SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDTTCIPA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 10 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 108 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za. pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 tTSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. I Nova smer v notranji politiki Jugoslavije? Vest, da je Stojadinovičeva vlada podala ostavko, je gotovo marsikoga iznenadila. Po v redu izvršenih volitvah in nedavni rekonstrukciji vlade, je izgledalo, da bo dr. Stoja-dinovié, ki je dobra tri leta vodil državni voz, ostal še dolgo na krmilu. Zgodilo pa se je drugače. Onim, ki so ob zadnji rekonstrukciji kabineta prezrli važnost dejstva, da je v novo vlado prišel kot naslednik izkušenega politika dr. Antona Korošca za notranjega ministra nov mož, se je zdelo pi*av posebno važno, da je vladna kriza izbruhnila takorekoč tik po obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu, pa so modrovali, da je zunanja politika vzrok razlike mnenj med jugoslovanskimi ministri; razlagali so, da je dr. Stojadinovic hotel najbrž Jugoslavijo privezati na os Rim-Berlin. Takšna ugibanja so pa seveda popolnoma neutemeljena. Dr. Stojadinovic, ki se je bil v zunanji politiki Pokazal izredno spretnega in daleko-vianega, gotovo ni mislil narediti napake da bi Jugoslavijo priklenil na dve totalitarni državi, potem ko je bii razrahljal pretesne vezi z zapad-ninii demokracijami, ker je spoznal, da Jugoslaviji ne kaže vezati se na interese velikih vlasti, ki so spremenljivi in muhasti, kakor se je izkazalo tudi v slučaju Češkoslovaške, marveč da zahtevajo interesi naše države, da živi v čim boljših odnošajih z vsemi državami. Torej je jasno, da če je prišlo do glasja nanašala na vprašanja notra-nesoglasij v vladi, da so se ta neso-nje politike. In to mnenje potrjujejo tudi pičle vesti, ki so jih o dogodkih objavile obveščevale agencije. Kriza je izbruhnila radi hrvaškega vprašanja. Znano je, da je bivša Živkoviceva diktatura zagovarjala stališče strogega narodnega edinstva in centralizma ter je z zakonom o zaščiti države zatirala vse, kar je bilo proti centralizmu, ki se je na primer kazal tudi v tem, da je bila v vsfej državi dovoljena ena sama zastava, jugoslovanska, dočim je bilo izobešanje tako hrvatske kakor srbske in slovenske zastave prepovedano. Po padcu diktature Jugoslovanske nacionalne stranke so v Beogradu začeli popuščati v vprašanjih centralizma, in to posebno na Hrvaškem. T¿i politika popuščanja je na Pi'. omogočila tudi hrvaški opoziciji, da je pri zadnjih volitvah mogla celo izvajati ponekod hud pritisk na pristaše Stojadinoviceve vlade v hrvaških krajih. Po volitvah se notranji položaj, v kolikor se tiče hrvaškega vprašanja, ru spremenil. Poslanci Mačkove sku Pine niso šli v parlament, marveč so se zbrali v Zagrebu na konferenci, kateri so sklenili, da se dela v skupščini ne bodo udeleževali, mar-več da se bodo še naprej borili za "hrvaške pravice". Obenem pa so °dpovedali svoje prejšnje sporazume s srbskim delom opozicije, katerega poslanci so se udeležili otvoritvene seje nove narodne skupščine, ^'ažno pa je, da je dr. Maček v jav-n'h izjavah po volitvah jasno pove- da je njegovo stališče — kako rekli? — državotvorno: da je on za sožitje Hrvatov, Srbov in Sloven-°ev v eni državi pod dinastijo Kara-'Ijordjevičev, vprašanje, glede katerega Hrvati dotlej niso bili preveč •hišni. Zahteval pa je "široko avto-lomijo". Seveda pa je "široka avtonomija" zelo obsežen pojem in doslej širši javnosti ni znano, kaj prav-Ziiprav dr. Maček smatra za tako VrBto avtonomije. Doslej smo vedeli e to, da se Hrvati niso hoteli zadosti s takšno samoupravo, ki bi DRAGIŠA CVETKO VIČ NADOMESTIL DR. STOJADINOVICA MUSLIMANSKI IN SLOVENSKI ČLANI VLADE IZZVALI KRIZO — REGENTSKI SVET JE SPREJEL OSTAVKO CELOKUPNE VLADE TER POVERIL SESTAVO NOVEGA KABINETA DOSEDANJEMU MINISTRU ZA SOCIALNO POLITIKO DR. DRAGIŠI CVETKOVIČU Preteklo soboto 4. februarja so vesti iz Beograda iznenadile svetovno javno mnenje: vlada dr. Stojadino-vica je podala ostavko, ki jo je regentski svet sprejel. Kriza je izbruhnila, ko je pet ministrov izjavile, da se umikajo iz vlade. Ti ministri so bili: minister socialne politike dr. Dragiša Cvetkovic, prometni minister dr. Mehmed Spaho. minister / 'v i " ' ''-igM ministrskega sveta in minister za no- j tranje zadeve. Dr. Mehmed Spaho, prometni mini- j ster. | General Milan Nedič, minister za vojsko in mornarico. Dr. Aleksij Cincar Markovič, minister za zunanje zadeve. Dr. Stepan čirič, prosvetni minister. Dr. Viktor Ružic, minister za pravosodje. Dr. Nikola Beslič, poljedelski minister. Dr. Miha Krek, miinster za javna dela. G. Vojin Djuričic, finančni minister. G. Ljuba Pantic, minister za šume in rudnike. Dr. Miloje Rajakovic, minister za socialno politiko in narodno zdravje. Dr. Djura čejovic, minister za telesno vzgojo. G. Jevrem Tomic, minister za industrijo in trgovino. G. Jovan Altiparmakovič, minister za pošte in brzojave. Dr. Djafer Kulenovic, Dr. Ante Maštrovic, Branko Miljuš in Fran Dragiša Cvetkovic, pretsednik jug. vlade in zunanji minister za javna dela dr. Miha Krek ter ministra brez portfelja Snoj in Kule-novic. Na dvoru so se začela takoj posvetovanja ter je princ Pavle sprejel v avdijenci predsednika senata dr. Antona Korošca, predsednika narodne skupščine dr. čiriča in Jjačelnika beogradske opčine, s katerimi se je posvetoval. Kmalu nato je šel glas, da je bila dr. Dragiši Cvetkovicu poverjena sestava nove vlade in naslednjega dne je dosodanji minister za socialno politiko že predložil svojo listo, katero je regentski svet v imenu krone odobril. Nova vlada je sestavljena takole: dr. Dragiša Cvetkovic, predsednik General Nedic, vojni minister Snoj, ministri brez portfelja. Po vestah iz Beograda je kriza izbruhnila zaradi vprašanja zadržanja vlade napram hrvaškemu vprašanju. Med petorico zgoraj imenovanih mi-nistov in dr. Stojadinovičem je prišlo v tem pogledu do nesoglasij, iz katerih je bila demisija edini izhod. Ker je dr. Stojadinovic, ki je dobra tri leta vodil usodo Jugoslavije, ostal izven vlade, so v tujini takoj za- Dr. Miha Krek, gradbeni minister čeli ugibati, da bo Jugoslavija zašla v težko notranjo krizo. Vtem mnenju jih je še podkrepljalo dejstvo, da je cenzura zaplenila izdajo "Vremena", v kateri je bil objavljen govor, ki ga je dr. Stojadinovic imel na sestanku parlamentarnega kluba Jugoslovanske radikalne zajednice. Napovedi c "hudi notranji krizi" pa so se brž izkazale kot neosnovane, ker je že naslednjega dne prišla vest, da je bil med dr. Stojadinovičem in dr. Cvetkovicem dosežen sporazum, ki pomeni ohranitev edinosti v Jugoslovanski radikalni zajednici in ki bo omogočil vladi mirno poslovanje. Dr. Stojadinovic je bil izvoljen za predsednika parlamentarnega kluba JRZ. ŠPANSKA VLADA POBEGNILA V FRANCIJO OSTANKI KATALONSKE VOJSKE IN MNOGO CIVILNEGA PREBIVALSTVA BEŽE V FRANCIJO, KAMOR SE JE UMAKNIL TUDI KATALONSKI GENERALNI ŠTAB — NESOGLASJA V NEGRINOVI VLADI — POSREDOVANJE ZA SKLENITEV MIRU Ko se je pred nedavnim sestal španski í-epublikanski parlament v neki kleti katalonskega mesteca Fi-guerasa na svoji zadnji seji, je pred-¡sedriik vlade dr. Negr'n odkrito priznal, da se je po hitrih in nepričakovano velikh uspehih revolucionarne ofenzive na vsej katalonski fronti polastila vojske in prebivalstva panika. Zagotovil je sicer, da se je vladi že posrečilo spet vzpostaviti red in ua se bo republikanska voj- ska postavila v bran na novih posto jankah, vendar pa se ta napoved ni uresničila. Panika je huda reč. Po kobariški ofenzivi v svetovni vojni se je bilo Italijanom posrečilo zadržati bežečo vojsko za Plavo samo z energičnim nastopom francoskih, angleških, amerdiških in svežih čet v za ledju in ker jim je tudi narava sama priskočila na pomoč s poplavami, ki so zadržale naval vojske osrednjih vlasti. Takih s/ežih čet in take sre- če pa katalonski geenralni štab ni imel in zato so revolucionarne čete po razbitju fronte ob Ebru prodirale proti severu z veliko naglico in brez da bi naletele na kak resnejši odpor. Kakor je sedaj položaj, bo vsa Katalonija zasedena v nekoliko dneh. Dolge kolone civilnega, prebivalstva in republikanskih čet beže čez mejo v Francijo, kjer so do sedaj sprejeli že več ko 200.000 beguncev in računajo, da jih bodo morali spra- viti pod streho še kakšnih 100.000» Mnogi vojaški oddelki so prekoračili mejo z vsem svojim orožjem, s topovi, tanki itd. ter s celimi vlaki mu-nicije. V Franciji so jih razorožili ter jih poslali v koncentracijska taborišča. Značilno je, da so v Francijo pribežali tudi mnogi letalci s svojimi aparati ter da je veliko število avionev prešlo mejo na vlakih in kamionih. Značilno je to zategadelj, ker priča, da bežeča katalonska vojska r«e «lisli na nadaljevanje vojne proti Francovim četam, saj bi se sicer vsaj letalci bili dvignili v zrak ter pobegnili s svojomi letali ne v. Francijo, marveč v osrednjo Špa-nij^, kjer se republikanci pod Mia-jovim vodstvom še drže. V Francijo je pobegnila tudi vsa vlada, s predsednikom republike Azaño na čelu, in pribežali so tja republikanski poslanci in številni višji uradniki republikanske vlade. O predsedniku kabineta Negrinu so se sprva širile vesti, da se bo iz Katalonije v letalu odpeljal v Valencijo ter da bo tam vodil nadaljevnje boja proti revolucionarcem. Skušal je baje prepričati tudi katalonski generalni štab, naj ga na tej poti spremlja. vendar pa ni imel uspeha ter se je zato tudi sam umaknil na francoska tla. V vladnem taboru so se pojavila nesoglasja glede vprašanja, kakšno naj bo bodoče zadržanje. Vesti iz resnih virov zagotavljajo, da je predsednik republike Azaña prepričan, da je najbolj pametno, če se skuša skleniti na sprejemljiv način mir ter se tako prepreči nadaljnje prelivanje krvi, ki bi bilo brez.'miselno. Francija in Anglija posredujeta baje v istem smislu. Vprašanje je le, kako doseči od Franca sprejemljive pogoje. Nekateri menijo, da bo pogajanja vodil general Miaja, ki je sedaj, ko je vlada pobegnila, postal pravzaprav diktator na ozemlju v osrednji Španiji, ki je še v rokah republikancev; bolj verjetno pa je, da se bo našla druga rešitev: da se na primer v Valenciji sestavi vlada nevtralnih ljudi, ki bi prevzela vodstvo pogajanj, dočim bi glavni eksponenti sedanjega režima vzeli letala in se odpeljali v Francijo. Na vsak način izgleda, da so glavne karte že bile igrane in ni več dvoma o tem, kdo bo dobil vojno, če bi se še nadaljevala. Priznati je treba, da se je vladni tabor neverjetno dolgo in krepko držal, če vpoštevamo, da se je brez iz-vežbanih ljudi in — kar je še bolj važno — brez izvežbanega štaba oficirjev moral boriti proti organizirani vojski pod vodstvom starih generalov in ki je bila ojačena z bojevitimi arabskimi četami, z oddelki redne itailjanske vojske ter z vojaškimi strokovnjaki iz Italije in Nemčije. Poleg tega že od samega začetka ni bilo v vladnem taboru one sloge, brez katere je bila zmaga že v naprej izključena. Spominjali se bomo na primer, kako niso Katalonci ničesar storili za osrednjo vlado, tudi potem ne, ko je Madrid bil v nevarnosti, dokler niso Francove čete pro- bila možna v mejah sedanje ustave, marveč so zahtevali, da se ustava spremeni. V svojem znanem sporazumu s srbsko opozicijo so zagovarjali stališče, da je treba ustavo razveljaviti ter razpisati volitve za novo ustavodajno skupščino, ki naj — brez predhodnega sporazuma — sklepa o tem, kako naj se država uredi. V tem pogledu je bilo stališče vlade dr. Stojadinovica in tudi regent-skega sveta popolnoma odklonilno. O tem, da bi se odpravila ustava in bi se potem šele začela razprava, kakšen naj bo nov osnovni zakon države, ni moglo biti govora. Regentski svet je pač pravilno mislil, da takšnega eksperimenta ne more dovoli ti ,ker le začasno zastopa krono, in ker je smatral za svojo dolžnost, da državo izroči mlademu kralju, ko postane polnoleten, tako, kakršno je prevzel po tragični smrti njegovega očeta. Dr. Stojadinovic, ki je bil za časa volilne kampanje obljubil, da bo rešil hrvaško vprašanje, je gotovo tudi nameraval to obljubo izpolniti. Po vsej prilik je izdelal svoj načrt, s katerim se pa niso strinjali vsi člani vlade. Tako je prišlo do krize, ki se je rešila na ta način, da je vodstvo prevzel dr. Cvetkovic, hi ima brez dvoma tudi svoj načrt glede reševanja hrvatskega vprašanja, načrt, ki ga podpirajo tudi ministri, ki v vladi zastopajo bosanske muslimane in pa Slovence. Poleg tega je značilno, da sta v novi vladi tudi dva Hrvata, o katerih je znano, da sta z dr. Mačkom v dobrih odnošajih. Tudi o dr. Cvetkovicu govore, da je v zadnjem času imel mnogo konferenc z zastopniki hrvaške opozicije, in zato smemo sklepati, da je vsaj v glavnih točkah bil dosežen sporazum, kako naj se notranja politika preusmeri. Ker je tudi regentski svet pristal na spremembo vlade, smemo najbrž upravičeno sklepati na sledeče: 1. da so voditelji Hrvatov popustili od svoje prvotne zahteve, da se sedanja ustava razveljavi brez predhodnega sporazuma glede nove uredbe države, s čimer bi se to važno vprašanje ne prepuščalo usodi in razpravljanju ter bi tako tudi izginili tehtni pomisleki regentskega sveta v tem pogledu; 2. da so Hrvati določili točne meje pojmu "hrvaške avtonomije" in sicer na način, ki je bil sprejemljiv za regentski svet, katerega najbrž ni bilo težko prepričati, da je za državo bolje, če se pametna ureditev hrvaškega vprašanja izvede čimprej ter se stvar ne zavlačuje toliko, da bi se moral z njo ukvarjati šele mladi vladar, ko zasede prestol. Na noben način pa ni verjetno, da bi se tak načrt dr. Cvetkovica, če ga v resnici ima, kakor mislimo, izvedel takoj. "Najprej bo vsekakor treba spraviti pod streho državni proračun za novo poslovno leto, ki začenja 1. aprila. Po proračunski debati se bodo pa najbrž dogodki brž razvijali — seveda, če so naša ugibanja utemeljena. SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 1Ó8 (J S Argentinske vesti loaoc ioao» 1UOC3QI loaoc ¡ r¡abo mzsmmmmcsmmm. 3 Da ne boste izgubljali delavnih ur, vam bona roko prejšnjih letih mnogo denarja šlo za javna dela, pa tudi v druge svrhe, se je bila pokrajinska blagajna močno izpraznila. Govorilo se je celo o tem, da bo največja argentinska pokrajj- mo su na roivo ™ „zašla v krivz°- J taksnem položaju je torej našel xi-Ker po novi naredbi vse banke po- nanee novi minister. Hotel je energi-slujejo samo od 10. zjutraj do 3. ure j čno lotiti se zdravljenja in je skle-pop., je s tem mnogo naših delavcev t nil odpustiti vse pokrajinske uradniki služkinj prizadetih, ker v teh urah ke, za katere ni bilo nič predvidene-zaposlitve ne more opraviti svojih ga v proračunu in ki so torej s fi-zadev na bankah. Mnogi so se že dbr- nančnega stališča bili odvisni, poleg nili na nas, da smo jim mi odposlali j tega pa je hotel znižati tudi vsem o- denar, kamor so želeli ,ali ga vložili na njih račun v banko. Odločili smo se, da bomo v bodoče vsem, ki bi to čeleli, napravili to uslugo. Vsa nakazila bomo naslednji dan po izročitvi denarja nam odposlali na naslovljenca po oni banki, ki bo imela najugodnejši dnevni kurz. Naše uradne ure so od devete ure zjutraj pa do sedme zvečer. V izjemnih slučajih pa bomo na razpolago tudi pozneje ter ysako nedeljo in praznik. Solidarnost s jem Chile- Z naravnost vzgledno vzajemnostjo so ameriške države priskočile.na pomoč prebivalstvu republike Chile, ki ga je strahovit potres tako hudo zadel. Od vseh strani prihajajo denarna sredstva, zdravila in zdravniki za ponesrečence. Tudi Argentina je v polni meri izvršila svojo dolžnost v tem pogledu. Ne samo osrednja vlada in nekatere provincijalne vlade, marveč tudi zasebne ustanove in posamezniki so z največjo vnemo in požrtvovalnostjo takoj v začetku hiteli pomagat Chilencem. Cela vrsta zdravnikov in strežnikov ter strežnic iz Argentine se že nahaja v sosedni republiki; organizirali so cele bolnišnice, kjer sprejemajo in zdravijo številne ranjence. Poročila iz Cliileja zagotovljajo, da je prebivalstvo z gi-njenostjo sprejelo to bratstko pomoč ter je z vso iskrenostjo tudi manifestiralo svojo hvaležnost. V Argentini so se ustanovili posebni odbori, ki hočejo pomagati nesrečnim sosedom. S tem namenom je bilo organiziranih že mnogo prireditev in pri vseh podružnicah Državne banke so se delj časa sprejemali prostovoljni prispevki prebivalstva za Chilence. stalim uslužbencem, ki jih pokrajinska blagajna plačuje, plače in druge ugodnosti; tako je na primer sklenil močno omejiti število oseb, ki imajo pravico do brezplačnega pokrajinskega avtomobila. Kakor ije bilo predvidevati, so ti napovedani ukrepi izzvali najprej veliko nezadovoljstvo pri prizadetih, ki so — kakor je pač tu navada — skoro sami pristaši stranke, katera je na vladi. Najprej so začeli ministrove načrte kritizirati listi, potem so se začela protestna zborovanja in končno so tudi konservativni politiki videli, da. so tu v igri ne samo denarji marveč tudi interesi stranke. Tako je v pokrajini nastal pravi vihar, politični vihar, i.n mnogi člani konservativnega pokrajinskega parlamentarnega bloka so zahtevali, naj se brž skliče sestanek, na katerem naj se ukrepi vzamejo v pretres. S sestankom zaenkrat nič ne bo, ker je preveč poslancev na odmoru v raznih letoviščih, jasino pa je že sedaj, da bo finančni minister v La Plati imel preglavice tako ali tako: ali zaradi preobilnih izdatkov za uradništvo, ali pa zaradi komplikacij v stranki. posle v svoje rfoke. To obletnico hocejo njegovi'' pristaši primerno; proslaviti. STRAŠNA NESREČA V nedeljo dopoldne j¿ bilo v Buenos Airesu kakor v njegovi okolici deževno in pusto vreme. Popoldne pa so se oblaki razblinili in začelo je sijati prijazno solnce, katero je marsikaterega meščana izvabilo iz svoje hiše, da preživi prosti čas pri svojih sorodnikih ali prijateljih, kje izven mesta v prosti naravi. Tako so se odpravili z avtom tudi Orestes Massolo, star 42 let, ki je avto tudi vodil, njegova žena Maria, Carmelo Agliano 35 let star in njegova žena Elena, Juan Alvis, star 27 let, njegova mati vdova Jafrida, Elida Agliano 14 let in Delia Crocce 19 let stara, kjer so v Barrancas pri sorodnikih prebili lep popoldan. Ko so se zvečer o^rog polnoči vračali, se je dogodila strašna nesreča. Na višini Rio Bamba, blizu kluba San Isidro, med postajama Barrancas in S. Isidro je ravno vozil avtomobil čez tračnice, ko je v istem liiju privozil tudi električni vlak aregntinske centralne železnice iz Tigre. Strojevodja je sicer O 0 o "SLOVENKI » LIS/T/? j Gral. César Díaz 1657 — U.T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires i ki imajo a o rt Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ÓD^OsÍLJÁMO^ VAM DENAR potom tistih bani najugodnejši tečaj. ....... . VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah. POSREDUJEMO ZA SLUŽBE ža moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO., naj nam takoj javi, V KATERIKOLI ZADEVI obrnite sse do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. NAROČNINO PORAVNAJ vedno' točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev .skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj ppagjtira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" ter naj tudi po- jj bere naročnino in pošlje na nago upravo. JJ POSLUŽUJTE SE samo .oyih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. raoa« aoaoz . zapazil prihajajoči avto, toda vlaka na tako kratko daljavo ni bilo mogoče takoj ustaviti. Lokomotiva vlaka je z vso silo priletela v avto, ki ga je skoro 300 metrov vlekla s seboj, dokler pač se ni posrečilo ustaviti vlaka. Lokomotiva je avto popolnoma zmečkala. Nekatere od zgoraj imenovanih oseb je med tem, ko je vlak vlekel avto s seboj popadalo ven, kjer so obležali mrtvi; nekateri pa so se nahajali zmečkani med želez-jem avta pod strojem, katere so .ga- 3ono; Prekmurska prireditev Ne pozabite, da bo v nedeljo popoldne na Avellanedi, ulica Manuel Estévez 630, velika prireditev naših Prekmurcev, ki bodo tako proslavili 20-letnico osvoboditve svoje ožje domačije izpod madžarskega tlačan-stva. Prireditev obeta biti prav lepa in zelo obiskana. Pri sporedu bosta sodelovala tudi "Slovenski dom" in Sokolsko društvo Dock Sud-Boca. Politični vihar v pokrajini Buenos Aires Kakor je znano, je novi finančni minister pokrajine Buenos Aires sklenil uvesti veliko štednjo v po- drle do njihove dežele. In še potem so komunistična Splošna delavska zveza in anarhisti uganjali prav do padca Barcelone pasivno rezistenco proti Negrinu in njegovi vladi. Vse to je bilo gotovo prav dobro znano tako v Parizu kakor v Londonu in v tem je po vsej priliki odgovor na PRED VOLITVAMI V ENTRE RIOSU Za volitve, ki se 'bodo vršile 19. marca v Entre R'osu se že pridno pripravljajo tako "concordancisti" kakor radikali. V nedeljo so se odpeljali iz Buenos Airesa na volilno kampanjo razni voditelji vladnega bloka, ki bodo skušali prepričati vo-lilce, naj glasujejo za listo Radio-Moran. Na drugi strani pa tudi radikali ne spijo, marveč so že imeli volilne shode v Gualeguayu in v Paraná, kjer bodo 10. t. m. na slavnostnem zborovanju proglasili svojo listo Mihura-Marco. REDNA ZRAČNA ZVEZA MED ARGENTINO IN URUGUAYEM V ponedeljek je začela poslovati redna dnevna zračna zveza med vprašanje, zakaj nista Anglija in Montevideom in Buenos Airesom. Francija priskočili republikancem na pomoč. Republikanski vojski je manjkal predvsem izvežban kader oficirjev in podoficirjev in zato je morala prej ali slej priti katastrofa. Sposobnih poveljnikov — tako za velike oddelke kakor za manjše edi-nice — ni mogoče ustvariti čez noč in z enim samim ukazom "komisarjev", ki so imeli v vladni vojski največjo oblast; za to je treba šole, tako v teoriji kakor v praksi. Ugovor, da se je na primer rdeča vojska znala uspešno postaviti po robu raznim armadam, ne drži, ker je rdeča vojska po revoluciji bila sestavljena od ljudi, ki so imeli za seboj tri leta najboljše vojaške šole — tri leta fronte, česar španska ljudska armada ni imela. Tragična bo bilanca, ki se bo sedaj delala o posledicah triletne df žavjjapske vojne v ijo šfevim mrtvih in «yizdejanja póvsod, poleg tega pa morje preživetega gorja, ki ga ne bo zabeležila nftbena statistika, krajinskem proračunu. Kes, je v Vozila bodo letala tipa "Macchi" na dva motorja, kateri vsak ima po 800 konjskih sil ter hitrost 300 km na uro. Na njih bo prostora za 16 potnikov, za 4 može posadke in za 700 kg blaga. Odhod iz Buenos Airesa je iz Novega pristanišča ob 8.30 zjutraj ter prihod iz Montevidea ob 16.45 popoldne. Ob sobotah in ponedeljkih bosta dve vožnji tja in nazaj. i ranjenih, velika PRODAJA HRUŠK "WILLIAMS" V BUENOS AIRESU Kakor znano je dospela iz Men-doze preecjšnja množina hrušk tako-žvanili ""Williams", katere naj bi se po sklepu občine buenosajreške prodajale po 20 ctv. za kg. Dočim se je prve dni res moglo dobiti te hruške po tej ceni, so se p?! zadnji, čas poja*-vili na rfcjiriih sfojMcaTV tudi napisi s ceno po 25 ctv. Radi te dvojne cene ¡te po časopisju mnogo razpravlja. OBLETNICA DR. ORTIZOVE VLADE Zdaj bo kmalu eno leto, odkar je prevzel dr. Roberto M. Ortiz državne i NAKAZUJTE 8V0J - DENAR HITRO IN VARNO Hočete li nakazati denar svoji obitelji? Izkoristite naš hitri in praktični način nakazovanja. Nakazana vsota bo izplačana prejemniku v najkrajšen» roku brez kakih stroškov ali odbitkov. Kot dokaz točno izvršenega naloga Vam bomo izročili od prejemnika lastnoročno podpisano povratnico. Naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK v katerem boste postrežem v svojem jeziku, Vam je na razpolago. DENAR NAZNAČEN POTOM POŠTE: izplačan v približno 25 dneh ZRAKOPLOVA: približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA: približno v 6 dneh. Naš način nakazovanja je hiter, varen in praktičen: Izkoristite ga! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON silci in drugi ljudje s težavo izvlekli. Ena deklica, Adela Massolo, katere roditelja sta tudi med mrtvimi, pa je slučajno ušla smrti, in sicer na ta način, da je bila v drugem avtu, ker v tem ni bilo prostora zanjo. Krivdo radi te grozne nesreče nosi kakor vse čaže v prvi vrsti tamkajšnji čuvaj, ker ni spustil zapore. Policija je aretirala njega kakor tudi strojevodjo in sprevodnika. OKOSTJE PRAŽIVALI NAJDENO Te dni so delavci na križišču ulic Rivadavia in Alvariño kopali in na-pravljali rove za položitev vodnih cevi. Veliko je bilo njih začudenje, ko so kakih 8 metrov v zemlji zagledali čudno okostje živali, ki je bilo še prav dobro ohranjeno. Takoj so važno najdbo javili vodstvu muzeja nakar je dospel na lice mesta profesor Alej. Bordas, ki je dal redko starinsko najdbo prepeljati v muzej. Pri kopanju in vlačenju se je okostje sicer nekoliko okršilo, vendar je v splošnem še celo. Profesor Bordas pravi, da je to neke vrste "Sclerocaliptus", kateri so živeli pred kakim 20.000 leti. SUAREZ ZABALA IN B ARRIEN-TOS V torek popoldne je pozval sodnik dr. Tissera pred se oba glavna osumljenca, Suareza Zabalo in Barriento-sa. Cele tri ure ju je zasliševal, ne da bi dognal kaj pozitivnega. Barrientos, ki je svoječasno izjavil, da je uboga Marta Stutz v njegovi hiši umrla, katero je potem sežgal v Bidonovi opekarni, sedaj to zatiikuje in pravi, da je Marto izročil Zabali živo. Na to novo Barrien-tosvo obdolžitev se je Suarez Zabala zelo razhudil in rekel, da je to nesramna obdolžitev. Vsa zadeva je še vedno zamotana in se ne ve kdaj bo razjasnjena. FLORIDA 99 B m é. r(OW üiiuov M I TI E 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 41 Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA SMRTNA KOSA Dne 1. februarja je umrl v bolnišnici Pirovano naš rojak Matija Ko-be, star 35 let, doma iz Pušče, občina št. Mihael Štopiče pri Novem mestu. Pokojni je padel z zgradbe, kjer je bil zaposlen kot mizar, sedem metrov globoko, ter.se je po vsem telesu tako poškodoval, da je za posledicami umrl. Nesreča se je pripetila dne 27. januarja na ul. Obligado y Pampa v Buenos Airesu. V Argentino je prišel v upanju, da si kaj zasluži ter se nekega dne s prihranki vrne v domovino. Doma zapušča očeta, tri brate in tri sestre. Pokopan je bil dne 2. februarja na pokopališču Chacarita ob veliki u-deležbi tovarišev ter drugih Slovencev in njegovih ožjih rojakov. P°" grebne stroške je prevzela družba, pri kateri je bil zaposlen. Naj mu bo lahka tuja zemlja-Preostalim naše iskreno sožalje! HIMEN Preteklo soboto dne 4. februarja sta se poročila Anton Ušaj, doma^z Št. Petra pri Gorici, in Rozina, La$Ci doma iz Vrtojbe pri Gorici. Bilo srečno! ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Na Planini pri Vipavi je umri'«9e 10; januarja t. 1. Lavpenčič Frapc star 39 let. Zapušča ženo in štiri nedoraslo otroke. KA j < !wnosa-ii: .. _ '" !j Ugodna prilika Radi družinskih razmer se proda dobroidoča restavracija. Podatki se dobe v uredništvu Slvenskegu list8" Núm. (Stev.) 108 SLOVENSKI LIST Str. 8 Vesti iz organizacij SSKj^^aSIBj®«^^ >r t S IOE IOE O D o o i- "SLOVENSKI DOM" VABI vse cenj. rojakinje in rojake na lepe pustne zabave, ki se bodo vršile v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar D'az 1657, v NEDELJO 19. FEBRUARJA POP., TOREK 21. FEBRUARJAR POP. DO JUTRA, in SOBOTO 25. FEBRUARJA ZVEČER DO JUTRA. Na programu so lepe pevske točke ter veseloigre v enem dejanju in več komičnih prizorov. IGRA DRUŠTVENI ORKESTER. Bufet bo z vsem potrebnim dobro založen. Vabljeni ste vsi cenj. rojaki in rojakinje, da se udeležite pol-noštevilno dobro organiziranih pustnih zabav "Slovenskega doma" ter pripeljite s seboj vse svoje prijatelje in znance! ODBOR aoi aoi O D Iz Rosaría Odbor Jugoslovanske šole v Ro-sariu obvešča vse rojake, posebno pa starše, da začne spet Slovenska šola dne 15 tega meseca v istih prostorih kot prej v ul. Laprida 5758. Starši kateri želijo vpisati svoje otroke v šolo, naj to store zgoraj o-menjeni dan ob 9 uri zjutraj. Odbor tem potom ponovno poziva vse starše, da vpišejo svoje otroke v našo šolo, da se nauče našega jezika, da bodo kedaj sebi in nam ter svoji domovini v ponos. Pozivamo tudi vse rojake, da priskočite na pomoč naši šoli s kakim malim prispevkom ter da postanete redni ali pa vsaj podporni član našega Jugoslovanskega šolskega dru štva. Tajnik F. K. NA AVELLANEDO! To nedeljo, 12. febr. se bo vršilo veliko zborovanje v proslavo 20 letnice svobodne Slovenske krajine v Jugoslaviji. Sodelujejo razna društva. Program : OBČNI ZBOR ŠOLSKEGA DRU' ŠTVA NA PATERNALU se vrši v nedeljo dne 26. februarja ob 4 uri popoldne v prostorih šole, ulica Paz Soldán 4924, in sicer ob vsakem vremenu. Člani kateri nimajo poravnane članarine nimajo pravice glasovanja, na kar še prav posebej opozarjamo, da vsak stori svojo dolžnost, saj članarino 50 cts. pač vsakdo lahko zmore. Stariši od otrok, ki pohajajo šolo ali vrtec, so dolžni, da prisostvujejo občnemu zboru. Odbor. Zahvalna molitev v kapeli. Otvoritveni nagovor. "Slovenska krajina, mili moj dom" poje mešani zbor. Primorje — Prekmurje in boj za svobodo; govor. "Domov, domov v slovenski kraj!" poje mešani zbor. Soči..., deklamacija, Kda je Mura šepetala; deklamacija. šola in časopisje v Prekmurju; govor. Ropoša in Kruci; doklamacija. Nagovor g. ministra. Telovadni nastop sokolskega naraščaja. In še nekatere druge pevske toč-1 ke in deklamacije Proslava se vrši na dvorišču, ulica Manuel Estevez 630. Naše delavske razmere v Formozi Ko čitamo v Slovenskem listu, da v naši domovini pritiska hud mraz, mi tukaj prenašamo hudo vročino do 44stopinj. Solnce tako silno pripeka, da skoro ni mogoče vzdržati pod njegovimi pekočimi žarki. Sedaj imamo tukaj v Formozi največ dela na polju pri čiščenju bombažnih nasadov. Vsak dela, kolikor more, da mu pleve vse ne zaduši. Zraven dela pa je treba prenašati še to silno vročino. Vsi se trudimo, da bi si kaj prihranili, ali vsaj da bi si stroške pokrili. A najbrže nas bo kot druga leta tudi to prevaralo, če že ne vseh, pa večino. Lansko leto ni bil pridelek slab, a kaj pomaga, ko so bile pa cene tako nizke, da ni z izkupičkom skoro nihče stroškov pokril. Cene potrebščin, ki jih med letom kupujemo, so oderuško visoke. Zato so vsi poljedelci zadolženi in nimajo niti enega pesa. To leto nam je priskočila na pomoč državna banka. Posodila je denar brez obresti za seme in za vsak hektar obdelane zemlje po pet pesov za nakup živeža; nadalje dajo po deset pesov od hektarja ob pletvi, a to na obresti. Čitali smo, da je vlada določila ceno za lan in pšenico ter koruzo. Kdor pa pozna pridelovanje bombaža, bo vedel, da to največ stane, zato bi bilo potrebno, da bi vlada tudi glede cen bombaža nekaj ukrenila ter jih zaščitila pred špekulanti. Če pa tega ne bo storila, ne bo mogla pričakovati napredka v tej panogi gospodarstva. Razmere, kot so sedaj, so nevzdržljive. Mi .tujci, seveda ne moremo ničesar odločevati in ne preostaja nam drugo, kot da pustimo delo, ki nam ne nese, in si poiščemo drugega. "SLOVENSJU, DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. S9( Paternal) 3667 — Buenos Aires vi PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej; ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! Nekaj odlomkov iz revije "Misel in delo" (Nadaljevanje) G. P. D. S. V VILLA DEVOTO VABI Vse e en j epe rojake in rojakinje na pustno prireditev, katera . se vrši v nedeljo dne 19 februarja 1939 ob 5. uri popldne v društvenih prostorih ulica Simbrón 5148 (Villa Devoto). SPORED 1. — Otvoritev — Godba. 2. — Nastopa pevski zbor z raznimi pevskimi točkami. 3. — Kuplet. 4. — "TIHOTAPCI", šaloigra v enem dejanju. . Po končanem sporedu prosta cvetlična zabava in ples ter dobro založenim društvenim bufetom. VSTOPNINA: prostovoljni prispevki. Svira sloyenski orekster "TRIGLAV". SPOROČAMO OBENEM, da G.P.D.S. priredi pustno zabavo v pondeljek dne 20februarja. Začetek ob 20 uri in do zore. Z bufetom bo preskrbljeno kot ponavadi. Za obilno vdelžebo se vljudno priporoča ODBOR Ne zabite, da se vrši PIKNIK G.P.D.S. na 12. t. m. v San Isidro, Recreo Landin. Slovencev nas je tukaj prav malo, a še ti smo tako raztreseni, da se le poredkoma vidimo. Pač pa je tukaj več drugih Jugoslovanov, največ iz Bačke, Banata in Srema, s katerimi se še precej dobro razumemo. Imamo pa tukaj tudi "domobrance", kot se sami imenujejo, a ti ne branijo nobenega doma, marveč so izdajalci in razdirači domovine. Seveda so sami zapeljanci, ki so jih zastrupili vodje, plačani s tujimi denarji. Ne vem. kam bi domobrance prišteval: ali med hudobne, ali med neumne. Tukaj se dobijo ljudje od vseh slovanskih narodnosti, in smo si kot bratje. Če Slovani drugod nismo složni. ni krivda pri nas delavcih, marveč pri tistih, ki bi morali to potrebo še bolj razumeti, se zdi da tega ne razumejo. Zato pa moramo biti podlaga tujčevi peti. Zelo nas je veselilo, ko smo čitali v Slovenskem listu, da sta se Rusija in Poljska pričeli bližati, a še bolj bi nas veselilo, če bi se kaj takega slišalo tudi o neki drugi državi, ki tudi sliši materi Slavi. V teh temnih časih, ki se zbirajo nad našo domovino in nad Slovani, je slovanska sloga bolj kot nikoli potrebna. Tisti, ki slovanstvo istovetijo s komunizmom, so zlobni in bi želeli, da bi iz nas napravili sebi podložno brezpravno rajo. Po se jim ne bo posrečilo. V članku "Naše mladinsko slovstvo v svobodi" piše Josip Ribičič iz Ljubljane sledeče: "Številčna, še bolj pa kakovostna bilanca razvoja mladinskega slovstva spada v eno izmed najaktivnejših postavk kulturnega življenja Slovencev v svobodi. Napredek v mladinskem izvirnem slovstvu je dosegel tak razmah, da se Slovenci vedno lahko s ponosom udeležujemo domačih in mednarodnih razstav. Stremljenje po kvalitetno dobri mladinski knjigi je pri nas Slovencih takorekoč v krvi. Po izvirnih mladinskih spisih starejših pisateljev predvojne generacije (Levstik, Stritar, Cankar, Župančič, Kette), katerih dela dosegajo in nekatero celo prekašajo umetniško vrednost del velikih narodov (Martin Krpn, Ciciban), je povsem razumljivo stremljenje nove literarne generacije, da skuša doseči te vzore. Skrb za dobro mladinsko čtivo je v dobršni meri bila pred dvajsetimi leti zvezana z občo skrbjo za splošni razvoj nove generacije, ki je rastoča ob vojnih grozotah začela odklanjati romanticizem, odpirala široko oči na vse, kar jo obdaja, in se pripravljala, da spet prevzame ideale svojih prednikov ter jih obogati z izsledki lastnega gledanja." 0K3OE 30E30E IOE3C D PRVOVRSTNA Restavracija, Bar in Pivnica RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA Ocar.1- mi-ifti — IOC3C KROJACNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) wmmBeMmKmzmK-mtmz -ma Tem potom vam pošiljam tudi naročnino za tekočo leto. Puerto Zapallar Km. 193. Tomaž Kodelja, PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA v Villi Devoto Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v krojačnico Danijel Kosič CALDERON 3098 vogal R. Lista Villa Devoto Buenos Aires Želje mladine po čtivu vpošteva-jo danes vsi moderni listi ter so si omislili mladinske priloge. Seveda ce priloge mnogkrat celo pri moč< nih listih ne vstrezajo vsem potrebam otrok in še toliko manj more nuditi Slovenski list vsega onega, kar bi želel. Prej omenjeni člankar ugotavlja, da do devetega leta ni opaziti med dečki in deklicami nobene razlike v zanimanju za vsebino čitanja. Vsem se donadejo sličice in pravljice. Po devetih letih pa že začnejo dečki prehajati k realnostim ter začnejo misliti, če je res ali ni. Pozneje se začnejo dečki zanimati za zgodovino in potopisne spise. Deklice pa ostanejo delj časa pri pravljicah ter se jim dopade čustveno in nežnejše čtivo. Posebno povesti z žalostno vsebino jih privlačujejo. Okrog 14. leta se izraža pri njih želja po delih, ki govore o ljubezni. Med knjigami, ki jih odklanja mladina vseh let, so v prvi vrsti dela s poučno vsebino. Tako spoznavanje mladine je vsekakor zelo potrebno za vse one, ki vzgajajo mladino. Treba je za mladino tako pisati, da jo privlačuje in poučuje obenem. To pa je že umetnost. * Iz članka "Razvojna slika naše ljudske šole", ki ga je napisal Gustav Šilih iz Maribora, podajamo nekaj načelnih misli: "Ljudska šola je bolj kakor katera druga ustanova merilo kulturne in z njo gospodarske višine, na katero se narod povzpne. Saj izvršuje prav ona za najširše narodne plasti skupno z družino — včlenjanje mladega rodu v narodno zajednico teK tej neprestano dovaja novih bolj ali manj usposobljenih sil. Današnja ljudska šola je orodje in sredstvo države kot organizacijske oblike narodne zajednice. Država skrbi za izvežbane poklicne vzgojitelje, ona predpisuje obliko šolske organizacije ter način 4n obseg obra-zovanja. Ta tesni odnos ljudske šole do države, ki ga prej v prejšnjih časih ni bilo, je v zvezi z važno sociološko spremembo: nekoč je bila družina dokaj samostojno gospodarsko telo, medtem ko postavlja danes moderna narodna in svetovna ekonomija na mesto samostojnih gospodarskih enot večjo gospodarsko narodno enoto, ki bi naj bila v obliki narodne države hkrati tudi politična in kulturna enota. Skupno z ostalimi šolami ima ljudska šola nalogo, da posreduje vsakemu članu narodne zajednice izobrazbo, ki mu šele omogoča vstop v skupno življenje in izkoriščanje z bogastvom skupne narodne kulture. Zares so važne znanstvee ustanove, umetnostne galerije, muzeji, a-kademije, saj so zrcalo narodne kulture; toda brez dobre ljudske šole ji manjka zveza ljudstvom, so samo vrhovi brez trdnega podstavka. Lujdska šola mora danes predvsem razvijati socialni čut, ki je pogoj zadružništva v mestih in na podeželju, ojačiti mora narodno in državljansko zavest in intelektualno dvigniti svoje učence čim višje. )E=10E= M O nonc.~ PRVA aoi Slovenska vinarna SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA) "LA PALMA" Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo,, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik JOSIP BOŽIČ Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik ALOJZ ŠIRCA Calle Mazzini 1479 ~ Dock Sud »noč 30E30E aono FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Ú Telefon: 59-0522 - Bs. Aires 7\ ^imnuniirniKi ~ IMÍIÍMÉ'III Str. 4 SLOVENSKI LIST Núra. (Štev.) 108 Slovenci doma in po svetu Naša trgovina z Italijo Ljubljana, decembra 1038. — V zvezi z raznimi mednarodnimi dogodki, se je v letošnjem letu precej spremenila gospodarska struktura v mednarodnem prometu raznih držaV. Na Jugoslavijo ii. Italijo je brez dvoma najbolj uplivala priključitev Avstrije k Nemčiji. Od tega dogodka se je pričakovalo, da bo postala Jugoslavija važno izvozno tržišče za Italijo. Ta pričakovanja, pa se niso v polni meri uresničila. Po statistikah lahko razvidi rno. da je n. pr. naš izvoz lesa, ki je bil v Italijo vedno zelo velik, precej padel in da je daleč pod stanjem, ko je bila tudi Avstrija izvoznik lesa za Italijo. Tako vidimo, da jo bilo v ic-tu 1935 izvoženega v Italijo za 212.6 milij. din lesa, leta 193o 14.3 (t. j. leto sankcij), 1937 98.1, leT.os pa y prvi polovici leta' za 83.2 milij. dinarjev. Številke veljajo za prvo polovico vsakega leta. Po izgledih bo letošnji izvoz lesa v Italijo za 25% manjši kot lani, zlasti velja to za stavbeni les. Pri izvozu lesa je najbolj prizadeta Slovenija, Ivi naj bi, kot najbližja pokrajina Jugoslavije, j izvažala glavni del tega trgovinske- ¡ ga artikla. Pa tudi glede ostalih izvoznih r.r-tiklov, ni naša trgovina mogla beležiti letos pozitivnega stanja Nasprotno, pokazal se je celo na naši strani negativni saldo in sicer za prvo polletje v znesku 32,554.000 lir tako, da smo uvozili mi iz Italije za 110,970.000 lir, izvozili pa v Italijo za 78.416.000 lir. Naša trgovina z I-talijo je bila vedno visoko aktivna in Italija je bila do sedaj vedno naš najvažnejši izvoznik. Letošnja trgovinska bilanca kaže popolnoma nasprotno stanje in jo vsekakor ne moremo biti veseli. Kje naj iščemo vzrokov temu pojavu? Predvsem je Italija uvedla, kakor tudi Nemčija, takozvani sistem uvoznih dovoljenj, tako, da beleži lahko radi te vodene zunarjo Ir-govine, vedno aktivno bilanco. Poleg tega je uvedla sistem uvoza le določenih držav, tako n. pr. živine in živinorejskih produktov. Drugi razlog, ki vodi Italijo, da vlada sama urejuje ves zunanji trgovinski promet leži v vprašanju njene gospodarske politike, ki zasleduje avtarkične cilje. Država na.i kolikor mogoče sama krije svoje potrebe. Ta program se izvaja dosledno in strogo in na to mora nase gospodarstvo računati. S tem trpi pri nas največ Slovenija, ki je pričakovala, po ureditvi prijateljskih od-nošajev, da se bo njen izvoz v Italijo dvignil in se tako njeno gospodarsko stanje zboljšalo. vojne mornarice. Na trditve angleške vlade, da je njeno oboroževanje predvsem defenzivnega značaja, pa odgovarja italijansko časopisje, da je to precej sumljiva trditev. "Zelo težko bo namreč angleška vlada te ogromne napove vzporedila z nedavno Chamberlainovo izjavo, v kateri je izrazil željo, da vse štiri zapadne vek-sije s sporazumom omeje oboroževanje", pišejo italijanski •iasopisi. Brez ozira na drugo, je, tako kramljanje z angleškimi načrti, predvsem podprto od pomanjkanja možnosti 7i primerno in učinkovito tekmovanje. OPOZORILO EMIGRANTOM, KI SE POROČIJO Z JUGOSLOVANSKIMI DRŽAVLJANKAMI Emigrante, ki so italijanski državljani in ki želijo poročiti se z jugoslovanskimi državljankami, opozarjamo na član drž. zakona ,ki pravi, da po poroki postane žena, ki ima za moža tujega državljana, tuja državljanka, šele z izjavo pred župnikom in dvema pričama ohrani jugoslovansko državljanstvo. Ker se dogajajo razne neprilike zaradi tega, moramo stalno naše ljudi opozarjati in obračati pažnjo na to, da izbegnejo raznim nepredvidenim neprijetnostim. SMRT POD VOZOM Trst. — Pod voz je prišel v Trstu, kamor je šel po opravkih, 30-letni kolar Teodor Brajko iz Dan pri Novem gradu v Istri. Ko je prekoračil ulico, se je nesrečni Brajko naenkrat znašel pred vozom, v katerega je bil vprežen konj. V hipu sta ga konja podrla na tla, tako da je z veliko silo priletel ob rob pločnika, ob katerega se je vdaril s kolenom. Udarec je bil tako močan, da mu je razbilo kosti v kolenu na več krajih. Rešilni avto ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je nesrečni Brajko nenadoma umrl. Rana se je komplici-rala in povzročila s tem naglo smrt. snilo in v prepad je naenkrat zdrknila cela trojica. Kmetje, ki so bili na drugi strani, so dobro videli nesrečo in kako se je fantek v zadnjem obupnem naporu oprijemal za vrv in tako potegnil za seboj šo ovčici. Hitro so obvestili karabinerje, ki so poklicali ''ešilno postajo. Z veliko muko so se lotili reševanja. Reševalci so se po vrvi spustili v prepad, kjer so našli dečka v nezavesti, obe ovčici pa sta bili mrtvi. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da ima pastirček počene senčne kosti, pretresene možgane in zelo težke notranje pošodbe. Izjavili so, da imajo zelo malo upanja, da bi ga rešili. 1.2 MILIJONOV LIR ZA NOVE ŠOLE V TRSTU Trst. — V Trstu imajo, kakor piše "Piccolo", že skoraj kar preveč šol ali kakor se izraža več kot dovolj. Šolski problem je v zadnjih letih zavzel velike postavke v mestnem proračunu. Tako so sedaj vse srednje in nižje šole s higijenskega stališča prav dobre in popolne. Za nove šole. razna popravila in obnovitve je bilo izdanih 12 milijonov lir. V letu 1937 so bile zgrajene: nova zgradba gimnazije "Dante Alighieri" na prostoru nekdanje Oberdankove kasarne, nova šola pri Sv. Alojziju in dve poslopji eno na Vrdeli in eno v Škednju, zvišano je bilo šolsko poslopje na Proseku in šola na Opči-nah, razširjena je bila šola v Roja-nu, in kupljena ter preurejena je bila stavba za <šolo pri Sv. Ani. li okoliškega pismonošo Janeza Tro-šta. Umrl je v najlepši moški dobi, star 43 let, po dolgi bolezni. Naj po- čiva v miru OGROMNO OBOROŽEVANJE Ogromno oboroževanje, ki je pri nekih, zlasti demokratičnih državah, prišlo do izražaja v glavnem šele po sporazumu v Monakovem, zbuja razumljivo zanimanje. Tako namerava Amerika povečal' svoje letalstvo v teku enega leta za 12.000 letal. Andi ja pa za 5.400 letal prve linije, poleg tega pa osposobiti svojo letalsko industrijo, da bo lahko letno izdelala 40.000 letal. Anglija namerava poleg tega povečati tonažo svoje AVTOMOBILSKA NESREČA PRI ŠTORJAH Trst. — Dne 14. dec. popoldne se je pri Štorjah zgodila težja avtomobilska nesreča, ki jo je zakrivila krava. 29-letni Albert Poklaj je šofi-ral popolnoma nov avtomobil v katerem je sedel 24-letni Gio Gradenigo, podporočnik iz Firenc. Vozil je s pre cejšno brzino po asfaltirani cesti proti Postojni. Ko je bil blizu Štorij. se je nenadoma pojavila na cesti krava, zaradi katere je šofer napravi loster ovinek, da se ji izogne. Zaradi velike brzine je avto odletel v zid in se ppolnoma razbil. Šofer si je zlomil levo roko, a poročnik je bil težje ranjen po vsem telesu. SMRTNO PONESREČIL Kneža. — Našo vas, ki je znana slovenski javnosti iz Pregljevega "Štefan Golja", je zadela bridka izguba. Dva dni pred novim letom se je smrtno ponesrečil 52-letni Franc Kuštrin, naš cerkovnik in dolgoletni cerkveni pevec. Nesreča je tem večja, ker je zapustil šest majhnih otrok, ki so nenadno pahnjeni v bridkost življenja, s katero se bodo morali boriti brez skrbnega dobrega očeta. Pokojni je bil veren, zaveden in značajen mož. Vsa vas ga je spoštovala in ljubila zaradi njegovega mirnega in vzornega življenja. Na novega leta dan smo ga spremili na njegovi zadnji poti ob ogromni udeležbi ljüdstva iz obširne pod-melške župnije. Pevci so mu zapeli v zadnji pozdrav in odhajali s solznimi očmi in z zavestjo, da našega dobrega Franca ni več. Naj počiva v miru. NOV GROB 24. decembra zvečer je na svojem stanovanju v Gorici umrl g. Peter Julij Kogoj, šolski vodja v pokoju, star 66 let. Pogreb je bil v soboto. Pokojnega so prepeljali v Tolmin, kjer na tamošnjem pokopališču pčivajo že njegovi starši. Na goriški mrtvaški njivi ob Mirenski cesti ni hotel počivati, kajti "neprestano kroženje in ropot letal bi ga motilo v njegovem miru". Rajnki se je rodil v Tolminu in tolmiiiskim hribom je bilo posvečeno tudi njegovo delo in življenje. Služboval je po številnih tolminskih vaseh, tako v Sma-sti, v Cerknem, na Bukovem, v Pod-brdu in dolgo let v Poljubinju. Od tu pe moral v notranjost države, kjer je v bližini Avellina prebi eno leto. Potem je stopil v pokoj in se je nastanil v Gorici, kjer preživlja zasluženi počitek vrsta njegovih stanovskih tovarišev. Bil je mirnega značaja in tudi v mladih letih ni ljubil hrupne družbe. Ves je bil zavzet za svoj poklic, kateremu je mimo svoje družine posvečal vse svoje tru-de in skrbi. Kjer je služboval, si je znal pridobiti ljubezen otrok in njihovih staršev ter ga povsod po Tolminskem hranijo v lepem, hvaležnem spominu. Bil je zaveden pošten in značajen mož, ki si je pridobil za podvig ljudske šole in za porast učiteljske časti v naših gorah mnogo zaslug. S svojim mirnim delom si je med našimi hribovci izklesal trajen spomenik. Naj mu bo lahka tolminska ruša, katero je ljubil, za katero je delal in tudi trpel! Njegovi razžaloščeni družini naše iskreno so-žalje! veličastni pogreb; saj ga je na zadnji poti od domače hiše na pokopališče v Pevmi spremljala silna množica, gotovo precej nad dva tisoč ljudi. Kot človek je bil družaben in živahen ter je posebno ljubil našo domačo pesem. Zato so mu tudi pevci zapeli v cerkvi dve žalostinki, ki sta globoko zajeli žalujoče občinstvo. Naj mirno spi v svoji domači zemlji, katero je res z vsem srcem ljubil: PASTIRČEK PADEL V PREPAD Pastirček Josip Žerjal, star 8 let iz Boršta pri Trstu, je na očetov poziv odgnal ovce na pašo. Dve mladi ovčici pa je imel privezani na vrv, da se ne bi oddaljili preveč od drugih. Ovčici sta fanta vlekli tja, kjer je bilo največ sočne trave, a te je bilo največ na robeh prepada. Bil je siguren za sebe in se podal na malo strmino nad prepadom, tako da sta mogli ovčici doseči travo. Toda zaradi dežja je bila zemlja zrahljana in spolzka. — Fantku se je spodr- KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 LJUDSKO GIBANJE V VIPAVI Naša fara šteje nekaj nad 1300 duš. V letu 1938 smo imeli 30 rojstev in enako število umrlih, med katerimi so trije učakali častitljivo starost nad 90 let. Oklicanili je bilo 12 parov. — Zadnji teden smo pokopa- ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh oririh. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto DUHOVNIŠKE VESTI G. Tone Krapež, župnik v Otale-žu na Cerkljanskem, je bil dne 27. decembra 1938 umeščen za župnika v Butnjah na Vipavskem. Na njegovo mesto v Otaležu je imenovan g. Jože Petrič, kaplan v Cerknem. Za kaplana v Cerkno pa pride g. Dušan Bratina, do zdaj upravitelj v Štomnžu na Vipavskem. PLAZ JO JE ZAJEL Iz Podbrda poročajo: 22-letna T-vanka Bizjak je nesla pred dnevi zjutraj s svojega doma v kacenbaški grapi mleko na železniško postajo, kjer je bila zaposlena pri jugoslovanskih železničarjih. Ker je bil zelo slab dan, se železničarjem ni zdelo nič čudnega, da Ivanke ni bilo ua delo. Domači pa tudi niso nič slutili, ker so menili, da je hčerka na postaji. Nesrečnico je bil pa med potoma. ne prav daleč od rojstne hiše. zajel plaz in jo pritisnil ob skalnato steno. Ko so jo popoldne cdkopa-li je stala mrtva ob steni in je še \ .-dno držala v roki posodo z mlekom. Bila je dobra mladenka in je njena žalostna smrt pretresla vso vas. ŠE ENA ŽRTEV PLAZA V Grantu pri Nemškem Rutu .je šel 69 letni posestnik Jurij Torkar, p. d. Brdar, po vodo k studencu, ki teče nedaleč od njegove hiše Nenadoma pa je pri grmel plaz in je nesrečnega moža pokopal pod seboj. Ko so ga izgrebli, je bil že mrtev. NAJSTAREJŠI GORIČAN Pred dnevi so pokopali v Gorici najstarejšega goriškega kmeta Josipa Brumata. Dosegel je častitljivo starost 97 let. Bil je do zadnjega zdrav in pri polni zavesti ter je skoro do zadnjih dni opravljal svoje dnevne posle. Še pred par leti je sam vodil svoje obširno posestvo. Bil je pošten goriški Furlan. POROKA V torek 27. dec. sta se poročila v znanem Logu na Vipavskem, Adolf Slokar iz Lokavca pri Ajdovščini in Mara Šček iz Vipave. Častitamo. IVAN PAVLIN UMRL Dne 6. januarja je po daljšem bo-lehanju umrl v Gorici gostilničar in posestnik g. Ivan Pavlin, star 69 let. Pokojni je imel upred vojno dobro znano gostilno na Oslavju, kamor so goriški Slovenci kaj radi zahajali. Po vojni se je s porušenega Oslavja preselil v mesto," kjer si je v bližini Soškega mosta postavil nov dom z obsežnimi gostilniškimi prostori. Bil je priden in varčen gospodar ter zaveden Slovenec, ki je tudi svojo družino vzgojil v strogo narodnem duhu. Vneto se je zanimal za javno življenje ter sodeloval tudi pri raznih gospodarskih zavodih. Bil je znan širom naše dežele, zlasti pa po Brdih, kjer je štel mnogo dobrih prijateljev. Kako je bil spoštovan in ugleden, je glasno izpričal njegov SMRTNA KOSA Umrl je, star 75 let, g. Andrej I Mrakič, policijski stražnik v pokoju. I Rajnki je pred vojno služboval večinoma v Trstu in v Gorici; po vojni je bil več let nočni čuvaj v Gorici in je bil splošno znan in spoštovan kot pošten in značajen mož. Doma je bil iz Bovca. Zadnja leta je bival v Pevmi pri Gorici. Naj počiva v miru! PRIJETNA ZIMA Vreme. — Ko pišemo te vrstice (2. jan.) smo imeli suho, hladno vreme. Preživeli smo lepe, sončne praznike in tudi ostali dnevi so bili zimsko prijetni. Nebo je bilo poobla-čeno, včasih je sicer sijalo sonce, pa ni imelo nikake topline in nikakega bleska, venefar bilo je suho. V hribih in na višavah se je naselil suh sneg, ki obeta biti trajen v veselje \seh smučarjev, v nižinah — južno od Kanala preko goriške okolice, Vipavske doline,*Furlanije tja doli do morja — je bilo pa kopno. Toplomer je bil stalno pod ničlo; v ravnini nekaj stopinj, v višjih legah je padel pa tudi pod 10—12 stopinj. Danes je že od zjutraj težko oblačno, popoldne je začelo pršiti, v hribih najbrž sneži. ■k :>:♦>: sme ms: :<♦> m. ..•:«•.. •»: >:♦>. •»:• <♦:• <♦>:,<♦>: >smzm m» mi KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIč DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires ate mg—jate jae >aKWfe •:♦> -a* ,<«¡> »x ¡m&moe sam Núm. (Štev.) 108 SLOVENSKI LIST Str. 5 Drobne vesti iz naših krajev Dolina. — Ko je prišel ponoči 52-letni Anton Mikol, pijan domov se je v takem stanju zaradi malenkosti razsrdil nad 84,-letnim očetom Ivanom vsled nekih besed. V pijanosti je Anton zagnal kamen očetu na nogo in ga lažje ranil. Sedaj se je moral pred sodniki zagovarjati za ne-lepo dejanje. Obsodili so ga na tri mesece zapora in 15 dni z vsemi olajšavami . * Jamlje. — V tukajšnji kotlini so razširili posejano zemljišče. Prekopali so precej zemlje tja do Bresto-vice, kjer je prej rastlo grmičevje. Obetajo si, da bo tukaj dober pridelek žita, posebno še, ker je kraj precej obvarovan pred burjo. * Opčine. — Z vozička je padel 33-letni Čuk Rafael, ko je delal na železniški progi pri Opčinah in se ranil po nogah in levem boku. * Rihemberk. — V Gorici je umrl za posledicami hude operacije posestnik Ivan Turk iz Rihemberka. Pokojnik je daleč na okrog slovel po svojem kremenitem značaju in umnem gospodarstvu. Bodi mu ohranjen časten spomin! * Trst. — 33-letni Alojz Pipan je bil pred sodiščem obsojen na 1 leto, 1 mesec in 15 dni zapora ter 1200 lir denarne kazni. To težko kazen je dobil, ker je ukradel z mostiča za ladje nekoliko medeninastih plošč in jih potem prodal starinarju. Tudi starinarja so obsodili na 300 lir denarne kazni, kar pa mu ne bodo v- pisali v kazenski list. * Trst. — Umrli so: Minič Antonija 72 let, Sancin por. Fonzari Kar-mela 33, Savarin Andrej 31, Ivan-eič Marija 27, Pižmot vd. Kovač Frančiška 85, Ortman por. Koloper Frančiška 62, Rubeša Anton 62, Se-mek vd. Senkovt Uršula 72, Likof Alojz 57. * Trst. — V Port Saidu se je ranil na parniku Andrej Valčic, star 28 let iz Pulja. Prepeljali so ga v Trst. * Trst. — Pri delu se je ranil 35-let-ni delavec Alojz Žagar. Dobil je veliko rano na nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico. Trst. — Težko se je ranila 18-let-na Roza Oblat iz Rocola, ko je padla s kolesa. Z obrazom je zadela ob cestni kamen, se ranila na čelu in po obrazu ter si zlomila desno roko. * Trst. — Ker je ukradel to poletje 25 "angurij" je bil 35-letni Kari Sulčič obsojen na 10 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni. * Trst. — V Genovi so obsodili Angleža Jurja De Lengerke rojenega v Trstu in večjo grupo trgovcev med njimi tudi nekaj Židov, ki so tihotapili tujo valuto v Italijo, na skupno vsoto 2,600.000 lir den. kazni ter 399.000 lir taks. * Trst. — V težkem stanju so pripeljali v bolnišnico 32-letno Emilijo Škerlevaj, ki je padla z okna na cesto. Čeprav je bilo okno visoko samo 2 metra je Škrlavajeva dobila zelo teške notranje poškodbe, tako da zdravniki dvomijo, da bi jo mogli ohraniti pri življenju. * Trst. — Zaradi splava je bila aretirana Antonija Stančič por. Dona-doni. Znjo so aretirali še dve drugi ženski. Tržič. — Duhovnik Fausto Domini, koadiutor v Tržiču, je bil kaznovan na 9 mesecev zapora pogojno zaradi žaljenja oblasti. »OVOST TRŽAŠKEGA ČASOPISA Tržaški dnevnik "II Popolo di Trieste", glasilo fašistične stranke za tržaško pokrajino, je uvedel zanimivo novost, ki bi bila vredna posnemanja. V svojih rubrikah je namreč uvejiel posebno poglavje z naslovom "najbolj ekonomični oglasi',' ki stanejo 10 stotink lire za besedo, t. j «krog 25 par. Oglasi in ponudbe za delo pa stanejo celo samo 5 stotini-lire, t. j. 12 par. To novost je uvedel časopis predvsem zato, da bi povečal število oglasov, ki jih je imel do sedaj zelo malo, na drugi strani pa bi rad omogočil tudi siromašuej šini oglaševanje v listu. Vsekakor je posnemanja vreden. ŠEST NOVIH MISIJONARJEV ZA PARANA Goriški nadškof Margotti je 2. pi m. podelil blagoslov 6 novim misijonarjem. Cerkvena svečanost je bila v kapucinski cerkvi v Gorici, kateri je prisostvovala velika množica ver nikov. Misijonarji so namenjeni \ južno Ameriko v deželo Paraná ob reki La Plati. V TRSTU GRADIJO LADJO 7A JUGOSLAVIJO V ladjedelnici sv. Marka v Trstu "o pričeli graditi veliko carinsko la d jo na račun Jugoslavije. Časopisi Posebno povdarjajo, da je to p1'v o naročilo za prijateljsko državo. La dja bo imela 550 1 jat< >»x >ae»ac< :m& »k 5»k smc mame« mtomc sag ■■■■■■■■hhiihIi KROJACNICA MOZETIČ Če si namerava« kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires OGENJ V PODBRDU Posestniku Maksu Groharju v Podbrdu je požar hudo poškodoval hišo. Gasilci so ogenj sicer obvladali. škode pa je vendar le 10.000 lir. NAGRAADE Z NAJBOLJ OBDELANA ZEMLJIŠČA Nagrado za najbolj obdelana zemljišča je pretekli teden sprejelo, kot poročajo tržaški listi, okrog 500 posestnikov iz Goriške pokrajine. Nagrade znašajo od 50 lir do 500 lir. Večjo nagrado so dobili le veleposestniki, ki so z boljšimi sredstvi dosegli lepše uspehe kakor slovenski kmet na svoji nerodovitni kraški zemlji, k' ji le največja pridnost izvabi najpotrebnejši živež za prebivalstvo, V TROJANAH BODO GRADILI VODOVOD Dolgoletna želja vseh občanov, ki bi radi prišli do zdrave pitne vode, se bo v tem letu izpolnila. Trojane leže namreč na vrhu precejšnje vzpetosti, čez katero vodi tudi državna cesta iz Lukovice in Črni graben na Vransko in eClje in nimajo dobrih studencev. Ena vas bo napeljala vodovod iz dva kilometra oddaljenega izvira, druga pa prav tako daleč z druge strani. Skupno rabijo torej Trojane 4 kilometre vodovodnih cevi. Če bo vse po sreči, bodo že spomladi začeli z gradnjo. ZIDAVA PALAČE KULTURNIH USTANOV V ZAGREBU Banska uprava savske banovine namerava v kratkem razpisati natečaj za zidavo monumentalne palače, v kateri bodo nameščene vse zagrebške kulturne ustanove. Zemljišče za zidavo te palače je že določeno. Zagrebška inženirska zbornica ob tej priložnosti je naslovila na bansko upravo spomenico v kateri zahteva med drugim, da mora biti zidava monumentalnih palač rezultat širo. kili natečajev in mišljenja mnogih strokovnjakov, ne pa da načrte za vse javne stavbe izdelujejo kar u-radniki državnih in samoupravnih oblasti. KONFERENCA O GOSPODARSTVU V SKOPLJU Konferenco o najbolj perečih gospodarskih vprašanjih Južne Srbije sta imela v Skopi ju s tamkajšnjimi gospodarstveniki trgovinski minister Kabalin in poštni minister Pante Jo vanovic. Južna Srbija ima svoj posebni gospodarski ustroj ker prideluje predmete, ki jih v drugih pokrajinah države povečini ni (opij, bombaž, sviloprejka in delno tobak.) Na konferenci so se gospodarstveniki najbolj pritoževali nad novo uredbo o trgovini z opijem in podobnimi mamili. Južni Srbijanci pravijo, da so določbe nove uredbe mnogo prestroge in preveč omejujejo že itak zmanjšano proizvodnjo opija v naši državi. Že svoj čas je ženevska kon-ferencija glede zmanjšane proizvodnje pri nas, nova uredba pa to vrsto y _ M imsfs>9m>mvmpm,:r: mujmün&MKMMctmasKKmmL Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. eiVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSeij, Šibka pljuča. 2ELODEC: upadel, razSlrjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. CREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, U6ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,— PLAČEVANJE PO $ 6.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAIJSTI Je edini te vrste v Argentini. _ Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sefiao pladevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE industrije skoro zatira. Trgovinski minister je potem pojasnil, da mora vlada skrbeti, da proizvodnjo o-pija spravi v sklad s potrošnjo, ki je pri nas dvakrat manjša kakor proizvodnja. POSNEMANJA VREDNI BEOGRAJSKI POLICAJI 414.000 dinarjev so nabrali beograjski policaji in orožniki v enem dnevu za beograjske sirote. Nabirali so po cestah od vseh pešcev in av-tomobilistov. Zbrani denar je pomočnik upravnika mesta Beograda iz ročil mestnemu županu Iliču, ki ga je razdelil med mestne reveže in druge siromake. Reči je treba, da je bila letos karitativna delavnost vseh beograjskih društev mnogo bolj smotrena in organizirana, zaradi čt sar so bili tudi nabrani prispevki skoro dvakrat večji kakor lani. Vsega skupaj so okrog božiča darovali Beograjčani z raznimi vrstami darov za mestne reveže okrog milijon in pol dinarjev. DVA VLAKA OBTIČALA V SNEGU Dva vlaka je zametel sneg na pro gi Štip—Veles v Južni Srbiji. Na dan pravoslavnega božiča je začel padati gost sneg, nakar je zaradi izredno hude burje nastopil silovit mraz. Veter je zametel vse ceste in proge ter onemogočil vsak promet. Tako sta dva osebna vlaka, vsak oó druge smeri, prišla do bližine polja, tam pa zaradi snežnih žametov obtičala. K sreči je bila postaja blizu, da. so potnike spravili v zakurjent-prostore. Šele naslednjega dne so o-ba vlaka osvobodili snežnega oklepa in odpravili potnike na namenjene postaje. Prav tako je" sneg prekalil številne prometne zveze v Liki. Večji del se je moral ustaviti avtobusni promet. strani 32 občin, 119 pa na romunski. ZNAMENITI RAZISKOVALEC ZGODOVINSKIH STARIN UMRL Slavni raziskovalec starin pater Lujo Muranjeu mrl v nedeljo 15. januarja v Šibeniku v visoki starosti 81 let. Kot frančiškan je izrabil ves svoj prosti čas, da je v družbi z ranjkim starinoslovcem Franom Bu-licem neutrudno raziskoval vse spomenike, ki so se ohranili izprvih stoletij hrvaške zgodovine.Nje govo de lo je bilo ^elo veliko. Zaradi tega so mu priredili Hrvatje v Šibeniku pogreb, ki je bil izraz hvaležnosti naroda za vse delo, ki ga je izvršil. ZDRAVILIŠČE ZA ČASTNIKE IN VOJAKE NA TARI PLANIN Veliko zdravilišče za pljučno bolne častnike in vojake bo zgradilo vojno ministrstvo na Tari planini v Srbiji. Zgradba in oprema bo veljala okrog 30 milijonov dinarjev. Preden je bilo sklenjeno, da se bo začelo graditi, so zgradili vremensko opazovalnico. Zdravilišče bodo začeli graditi že na spomlad. DOMAČA PROIZVODNJA FILMOV Zveza domačih izdelovalcev fil ioV mdv se je ustanovila v Beogradu, Zastopana so bila razna društva in družbe, ki so izdelali domače filme i ter izbrali iz svoje srede odbor,ki naj bi bolj smotrno skrbel za razvoj domače filmske proizvodnje. Iz Ljubljane je postal član upravnega odbora novega društva g. Vinko Zor. Sklenili so ludi, naj oblasti poskrbe, da se pri nas ne bo predvajal noben domač film, ki bi se po svoji kakovosti ne mogel meriti s tujimi filmi. TUDI STRAŽNIKI SO PREJELI LETOS O BOŽIČU OBILO DAROV Lepa darila so letos darovali beograjskim stražnikom tamkajšnji av-tomobilisti. Navada je, da na pred-božični dan avtomobilisti polagajo na poseben prostor ob prometnem stražniku na cestnih križiščih svoj t darove v blagu ali denarju. Letos sc bili darovalci zelo radodarni. Vsega skupaj so dobili prometni stražniki okrog 60.000 v gotovini in za 25 000 raznega blaga. Posebna komisija je nato razdelila darove 111 prometnim stražnikom. Vsak stražnik je dobil po 460 dinarjev, poleg tega pa še za vsakega otroka 115, a za ženo pa 230 dinarjev. ANGLEŠKI NOGOMETAŠI BODO IGRALI TUDI V JUGOSLAVIJI Agencija Štefani javlja, da je mednarodni odbor angleške nogometne zveze odločil, da bo angleška nogometna reprezentacija igrala 13, maja 1939 v Milanu proti italijanski reprezentanci, 20. maja v Beogradu z jugoslovansko reprezentanco, 24. maja pa z Romunijo v Bukarešti. NOVA CESTA MED SARAJEVOM IN SPLITOM Predlogi in zahteve, da se zgradi nova cesta med Sarajevom in Splitom so se začele pogosteje pojavljati. Prva je banska uprava v Splitu izdelala načrt za izpeljavo ceste, nato se je pa oglasila še sarajevska banska uprava. Cesta naj bi bila dolga 237 kilometrov in tako urejena, da bi bil mogoč vsake vrste promet Peljala bi skozi več selskih krajev, ki jih ne bi bilo mogoče izključiti od uporabe nove ceste, torej ni mogoče zgraditi samo avtomobilske ceste. SVOBODNA CONA MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO Svobodno obmejno cono med nošo državo in Romunijo so vpeljali za obmejno prebivalstvo iz obeh držav. Cona poteka vzdolž vse meje v o-kraju Vršac in je široka 15 kilometrov. Prebivalci so dobili posebne le gitimacije, s katerimi se smejo sto bodno gibati na obeh straneh in prenašati preko meje po 1000 lejev ali 350 din. Iz svobodnega blagovnega prometa so izvzeti le monopolski predmeti in roba, ki spada pod tro šarino. Ugodnosti svobodnega pro meta bo deležnih na jugoslovanski NAPREDEK POŠTNE HRANILNICE V preteklem poslovnem letu je število vlagateljev na hranilne kr.ji žice narastlo za 54.000 oseb ter jt že prekoračilo 529.000 vlagateljev \ času srednjeevropske politične krize je izvrševala Poštna hranilnica vsa izplačila brez omejitev. Gotovina, ki je bila tedaj dvignjena, je bila po večini na novo vložena na knjižice listanje vlog po krizi je nadkriljevalc saldo vlog v preteklem letu 1937. V čekovnem prometu je vsota izvršenih plačil za 9 milijard večja, kot v prejšnjem letu. Nad polovico vseh plačil (55.7%) je izvršenih brez u porabe gotovine s prenosi ter je bil na ta način znatno olajšan obtok denarja v času napetosti. Navzlic občutnemu znižanju obrestne mere, ki jo je pobirala Poštna hranilnica, je ostala obrestna mera za vlagatelje 4% letno. Večji izdatki so nastali Poštni hranilnici zaradi ustanovitve novih podružnic v Podgorici in na Sušaku, kakor tudi zaradi 'napredovanja in povečanja števila osobja. Tudi kljub vsemu temu je dosegla Poštna hranilnica v pteteklem letu za 6,762.337.14 din večji dobiček kot v prejšnjem poslovnem letu. Čisti dobiček Poštne hranilnice znaša v letu 1938 68,226.853.56 din. AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 £ v $ Str. 6 SLOVENSKI LIST Núm. (Štev.) 108 Bilanca jugoslovanske državne bla-gajne Za 891 milijonov din večje dohod-kakor izdatke je imela državna blagajna v prvih 8 mesecih preteklega proračunskega leta. S tem je bil dosežen rekord, kakršnega naša država že ni zabeležila gotovo deset let. Novembra so znašali državni dohodki 1135.9 milijona, torej za 129.9 milijona več kakor je predvideval proračun. V istem mesecu je bilo izdatkov za 993 milijonov, torej za 22 milijonov manj kakor pa je določal proračun. V osmih mesecih je bilo vsega skupaj dohodkov za 8160 .ni-lijonov ali 50.1 milijona več kakor je predvideval proračun, izdatki pa so znašali 7278.2 milijona, čeprav je do-ložal proračun 8120 milijonov. Vlada je torej porabila celih 841.7 milijona din manj, kakor pa ji je dovoljeval proračun. Iz te razlike poravnava država obveznosti državne bla gajne ter izredne proračunske izdatke, ki jih določajo finančni in drugi zakoni. 2500, velja samo za okoliš beograjskega pravoslavnega duhovnega so dišča. Zanimive pa bi bile številke za področja vseh pravoslavnih sodišč.. Pokazalo bi se, da zakon ni več tista nedotakljiva vrednota, ki je bila pri dedih nad vse v čislih. VELIK USPEH NAŠIH PLESALCEV V LONDONU Izreden uspeh so v svojih plesni in godbo dosegli v Londonu juž-io-srbski Rusaliji iz bližine Djevdjeli-je. V londonskem "Albert Hollu" je bil po božiču festival narodnih plesov in godbe, pri katerih so nastopali tudi Rusaliji in romunski kmetje. Kakor poročajo časopisi, so Rusaliji dosegli s svojimi originalnimi plesi in godbenimi točkami največji nspeh ter so bili predmet velike pozornosti londonskih glasbenikov 111 raziskovalcev narodnega blaga. vore. Italijanski gospodarski krogi bi ta načrt podprli. Z odločuj )čc strani ta vest, ki že nekaj časa kroži po Rimu, še ni potrjena, a tudi zanikana ni bila. Pričakujejo, da bodo ta vprašanja v kratkem odloilino pojasnjena. NAMESTO WILSON SPOMENIK DOBIJO REVEŽI DENAR Spomenik pokojnemu ameriškemu prezidentu Wilsonu je nameraval po" staviti na Korčuli izseljenec Anton Vilovič v znak zahvale, da se .je ame riški predsednik ob mirovni konferenci zavzel za težnje dalmatinskega prebivalstva. Vilovič je podaril za spomenik 50 dolarjev in pozval še druge, naj se zbirki pridružijo. Kei pa na svoje apele ni našel nobenega odziva, je pisal korčulanski občim naj nabrani denar, okrog 25.000 di narjev, porabi za občinske sirote, MODERNI ČAS PRODIRA TUDI MED PRAVOSLAVCE Do 2500 tožb za ločitev zakona prejme letno beograjsko pravoslavno cerkveno sodišče. Postopek za ločitev zakona je pri pravoslavcih mnogo enostavnejši kakor pri katolikih. Pa tudi ljudje si izmišljujejo vse verjetne in neverjetna, mogoče in nemogoči razloge, zaradi katerih bi radi dosegli veljavno ločitev. Pil hajajo tudi taki prijatelji, ki bi radi med seboj zamenjali žene. Okrog 60 odstotko / jih je takih, ki SO Zapustili svojega zakonskega druga m začeli živeti v priležništvu z drugim ali drugo. In prav ta svoj postopek navajajo kot nujen razlog za ločitev zakonske zv.eze. Nemajhno število je tudi takih, ki se hočejo loči ti že po nekaj tednih zakona, torej še v medenih tednih. Sodišče poskuša zakonske druge najprej trikrat miriti in ju pripraviti do sloge, vendar pa največkrat nima pri teh poskusih nobenega uspeha. Ko vsa taka sredstva odpovedo, razveže sodišče zakon. Tako visoka številka, Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NIKOLI PAŠIČU V ZÜRICHU 11. januarja so v Ziirichu slovesno odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval kot študent Nikola Pašic. Slovesnost je dobila posebno važen značaj, ker je odkritju prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Stojadinovic, eden izmed učencev in političnih sodelavcev Nikole Pašiča. Dr. Stojadinovic, ki skuša pri vsaki priložnosti ohraniti spomin na izročilo Nikole Pašica, ni zamudil tudi te priložnosti, da se je v Ziirichu na povratku z dopusta ustavil in pri;o stvoval slovesnosti na čast velikemu jugoslovanskemu državniku. Napis na hiši je v nemščini in se v našem prevodu glasi: "Veliki jugoslovanski državnik Nikola Pašic je stanoval v tej hiši kot študent na tehniški visoki šoli od leta 1868 do 1872". Poleg dr. Stojadinovica so se slovesnosti udeležile še razne druge odlične švicarske in jugoslovanske osebnosti. Po slovesnosti je bila na našem generalnem konzulatu spominska a-kademija katere se je udeležila vsa jugoslovanska kolonija, župan Ziui-cha, številni ugledni švicarski gospodarstveniki, vsi konzuli ter naša po slanika v Rimu m ženevi. Na aka demiji je predsednik dr. Stojadinovic imel govor, v katerem je poudarjal stare ¿veze med Jugoslavijo in Švico, pohvalil švicarsko gospodarstvo, znanost, zlasti medicino in šoi-stvo, ki nam je vzgojilo več odličnih državnikov, med njimi Nikola Pasi-ča, ki je bil dr. Stojadinovicu učitelj. Govor predsednika vlade je naredil na vse navzoče globok vtis. DR. KOROŠEC SE JE VRNIL IZ ATEN Z ekspresnim vlakom se je vrnil Í2 Aten v Beograd 13. januarja bivši notranji minister dr. Anton Korošec Pred prihodom vlaka so se zbrali na postaji prometni minister dr. Spano. gradbeni minister dr. Krek, notranji minister dr. Milan Acimovic, minister brez listnice g. Snoj ter najožji sodelavci dr. Korošca. Ko se je vlak ustavil, je '•/. vagona izstopil dr. Korošec ves nasmejan in bil izredno dobro razpoložen. Vse navzoče je prisrčno pozdravil ter se z njimi dolgo časa razgovarjal. DR. STOJADINOVIČ SE JE PREKO LJUBLJANE PELJAL V BEOGRAD 13. januarja ob 20.50 se je pripeljal z brzini vakom preko Jesenic v Ljubljano bivši predsednik vlade in T.unanji minister dr. Stojadinovič v sprem šefa svojega kabineta dr. Dragana Protica. Na ljubljanski postaji so predsednika vlade sprejeli in pozdravili ban dravske banovine di. Natlačen in razne druge politične c-sebnosti. Po krajšem postanku se je predsednik vlade odpeljal dalje pro ti Beogradu. PRVA SEJA SKUPŠČINE IN SENATA V ponedeljek 16. januarja je bila prva seja senata in skupščine, ki se je to pot sestala z novo izvoljenimi poslanci. V skupščini je 306 poslancev JRZ zasedlo skoro vso skupščinsko dvorano. Slovenski poslanci JRZ so zasedli sredino dvorane. Svoje prostore pa imajo v sobi, v kateri je bil prejšnji klub neodvisnih poslancev. Pričetek prve seje Narodne skupščine je bil napovedan na 9 uro. Med tem, ko so vladni poslanci za čeli prihajati še pred tem časom, so kmalu po deveti prišli tudi opozicijski poslanci, razen 46 Mačkovih poslancev, ki so se ta dan zbrali na posvet pri Mačku v Zagrebu, kjer so sklenili, da se ne udeleže skupščine. Nekaj čez četrt na deseto je prišel tudi bivši notranji minister dr. An ton Korošec v skupščino. Dr. Korošec je šel med slovenske poslance, med katerimi je ostal do izročitve polnomočij, nakar je odšel na sejo senata. Okrog pol desetih so prišlfv skupščino člani vlade z bivšim predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. Prvo sejo je vodil najstarej|i poslanec Mihajlo Stojadinovič iz eBograda, ki je v lepem govoru o-tvoril prvo sejo. Za tem so bili izvoljeni začasni skupščinski tajniki in sicer: dr. Danic, Dušan Pantič, dr. Jurij Koče in Ferit Gerič. Ob četrt na enajst so že vsi poslanci oddali svoja polnomočja, nakar je začasni predsednik zaključil prvo sejo. Po seji skupščine so člani vlade odšli v senat, kjer je vodil prvo zasedanje začasni predsednik prota Stevan Mi-haldžic. Po lepem govoru je prešel na volitve predsedstva in je bil izvoljen za predsednika dr. Anton Go-rošec. Za dr. Korošca je od 65 senatorjev glasovalo 51 senatorjev. Opozicija, ki je imela 14 glasov pa je oddala prazne glasovnice. Za podpredsednika senata sta bila pa izvoljena dr. Kotor in dr. Miškolin. Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 JUGOSLAVIJA DOBI V TRSTU SVOBODNO LUKO Italijanska vlada bo menda v kratkem stavila Jugoslaviji predle g, naj se v tržaškem pristanišču določi mesto, kjer bo Jugoslavija imeia svobodno luko podobno, kot jo ima v Solunu. Italijanska vlada je baje pripravljena, da svoji sosedi nudi uodnost, ki bi v precejšnji meri o-krepila gospodarske zveze med obema državama. Izražajo tudi prepri čanje, da bo mogoče že v bližnji bodočnosti vzeti v pretres vprašanje o zgraditvi omrežja avtomobilskih ccsl v Jugoslaviji, ki bi se priključilo na italijansko omrežje, tako da bo od Trsta čez Ljubljano do Maribora pe. ljala avtomobilska cesta za težke te CON FRIO, CON CALOR B E B A QUILMES ¡LO MEJOR! ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Obiščite KROJAČNICO LEOPOLD UŠAJ ZA POMLAD ram nudim najmodernejšega blaga iz angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. G ARMENDI A 4 9 4 7 La Paternal — Buenos Aires nad Ptujem sila vetra dosegla svoj višek. Vihar je hudo poškodoval bo-žjepotno in župnijsko cerkev Matere Božje na Ptujski gori. Sila'zračnega pritiska je dvignila del cerkvene strehe in jo treščila z ogrodjem vred daleč proč na tla. Na cerkveni strehi je zazijala ogromna luknja v velikosti 15 za 17 metrov. Tudi župni-šču je odneslo polovico strehe, prizaneslo pa tudi ni drugim prebivalcem Ptujske gore. Posebno huda je škoda na cerkvi, ki je ena največjih gotskih cerkva v Sloveniji. Prav letos so cerkev temeljito preuredili in popravili, sedaj pa bo treba popravljati znova, da se prepreči še večja škoda. NOVE ZRAČNE ZVEZE Francozi so prvi uvedli redni zračni potniški promet čez ozemlje naše države. Že nad 15 let pristajajo na zemunskem letališču francoski potniški aeroplani, ki opravljajo zračni promet od Londona čez Pariz do Bukarešte. Zemuii ima tako zračne zveze z vsemi glavnimi evropskimi mesti. Letos bodo zračne črte francoskih aeroplanov družbe "Air France" razširjene in tako bodo poleg Zemuna in Beograda dobili ugodne zračne zveze z inozemstvom tudi Zagreb, Ljubljana, Sušak, Sarajevo, Dubrovnik itd., ki so zvezani po zračni črti z Zemunoiii. Od sedanje zračne črte "Air France" se bo v Zemunu uvedla posebna zveza do Sofije in Aten. Z zračno črto Zemun— Atene bodo dobila vsa naša mest» direktno zvezo z veliko medkonti-nentalno zračno črto "Air France" Marseille—Atene—Saigon v Kitajski Indiji. Kakor vse kaže, bo družba "Air France" že letos z aeroplani posebne konštrukcije uposta-vila redno zvezo med Parizom in New Yorkoin. Tozadevni poskusi so prav dobro uspeli. Če se bo ta zveza uresničila, kar je že skoraj gotovo, j bo zemunsko letališče in po njem vsa naša letališča, med njimi tudi ljubljansko, dobilo hitro zvezo na to čez-oceansko-zračno črto, ki bo hitrejša in ugodnejša, kakor je črta čez južni Atlantski ocean v Južno Ameriko. S tem bi bil vsekako zelo olajšan za nas tako pomemben in važen promet med domovino in našimi izseljenci v Severni Ameriki. BAVKSIT V HECEGOVTNI Rudaresko glavarstvo v Sarajevu je dalo rudniško pravico za iskanje bavksita y Hercegovini trem druZ' bain, ki majo svo sedež v Splitu. Vsaka teh družb je dobila po dve polji v mostarskem okraju; vsako polje meri po 50 hektarjev. Če se ne bo nihče pritožil, bodo družbe čez tri mesece začele kopati na svojih poljih. SARDELE ZA ČEŠKOSLOVAŠKO Izvoz sardel na Češkoslovaško je vsako leto zelo aktiven. Te dni so odposlali iz Šibenika na Češkoslovaško veliko množino slanih sardel, ki so jih prodali po 5—6 din kilogram- Negovski grad v plamenih HUD VIHAR V SLOVENIJI Dne 16. januarja je na Ptujski gori divjal hud vihar, že nekaj dni je pihal po štajerskih ravninah silen južni veter. Ob 11 dopoldne pa je Sredi Slov. goric se dviga v starem trgu Negova mogočen grad, ki je eden najstarejših v naših krajih ter spada med najlepše gradove v Sloveniji. Grad obstoji iz dveh velikih traktov, zidan je v dve nadstopji ter opasan z mogočnim obzidjem. To mogočno zgradbo je 28. decembra pretelega leta zadela zla usoda ter jo do polovice uničila. V sprednjem traktu ima Prosvetno društvo v Ne-govi svojo dvorano. Ta dan ob 8 zvečer so iz te dvorane nenadoma švignili skozi okno plameni in kmalu nato je pričela goreti tudi streha. O-gromni ogjeni zublji so oznanjali daleč naokrog usodo, ki je zadela sta ri grad. Požar je spravil vso okolico na noge. Ker nima trg sodobnih zvez, ni bilo mogoče priklicati pomoči iz sosednih krajev, ki imajo moderno opremljene gasilce. Pač pa so prihiteli na pomoč gasilci iz Ivan j-cev in sosednih vasi ter so se trudili skupaj z domačimi prebivalci vso noč, da bi ogenj omejili in ga zadušili. Bila je skoraj nadčloveška borba s plameni v veliki višini in silnem mrazu, ki pa je bila poplačana z uspehom, ker se jim je posrečilo rešiti vez zadnji trakt. Na sprednjem traktu je ogenj uničil streho in prvo nadstropje. V pritličju je ostalo stanovanje gospodarskega upravitelja Antona Ivanuše nedotaknjeno. Pač pa je zadela nesreča samega upravitelja. Z velike višine je padel nanj tram in ga nevarno poškodoval. Zlomil mu je več reber in je dobil hud pretres možganov. Poklican je bil zdravnik, ki mu je nudil pomoč. Gašenje tega velikega požara je trajalo vso noč do jutra. Sedaj štrle v srak samo očrneli zidovi brez strehe. Negovski grad je last kneza Traut mannsdorfa, ki živi stalno na su-detsko-češkem ozemlju. Ta knez ima v Sloveniji več posestev. Največje pa je negovsko. Upravo posestva vodi poseben urad v Ljubljani, ki mu na-čeljuje g. Polec, dočim vodi upravo negovske graščine gospodarski in gozdarski upravitelj, ki stanuje v gradu. Grad je bil svoj čas krasno opremljen z raznim starinskim pohištvom Imel je tudi obilo starega orožja drugih starih zanimivosti, ki jih še stari ljudje v Negovi pomnijo. Pred svetovno vojno pa so knezi Traut-mannsdorfi večino teh dragocenost» prenesli na Dunaj, da so si tam o-premili svojo palačo. Nekaj opreme je še ostalo v negovskem gradu ki je bil zelo dobro ohranjen in vzdrževan ter bi še stoletja kljuboval zo bu časa. Zgodovina gradu je zelo pestra. Prvič se Negova imenuje v zgodovini leta 1106, ter je grad tedaj nedvomno že stal. Grad sam pa se imenuje prvič v zgodovini leta 1524 kot last rodbine grofov Spornhei-mov. V last rodbine TrautmannsdorJ je grad prešel v začetku 17. stoletja Bil je potem večkrat prezidan in po pravljen. Grad je bil močno utrjefl in je služil za ves severnovzhodni del Slov. goric kot trdnjava proti napadom Turkov in ogrskih roparjev. Kakšna bo njegova bodoča uso? da, pa sedaj še ni znano. VsekakoJ bi bilo želeti, da bi lastniki uničeno poslopje in streho spet popravili i® rezidali, ker bi s tem ohranili ta zgo dovinski spomenik pred propastjo-^ POSLUŽUJTE Sr PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! RESTAVRACIJA ""PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik . EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Trgovina čevljev BELTRAM Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin. Se priporoča ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA PATERNAL (Si Nuni.. (štev.) '108 SLOVENSKI UST Str, 7 Lep dan smo doživeli -iífloábara ,>>i ' soaei1? ;. A onir, '^¿¡i vem, k'áj bo, tako si misli riio'í-.da kdo z nevoljo. Gotovo bo spet od nove maše... No, tisti, katerega nič ne zanima, naj nikar ne čita, kot jaz ile eitam stvari, ki me ne zanimajo. Mnoge pa prav gotovo zanima fa stvar, posebno tiste, ki niso mogli priti zraven bodisi radi dalje, bodi-šPradi vremena. Lep dan smo doživeli. To je pa kar res. Čeprav bi mogli reci, dá dan'sam na sebi ne zasluži posebne pohvale. Saj smo se s treskanjem zbudÜrih je kaj nemilo zalivalo žejno zemljo. Pa sem pomislil: Nam res ni na uslugo, če bo takole neusmiljeno razsajalo in tako zalivalo... Pa bo vesel kmet, ki ima tudi pravico do tega, kar je njegovi §>etvi treba. Pa tudi .to: po vročini zadnjih dni, bi bil pač neznosen dan, če bi ne prišlo malo hladu. Tisti, kateri so se na novomašno slovesnost gotovo namenili, si bodo že tudi dežnike poiskali. Bila je ura devet in še kaj več. Kar prazno je bilo vse. Vsak je do zadnjega čakal doma, če se bo zve-drilo. Pa se ni. In tedaj je bilo treba kar na pot in so pričeli prihajati. Tudi s taksiji in ko je bila deseta ura, je bilo že dovolj vernikov. Belo oblečene so čakale deklice, ko so duhovniki pripeljali novomaš-nika. Vodil ga je pater superior očetov Kamilov, župnik pri sv. Neži, Slovencem dobro znani P. Gaspar. | s^fe pojavil tukaj Kot diakon in subdiakon gta ga spremljala g. Kastelic in g. Doktorič. V spremstvu sta bila še en tovariš 110-vomašnikov in en kaplan bazilike sv. Jožefa. S križem in cvetjem je sprejela novomašnika Vidmarjeva Irenca na kar smo ga vodili v cerkev. Do oltarja sta ga spremila z družicami tudi boter in botra: gospod in gospa Suban. Vhod sfi '¡Svetišče je gotovo najgin-ljevejši trenuhek_;novomašne slovesnosti. Zadonela je! ipéeetno [Novi; :maš-nik bod' pozdravljefi. t. Kontu ne prevzame toplota srca, ob glasovih te tako tople melodije. Slaboten je bil videti novomašnik. Bled in suh. Pa je bila*v njem misel, ki jo je zapisal sveti Pavel: Vse pré-morem v Kristusu, ki me krepi! Med tem ko so pevci zapeli Kirje, se. je prostor v cerkvi do dobrega napolnil. In kljub prijetnemu hladu, ki ga je uznaj ustvaril dež, je postalo v cerkvi kar toplo. Tedaj sem prav do kraja razumel, da je res: kar Bog stori,, prav stori. Le kaj bi začeli, če bi z lepim vremenom navalila velika množica. Saj bi cepali v omedlevici. Tako pa je bilo ljudi ravno toliko, kolikor jih je moglo sveti daritvi primerno prisostvovati. Berilo in evangelij sta bila zapeta po slovensko. Vsekako se lahko postavimo. Ne Nemci ne Italijani in ne Španci ne Francozi nimajo te pravice, da bi pri slovesni maši lahko peli berilo in evangelij v narodnem jeziku, nam Slovencem je pa to dovoljeno. Po evangeliju je bil nagovor, ki ga je imel g. Doktorič. Saj je že sporočil, da ne bo mogel priti. Ni si mogel najti namestnika_ v Montevideu. Zadnji hip se je zadeva uredila in dobro uro pred začetkom slovesnosti V govoru je povdaril predvsem misel, kaj je bil slovenski duhovnik svbjemu narodu v zgodovini in kaj je svojemu narodu danes. V duhovniku se vidi vrednost naroda. Dober narod ima dobre duhovnike. Naš narod jih je vedno imel in jih -še ima, s ^emer si daje spričevalo, da je notranje zdrav in nepokvarjen. Naj bi tudi rojaki v tujini razu- slovenska tovarna mozaika Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del Albert Gregorič J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130 Ana C h rpo va Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z Večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici '' Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz 'ihesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 meli in v svojo korist upoštevali, kakšna je naloga mašnikova in dolžnost do njega. • Nato je bil "ofer'', kakor se je vršil po domovini v vseh cerkvah. Male deklice so otvorile sprevod. Bil je to dogodek, ki smo ga pač prvič doživeli v tej deželi. Med petjem znane pesmi: Bog hvaležno vsi priznamo, da; žalili smo te vsr.... se je podala vsa cerkev na darilno pot, da vsak daruje svoj dar in dobi spominsko podobico. Prav ta del je bil nedvomno najbolj živ spomin na dom, ker na isti način se je ta obred vršil doma ravno ob najlepših praznikih. Le kako bi se vsi zvrstili, če bi bila množica prevelika. Še tako se je zavleklo do poldne, ko je po končani sveti maši zapel novomašnik zalival-nico Bogu. Vsa slovesnost je globoko prevzela vse navzoče. . .Kaj bi doživela mati novomašni-kova, ki nas je komaj v spominu mogla spremljati, ko smo to lepo slovesnost obhajali. Med tem ko se je vršila -v cerkvi slovesnost, se je zunaj vreme ustalilo. Na dvorišču so obstopili novomaš-nika njegovi sorodniki in vaščani rojstne vasi njegovega očeta. Kdo je preje vedel za nje. Kmalu se je družba vsedla za mize, ki so nas čakale lepo pogrnjene v obednici zavoda. Ni bilo malo delo, poskrbeti za vse. Pa so se našle dobre duše, ki so prevzele skrb za mize in tako so nas čakale lepo založene in lepo o-krašene. Velika torta v obliki masne knjige je odredila mesto novomašniku, okrog njega so se vsedli duhovniki in ostala družba, tako boter in botra, bratranci in sosedje očetnega doma Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 in sovaščani. Saj iz Oseka je tukaj precej ljudi. Vitovlje pa spadajo prav v župnijo Osek. