Št. 80. V Hoi-ici. (Ine si. oklolir« 1000. Letnik II. l/.haja vsak torek in Kolioto v IimIiiii o!i 11. uri |)IimI])o|iIiii' za nicslo tcr <>L> ;i. uri pnpoldrxt za dežHo. Stan«1 po poj^Li piTJenian ali v (torici 11a doui pošiljan crlolctno S K.. polli'lno i K. in četrllctno 2 K. I'rodaja si' v (imici v tobakarnali Schwär/ v Solskilt iilicah in .1 t -1 - lersit/, v Nunskili ulicali po S vin. GORICA (Zjiitranjr izd.mje.) I'redimtvo in upravništvo an naliajuki v «Narod ni tiskarni», ulii:;i Vetturini h. št. 9. Dopiso je nasloviti na umlniätvo, oülaso in naioaiino pa n:i upravniätvu -(ioricc». () vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat pu 12 vin. Ako se večkiat tiskajo, raču- uijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušic. w*tÄ*mj Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušičj. Njegovo Velicanstvo cesar v Gorici. Cesar v St. Petru. V nedeljo zjutraj se je odpoljal cesar ob 7. uri iz dvorca na Travniku po ulici Morelli na St. Petersko pokopališče. kjer je pokopan Njegov vzgojitelj pokojni Kern. gröl' C o r o n i n i. Hri ulioilu na pokopališče Ga je pričakovala družina ekscelence gr o l'a K r a n ca C o r o n i- nija, sitia pokojnega vzgojitelja cesar- jevega. Na cesti ol) pokopališču pa je liila razpostavljena pod vodstvom g. nadu- čitelja iMalije Lavrenčiča Št. Peterska Aolska mladež s šempoterskimi pevci vred. Ko se je cesar pripeljal. I>i 1 je po- zdravljen z navdusenimi zivio-klici. Pri uhodu v kapelo, ki stoji na po- kopaliSču, je pa pricakoval cesarja Nj. eminenca kardinal d r. Missia s svojim tajnikom in pa šenpeterskim dekanorn preč. g. Hvalico. Tu ustopi cesar k nalašč za to na grobu Coroninijevein ])ripravljeiieinu klečalu, a blizu Njega se vstopijo členi poprej oinenjene Goroni- nijevedružine. Na to je darovaleminenca kardinal sv. mašo. Po sv. masi je ponu- dil cesarju kardinal blagoslovljeno vodo, pri kateri priči je cesar poljubil kardi- nal u prstan. Ko se je cesar, prišedši iz kapele, prikazal na uhodu iste, je šolska inladež pod vodstvom g. nadučitelja Lav- vrenčiča zapela cesarsko peseui, na kar •se je cesar zahvaljeval kimanjein z glavo. Poleni se je vrnil skozi Kastei k dežel- neniu niuzeju na Korenj. Cesar v deželnem inuzeju. Trg Korenj je bil najukusnejše ozalšan. Požarna bramba, belo obločene dekliee in šolska mladina so delali špalir. V veži Attemsove palace so pricakovali cesarja: dež. glavar dr. P aj er, glavarja luunestnik dr. Gregore ič, vec dezel. poslancev, dvorni dostojanstveniki in na- oelniki vojaskih in civilnih oblaslev. Ko se je prikazal cesarjev voz, spreniljan po že omenjenih biciklistih, zasvirala je niestna godba cesarsko pesem in zbrano ljudstvo je pozdravljalo vladarja z bur- ninii živio-klici. Deželni glavar je pozdravil cesarja, Kedstavivši Mu ravnatelja muzejä gosp. «latevea, ki je vodil cesarja po prostorih. Cesar se je vrlo zanimal za vse pred- niete, posebno pa za inasiii plašč, kate- rega, kakor pravi sporoeilo, je vezla Cesurica Marija Terezija saina in je izrekel svoje Najvišje priznanje. Spremljan po dež. glavarja namest- niku dr. Gregorčiču in proštu .1 o r- ^ a " u, se je podal cesar v glavno dvorano, kJei" se je kakor prvi vpisal v spominsko k^jigo. Cesar v vojaški bolnisuici. Po otvoritvi deželnega niuzeja se Je mej navdušehimi pozdravi podal cesar v°jaško bolnišnico, kjer si je ogledal P^osloro, pokusil tudi jöd ter si ogledal naprave Rudečega križa. Avdijcncije. Ko se je cesar vrnil iz vojaške oJnišnice, pričele so splosne avdijence. Med deputaeijarni, ki so se JMn poklonilc, sta bili tudi dve deputaeiji. ki sla so Mu poklonili v irnenu „Šolskega Doma''. ,,Slov. del. podpornega drustva", „Slov. kat. d(;l. drustva", „KrojaSke zadruge" in „ClentraliK? posojiluice-'. V deputaeiji za „Sulski Dom1' so bili gg. dr. (x r e g o r č i č, prof, li c r b u c: in c(»s. svelnik V o d o p i v ec. Cesar je izra'/e udanosli vsprejel z vidnim zado- voljslvoiu, l(*r je povprašal niej drugim, ako zida ,,Snlski Dom" tudi Aolska |>o- slopja, na kar se Mu je odgovorilo, da je (o drušlvo baš pred dvemi leti o pri- liki f)ü-letnic(! Nj. vladanja sezidalo jedno lako poslopje v Gorici in sicer v pro- slavo r>()-lelnice vladanja Nj. Velicanstva. Cesar je na to izrazil željo, da bi l.o dnistvo tiuli nadalje vspešno delovalo v kiilluriicm in patrijolicnem dubu. Vsa oslala drustva pa je zaslopala deputaeija, sestoječa iz gg. dr. G r e- g o r č i (: a č a in krojaškega niojstra liajta. L'oklouilo se }o cesarju tudi več obcinskih depulaciji; tako deputaeija lol- minskc in bovške občin«, vsaka pod vodstvom svojega župana, ki so |>a pri tej priliki izrazile do Nj. Vel. n(»ke želje lokalnnga pornena. Naposled so bili spre- j<'ti v avilijenci razni zasebni prosilci. ]>rugi oslaji je bilo poleg dostojanstvenikov zbranili mnogo šolskih otrok. Cesar 11a Nabrežini. N a N a b r e ž i 11 i je bil sprejern po- sebno slovesen. Akoravno je bil dohod cesarskega vlaka napovedan še le za 4. ui'O r>(i minut jiopoludne, Irla se j(! x.t1 ob !i. uri množica pred kolodvorom. Ob 3'/., uri zacelo se je dovoljevali vstop na pd postajo pa je ostalo 500 do (300 ljudij, katerim si; ni dovolil vstop, ker se niso niogli lcgitimirati. Dvorni vlak je pi-ispel ob napovedani uri na nabrežin- sko postajo mej pokanjem topičev in sviranjem veteranske godbe. lz tisoč in tisoč grl zaorili so gromoviti „živio"- klici, v kater'ih so se zgubljali „evviva" Lržaških laških dru.štev. S posebnim za- dovoljstvom naglašamo, da so veterani klicali skoraj izključno „živio". Vidno ganjen je stopil cesar lahkim korakom iz vagona ter se podal naravnost na čelo desm>ga krila deputacij ter si je dal predstaviti zaporedoma predsednike dru- štev. — Prišedši v sredino, j e z a p a z i 1 c e s a r g. 1 v a n a N a b e r g 0 j a, ki je slal v vrsti le kakor privatna oseba. Takoj se je ustavil cesar ter je, izrazivši svoje zadovoljstvo, da ga vidi, vprašal gosp. Nabergoja prav prijazno, kako mu gre. Gosp. Nabei'goj je odgovoril Nj. Ve- ličanstvu, da mu gre dobro ter dostavil, da se čuti srečnega, da mu je Se dana pi-iložnost viclili Njegovo Velicanstvo, na kar je cesar odgovoril, da upa, da se bosta še videla na Dunaju ter se je milostno poslovil. Ko si je cesar dal predstaviti se predsednike tržaskib društev mej nepre- trganimi ovacijami, nastala je naenkrat lišina ter se je začula od desnega krila v mogočnih akordih cesarska pesem, iz- vajana po pevcih „Nabrežine" in „Skale" iz sv. Križa. Takoj se je cesar podal nagliin korakom pred pevce ter je vid- nim zadovoljstvom poslui5al krasno iz- vajano himno. Po dovršenem petju si je dal predstaviti predsednika drustva „Na- brežina", gosp. Caharijo, katerega je mi- lostno nagovoril, na kar je predsednik v slovenskem jeziku odgovoril končavši z besedami: „Kličem Vašernu Veličanatvu dobro došlico na naših slovenskih tleh". Zahvalivši se g. namestniku za po- jave udanosti, podal se je cesar zopet v vlak, ki se je pomikal iz postaje mej burrtimi ovacijami, dočiin se je cesar, stoje ob oknu svojega voza, zahvaljeval množici, ki je vsklikala, dokler ni dvorni vlak izginil z vida. Cesarjevi darovi. Nj. Vel. je podelil Nj. Em. kardinalu zlat pektoral (križec), napolnjen