Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto !l. (IX.), štev. 111 Maribor, torek 15. maja 1928 *>MUTRA<< Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 KgaagBaaa Aktualni problemi /lovenske Krajine VELIKI GOSPODARSKI PRO 'Prekmurski Slovenci nimajo svoje politične zgodovine. Pod madžarskim režimom so bili državljani zadnje vrste, brez vsakršnih narodnih, političnih in kulturnih pravic, ob času raznih volitev samo glasovalna mašina za razne madžarske grofe, ki so plačali glasove. Zato je naravno, da je našel prevrat Slovensko Krajino v političnem pogledu nepripravljeno, ker narod tam ni imel prosvetiteljev ter narodnih političnih, kulturnih in gospodarskih delavcev. Edino Klekl je izdajal časopis v svoji prekmurski slovenščini in po prevratu se je SLS s pomočjo njega kot duhovnika kot prva slovenska stranka vrgla na Prekmurje in ga hotela zavojevati. Večji del naroda je edino radi Ičleklo-ve res popularne osebnosti šel z njim vred tudi v vrste SLS. Toda le prekmalu se je izkazalo, da je SLS prenesla v Prekmurje s te strani Mure tudi vse svoje slabosti: veliko ob- ljubljanja, veliko hujskanje. a le malo pozitivnega, ustvarjajočega dela. To uvideva v svojih svetlih trenutkih tudi že Klekl sam, ki se je napram mnogim osebam že ponovno izrazil, da ni zadovoljen s politiko svoje stranke in zlasti ne s politiko svojega kluba v narodni skupščini, glede katerega je že ponovno izjavil, da nima smisla za potrebe Prekmurja. Toda g. Klekl seveda ne izvaja logičnih konsekvenc. Naravno, saj je celo sam v narodni skupščini izjavil, da je tudi v politiki njegov najvišji zapovednik njegov škof. Tako se je moglo zgoditi, da je SLS pač sinala med politično neuki narod v Prekmurju cele koše blestečih obljub. od katerih pa do danes še nobena ni izpolnjena. Naj tukaj samo spomnimo na obljube SLS glede izenačenja davkov, glede pravične razdelitve agrarne zemlje, glede regu-! liclje Mure, glede prepovedi izseka-: vanjat šum, glede službovanja naših vojakov v južnih krajih, glede pravice! sajenja tobaka itd. Vse te stvari smo vedno čitali ob raznih volitvah na lepakih g. Klekla. Sr>S je pričela s svojim delom v j Prekmurju tudi kmalu po prevratu, seveda le v skromnem obsegu, mirno in stvarno. Njeno delo se je omejevalo v prvih letih na to, da je pomagala dvigati nacijonalno zavest. Brez hrupa ie organizirala tekom let znatno število tamošnjega naroda v svojih vrstah. Nikdar pa ni dajala, nraznih obljub, ampak se je stalno! brigala predvsem za gospodarske po! trebe naroda: Omenimo tu. da (je pred'/sem njena zasluga, da se je zgradila železnica iz Murske Sobote do Ormoža da so se uredile razne obmejne težave, da se je kolikor toliko začelo urejevati tudi vprašanje agrarne reforme itd. Tadičeva stranka je prišla v Prek-mi"oe c prevelikim nomnom in s preme^ .sistematičnega dela na organi-zap.ii? pamrtn in na pospeševanju go-spe^-skU’ potreb. Zato se je tudi zgodilo, kar se je moralo zgoditi, da je ngrorrm^ '^Mna politično nešolane maso ki ie iskala oslona v političnem smikmiu zdaj tu zdaj tam. nri 7,r]' volitvah zopet nasedla novim demagogom iz radikalne stran- blemi čakajo rešitve. ke, ki so v svojih obljubah pač nadli-citirali radičevce in tudi SLS. Iedeljska zborovanja v Prekmurju so pokazala, da prihaja počasi, vendar sigurno iztreznjenje tudi med Slovence v Prekmurju. Danes se vidijo obrisi dejstva, da nastajata v Slovenski Krajini dva politična tabora: na eni strani SLS, na drugi strani Kmečko-demokratska koalicija. V teh dveh političnih taborih se bo v bodoče izživljalo politično življenje Prekmurja, dočim se bo izkazalo, da so vsi drugi politični pojavi bili samo efemerni, samo muhe enodnevnice in da bodo propadli. Nedeljska zborovanja, zlasti tudi freski občni zbor SDS. v Dol. Lendavi, pa so nam obenem na široko odprla vse one probleme, ki so v življenju Prekmurja danes bolj nego ke-daj aktualni. Videli smo na stotine Prekmurcev ki odhajajo iz svoje domovine, ■ ker nimajo ne zemlje ne dela. Na drugi strani pa vidimo, da vprašanje veleposestniške zemlje še vedno n? rešeno, da so^ tukaj še vedno razni vplivi, ki hočejo lastnikom veleposestev pustiti prekomerne množine zemlje, na kateri bi lahko živele stotine domačega naroda. Videli smo na drugi strani, tla so ogrožene od Mure ceh' vasi. katerim preti nevarnost, da danes ali jutri enostavno izginejo v vabvih Mure, ako bo zopet prišel hud naval vode. Imate tu Benico, mlado slovensko kolonijo, imate slovenske vasi Bistrice in druge. Regulacija Mure, že stokrat obljubljenn, če vedno Čaka rešitve. dasi so bili že ponovno v državnih proračunih določeni tozadevni krediti. Na šumah in lesu neko'- tako bogato Prekmurje noataja v tem pogledu vedno siromačnejše in obstoja nevarnost da bodo morali Prekmurci lepega dne uvažati drva za kurjavo iz drue-ih pokraiin ker se v Prekmurju oroti vsem naravnim zakonom in nasprotju z gospodarskimi potrebami pokrajine šum0 »/--'Pavolo in eksnloatiraio od raznih špekulantov. — Klerikalci pač v svojem časopisju govorijo o pottehj nrenovodi izsekavanja. njihovi poslanci v Beogradu pa že dve leti odkar je str-mka v vladi. niso v tem pogledu niti s prstom ganili. Vprašanje prezadolž-mja kmetii m’ aktualno samo v Srbiji ampak zlasti tudi v naši Slovenski Kmimi. Z?di in madža,rrki denarni zavodi še danes izsesavajo nerod z ?n do 30% obrestmi za posojila. Ustanovilo se je pač nekaj novih slovenskih denarnih zavodov, ki na so nezadostni, da bi mmrli ustreči vsem potrebam. Vprašanje cenenih kreditov za prekmurske kmete je skmino n°reče. Ceste propadajo. Kakor so bile v prejšnjih časih prekmurske ceste vzorne, tako danes vidimo njih ne-nrestano žalostno propadanje. Že bo mend* pol 1eta._ kar je bilo v oblastni skunščin? sklenjeno, da se imajo v rVekmnrin izvoliti nosebni cestni odbori hi bodo vzeh v roke vprašanje eost. Tndo še denes je vse po starem in še vestno "hrmmo kompetentne korporacije, ki bi se brigale za ta- Obtoženi bivši minister pravde BIVŠI MINISTER PRAVDE DR. SUBOTIČ in imenovanje predsednika KASAČIJSKEGA SODIŠČA V BEOGRADU. BEAORAD, 15. maja. Na današnji seji narodne skupščine je opozicija popolnoma nepričakovano vložila obtožbo proti bivšemu ministru pravde dr. Dušanu S u-b o t i č u in spravila s tem vlado v veliko zadrego. Vlada je namreč ravno danes nameravala odgoditi seje skupščine do konca majnika, v smislu zakona o ministrski odgovornosti pa mora priti vsaka obtožba proti ministrom najkasneje v 14 dneh na dnevni red narodne skupščine- Današnja seja se je pričela ob 10. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red so bili objavljeni sklepi ministrskega sveta glede znižanja uvoznih carin na razne potrebščine, med drugimi na žveplo in motorne dele tramwajskih vozov. Posl. Juraj Demetrovič je vložil nujen predlog glede ukinitve dohodnine. Trgovinski minister dr. Spaho, je sporočil, da bo odgovoril na interpelacijo posl. P e t e j a n a glede konkurza Slavenske banke, čim bo zbral potrebne podatke- Nato je predsednik prečital besedilo ob tožnice, ki so jo vložili poslanci Kmečko-demokratske koalicije proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču, v kateri se navaja, da je dr. Subotič kot minister pravde v nasprotju z zakonskimi predpisi pustil nad eno leto nezasedeno mesto predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu, da je po svoji demisiji lahko zopet sam zasedel to mesto. To je dokaz, da je zasledoval pri tem osebne koristi in francoska ulača in pauratek princa Karla u Pariz PARIZ, 15. maja. Iz vladnih krogov se poroča, da je francoska vlada pripravljena dovoliti bivšemu ru-munskemu prestolonasledniku princu Karlu povratek v Francijo, vendar pa samo pod pogojem, da se odpove vsakemu političnemu delovanju in propagandi ter da se naseli v določenem kraju, ki ga brez dovoljenja vlade ne sme zapustiti. »Echo de Pariš« piše, da so pogoji vlade popolnoma upravičeni, ker je znano, da je princ Karlo za časa zadnjega bivanja v Parizu vzdrževal zveze s sovjetskim poslaništvom in te zveze še vedno obstojajo. Nobilou polet na Seuerni tečaj očgočen KINGSBAY, 15. maja. Za včeraj napovedani start generala Nobila je bil radi silnih snežnih viharjev zopet preložen. Ni še znano, kedaj bo mogel general Nobile nadaljevati polet na Severni tečaj. se je zato pregrešil zoper čl. 1 zakona o ministrski odgovornosti in zoper čl. 23 zakona o sodnikih. Predsednik narodne skupščine je izjavil, da bo stavil obtožbo v zakonitem roku na dnevni red. Posl. dr. Milan K o s t i č je vložil nujen predlog glede povečanja kreditov za pravosodje v prečanskih krajih. V utemeljevanju je naglašal, da zastaja pri sodiščih delo, ker je bila radi pomanjkanja kreditov izvedena redukcija pomožnega osobja. Minister pravde, dr- Vujičič je izjavil, da ta predlog sprejme in bo zahteval naknadno 2 milijona za prečanska sodišča. da nastavijo potrebno število dnev-ničarjev in zvaničnikov. Nato je prišel v razpravo nujen predlog posl. D r 1 j a č e, ki zahteva, da naj vlada ne preganja dobrovoljcev s posestva grofa Karacsonyja v Banatu, kjer so bili svoječasno kolonizirani. Predlog je podpiral tudi poslanec Čeda K o k a-n o v i č, nakar je minister za agrarno reformo izjavil, da sprejme predlog. Vprašanje odgoditve zasedanja narodne skupščine dopoldne še ni bilo rešeno. Domneva pa se, da je z vložitvijo obtožbe proti dr. Subotiču vladni načrt, da se odgodi skupščina do konca meseca, že padel v vodo in da bo skupščina odgo-dena le za nekaj dni, kar pa je nujno potrebno, ker vlada ni ničesar pripravila za skupščino. Bolezen čr. 5tresemanna BERLIN, 15. maja. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je tako resno zbolel, da še tri dni ni ničesar zavžil in je zato telesno zelo oslabel. Zdravniki sicer izjavljajo, da za enkrat še ni nevarnosti za njegovo življenje, vendar se stanje lahko naglo izpremeni v katastrofo. Radi dr. Stre-semannove bolezni odpade njegov za prihodnji teden napovedani sestanek z dr. Bcnešem, ki sicer pride v Berlin. sestal pa sc bo z dr. Marxom, ki je radi Stresemannove bolezni že prekinil svoj dopust in se vrne danes v Berlin. Potegnil ga je. Janezek: »Papači, sedaj pa ne sedim več v zadnji klopi!« Papanu se razvedri obraz in stisne sinčku dinar: »To je lepo od tebe! Kako pa je to pravzaprav prišlo?« Janezek: »Zadnjo klop namreč sedaj pleskajo...« mošnje ceste. In vendar, koliko lepih in sladkih besed s strani večine mariborske oblastne skupščine ste slišali že ponovno zlasti za Prekmurje. Prekmurci sami pa danes že vidijo in čutijo, da jih tudi mariborska oblastna samouprava zapostavlja in je značilno, da je Kleklov list »Novine« objavil že oster napad na klerikalne oblastne poslance. Je še tu cela vrsta aktualnih vprašanj našega Prekmurja: zaposlenie prekmurskega delavstva pri javnih delih, agrarne operacije, zaščita izse- ljencev in sezonskih delavcev, vprašanje prekmurske gimnazije, ki naj vzgoji domače uradništvo, vprašanje okrožnega sodišča in še mnogo drugega. Kmečko-demokratska koalicija bo tekom prihodnjih mesecev posvetila vsem tem vprašanjem podvojeno pozornost, to tembolj, ker je danes oči-vldno. da je SLS, ki se je trkala na prsa kot edina zastopnica tudi prekmurskih Slovencev, pozabila na ta narod. Stran 2. Mariborski V E C E K !N 1 K Jutra v Mariboru, dne 15. V. Avstrijski monarhisti I SKarAtrtUia