274
„DOM IN SVET5' 1889, štev. 12.
liki!   Gospod ocenjevalec pa naj le tako nadaljuje svoje ocene!
Knjige „Matiee Slovenske" za leto 1889.
Za božične praznike dohajajo Slovencem tri knjige »Matice Slovenske« za 1. 1889. Vse tri obsegajo 55 in pol pole: za 2 gold. udriine — pošteno odškodovanje! Knjige so te-le: 1. „Le-topis Matice Slovenske za leto 1889." Uredil dr. Lovro Požar. 2. ..Dušeslovje." Spisal urednik temu listu. 3. Zabavna knjižnica: .,Frana Erjavca izbrani spisi" (z njegovo sliko). Uredil Frančišek Leveč. — V teh knjigah se ponuja čitateljem pouka in zabave. Premalo časa je, da bi mogel že sedaj ocenjevati knjige. Samo nekatere stvari pripomnim. »Letopis« se odlikuje po mnogovrstnosti; »Dušeslovje« hoče Slovence polagoma privesti do modroslovne vede in zato je pisano kolikor mogoče lahko-umljivo ; »Erjavčevi spisi« pa bodo zabavali in poučevali slovenski narod. Zato sezite po knjigah imoviti, vedoželjni ter rodoljubni Slovenci! Kdor bi se kmalu vpisal kot ud, dobi lahko še vse knjige za udnino. V »Dušeslovju« je naslovni list izpuščen s tem namenom, da bi imela cela knjiga, ki bode dovršena prihodnje leto, en sam naslov, eno kazalo — stvarno in abecedno, vsled česar bode knjiga lahko rabljiva. Neki ljubljanski knjigovez pa namerava napraviti ukusne in cene platnice za celo knjigo.
Število Matičinih udov raste od leta do leta. »Pregled vseh društvenikov« nam naznanja 1909 udov, lani jih je bilo 1710. Vem pa, da se je do danes število udov že nad 1909 povzdignilo. Ta napredek je res pomenljiv za Slovence. Beležim ga tu z narodnim ponosom. Odboru pa naklada to zaupanje slovenskega naroda važno dolžnost, da deluje z združenimi močmi enako, kot sedaj, še dalje za napredek in se ne da nikdar zavesti v neslogo.
Dr. Fr. L.
RVATSKO    SLOVSTVO.
(Spisal J.—b.)
Knjige »društva sv. Jeronima" za l. 1890.
Skoraj prav tedaj, kakor naša družba sv. Mo-hora začelo je tudi hrv. knjiž. društvo sv. Je-ronima razpošiljati svojim členom knjige za 1. 1890. Društvo sv. Jeronima ima isto nalogo. kakor naša družba sv. Mohora, namreč, da širi omiko tudi med prostim narodom, omiko, katera je osnovana na pravi krščanski podlagi in katero mu podaje v lahko umevnih knjižicah. Društvo sv. Jeronima ima razne člene: utemeljitelje in^pa člene prvega, drugega in tretjega reda. Člen tretjega reda je oni, kateri plača 5 gold. in dobiva zanje celo svoje življenje društvene knjige. Knjige izdaje društvo navadno po tri, po četiri. Povedal sem že v »Dom in Svet«-u. zakaj to tako koristno društvo ne uspeva: kajti da nima sedaj — ko deluje že več let, nič več kakor 8325 členov, to vendar ni poseben napredek, če pomislimo, kako mnogobrojen je hrvatski narod. Res, da se ne morejo kar čez noč vse  ovire   odstraniti,  vendar  upajmo,  da
bode vstrajno in neustrašljivo delovanje rodilo polagoma dobre sadove. Zapreke pa, s katerimi se mora društvo boriti, res so velike. Pripro-stemu narodu ni še knjiga tako ljuba, kakor recimo našemu, ker je še mnogo naroda neveščega čitanju, in tudi so se Hrvatje sami do nedavno kaj malo brigali za nižje sloje svojega naroda Sedaj pa izhaja v Zagrebu že drugo leto list, kateri je posvečen priprostemu narodu, a to je: »Prijatelj naroda«, kateri podaje svojemu narodu v lahko umevnem slogu res mnogo zdrave in pa potrebne hrane. In tudi društvo sv. Jeronima se je počelo lepše razvijati in zasluge za narod so mu res velike. Društvo ima dokaj lepo imovino, vsega skupaj 108.778 gold. 13 kr.; to je vsekako lep denar. Mohorjeva družba je v primeri z njim prava si-rotica. Samo zaklad za nagrade pisateljske šteje 12.790 gold. 43 kr. S tem denarjem se lahko nekaj napravi! V Jeronimskih knjigah pogreša se še vedno dobrih zabavnih spisov, ker ono malo zabave, katero nam podajejo. te knjige, pač ne zadostuje narodu, katerega bi moral s to zabavno vado še le h knjigi privabiti. Zato naj bi društvo sv. Jeronima podajalo vsaj v začetku več zabave — ali izborne zabave — , ker tudi narodu treba dobro pisati, in če bi moralo društvo tudi kako svotico več žrtvovati, saj ima od kod jemati. Bolji hrvatski pisci pa naj bi tudi narodu posvetili kako urico, izvestno bi našli bolj hvaležne čitatelje, kakor jih pa dobe med drugim hrv. občinstvom. In kar je glavno — delali bi res za narod, za blagor svojega zapuščenega naroda.
Vendar oglejmo si malo letošnje knjige! Štiri lične knjižice leže pred nami. Vzemimo v roke prvo:
„Danica." Koledar i Ijetopis društva svetoje-ronimskoga za prostu godinu 1890. (Pucke knjižnice knj. 76.) Sa 6 slika. 8°. Str. 192. Cena 20 kr. —¦ Ni druge hrvatske knjižice, katera bi bila tako med prostim narodom razširjena, kakor je »Danica«. Vsakega leta morajo jo izdati v več iztisih, tako je letos zagledala beli dan v 32.000 iztisih, kateri se bodo izvestno kaj kmalu razpečali. To je tudi nekaj. Zato je pa društvo vselej najbolj pazilo na »Danico«, in tudi letošnja ima kaj izbrano vsebino, a krasi jo šest lepih sličic. V »Danici« se nahaja večja povest: »Radojevidi« znanega hrvatskega pisatelja V. Novaka. Pisatelj slika žalostne nasledke slabe vzgoje, kakoršno vidimo žalibog večkrat tudi med prostim ljudstvom. Pisava mu je gladka, jezik lep; pripovedčica bode izvestno narodu ugajala, saj je iz njega zajeta. — Tudi druga vsebina »Danice« je izborna. Tu sta ži-votopisa dveh znamenitih Hrvatov (pesnika O. Andrije Kačiča Miošica in junaka Marka Me-siča), nekoliko dobrih poučnih spisov (Za što i u čem največi porez plačamo? — Novi zadružni zakon itd.), opis stolne cerkve v Sarajevu in mesta Pazina, — »što se v svietu zbilo« — i druge drobnosti. Vsakako je »Danica« na svojem mestu in vsaki prosti čitatelj bode našel v nji obilo zdrave in poučne zabave.
Druga knjižica slove: ,,Dobro diete. Dobar mladič. Dobar muž.'" Napisao Cvjetko Gruber. (Puč. knjiž. knj. 75.) 8°. Str. 130. Cena 30  kr.
Slovstvo.
275
— Vsakdo ve, kako važna je vzgoja, kako vpliva na vsakega  človeka,   da  se  večkrat  ravna po njej celo življenje poedinca. Ta knjižica je zato vsakemu dobro došla, ker nam podaje mnogo lepih pravil in nasvetov za dobro vzgojo. Naj-preje kaže pisatelj,   kako naj je dete, kako naj stariše sluša,  spoštuje, ljubi.  Vendar   ni dosti, da je dete dobro odgojeno, saj potem, ko postane deček in mladenič,   bijejo   še  bolj obenj valovi sveta in slabe tovarišije:  mladenič, po-preje nepokvarjen, izgubi kaj lahko plemenitost srca in se uda  raznim strastem.  A ko iz mla-   j deniča postane  mož,   ko   si  izbira  družico  za celo življenje, naj bode tudi dosti oprezen, ker na tem  sloni sreča celega   življenja.   Ce   ni v hiši sloge, če ni ljubezni, kako  se bodo  odgo-jevali otroci, kako bode uspevalo gospodarstvo! Zato je pa  tudi  pisatelj   posvetil  večino   tega oddelka ženitbi; razkazuje vzvišenost in neraz-družljivost tega stanu, obsoja razne zle navade in običaje. —   Knjiga  je lepo razdeljena, pisec je zajemal obilno   iz najboljšega in najbogatejšega studenca  resnic — iz   sv. pisma,   da dokaže svoje  trditve;   a  večkrat je osladil   čita-teljem berilo   tudi   s kakim  zgodovinskim   primerom.   Le   slog  se  mi zdi  malo pretežak in okoren.   Koliko   bi bila knjiga pridobila,   da je poljudneje pisana! Tudi ne vem,   zakaj bi pridevnike   hrvatski,   slovenski  itd   pisali  z  velikimi črkami   (n. pr. naš  Hrvatski   narod),   saj narod  tudi drugače   lahko   spoštujemo   in ljubimo. Pisec je rabil največ delce Konrada Sik-kingerja,  a  knjižico je posvetil   hrvatski   mla-deži,   ker nas   čaka lepša bodočnost,   če   bode ona dobra i poštena.   Bog daj,   da bi ne samo mladež hrvatska, nego ves hrvatski narod cesto segal   po tej  knjižici,  saj  ima bogate   zaklade zlatih naukov!
Iz založbe »Knjižare Mučnjak i Senftleben« v Zagrebu naznanjamo te manjše knjižice:
..Obrtni prirodopis." Pomočna knjiga za še-grtske šole. Sostavio Dragutin Juvan, učitelj doljnogradske pučke i šegrtske škole u Zagrebu. 1888. 8°. Str. 146. C. 60 kr. — To delce je namenjeno učencem trgovstva in obrta. Govori o rud-ninstvu in živalstvu, kolikor treba vedeti učencu. H koncu govori tudi o strojih in tovarnah. Za ta namen nimamo še Slovenci knjižice. Jezik je lahek in tudi Slovencem umljiv.
„Pobjeda ljubavi." Dvie slike iz života. Po-hrvatio Pajo Kremplar, župnik Kutjevački. 1889. 8°. Str. 35. G. 20 kr. — Dve ljubeznivi sliki, ki sta posebno primerni za žensko mladino.
„Uzgojne pripoviedke" (F. Svave). Preveo Petar Kuničic,  učitelj. 1889. Str. 62. C. 30  kr.
—  Laški  izvirnik je   slavnoznan   —   tudi  Slovencem po prevodu slov. — v vzgojnem slovstvu.
—   Kdor bi se hotel  učiti hrvaščine,  segel  bi za vajo lahko po teh knjižicah.-
Kar je nam Slovencem »Pratika«, to je Hrvatom:
„Zagrebački koledar" ali tako zvani »Pucki zagrebački šoštar« za god. 1890. Uredio; Lj. Tomšič. G. 15 kr. — Ob koncu nekaj poučne tva-rine. Za trgovce, ki imajo opraviti na Hrvatskem, dobro došel.              ~^^^~.
„Poviest Rusije od početka do danes." — Tako se bode zvala knjiga, ki bode začela v kratkem izhajati v »kr. sveučilištni knjižari Fr. Zupana« (Rob. Ferd. Auer) v zvezkih po 50 kr. v presledkih 3—4 tednov.  Knjiga ta je prevod
išlega 1878, katero je spisal pariški vseučiliščni profesor Alfred Rambaud. Pisatelj je potoval mnogo po Rusiji in rabil do 200 virov za svoje jako hvaljeno delo. Prevedli so je Nemci, celo Rusi v svoj jezik. Prof. P. Tomič pa je priredil delo za Hrvate. Založnik bode dal delo okrasiti z okrog sto slikami in dvema zemljevidoma. »Zato se nadeja, da mu bode k temu izdanju pripomoglo hrvatsko, srbsko in slovensko občinstvo z mnogobrojnim naročevanjem, da zmore zadostiti vsem zahtevam v vsakem oziru.« Do-tiskano delo bode stalo več, nego naročevanje (sproti). Najbolje, da se pošlje cena za več zvezkov in priloži poštnina za zvezek a 5 kr. — Žal, da nisem mogel dela citati, torej ne morem sam soditi o njem. Le toliko vem, da je knjiga Rusom prijazna, kakor je tudi pisatelj sam; pisal je o Rusih še druga dela. Nemcem pa ni vse všeč, kar o njih (Nemcih) piše.
Poljsko   slovstvo.
Poljska literatura se odlikuje s klasiki — klasiki, kakoršnih zaman iščemo pri drugih slovanskih narodih. Aje tudi poljski jezik med vsemi slovanskimi najlepši, najmehkejši. Rajni škof Jernej Vidmar, ki je slišal na cesarskem dvoru vse jezike našega cesarstva, rekel je, da med vsemi jeziki zveni najlepše poljski.
Za danes naj omenimo poljski list .,Missye katolickie." Ta list je ilustrovan, vsak mesec izide po ena številka. Stane na leto samo štiri goldinarje. In kako je izvrsten! Podobe ima krasne, kakor tudi branje. Prinaša spise o ameriških, azijskih, afriških in avstralijskih divjih narodih, o evropskih protestantih; opisuje njih navade v verskem in narodnem oziru; slika njih pokrajine in rastlinstvo; razpravlja delovanje misijonarjev med njimi, njihove težave in uspehe. In česar pero ne more opisati dosti natančno, to predstavljajo podobe.
Tak list imajo med vsemi Slovani le Poljaki. Madjari ga imajo baje da tudi. pa je menda zgoli prevod nemškega lista. Kdor je vešč poljščini, ne bo mu žal, ako se naroči nanj Izhaja v Krakovu v Galiciji. Naročnina se pošlje pod to adreso: Administracija »Missvj katolickich« \v Krakowie, na Wesolej, Nr. 26. (Galizien.)
Fr. Marešič.
^t
30                                                        Slovstvo.
nikom tudi razlagajo in na življenje obračajo. V tem smislu naj bi torej družba oskrbela Slovencem novo izdajo te knjige, če tudi v več snopičih. »Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah«, izdano po družbi v devetih snopičih od 1. 1868 dalje bi pri taki novi izdaji knjige g. Skuhale še vedno ohranilo posebno svojo vrednost.
Jezik v knjigi je lahko umeven, pisava prostemu ljudstvu primerna, le premalo dosledna; n. pr. str. 165: dnij, a str. 166: dnevov. Odo-brujemo, da pisatelj piše evangelje, a, v srednjem spolu (str. 165); od tod prislov evangeljsk, mesto evangelij, ija, evangelijsk.
Glede podob, katerih je v knjigi 12, opomnimo, da so sploh lepe; manj so nam všeč zadnje tri. »Jezus na križu«, str. 196 pa nasprotuje tekstu na str. 198, kjer čitamo: »Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati« itd. Torej stala je Marija poleg križa in ne bridkosti potrta slonela, kar je zelo značilno za-njo in za krščanstvo.                                         dr. jos. L.
Dostavek uredništva. Namen odbora družbe sv. Mohora je pač bil ta, da bi dal udom v roke za premišljevanje in za nauk popis življenja Gospodovega po besedah sv. pisma samega. Ta namen je vse hvale vreden. Gospod pisatelj pa je dovršil delo, ki je samo nasebi dobro, toda za družbin namen ni popolnoma primerno. Razloge je povedal naš gospod ocenjevalec. Le neko namero sem še našel, katero je imel odbor in pa gospod izdajatelj — katera bi se morala tudi bolj poudarjati —: da naj namreč ljudje ob nedeljah in praznikih poiščejo dotično evangelje. ki so je slišali v cerkvi ter pazno prečitajo doma. Ker so v cerkvi slišali razlago, umevali bodo lahko, kar je v knjigi, tudi brez postranske razlage. Duhovnim pastirjem bi jaz svetoval, naj svoje vernike na to opozore in jih pouče, kako naj se knjiga rabi. S kazalom, ki je ob koncu knjige, pomaga si lahko čitatelj. Tudi naj jim povedo, zakaj bodo našli v knjigi tu pa tam nekoliko drugače, kakor so slišali s prižnice. Ako ljudje tega ne zvedo, ne bodo si mogli misliti, zakaj je v knjigi drugače, nego se bere na prižnici. Prav bi bilo, da bi bil gospod pisatelj sam to opomnil v predgovoru. Oblika jezikovna se oklepa večinoma Wolfo-vega slov. sv. pisma (5. zv., 1856). Prikrojene pa so oblike primerno sedanji slovnici. Neprimerni izraz na str. 153 naj se v drugi izdaji odpravi.
Izmed virov sem našel zlasti eno knjigo, iz katere je pač zajemal, ali na katero se je opiral gospod pisatelj, in ta je: »Das vvahre Leben Jesu«, dargestellt von dr. F. X. Himmelstein. "VVurzburg, 1866. Skoro ista razdelitev, ista razvrstitev. Morebiti se je naslanjal nemški pisatelj sam na druge vire; a med našim slovenskim »življenjem« in nemškim se kaže sorodnost celo tam, kjer se razlikuje v izrazih gospod slovenski pisatelj od slovenske izdaje sv. pisma. Tako n. pr. pravi v pripovedovanju o dveh slepcih pri Jerihi Gospod slepcu: Vulg. Marc. X., 49: »Animaequior esto!«, slovenska Wol-fova izdaja: »Vesel bodi!«. Himmelstein (p. 126): »Sei getrost!«, Skuhala: »potolaži se!« Zakaj bi se ne naslanjal na dobre vire? A tudi prosto se  je   gibal,   kjer  se  mu je   zdelo   primerno.
Nemška knjižica ima male opazke. Kritika mora tudi opomniti, da je pod nekaterimi napisi v knjigi gospoda Skuhale nekoliko razlage poleg vsebine; ta naj bi pač bila po namenu pisateljevem namcstu druge razlage. Tako menim, ne smemo preveč očitati tega nedostatka gospodu pisatelju; tudi zaradi tega ne, ker razlagajo v tej sestavi besede enega evangelista to, kar piše drug evangelist. Taka sestava je res že neka razlaga. — Rad pohvalim tudi lično, ljudstvu primerno
zunanjo  Obliko.          ^^^^.                       (Konec.)
,,Bela žena" ali prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto 1890 kanonik dr. Ivan Križanič. V Mariboru. V založbi katoliškega tisk. društva. Tisk tiskarne sv. Cirila. Str. 61. 12°. — Ta knjižica znanega gospoda pisatelja govori o smrti v živi, a nekoliko šaljivi besedi, ter navaja veliko zlasti domačih vzgledov, kar je posebno hvale vredno. Jezik je domač, slovničar bi tu pa tam imel priliko kaj opomniti, a sploh je pa ta knjižica izvrstno novoletno darilo za vse, ki žele tako živeti, da jim bode smrt lahka in srečna.
„Popotnikov koledar" za slovenske učitelje, 18901., s popolnim šematizmom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1889/90. IV. leto. Sestavil in založil Mihael J. Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 12°. Str. 183. Pridejanega je tudi nekaj praznega papirja kot »Bilježnica«. Cena komadu je 1 gld. 25 kr. s poštnino vred; dobi se pri upravništvu »Popotnikovem«. — Obširni naslov že naznanja, kaj je v tem koledarju. Priznavamo, da je za ta namen res vrlo sestavljen. Posebno imenik šol in učiteljev je učiteljem nenadomestljiv. Kolikor sem se mogel prepričati o lanskem koledarju in ob drugih prilikah, trudi se gospod urednik, da se smejo na šematizem čitatelji zanašati. A smer ali pot tega »vademecum«a nam povsem ne ugaja. Pod nadpisom »učiteljeva knjižnica« podaje imenik priporočbe vrednih knjig, ki naj služijo učitelju v daljno izobrazbo. In v tem imeniku nahajamo vsaj eno knjigo, kateri se »priporočba« nikakor ne more nadpisati; prav narobe. Nasproti bi se pa tudi v slovenskem jeziku še marsikaj dobilo, česar naj bi se učitelj ne sramoval. Toliko dovolj! Gospod sestavljate!] to umeva in upamo, da bode v prihodnjem letniku nedostatke odpravil, katere mu sporočim v posebnem pismu, ker sodim ugodno, da se je to zgodilo iz nepaznosti ali deloma tudi iz odpustljive nevednosti. Zunanja oblika je lična in se more meriti z obliko najlepših koledarjev.
(Dalje.)                    Dr. Fr. L.
pRVATSKO    SLOVSTVO. (Spisal J.—b.)
Knjige „društva sv. Jeronima" za l. 1889.
(Dalje.)
V tretji knjižici nam podaje društvo Tolstojeve: „Pripovijedke za puk." — Preveli I. Z. Gojtan i Stj. M. Lukič. — 2. sv. 8.° st. 68.
,,DOM IN SVETi' 1890, štev. 1.
81
Gena 20 kr. — Knjižica obsega šest pripovedek: prve tri so Tolstojeve, zadnje tri pa menim da ne, vsaj dve od njih ne, dasi prelagatelj tako sodi. Znano je, da ima Tolstoj v svetovni književnosti kaj lepo mesto. Njegova dela se prevajajo na vse svetovne jezike in čitajo veliko. Torej je zelo umestno, da nekoliko o njem pregovorim.1) Ne bodem govoril o Tolstojevem življenju, niti o njegovih prvih pripovedkah, niti o njegovih znamenitih romanih: »Vojna in mir« in »Ana Karenina«, nego bodem pregovoril le nekoliko o Tolstoju od 1. 1878, ker je tedaj nastopil novo življenje in tedaj je začel pisati tudi »Pripovedke za narod«, katere je lani in letos društvo sv. Jeronima podalo svojim členom.
Tolstoj, kakor sam priznava, živel je vse svoje življenje, izvzemši 14—15 let svoje mladosti, kot nihilist, t. j. priznaval ni nobene vere. A 1. 1878 je začel verovati v vero Kristusovo, katerega ljubezen, ponižnost, potrpežljivost in pa krotkost je občudoval že od nekdaj. In žalibog, da ni ta znameniti pisatelj vendar prišel na pravo pot ampak zašel daleč. Ni se vrnil k veri očetov in po njej v katoliško cerkev, marveč poprijel se je povse protestantovskih nazorov o svobodnem tolmačenju sv. pisma. Tako si je izbral par stavkov, katere pa obdeluje bolj s čustvom, kakor z razumom. Po teh stavkih kritikuje vse dosedanje verske in modro-slovne nauke. On obsoja vsako cerkveno oblast, zametuje glavne istine krščanske vere (on je sam sestavil pet zapovedij Kristusovih), taji, da je naš zadnji namen onkraj tega življenja, za-branjuje vsako vojevanje med narodi. Naš zadnji namen — pravi — je v tem življenju, v naših otrokih, v naši družini, v našem narodu, v člo-večanstvu — v vsem, kar ne umrje z osebnim življenjem. Zato živi vsakdo delavno, pametno, enostavno, skrbi za ženo in otroke, a izkorenini vsak lišp, sovraštvo, kreg, maščevanje, časti-lakomnost, naslado in skopost! — To so Tolstojevi nazori in te nazore propoveda in obdeluje v svojih pripovedkah za narod. Ali Tolstojeve zapovedi niso zadostne, ž njimi ne bode izkoreninil vseh zlih navad, ne bode odpravil vojske in drugih škodljivih naprav; istotako je potrebna cerkvena in svetska veljava, da se vrši red in izpolnjujejo dolžnosti. Pripovedke pa bode narod z veseljem in upam tudi v svoj prid čital (ker je v njih mnogo dobrega, le samo ono ne bi še nikogar izveličalo). Vendar Bog ne daj, da bi se poprijel idej, katere so v njih skrite; te ideje so gole ideje. Le škoda, da tako nadarjen in slaven pisatelj po takih tminah blodi! Prevod pripovedek je kaj izvrsten, jezik je kratek, jedrnat. Ponavljamo: le te ideje, — žalibog te ideje! —                              (Konec.)
Zaradi tesnosti prostorove danes samo omenjamo iz poljske književnosti izvrstni list: „Przeglad powszechny", ki izhaja vsak mesec na 9—11 polah in stane na leto 10 gld. Urednik mu je X. M. Morawsky, T. J.
!) Lepo, nepristransko razpravico o Tolstoju napisal je učeni literarni kritik, jezuit A. Baumgartner v lanskih „Stimnien aus Maria-Laach." I. Heft. p. 60—86, katere sem tudi jaz za te vrstice rabil.
Češko  slovstvo.
(Piše Stj. Z-g-c.)
Kolikorkrat govorim o najnovejših plodovih češke književnosti, moral bi ime J. Vrchlic-kega (Emil Frid) ne enkrat, ampak večkrat omeniti. Plodnost njegova je skoro neverjetna. Velika je že množina (in še vedno narašča) njegovih prevodov, a še veliko večja je množina njegovih izvirnih pesmotvorov. Kar se tega tiče, lahko rečemo, da je najplodnejši pesnik cele Evrope. Ni dolgo, kar so izšle druga za drugo tri ali še več zbirk njegovih pesmij, a zopet čitamo, da je v tisku četrta, peta, ali kakor jo že hočete imenovati. Od najnovejših omenjam „Dni a noči" (172 str. Salonni bibl. č. 66). V tej zbirki podaje zelo mnogo dosti lepih prizorov in srčnih slik iz kulturnega in prirodnega človeškega življenja v zelo krasni obliki. Sploh je Vrchlicki pravi mojster v obliki, kakor v pesniški koncepciji. Mnogokrat je nerazumljiv, ponajveč vsled svojih modroslovnih zmot. Druga novejša njegova pesniška zbirka je izšla v Šimačkovi „kabinetni knihovna" sv. XLII. Poleg vse vnanje lepote, gladkosti stikov in bujnosti mislij, ne morejo te pesmi čitatelja zadovoljiti, še manj pa blažiti njegovo naravo, marveč nasprotno tirajo srce v nepokoj, razdra-ženost, nezadovoljnost, nesrečo. V tej zbirki se kaže pesnik Vrchlicki pesimista od nog do glave. Pa take so tudi druge njegove zbirke. „E morta" je majhna zbirka 14 lirskih pesmij istega pesnika v elegijskem tonu, zloženih v spomin pokojni KI. Kalašovč-evi, slavni dramatski pevki. —   Bog varuj  Slovence takih  pesnikov!
DrJJGA   SLOVSTVA.
„Durch Asien." Ein Buch mit vielen Bildern fiir die Jugend. Nebst einer grossen colorierten Karte von Asien. Von Jos. Spillmann S. J. Erste Halfte: Die mohammedanisehen und die russischen Lander (West- und Nordasien). 4°. XII. in 388 str. Cena 4 gld. 20 kr., krasno vezano 4 gld. 80 kr. — To knjigo naznanjamo in priporočamo: 1. zaradi izredno krasne zunanje oprave: tu nahajamo namreč 314 velikih in lepih slik; redka so tako bogato ilustrovana dela. 2. Zaradi tega, ker obdeluje tudi oni del Azije, ki je pod vlado rusko. 3. Zaradi velike vrednosti poročil, katera nahajamo tukaj. Vir teh poročil je pristen in čist, namreč potovanja misijonarjev. Priznavajo pa tudi drugi veščaki, da so misijonska poročila najzanesljivejša izmed narodoslovnega gradiva. Pisatelj in sestavljatelj te knjige, J. Spillmann, je na najboljšem glasu, a tudi založnik se je izkazal. Cena je za tako delo, v katerem najdeš poleg malih izjem — na vsaki strani lepo sliko, res nizka. Kako prav bi storile dijaške knjižnice, da bi nabavile to knjigo dijakom v pouk in zabavo! In prav to je namen našega priporočevanja, da bi obrnili pozornost merodajnih gospodov pri dijaških knjižnicah na dobre pojave v nemškem slovstvu, na dela, ki imajo stalno vrednost.