z rus- kimi amelisti in biseri, s zlato verižico. Tajnik Nj. Eminence č. g. Zamparo je dobil zlato uro. Gospa pl.. Bosizio je dobila kra- sen zapestnik. Postrešček Nj. Eminence je dobil zlato iglo. Srebrno uro sodobili: KihardToman, ognjegasec ; Janez Potočnik, dimnikar in Jožef Komel, obhodnik na c. kr. glavar- stvu, in sicer radi posebnih uslug, ki so jih napravili te dni. Stirirn k"olesarjem, ki so po mestu spremljali cesarski voz, namreč: Pallich, Gyra, Mozetiču in Marinčiču je izrekel presvetli cesar pred odhodom zahvalo. Za dobrodelne zavode in reveže je daroval 7800 K. Slovensko Alojzijevišče dobi 600 K. l'Csarjcva zahvala. Po najvišjem naročilu Njegovega c. in kr. Veličanstva dajem naslednje Najvišje lastnoročno pismo na znanje. V Trstu, dne 30. septembra 1900. C. kr. namestnik: Leopold grof Goes s. Ljubi grof Goess! Dasi sem bil tudi vže ob Svojem prihodu prepričan, da najdem obče za- nimanje in vdeležbo pri svocanostni spo- rn: nski slavnosti, katero smo ravnokar praznovali, so vendar nad vse srčni po- javi navdušenosti, katerih priča sem bil, presegli vsa Moja pričakovanja. Dobro vem, da izvirajo ti pojavi sreem, ki so trdna in vdana prestolu in državi, in srečnega se čutim, da je Moj zvesti narod na Goriškem in Gradiščan- skem in pred vsem deželno glavno mesto Mi dokazalo, da vel ja nekaj na jako slo- vesen način izraženih čutov tudi Moji osebi. Najprisrcnejäe zadovoljnosti in hva- ležnosti je polno Moje sree, katero ta narod jednako ljubi, in Jaz Vam naro- čam, da javno vsem naznanite Moja ču- tila kakor tudi Moje popolno priznanje za vzorni red med ljudstvom ob sve- čanosti. V Gorici, dne 30. sept. 1900. Franc J o ž e f 1. r. D o p i s i. S tolininskili hribov. (Konec). V neki vaski krčmi naj dem krog mize (bilo je v kuhinji) več možakov in lantinov ; pri ognjišču vee ženskih oseb razne sta- rosti, na pragu pa več šolskih dečkov. Edon pri mizi je glasno čital „Točo", kako se godi po farovžih itd. Tu vam je bila prava sola smeha in krohota, pa tudi pohujsanja, in Hog si ga zna. kolikokrat se vidijo med Ijudstvom na deželi taki pri- zori! ,.Toča" samase'na tern hvali, ko piše: „Pa naj povem „Lažnjivenm Kljukcu", da „tutti frutti" delajo res epohalen utis, ker vse jib bere, kar trgajo se zanje v ¦veliko nevoljo „Prismojenca". Tako pUeta dva bivša učitelja." S takim čtivom se pohujsuje naša mladina. Tako zainore pi- . sati samo okužen elovek, ki iii bil menda vreden učiti nedolžne našemla- dine, zato je boljše, da je ostavil učit. zvanje. Ni li res takoV Tu in tain se dobi kakšna garjeva ovca, oziroma nič vredno človeče, ki po- silja umazanemu listu namisljene pre- grehe kakšnega duhovnika, pa s tako ognjušeno in onečaščeno pisarijo maze ves duliovski stan, ki je v narodu prvi spoštovan. Na tak način pa tudi škoduje veri in nravslvenosti. Potem se list sve- toblinsko izgovarja : „Mi pišerno vse to samo za pametne ljudi, a ne za mladino. IJineje se samo po sebi, da greši vsak clovek in, da so tudi dubovniki „pod ko/o krvavi". To vemo in uvažujemo. Vemo tudi, da natolcevanje je greb t. j. raznasauje slabosti in nečastnih dejanj brez potrebe. Zato se obračajo „Tutti i'rutli" le proti nuncem — razsajacein, ki bodijo z maslom na glavi po toplem solncu in hočejo, da ostanejo oni čisti.... Vere se mi ne dotaknemo, ko šibamo le njene nevredne oznanovalce. Veri sami več koristimo nego klerikalni listi. Tak vibar zrak čisti." Tako se „Toča" izgovarja inhvalisa, da zrak čisti, ko je vže polje potolkla. Tako bedasto veriženje dokazov in izgovorov kaže, da je v pisatelju toli podlega naziranja pokvarjena izobraženost in luidobna volja, — najhujše zlo v člo- veski nravi. „Toca" pravi, da je njena ost obrnena le proti nekaterim nuncem, neki naprednjak pa je v družbi glasno izustil: „Vsi l"...so enaki." Da „Toča" tudi na ves stan misli, pise v st. 91 t. 1. ined drugim : „Potein se še jezite, ce smo pričeli ludi mi vas krcati na vse strain'. Tako tedaj „Toča" slepari in laze. Zluba drznooka ! Neki odlični kranjski rodoljub je pisal v ljubljanske „Novice" pred več leti uvodni članek z napisom : Tuina domovina, ki si take sleparje rodila! (Tu je mislil krive naprednjake ali liberalce.) Te besede veljajo zdaj tudi na Goriskem oni narodno — krivi strančici, ki rožlja s pobujsljivo in škodljivo „Točo" s pre- drznolažnjivo zavijačo, da „zrak čisti." Zdaj lebko vsak poštenjak spozna, kdo je kriv, kdo laže in kdo slepari. Politični pregled. Vojna na Kitajskem. Kakor vse kaže, na Kitajskem ne bo še kmalu miru. Nemčija in Anglija ovirata mirovno prizadevanje Kusije, Fran- cije in Amerike s tern, da zabtevata od kilajske vlade, naj s smrljo kaznuje, ozi- rotna izroci mejnarodnirn oblastim vse provzročitelje neredov. Kitajska vlada pa tega storiti noče, ker bi sicer morala žrlvovali mnogo členov cesarske hiše, prav gotovo pa svoje najboljše može in vojskovodje, za katerimi sloji večina ki- tajskega naroda. Ako bi vlada ugodila zabtevam obeh germanskih velovlasti, bi ne pripomogla k dosegi miru, marveč bi razburila ves kitajski narod, katerega še na sto in sto tisoče čaka prilike, da zgrabi za orožje proti tujcem in jih za- podi iz domovine. Kesnično je le to, da ni enega Kitajca, pa bodisi že cesar ali raztrgani boksar, ki bi ne želel smrti tujcem. Kadi tega je popolnorna verjetna vest, ki pravi, da Kitajska vlada skrivaj podpira revolucijonarno gibanje in da je izdala tajna povelja posameznim pod kraljoin, da organizujejo velikanski upor tujcem. Ker je med poslednjimi samimi malo soglasja, ne moremo umeti, kako se izle- čejo iz zagate, ko nastopi sila, oni mej- narodni krogi, ki na vsak način bočejo, da pride do velikega prelivanja krvi na Kitajskem in naposled do razdelitve ki- tajskega cesarslva. Husija, Amerika, Fran- cija in Japonska so se že izrekle za mir, Husija je že odtegnila svoje vojastvo iz Pekinga. enako stori Amerika in druge, ki soglašajo z Husijo v tern. Kitajska vlada je jako naklonjena Husiji radi nje- nega koraka in predloga, naj se Peking vrne Kitajski. Ostane toraj le še Anglija s trozvez- nimi državami, ki so s> proti predlogu Husije. Ali hočejo le-te vzeti na se vso odgovornost za posledice večje vojne ? Zato so pač preslabe. — Husija je po svojem poslaniku pi. Giersu dala sporo- eiti cesarici Čusi, da se zamore vrniti v Peking ter da jamci v tern slueaju za njeno varnost. Na Kitajskem dvoru sta se baje osnovali dve stranki, namreč stranka vojne in stranka miru. Cesar Kwagsii želi miru, a Čusi hoče boj. Cesar je pisal nemškemu cesarju in ga prosil. posredo- vanja za mir, zagotovil je, da boče dati zadosčenja za umor poslanika Ketterlerja- in delati v miroljubivem smislu pri pod- kraljib. Mej tern pa se po raznib pokrajinab vrše obupni boji kristjanov zopei1 bok- sar je, ki nepreneboma napadajo prve in jib morijo. a njigove naselbine rušijo in požigajo. V pokrajini Mukden so zopet pomorili več tisoč kristjanov in dva Skofa, v pokrajini Šansi pa večje število švedskib misijonarjev. 0 napredovaiiju Husije v Mandžuriji se poroča, da je vsa železniška proga zaslražena po ruskem vojastvu. Husk<^ čete so zasedle mesto Giru, v kalerem je bilo f)000 oboroženih Kitajcev in 2U lopov. Hazun tega je bilo ondi še kakib 70.000 oboroženih možakov iz ljudstva. Mesto Girin je sredisče najbogateje in najplodovitcje pokrajine v Mandžuriji in središce mandžurske trgovine. Waldersee je dospel na Kilajsko in pričel z delom. Za vprvo j(; odredil, da s(^ utaborijo cete v Pekingu v cesarskib palačab. Nekaj groznega je prišlo v svet o kraljici Ouši. Ta je namreč izdala tajni ukaz, da je v pokrajini Sbangfu pomoriti od kraja vse kristjane. Vojna v južni Afrlki. Za Kriigerjom se je podal v Evropo tudi Stejin, predsednik Oranje države in angleski vrbovni poveljnik v južni AlViki, lord Hoberst odpotuje v London, kjer mi], kakor novo imenovanemu po- veljniku skupne angležke vojske, priprav- ljajo sijajen sprejern. Južna Al'rikaje to- raj brez vrbovnih glav in prepuščena sama sebi. Angleži smatrajo vojno za dokoncano, Lord Hobeits je imenoval policijskim generalom kakib 40000 mo/ broječe angležke vojske Hadea Powella, ki ima nadzorovati razmere v „novopri- dobjenib" republikab" katerih posesli se Anglija prav nič ne sramuje. 0 Kriigerju pravi angleška vlada, da nima nic proti temu, ako živi svobodno na nizozemskib Lloli, toda saboj vzeti da ne sine ne dr- žavnih listin transvaalskih in ne držav- nega zaklada. Krüger je namreč spravil na varno vse najvažnejše državne akti1 zadevajoče seTransvaala ter tudi ogroinno množino zlata in biserov, ki je vredno več sto milijonov. Po teb milijonib se cedijo sline Angle/em in radi bi jib, da morda ž njimi pokrijego del ogromnib vojnib stroskov. A Krüger je že umel za časa prikriti angležkim očem svoj zaklad, katerega zaman iščivjo po njegovi patljagi. In tako je stvar z južno Al'riko na videz dovrsena in ves svet sme, če hoč(», verjeti Angliji, da sti južno afriški po- krajini pokopani za vselej v — angleško naročje. Seveda razna druga poročila govore, da temu ni tako, marveč da so Angleži uprav sedaj pred novo krizo, ka- tero pa provzročajo razmere v Aziji, Lord Roberts da je le odpozvan na nje- govo last no prošnjo in pritisk njegovib sorodnikov in radi njegove starosti in bolebnosti, ki no prinaša tranvalskega podnebja. 0 burskem prebivalslvu se poroča v Irancoskem listu „Petit Souil da so baje sprejeli Huri ponudbo francoske vlade, da se naselijo v Iraucoskem ozemlju v Madagaskru ter sprejmejo pokrovitelj- stvo Francije. Domače in razne novice. (csai'jcv iineiulan. — V četrtek 4. t. in. na imendan Njeg. Veličanstva cesarja, je bila v stolni cerkvi sv. maSa, katero je daroval Nj. Km. kardinal dr. J. Missia. — V cerkvi so bili navzoči vo- jaški in civilni dostojanstveniki. Smi'tiia kosn. h Hovca nam je došla pretužna vest, da je v torek dne 2. okt. po dolgotrajni in mucni bolezni. v f)2. letu svoje slarosti, veckrat previden s svetimi zakramenti umi'l prec. g. dekau Franc llovar. Pogrel) je bil 4. t. ni. ob 10 uri. Naj v miru pociva ! V bogoslovnioo so sprejeti za go- ri.ško nadškolijo sledečigg.: Grabner Jožef iz Kranjskega, Lenardic iz Kojskega, Ma- rolt iz Gorice, Sedej Nikolaj iz Cerknega, Sok iz Kreda, Stoll'a iz ivanjega Gradu, Švara iz (Joi'janskega, Tabaj Jane/, iz Št. Andreža in Zamar Ciril iz Fojane v Hrdib. Sloveiiska trobojnica v liorici in (-«nično. To pa je Ijudi okoli ,.Lažitorbe" slJi'avilo nekoliko v zadrego, zat.o so |>a v zadnji slevilki jako laskavo prikupujejo g- dr. Abraniu. Ko smo to čitali, zdelo H(- nam je, kakor da bi slišali vzdihniti J" dr- Abrama: „0 Bog, varuj me pi-od 'di\u*i lJ1'ijatelji, pred sovražniki varoval *' kom sum" ! ^adiia razstava v (ilorici. —Da- "(is »n julri t. j. Ü. in 7. t. m. so bo vr- • H Ha razstavi prodaja sadja, katero j(» lio razstavljeno in sicer bo vsaki raz- ^ ^vljavec svoje prodajal. l'ovabljoni ste oJV'^ ^d lJOver't(' kakemu svoj0 kron. JSt uP° 40 kron: Sauli Ferdinand v iL fllu — Golol) Jan(1/- v Solkanu — lebat Henrik v Hilonborgu. na] 3° kron: Vidič Stefan v Ka- Anrl "^ Cvotrežnik A. v Avču — Humar gori J V^ Vrt°Jbi — Musina Karol v Stari- •— Suäniel Jožef v Trvačini — Fustin Anton v Komansu — Frattur Dominik v Ogloju — Vidič Ivan v Kanalu. — Vo- larič Ivan v Su/.idu — Zlatoper Anton v Cerknem. l'o 20 kron : Kunlih Jožof v Go- ronjtnn polju -- Vuga Ivan v Kanalu -- Valentinčič Stefan v Morskem —- Vuga sgnaoij v Morskem — Skočir Mi ha v Za- lolminu — Kovacic Franc in Klemenčič Jakob v Idriji ob Hači — Konda Ivan v Gabriji — Mnvžan Andrej v Zadlaz- Cadrgu -¦- Forlunat France v Ciginju — liukovec Stefan v Vrolcah — Luznik Ja- kob v Kozariščah — Hejec France v Volcab - Kocjanoič Anton v Neblem — Korsič Anton v Gor. Cerovem — Sov- dal Anton v Smasteh — Broziger Ivan, G(M'bic Martin, Sronsček Fr., Leban Ivan v Hoeinju — Mavrič Jožef v Fojanu — Komel 1. v Sompasii — Tomsig Anton na Hafutu — Marlinčič I. v Boncab — Bat Valentin pri Kobilih — Čeper Jožef na Barki — Ambro/Jč Jo/of na Barki — Štok Andrej v Dutovljali — Kjavec Ivan v Gerknem — Vodopiv<;c Jakob v Dorn- bergu — Zabric Janez v Tomaju — Turk Anton in Turk Franco v Sepuljab — Šolski vrt v Bovcu. P o 1 0 k ro n : Suligoj Ivan, Babo- lin Ivan in Križnič Jožef v Hočinju — lJodobnik Janez in Kjavec Janez v Še- breljah — Kleva Anton, Družina Anton in Božanc Mibael v Varejah — Oergolj Franc v Vatovljah — Kljun Jernej v Misličab. Dostavek: l'o pomoti so zadnjič izostala Se sledeOa imena obdarovancev: Srebrno svetinjo: Jurij 1'e- tornol. dekan v Kobaridu —• Alojzij Perse župan v Kocinju. Broneno svetinjo: Kobal Vv. in Zlatoper Anton v Gerknem — Pavlin Leopold, vodilelj Ijudsk(i sole v Bočinju — Bakuscek Jozof v Kobaridu - Drsie Ivan v Iderskem. „llors concurs" to je, no da bi tektnovali za odlikovanja in darila so razstavili : Nj. e. grof Franc Goronini v Št. Pi^tru — Blasig Aleksander v Konkab —¦ Venuti Peter v Gorici - Alj>i Francazno pi'oeitajo v zadnjoin ,.Gospodarsk(un listu'1 potluk g. ravnatelja J. Bollot-a : „K ako p r i p r a v I j a t i sadni most". Letos jo obilo sadja, a slaba kupeija, najbolje se toroj izko- risli vsaj drobneje sadje s tem, da se podola v most. To da dobro, zdravo, kro- pilno pijaco — pa le tedaj, kadar se pravilno napravlja. Prihodnjic ponatisne- mo tudi mi ta pouk, da se bolje razSiri uhuI sadjerojci. Solska inladina v Pevmi prirodi dne 7. oklobra 1ÜUÜ. slavnoslno ve- selico, v žolskih prostorili v i)roslavo sodeindesotlelniee Njega c. in k. apost. Voličanstva |)resvitlega c<»sarja Franca Jozel'a 1. Vspored : 1. „Slavnostni govor." — 2. ,.Cesarska." — Petje. — 3. „Ge- sarju ob 7Ulotjiici." — Ueklamacija. — 4. „Umotnik.-1 — Prizor. — 5. „Mi pono- sni smo vojaki." — Deklainacija. — 6. ,.Mi ponosni smo vojaki." — Petje. — 7. „Mali zaspanček." Prizor. — 8. „Kdo je to?"1 — Doklamacija. — 9. „Živi svitli cesar naš." — Petje. — 10. „Po pott." — Prigovor. — 11. „Star vojak in nje- gova rejenka". — Igra v dveh dejanjih. — 12. „Zabvala cesarju." Deklainacija.— 13. „Gesarska." —Petje. — Začetek točno ob 3'/a uri popoludne. Prijatolj<» solo vabi k tej slavnosti najuljudnoje lie i t e lj st v o. Šolska vcselica v J^t. I'ctru dne 4. t. m. v sponiiu 70-letnice Njega Veli- caustva cosarja Franca Jozol'a I. se je v navzočnosti nj. eksc. grofa Fr. Goroninija prav izborno obnesla. Na vsporodu so bile naslednje točke: 1. cesarska pesein, 2. slavnostni govor (govoril nadučitelj g. Lavrenčič), 3. petje, 4. slavnostna de- klamacija, 7. petje, 8. igra: „Jurče gre na j)tuje". (Proizvajala g. Matija Lavren- čic in gdč. Alojzija Bavcon) 9. cesarska pesein. — Vse točke sporeda so se iz- vri5evalü jako lepo in v splosno zado- voljnost. Posebno je dopadla igra „Jurče gre na ptuje", ki jo vzbudila veliko smeha. V Kanalu imela je Solska mladina na dan godu Njegovega Velicanstva pre- lopo in zanimivo otrosko veselico. Po slovesni sv. masi sesla se je šolska mla- dož v šolskih prostorih, ki so bili divno okinrani in kmalo se je pričela veselica ob preobilni ud(»l(!žilvi šolskib prijat(»ljev in druzega obeinslva. Zraven preUipega nagovora velespostovanega gosp. naduči- tolja Vrča vrstile so se zaporedoina de- klamacije in petje v najlepsom redu in točiio. Sodolujoči otroci želi so obilno pohvalo. Navječ pobvale pa gre obče ljubljenemu gosp. naducitelju Vrcu, ki je ykrbel, da se je vse izvedlo v tako lepein redu. Ta dan nam ostane v živem spominu. — R — Sarajcvski nad*>kot' dr. Stadler v Za^rrbu. Minolo nedeljo 30. sept., se je na svojom potovanju v Kim mudil sa- rajovski nadškof dr. S'-idler v Zagrebu tin* bil ondi navdušeno pozdravljen. V ,.Inibrnialioir' pisejo.' da se je vkljub temu, da jo dr. Stadler došel v Zagreb v rani julranji uri —• ob 6'/2 — zbralo na kolodvoru najelegantnejse in najod- ličnejše zagrebško občinstvo v ogromnem štovilu, da pozdravi corkvenega kneza in mu zakliče: dobrodošol! Zlasti mnogo- šlevilno j(^ hi hi zastopana dubov.ščina, zagrebška posvolna inlolig kil.i in od 1 l'n n ta. Kazpošilja blago na vso kraje. (loiia pripieina, posl.režbn dobra. C. kr. priv. i'ivilni, ui'iiilniski in vojaški kmjač n:iT r ;i v n i l\ u ŠL 22, I. n;nl,slro|)j<1 v («orici. M. POVERAJ piiporora [>. n. obC'instvu svojo i / I) o r n o za- l vsakovrstnojra blagn iz avstrijskili in -inn- /i'inskih lovarn, obloko. solino iu do/.no plašro Velikii l'Ahvr zavralnic in ovralniknv, porilo, ,läu;or-si"ijr.o, S|)loli vso k oldoki spadajoco; prodaja zdravo in Irpcžno lila.^o Inili na molor; vsc jako po ccni. <'iv. iu (liiliovcnski povr .-- „ (lono stalno; &"/„ odl>il.ka. Vsako naročilo zvrši so locno. i' t x 11) i s: 111; i priporočala slavneinu ob- cinstvu v Gurici in na dezoli svojo novo urejono prodajalnico jestvin. V zalogi im ata tudi raznovrslne pi- jače n. pr.: Irancoski Cognac;, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini nun, rnzlična vina, ^ornžicc.' (Senf.) (üril-Motodovo kavo in (liril-Mcloilovo milo I.(M' di'iiLjo v to stroko spao zi'lcz- nici na vso knijo avslro-ogorskd nioiuirhijo v sodih od siÜ lilrov naproj. Na zahtcvo po.šilja tudi uzorfo. Cene zmerne. Postrežba poštena. ] gostilničar I v ulici Sv. Klare št. 15. > P. n. ob(-inslvu nazn;uij;iin. da ) s(Mii prcvzcl ^ostilno | „Vinarskega in sadjarskega ; društva za Brda s sedežem v ; Gorici". ; Točim pristna najboljša i društvona vina, l»Ha in črna, \ pnnli.^inisko pivo in in i n v ra I n c 1 voile. --- ; Posluziin z okusniini jodili vsaki cas, vsc kar mo^oeo po nizki coni. Na razpola^r) so ob.širni blovi za živino, lcpo dvoriščo zu i^ro na kro^U» in pi'ijctna scnca za gostc. Za dobra vina in jcdila. kakor za loeno in pnzljivo poslrcžbo žo lo jainči, da ine je drnštvo iincno- valo svojiin nrailnikom z nalotfo. da izbiram vina za krčmo in za društvo. Za obilen obisk so tojjlo pri- poročam slav. obeinstvu iz incsla in z dc/.cle. r [ Najboljo tamburico izdeluje [ in razpošilja Prra sisačka tvornica taiiiliiira J.Stjepušin, ¦ Sisak, Hrvatska. 1 Odlikovana na parižki svctovni razstavi I. p 1900 in milenijski razstavi I. 1896. j Ceniko poäilja na zahtovanjo vsa- \ kemu brezplaeno. Novoporoßoiud po/or! Štojom si v cast naznanjati slavncmu občinstvu, da sem razširil li-^o- vino pobistva v ulici Velturini, #lavni vhod v Gosposki ulici. Anton Erešcak V Gorici, Gosposka ulica Št. 14, (blizo lekarnc Gironcoli). V zalogi ima vsakovrsl.no pohištvo za vsaki stau. Pobištvo je po najinoderncjšib slo^ih,poscbno spalnejedilno in poseine sobe so po neniskem slogu. Pohištvo j(» od prvih rnizarskihinojslrov. Sprejema vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. — Bogata zaloj^a podob na platno in šipo z različninii okvirji. Belgijska 1)rušena ogledala vsake velikosti. Kazlično pobištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Ulazine iz strune, asri.ške trave, z ži- in a m i in platnom na izbero ter razne tapeca- rijc. — Reči, katerih ni v zalogi, preskrbijo se.po izberi cenikov točno, trdno ter v najkrajšein času. Daje se tudi na obroko, bodisi te- denske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Rojaki! I Spomii^jajte sti o vsald 'priliki „Š(»lskcj;a dornn". Najboljss berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ü U ali izvir sreče" (neobnouno potrebnn knjign 2a vsakega öloveka, ka- teri se hoče sain lahko in hitro navaditi vsega po- trebnega, da more sehe in clruye blažiti in pravo likati) Icr sc dolii /M ])rc(lj)l;u-'ilo | glcl. 50 kr;, po ])osli 11) kr. vec, ali proli postncinu nov/.ctjii pri Jož. Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. Zalo/nik, o/.ir. prodajaloc. jo voljcn vrnili denar, iiko Iji inu kiipcc poslal knjii^o šo nora/.nv.ano in t'islo v troll diu'h na/.aj. Kolesarji pozor! Podpisani. naznanja gg. kolesarjem, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega inaterijala po jako nizkib cenab, in sicer od 170 krön (8f) gld.) napriroteiinikoin ild. — Priporoca zlasti barve sube in oljnatc. aniline in lesna barvila za obleko, bronza; po- kosli (lake), sušilo, zamasko (kit), vollič, razne kcede, (ini c(Mnent porllandski, čopiče, ščeti, oterače za noge, šablone. zamaske, gobe milo, r.veče. vžigalice. peh žveplo in bakrani vitrijol ; cevi in druge reči iz kavčuka (galose), l-azno soli, zdravilna zelišča, inincraltK^ vode, cedilke, (gume), cerkveno kadilo in kot ]>rimoso diš:>ci storaks ; razna cistila, gladila in mazila ; pre|)ase za kilo, obveze in drugo kirurgieno opravo, pogačo za pse ; toa- letno milo in drugo lepodisece blago (parCumerije); polri'bscine za fotografije itd. Odlikovana tovarna 18!)!-. JSi)l. 1891. vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. — Ustanovljena 1. 1891. vsakovrslncga poliislva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejernnic, od naj- navndnejsega do najiinejžega sloga; vsakovrstnib slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor ludi vseh tapctarskih izdelkov. — Zaloga vsakovrstnib desk iz mebkega in trdega l(>su; velika zbirka obkladkov (remeSa) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajocih potrebsčin. Blago se razuošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točno postrežbo. — Brez konkurence! Podpisani Irgovci jcstvill si štejcjo v časl, na/naiiili p. n. občinsslvu, da so vsled skupnega narocovaiija na dc- hclo vsonui hlagii, kaloi'o naročujcjo odino lo i^i'i slovcn- skih veHrzeih, kakor pri Ivrdki Al Triidcn v Trslu i. I. d., ceue zdaliio ziiizali. iVadojajo se loroj, da. jih hodo |)od|)irali ludi rojaki, in to ((Miivoč. ker jo bla^o izhorno in svožo tor poslrczba loona. Z odlirnim sposlovanjem Ant. Vrčon v Skriljah, AL Kosovel v Velikih ^ahljah. J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah.