Kaf vse pišefo o učliclfMtvu, šoll, pro&vGtt in JUU —I Uradniške plače. Bepgrajska »Samouprava« piše v uvodniku: »Z uredbo se uradnikom res vrača le del onega, kar jim je moralo biti vzeto v dobi težke gosppdarske krize. Trenutne razmere še ne dopuščajo, da bi se jim vrnilo vse. Toda vlada dr. Stojadinpviča bo vodila državo tudi dalje, v finančnem ppgledu pametno in smotrno in ako uradniki z vestnim delom vsak v svojem podrpčju podpro njene napore, bo država kmalu mogla storiti še nadaljnji finančni napor in več storiti za uradniške prejemke. Uradniki naj o tem ne dvomijp, marveč mprajp biti prepričani, da vlada zanje skrbi.« —1 Povišanje uradniških prejemkov. Pod tem naslovpm piše »Domoljub« z dne 13. X.: Kar se tiče otrpk, nima zvišanje ppsebnega ppmena, saj gre samo za mesečnih nekaj »kovačev« razlike. Zelo so nevoljne »boljše polovice«, na katerih ramah slpni skoraj vse domače delo, vzgoja otrok in še marsikaj. — One, ki rode deco za državo in vojsko, so ostale pri zvišanju ali pravilneje pri vrnitvi vzetih doklad — praznih rok. Našteli smo pomanjkljivosti:... Z zaupanjem pričakujejp državni uslužbenci npvega poviška, zlasti za čimprejšnje stalne ureditve prejemkov. —1 Električni tok na šolah. Na en razred je določenih letno 50 din za električni tok, ker stane najemnina na mesec 4 din ali 48 din letno, sme uporabiti n. pr. svetokriškaišo la le še za 2 din elektrike na leto. Najhujšc je pa to, da si uradni šimel niti dopovedati ne da, da je to nespamet. (»Na mejah« 15. X.) —1 Novi prosvetni minister je odredil, da bo sprejemal občinstvo iz krajev izven Beograda le vsak torek ob 11. uri. (»Slovenska beseda« 15. X.) —1 Nepismenost. Klub A. B. C. na Hrvaškem zbira potrebna denarna sredstva za nabavo knjig in učil. S pomočjo kmetske sloge je izdal posebne znake, ki jih smejo nositi le tisti, ki pri tem delu sodelujejo in so vsaj enemu nepismenemu kupili abecednik in pisalno orodje. Organizira se tudi poseben »teden nepismenosti«. Tedaj bodp te znake javno prodajali kot znak želje, da bi pismenost postala splošna. (»Slovenec« 19. X.) —1 Šole v Južni Srbiji. »Politika« objavlja daljši članek o šolstvu in prosveti v južni Srbiji. Z navdušenjem opisuje velik napredek. Sedaj ima Južna Srbija 66 strokovnih, 31 moških obrtnih in 35 ženskih obrtnih šol s 13.200 učenci, 21 srednjih šol z 9296 učenci, 13 meščanskih z 806 učenci, dve kmetijski šoli, eno glasbeno šolo, dvoje pravoslavnih bogoslovij in filozofsko fakulteto v Skoplju. —1 Pod rubriko »Mlatič« prinaša »Kmetski list« z dne 13. X. med »Cvetkami najboljšega katališkega dnevnika« pod naslovom Zgodovinski slog tudi te-le vrstice: V učiteljstvo je začel lesti tisti zoprni duh zoprvanja, na katerem še danes trpimo in tako se je zgodilo, da mu je poznejši komenski učitelj Grmek z nekaj razsajači skušal razbiti shod, pa se mu ni posrečilo, ker je bil dr. Krek pri ljudstvu že tako v veliki veljavi, da mu noben nasprotnik ni bil kos. »Kmetijski list« še dostavlja: Ja to zoprnp zoprvanje, ki še danes dela trpljenje. —1 Šola v baraki. O ljudski šoli v Murski Soboti se je že mnogo pisalo. Zaradi vlažnih in nezdravih prostorov — kot pišejo »Novine« z dne 17. X. — so prišli nekateri na to, da bi zaenkrat naselili šolo v barako. To bi bil res škandal. Posebno ob meji bi se kaj takega ne smelo dogajati.