GRENKOMODRA NOČ
Jože  Udovič
Grenkomodra,
strmeča noč,
glasovi, tenko zveneči,
trepetanje
neštetih drobnih
perutnic.
Jezni roji se spreletavajo' skoz rahlo spanje, blede vešče kakoir majhne, strupene lune, bakreni hrošči in črne ose z zelenimi očmi, drobne pošasti, ki vsak obiraz in vsako misel stokrat vidijo.
Neutrudne
žuželke — vitezi
s isrebrnozlatimi oklepi
jezdijo na osah,
pojočih kakor
ostra struna jeze,
in svoja črna kopja
jezno zabadajo
v oči cvetov in sanj.
Neugnani jezdijo neštetokrat prešerno čez srce,
728
in ko se sanje
vzdignejo od tal,
jih prehitijo
in na nebu jezni
osvojijo
vse iredke zvezde.
729