (Menda je bila to Ana, je pomislil Ciril, in najbrž je bila tudi ona, ki mi je sezula čevlje).
V tem trenutku se mu je zazdelo vse neznansko zoprno. Zgornja hiša je bila polna vonja po novem, pred kratkim popleskanim pohištvu, stene so vonjale po bele-žu in posute so bile z drobnim migljajočim vzorcem, potem nova postelja, kakršne doslej ni bil vajen in končno Cila, ki je obotavljaje stala zraven postelje, kakor bi se ne mogla odločiti, da leže. Videl je njena gola ramena in ozke trakove, ki so se je zajedli v rame, potem je videl čipke na prsih in ozke, skoro suhljate boke pod novo tkanino. Vse je bilo nenavadno in presunljivo je dišalo po novem. Toda to novo je bilo končno njegovo in tudi Cila je bila njegova.
Legla je v posteljo in ko se je pokrila, je začutil, da ga globoko v notranjosti stresa droben smeh, ki bi rad planil na dan. Nekaj trenutkov ga je dušil, potem pa se ni mogel več obvladati in se Je zasmejal. Cila še je naglo obrnila k njemu in presenečeno rekla:
»Ti, čemu se smeješ?«
Utihnil je in se ni več smejal. Toda še zmeraj je bilo vse smešno. Predvsem to, da je Cila ležala tako blizu njega v samem perilu. Vse doslej pa pravzaprav ni bilo nič smešnega, je pomislil, ne, prej bi rekel, da je bilo žalostno. A tudi posebno žalostno ni bilo, od tistega Večera, ko sem poslednjič srečal Mihelo, nič več. Pravzaprav ne vem več, kaj sva govorila, a zdi se mi, da sem ji rekel, da ostaneva lahko tudi še po poroki prijatelja in mi je rekla, da ni nikakršna vlaču-ga in da zdaj ve, koliko je ura in da je že vnaprej vedela, kako bo prišlo in se je zaradi tega bala in da je bila norica, čisto navadna norica, ker mi je verjela in me je imela rada. In potem je še rekla, da se revnim dekletom zmeraj tako zgodi in bi bila morala to vnaprej vedeti in je tudi vedela, in da nisem nič boljši, kot je bil neki njen Milan, ko jo je prvi pustil na cedilu — ampak pri tistem vsaj ni bilo tako, da bi bila lahko vnaprej kaj vedela. Menda je tudi rekla, da bi bilo najbolje, ko bi se bil strop podrl na naju in naju pokopal pod seboj, takrat na zgornjem odru nad podom, ko sem jo pahnil v mrvo in sem ... ampak zakaj, hudiča, naj bi se podrl strop na naju? — saj tam sploh ni bilo stropa, kvečjemu streha bi se lahko podrla! Potem je jokala in rekla, da me ničesar ne obtožuje, ker si je vsega sama kriva, da sploh nikogar ne obtožuje in da bi rada čimprej odšla iz vasi, ker ji je hudo. Stala sva pod nekim kozolcem — menda pod Bognarjevim — in jaz sem ji rekel, če ji je Lojza kaj povedala o meni, ona pa ni nič vedela in jaz sem ji sam povedal. A čemu je bilo treba tisto pripovedovati ? Čemu sem ji moral reči, da sem navadna svinja in da je bila Lojza moja ljubica? To sramoto bi si bil lahko prihranil — sicer pa bi ji bila Lojza tako ali tako povedala! Bila je* čisto prepadla in mi je rekla, da si ni nikoli mislila, da sem tako zloben in ji zdaj pripovedujem take reči, Lojza pa je veliko boljša kot si mislim jaz in bi nikoli ne zinila kaj takega ...
Potem pa prav res ni bilo nič hudega in žalostnega več. Samo zmeraj sem se moral siliti, da sem bil s Cilo prijazen, kakor mora biti ženin z nevesto. Sicer pa ni nikoli pokazala, da pogreša moje prijaznosti: Tako je hladna, da res mislim, da bi se je dotaknil, da 'Jf.'..
Stegnil je roko in se dotaknil njene hladne, napol
razkrite rame. Cila je obrnila glavo in rekla z neko nepremakljivo odločnostjo v glasu: »Kaj je?«
»Mislim, da si mrzla kot ledena sveča,« je zamrmral. Mlada žena je vzdihnila in čeprav je bil pijan, je le razumel, da ne vzdihuje od žalosti, ampak od nejevolje in tihega zaničevanja. »Nikar ne vzemi zares,« je rekel.
Potegnila je odejo čez ramo, kakor bi ne želela, da bi se je še enkrat dotaknil, on pa je gledal rdečo svileno odejo, ki je pokrivala njene boke in skrčena kolena. Ležala je tako tiho in negibno, kot bi spala, a za tem mirom je motno slutil neko voljo, ki se je je bal in jo želel ukrotiti.
Bilo je, kakor da se je zgodilo vse, kar se je zgodilo zadnje tedne, samo zaradi tega, da je zdaj Cila ležala na postelji zraven njegove. Zaradi tega so kupovali balo, zato so pripravili svatbo in zato je župnik, ki sta mu prinesla oklice, s svojim gladkim glasom, ki je bil nekje na meji skrajne odločnosti in vedne pripravljenosti na popuščanje, dejal: »Da, to je najbolje, kar ste mogli storiti, Ciril, oženiti se je treba, seveda.« Zaradi tega so se včeraj peljali na poročni urad in začeli praznovati svatbo, zaradi tega so bili danes dopoldne v cerkvi in zato je bil v hiši ves ta nemirni direndaj. Da bi Cila končno legla v posteljo zraven njega in skrčila kolena in da bi se zavila v odejo iz strahu, da bi se je dotaknil...
Spet ga je silil tisti drobni, pijani smeh, toda zdaj se ni zasmejal in smeh je polagoma ugasnil v njem. V njem je zazevala tišina in šele čez nekaj trenutkov je dojel, da je to zato, ker je spodaj vse potihnilo. Čez čas je nekdo na vasi pijano zavriskal in vrisk, ki je odplaval v jutranjo meglo, je nekaj odnesel s seboj — nemara vse tisto, kar se je doslej zgodilo. Potemtakem se začenja nekaj novega, si je rekel Ciril, in to se mora začeti v Cilini postelji. Ali pa v moji... da, morebiti v moji . ..
»Cila,« je rekel z negotovim glasom.
Ni se oglasila, samo obraz je obrnila k njemu. Čisto blizu je videl njen obraz, tisti prekleti lepi in svetli obraz, ki ga je zavestno sovražil, ker je bil tak, da bi ga pravzaprav moral ljubiti. Ali bo ta obraz zmeraj med menoj in stvarmi, se je vprašal, med menoj in oknom na levi, med menoj in omaro, med menoj in svetlim dnevom za oknom, med menoj in vsem svetom? Ali ne bom nikoli več videl ničesar, ne da bi bil med menoj in stvarmi ta obraz z trdimi potezami, ki jih čas zlepa ne bo zmaličil, s svetlo, rahlo rožnato poltjo, ki je čas ne bo tako brž obledel? Težko si je misliti, da bo tako! Toda nič ni mogoče spremeniti. 2e zdaj je med menoj in vsem in že dolgo je med menoj in Mihelo. Ne, ničesar ni mogoče spremeniti.
»Pridi k meni!« jo je por klical.
Gledala ga je in v njenih očeh, ki so bile mirne in odločne, je bilo nekakšno spoznanje. Kakor ga šele zdaj vidi takega, kakršen je v resnici. Tesneje se je zavila v odejo in odvrnila:
»Čisto si pijan.«
»Vseeno,« je zamrmral rahlo osramočen, »moja žena si!«
»Kdo pravi, da nisem? je rekla. »A včeraj in danes se mi je ves čas dozdevalo, da bi ti bilo veliko ljubše, če bi ne bila.«
To je izrekla tako naravnost, da ga je zbegalo. Nenadoma se je čutil majhnega in ponižanega, ker ji ni upal odgovoriti pošteno, kot je ona govorila z njim. Pomislil je, da bo najbrž vedno tako: ona bo brez pridržka povedala svoje misli, on pa bo moral neprestano nekaj skrivati pred njo. Ali pa ji bo nazadnje le vrgel resnico v obraz, kakor jo je Miheli in bo od-
govorila prav tako, kot ona: nisem vedela da si tak nič-vrednež! Čemu mi pripoveduješ reči, ki bi jih bil moral davno povedati, ali pa jih za-molčati za zmeraj? Zdaj, ko ni mogoče ničesar več spremeniti, bi mi bil lahko to prihranil.
»Ne zavedam se, da bi ti dal povod za take misli,« je zamrmral. »Če mi morda zameriš, ker sem malo preveč pil, ti moram reči, da se končno človek navadno samo enkrat v življenju ženi.«
»No, da,« je rekla nezaupljivo.
»Potemtakem bi lahko prišla k meni, ne?«
Čutil je, kako njen presojajoči pogled drsi po njegovem obrazu. To mu je bilo zoprno. Najbrž sem videti čisto pijan in krvave oči imam, je pomislil. Ne bi bil smel toliko piti! A kako ne boš pil, hudiča, če pijejo vsi in če si kupil grunt — pa še sam ne veš, za kakšno ceno pravzaprav !	"
»No — ali boš prišla?« je rekel nestrpno, ker se Cila ni premaknila. »Končno je to najina poročna noč!«
Pogledala je proti oknu, za katerim se je danilo in so sive lise dnevne svetlobe legale po podu in luščile predmete iz polmraka. Luč je še zmeraj gorela, bleda in brez-močna spričo vstajajočega dneva. Cila je vstala in jo ugasnila. Potem je spet legla v svojo posteljo in se obrnila k možu.
»Tako si svoje poročne noči nisem predstavljala,« je rekla.
»Hudič naj me vzame, če sem si jo jaz podobno predstavljal,« je zamrmral Ciril.
»Ne, tako si je nisem predstavljala,« je ponovila Cila.
Jezno se je zvrnil v znak na postelji. »Kako pa si si jo predstavljala? Da bom vedel, moja lepa, mlada žena!«
Obraz ji je trznil kakor v gnusu. »Ni se ti bilo treba oženiti z menoj « je rekla.
»Nt.se bilq treba, tako? To 'misliš Tu pa s'o bili ljudje, ki so menili, da bi se bilo vendar treba,« je rekel. Čutil je, da govori neumnosti in da jo žali, vedel je, da iz tega ne more nastati nič dobrega, toda zdaj je izgovoril in ni mogel preklicati besede.
»Napak si ravnal, da si jih poslušal,« je rekla Cila.
»Napak? Tega še ne vem. Če mi zdaj uideš iz postelje, ne bom nikoli zvedel, ali sem res ravnal napak.«
»Čisto si pijan,« je zanič-ljivo rekla Cila.
»Pijan? Najbrž sem res. Vendar ne toliko, da bi ne mogla preživeti z menoj poročne noči tako, kakor si si predstavljala. »Stegnil je roko po njej in ona se je umaknila.
»Pusti me,« je rekla.
»Zakaj? Menda mi ne misliš kratiti pravice do poročne noči?«
»Prespi se. To bo najbolje za naju oba.«
»Misliš ?«
»Vem.«
»Zelo si odrezava. Ko sem te snubil, nisi bila tako kratkih besedi.«
»Spi že vendar,« je rekla.
»In to naj bo poročna noč?«
»Sam si si kriv.«
Njeni kratki, jasni odgovori so ga držali. Pograbila ga je jeza nanjo in nenadoma si je zaželel, da bi jo videl jokati. Hotel je videti njen obraz spačen od bridkosti; zlobno je mislil, da bi potem ne bil več tako miren, gladek in svetal in da bi koža ne bila več tako tesno napeta preko ličnic, da bi se njeni veliki beli zobje ne bliskali tako izzivalno in izza napol odprtih ustnic. Če bi jo videl ponižano, bi ji nemara odpustil, da so jo spravili v poročno posteljo zraven njega. Zdaj pa je bil on tisti, ki je bil ponižan! Ah, si je dejal, pokazal ji bom, da sem njen mož in gospodar!
»A se bojiš priti k meni?« je rekel zlobno.
_(Se nadaljuje)
šport šport š>ort
ZAPIS S SESTANKA ŠOŠTANJSKIH RIBIČEV
kramljamo 0 vzgoji
dviganje uteži - zvezi* liga LETOS VEČJI ULOV Z NJIMI NIMAMO
Velenjčani drugi
V telovadnici rudarskega šolskega centra je tsoatletski klub Rudar izvedel jesenski del prvenstva zvezne ge v dviganju uteži. Kot gostje so nastopili tudi TAK Celje, ksicer nastopajo v slovenskem merilu.
Velenjčani so se to pot odlično odrezali, saj so dosegli svoj najboljši ekipni rezultat 1391,5 kg. To je drugi najboljši rezultat v letošnjem tekmovanju. Če bodo v spomladanskem delu tudi tako uspešni, se bodo zagotovo uvrstili v finalni del tekmovanja, kjer se bodo potegovali za eno od prvih štirih mest v državi.
Med posamezniki se je najbolj izkazal z odličnimi rekordi Franc Melanšek, ki mu je bil to zadnji nastop v konkurenci mladincev. Dosegel je kar štiri državne mladinske rekorde — tezno 126 kg, poteg 109,5 kg, sunek 145 kg ter v olimpijskem triatlonu 380 kg. Rekord je obenem tudi najboljši letošnji dosežek v Sloveniji na sploh.
Tudi ostali dvigalci so se tokrat zelo izkazali predvsem Emil Salmič, ki je dvignil 310 kg in Jože Zaluberšek, 300 kg, Polde Krevselj je dvignil 295 kg, pa tudi najmlajša člana ekipe Bogdan Adamič in Tone Sušek sta dosegla svoje najboljše rezultate.
Med Celjani se je najbolje izkazal Slavko Urankar, ki je dvignil 275 kg. Ekipa pa je dosegla 965 kg.
Rezultati TAK Rudarja — Franc Melanšek 380 kg (126, 109, 145).
Emil Salmič 310 kg (105, 90, 115)
Jože Zaluberšek 300 kg (95, 87,5 117,5),
Polde Krevselj 295 kg (90, 90, 115)
Bogdan Adamič 285 (90, 80, 115)
Tone Sušek 27ig (85, 80, 110).
Vrstni red reh najboljših ekip v jesenskn delu zvezne lige:
1.	TAK Slavuja (Osijek) 1509 kg
2.	TAK Rude (Velenje) 1391 kg
3.	TAK Ljubjna 1383 kg
Po mnenju tnerja in zveznega sodnika LIvika Uranje-ka, se bodo Vel>jčani potegovali za organiaijo finalnega dela prvenstva, jer pričakujejo uvrstitev saje ekipe na drugo mesto. ZfMelanšeka pa meni, da bo žer naslednjem letu dosegel 400tg v olimpijskem triatlonu in se s tem močno približal absolutnemu državnemu rekoa.
V nedeljo, 10. decembra so imeli člani ribiške družine »Paka« članski sestanek in so razpravljali o delu starešinstva v tem letu.
Ribiči so iz gojitvenega potoka Toplice z elektro agregatom ulovili 4.100 mladih potočnih postrvi in jih uložili v Be-čevnico, Florjanščico, Velunjo, Toplico in Pako. Vložene mladice se v rečicah dobro razvijajo in so ribiči imeli letos večji ulov.
Na sestanku so ribiči ugotovili, da je prevoz zaroda mladic iz ribogojnice Podvolovle-ka in Frankolovega škodoval.
Poleg postrvjih mladic in zaroda so v revirju Pake 14 in 15 vložili 217 kilogramov krapov velikih od 5 do 12 cm. Mladice krapov so vložili v večje tolmune in jeze, da so se lahko ugodno razvijale.
Šoštanjski ribiči so se še pomenili koliko mladih rib bodo ^drugo leto vložili. Razpravljali pa so tudi o drugih problemih. Med drugim o čuvajski službi in krivolovcih, ki lovijo na ne-
dovoljen način in uničujejo ribji podmladek, o industrijskih odplakah, ki se nepreči-ščene izlivajo v reke in kvarno vplivajo na ribe ter še o nekaterih načrtih za naslednje leto.
V revirju 13 reke Pake je Oto Kugovič ulovil najtežjo postrv težko 4 kg. Viktor Kuš-nik je ulovil 2 kilogramsko mreno. Vsi ribiči iz Šoštanja pa so letos povprečno ulovili 12,80 kg rib.	M. V.
NIKOLI NIC
Ekipa težta atletskega
kluba »Rudar« iz Velenja
mali oglasi
IZGUBLJENO
•	NAGRADO DAM (20 odstotkov od vrednosti) najditelju paketa, ki sem ga izgubil 15. decembra na poti iz starega Velenja po Šaleški cesti. Paket oddajte na postajo milice.
NAJDENO
•	MOŠKI PRSTAN sem našla. Lastnik ga dobi v tajništvu komunalno obrtnega centra.
Večerna osnovna šola
Prejšnji mesec so začeli s poukom na večerni osnovni šoli pri delavski univerzi v Velenju. Pobudo za šolo je dal mladinski aktiv RSC in vodstvo šole, ker je v tej šoli 240 učencev, ki nimajo popolne o-semletke. Zaradi tega po končanem šolanju ne dobijo spričevala s katerim bi jim priznali kvalifikacijo kot rudarjem kopačem tudi v drugih rudnikih.
Zdaj obiskuje 7. in 8. razred 78 slušateljev, v glavnem iz RSC. Slušatelji plačajo za en letnik dvajset tisoč starih dinarjev.
PRIZNANJE SOSTANJSKIM TABIRNIKU
Ob dnevu JLA je izvršni odbor zveze tabornikov Slovenije nagradil najboljše odrede za delo v preteklem letu. Med osemnajstimi taborniškimi enotami so proglasili za partizanski odred tudi odred Pustega gradu iz Šoštanja. Soštanjskiin tabornikom bo predstavnik republiške zveze ob posebni pri lož-
najboljše aktive so pohvalili
Na zadnjem plenumu so člani občinskega komiteja ZMS ocenili delo posameznih aktivov in najboljše pohvalili. V delovnih organizacijah so pohvalili mladinske aktive iz Bazena, komunalno obrtnega centra in Vegrada. Najboljši vaški aktiv je v Paki pri Velenju, od šolskih pa aktiv gimnazije, rudarskega šolskega centra in II. osnovne šole Šoštanj.
S.
nosti podelil pisieno diplomo in vdeč trak z napisom »Partizanski odri 1967«. — Čestitamo!
Izbranemisli i
Konja negu j kit prijatelja, toda jahaj a kot sovražnika.
Ni lepših zgod, kot so tiste, ki jih življoje samo ustvarja.
Ko hitiš za veliim, pazi, da ne izgubiš še mlo.
Ne delaj vsega ar znaš, ne troši vsega karimaš, ne veruj v vse kar siliš in ne govori vsega kar vs.
Ne govori, rla sise učil, temveč povej kaj l se naučil.
ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega ateka
avgusta 0št1rja
se najlepše zahvaljujemo za sočustvovanje in poioč vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem »V»»ra-da«. Posebno zahvalo dolgujemo sosedom.
Zahvaljujemo se tudi pevcem in godbenikom ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom.
Žalujoči: žena Marija in hčerki Vera ter Malica
obvestite javnost obvestite kipce
Pri tem vam najuspešneje pomaga domači Obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR, ki ga prebere vsak tretji prebivalec velenjske občine.
VSAK DRUGI ČETRTEK 7.000 ŠALEŠKIH RUDARJEV — 7.000 krajevnih glasnikov, ki najbolje obveščajo.
OBVESTILA V NAŠEM ČASTNIKU STANEJO
#	Mali oglasi
Vsak mali oglas (službo Išče, službo dobi, stanovanje, prodam, kupiim, razno) do 10 besed je 6 N-din, vsaka nadaljnja beseda 1 N-dinar. Za naslov v uredL ništvu lista — pribiiteik 1 N-dihar.
O Razpisi, licitacije in ostala uradna obvestila, obrobljena z okrasnim ali na vad« i m okvirj em — preko enega stolpca iin višine 4 cm je 30 N-din.
9 Osmrtnice in zahvale, obrobljene s krepkim črnim okvirjeni — preko enega stolpca in višine 2 cm jie 15 N-din.
#	Preklici
—	plačilnih kartončkov RLV iin drugih izgubljenih dokumentov — za preklic vsakega izgubljenega dokumenta računamo 10 N-din.
—	žailjivik," obrekovanj d. p. — do 10 besed 10 N-din, vsaka nadaljnja beseda 2 N-dinarja.
9 Čestitke za rojstne dneve, opravljene diplome i. p. — vsalka čestitka, me glede na število besed, 5 N-din.
9 Razna obvestila in zahvale, brez okvirja — do 10 besed 6 N-din, vsaka nadaljnja beseda 1 N-dlimar.
DELOVNE ORGANIZACIJE
Vaše zaloge so mrtev kapital v skladiščih. Reklama vaših izdelkov bo uspešna, če jo bo prebral sleherna potrošnik. Naj vas spomnimo, da je na našem območju najbolj razširjen iin najbolj bran ŠALEŠKI RUDAR, zato vam mudimo uslugo:
C Reklamni oglas, obrobljen z okrasinim ali navadnim okvirjem, širine enega stolpca in višine 2 cm, stane 20 N-din. Ali reklamriii oglas na 1/4 strani (14 krat 20 cm) stane 600 N-diin.
OBVESTITE POTROŠNIKE KOLIKO POPUSTA
ste namenili pri prodaji blaga iz zalog. O tem jih lahko uspešno obvestite z reklamnim oglasom v ŠALEŠKEM RUDARJU.
V razmišljanju sem se nehote spomnil na stavek, ki nam ga je pred mnogo leti rekel neki učitelj: »Vsak otrok prinese na svet kal sebičnosti!« Domislil sem se potem triletnega otroka, ki je kričal, da se je streha tresla, ker mu je sosed vzel igračo. Opazoval sem starejše otroke, ki bi se za svoj jaz tožili pred vsakim sodiščem. Zato sem začel pisati in v mislih urejati odnose med ljudmi.
Ni še dolgo, ko sem bil na nekem veselju in se srečeval s tovariši iz šolskih let. Veselo smo se pozdravili, kot da bi se pravkar razstali. Le elegantno oblečen Lojze je privzdignjenih lic čakal, da se mu približamo. Kako tudi ne! postal je slaven, zunaj ga je čakal mercedes, doma nepremičnina milijonske vrednosti. Nekam čudni občutki so me navdajali, ko sem ga opazoval. Končno se je le nasmehnil in že sva si segla v roke. Pozabila sva na milijone in postala nekdanja sošolca. Nisi slab fant, sem si tiho mislil, ko mi je pripovedoval zgodbo. Njen epilog je izzvenel pesimistično. Veš, kaj ti koristi vse: avto, premoženje, če nimaš dobrin prijateljev. Umolknil je in me nepremično ogledoval, ko da bi hotel odčitati vsak najmanjši refleks možganskih mišic. »Nimaš prijatelja, dobrega soseda?« sem ga ponovno vprašal. In pred menoj je stal ves nebogljen, otrok, ki si v kritični situaciji ne zna pomagati. »Pa poznam soseda, zakaj ne stopiš do njega in mu ne želiš dobre besede? Več kot sigurno je, da bosta, mogoče še kmalu, potrebovala drug drugega.« Zopet tisti nesigurni odlašujoči molk. Nič ni odgovoril. Vedel pa sem, da mi je v mislih le potrdil. »Lojze, kako bi bilo, če bi se tudi midva danes ne pozdravila. Odšla bi kot tujca, še bolj odtujena drug od drugega.« »Prav praviš!« je dejal in že se je zazibal v plesnem ritmu.
Danes so si ljudje tujci in le redko se zgodi, da si zaupajo in so zato srečnejši, ker niso osamljeni. Koliko takih izjav lahko dnevno slišiš in se sprašuješ, čemu odtujitev? Ali je samo hlastanje za materialnimi dobrinami edini vzrok? Ali v tako hitrem tempu življenja res ni časa za dobrega soseda? In če so ljudje nezaupljivi drug drugemu — ali ni to samo izraz plitvo-sti človeka, katerega notranjost je prazna, zunanjost pa domišljava in preveč ponos-
na?! Ali pa se mogoče bojimo drug drugega, ker smo pač prepričani, da nas bo naš prijatelj ubijal zahrbtno?
»Saj se poznamo,« mi de soseda, »toda z njimi nimamo nikoli nič.« Nikoli nič — sem premišljeval. Kam naj vodi taka izjava? Ali je pretehtan izraz prenapete inteligence, omalovažujoče, ali pa je izraz mladostne nepremišljenosti in zaletelosti? No in takle — z njimi nimamo nikoli nič —se lahko vleče iz roda v rod, vedno v znamenju skrajne neprijazne napetosti, ki je v življenju za slehernega človeka le minus. Mimogrede sem se spomnil vseh tistih otrok, ki sem jih pred mnogo leti učil. V nekem podjetju sva se srečala s sekretarjem, bivšim učencem, ki mi je veselo segel v roke. Bil sem presenečen. Na cesti srečujem dekle, samostojno, dobro situirano, ki me vsakokrat prodorno motri in čaka na moj pozdrav. Po-' zdravim jo. Toda misel na mojo učenko je grenka. In tako se srečujemo vsak dan, vsako uro in se pozdravljamo in pogovarjamo. Vedno poskušamo najti poti do ljudi. Tudi našim otrokom dopovedujemo, da naj cenijo prijatelje, ki jih imajo. Najhuje je, če si osamljen. Res je! Sproščen in odkrit razgovor je v večernih minutah, po več urah trdega dnevnega dela več vreden kot vse druge dobrine tega sveta! Jasno in nujno pa je, da bi kot ljudje ne smeli biti Bruti, ki jih je Dante kaznoval z zadnjim krogom pekla. V naši družbi bi morali hitreje odstranjevati egoizem, hitreje dušiti zavist, tisto zavist, ki jo je nakazala že Meškova črtica Petelin in gosak. Dušiti zavist, egoizem, pomeni samega sebe premagovati, samega sebe vzgajati.
In kadar človek v sebi zavestno premaga svoj zlobni notranji jaz, je postal človek. Le tak, oplemeniten z izkušnjami in samopremagova-njem, ne bo malenkosten. Ne bo iskal prepira ob prestopku otroka na svoj svet, ne bo se-jal podtalne mržnje zato, ker se njegovemu sosedu dobro godi, in ne bo zahrbtno zasa-jal dobremu prijatelju noža zato, ker ima pač boljši položaj kot on. Ne, to niso majhne stvari. Neznansko velike in lepe, če se vanje pravilno in dobronamerno poglobimo, ker želimo biti dobri sosedje :n ljudje.
-V-
Smejmo se še mi
POLJSKI KRALJ JAN SOBIESKI je imel goste. Minil je cel dan, dva, trije, minil je že ves teden in še več, a inihče izmed gostov ni hotel oditi. Kralj je bil sicer gostoljuben, 1 vendar se mu je zazdelo, da je gostija le presegla svoje meje. Ukazal je, naj mu za-prežejo konje. Ko so gosti začudeno Jgledal i in spraševali, kaj to pomeni, jim je mirno dejal: »Če nočete odpotovati vi, moram pač jaz.«
KRALJ AVGUST MOČNI ni prenesel nobenega ugovora. Samo dvorni norec Frohlich mu je smel včasih oporekati. Avgust je mislil, da bo njegovo kraljestvo tako močno in veli-
ko, kakor je bila država Aleksandra Velikega. Čeprav o svojih načrtih ni veliko govoril, se mu je vendarle dobro zdelo, ko ga je Frohlich imenoval včasih »Aleksander«.
Nekoč pa je norec izrekel to ime preveč porogljivo in razjarjeni kralj je vrgel vanj 'težak kip. Ubil bi ga bil, če ne bi norec pravočasno odskočil.
»Gospod,« je rekel /Frohlich očiiaje, »ali tudi norci ne sinejo več govoriti resnice?«
Tedaj se kral j pomiri in ga vpraša:
»Govori, norec! Odkrito povej, ali verjameš v našo veliko državo?«
»Seveda verjamem, gospod! Saj sem pač norec!«
Delovna skapnost uprave Skupščine občine Velenje želi vsem občanom srečno in uspešno novo leto 1968.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni pndal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 par (30 starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev in 50 par (750 starih dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov In fotografij ne vračamo —
Tlak In klUejl: GP »C*lJ«kl tlak. C«1J«.
mm
FRANCOSKI SLIKAR
(POM) material
ZA STREJuO
_QEEKQ_
ČLOVEKOV POEOKJIK
JL DEL tr voza
VRSTA SVETLOBE
Slovenski
ZGOD0VIU»f!
IZ oobe Baroka^
KAZALNI ZAIMEK
LETALO
OZIROMA
ftlKRAJ?,.)
'nikoli
ZELENICA V PUŠČAVI
SVSTOPfjtl-SKA
OSEBA
IGRALEC 'FRANC)
TO dE OKR&jiAvA LA-HMOKO )
HA.LEKTR5U DELEC
POGOST \skand priimek
PODJETJE , V
šoštanju
ižuželka
upravnik
žensko ime
1sahovska \pozicija
razora žljiv
vinski bratci mrtvaški oder
MESTO OB
SEDI
POHTUGAL IN PODOBV4D (QKRftj5AjA
žensko ime
VRH V SE V AFRIKI
(2008 m)
SAHARSKI atlas
enaka samogl
avto moto
NJIVE
proti
črna umetnost
pokrajina vse v franciji
strast
->lov časopis
žila nemško)
kakovo S t no dobro
preskuj
in
'latinsko)
WAD t£?N£ ŽUŽELKE
MEMŠKI PH'S-LOV KdEfFOH,
osebni zaimek
enbrgo
KOMBINAT
igralne karte
zapisek zazna -mek
AFR/^JCA tAPLJA l SVET/ PTIC
E&iPtiNm
ko. kadar MERSKO)
kraj pod D/ bJARO ob krki) pokru . hodnik zcl po s t a.j b
izobilje obilica
želez. postaja
CANKAR
NAPLA ClLO
opraskaa
vrsta kazni
ni
(ČEŠKO)
stahoseu:/
bal. polotoka
težak krajši kos debla
žensko ime
mecen naših prosvet-ljencev
EGIPTOVS. BOG (RA)
prebro
om
pripis (P05T skriptum] okrajšava
odbor sthet skih 0r6au.
mrva
MEDVED
osebni zaimek nebesna modrina
napla čilo
izboljša ti oz dr a.
moško ime
žensko ime
žensko ime
kradljt vec
stisnjeni premog
športna
MA&OStB T
prožilo
sladkov riba
grška črka
EGIPTOV BOG
žensko ime
nalezlji va
bolezen
medmet
■glasbeno znamenje
igralna karta
ZELENICA
hm
ti®	Ste
w<
Ljubiteljem križank smo pripravili novoletno na-|j|if\ gradno križanko.	lili
m	i?
Naša križanka ima opise vključene v lika. Če sta v enem polju dva opisa, velja zgornji za vodoravno Ši^ifi smer, spodnji pa za navpično. Vse kar lika predstavlja-ta ali kar je z njima v neposredni zvezi, vpišite v kri-If^Ž žanko v smeri, ki jo nakazujejo puščice.
&	v	m
5!=« Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri denar-
m ,,e nagrat,e:	• m i
|§ 1. nagrada: 30.000 s. dinarjev M 2. nagrada: 12.000 s. dinarjev ii 3. nagrada: 8.000 s. dinarjev
OBČANOM VELENJSKE OBČINE ŽELIJO SREČNO IN ZADOVOLJNO
novo leto
Skupščina občine Velenje Občinska konferenca SZDL
Rešitve pošljite ali dostavite do sobote 6. januarja 1968, do 12. ure, na naslov: uredništvo »šaleškega ru-darja« Velenje, Titov trg 2, p p. 89. Zraven naslova pripišite NAGRADNA KRIŽANKA.	H
Želimo vam prijetno razvedrilo in obilo sreče pri reševanju.
Občinski komite ZKS
Občinski
sindikalni svet
REŠEVALCI KIIMŽANK ČAKAJO VAS NAGRADE
Občinski komite ZMS
m
m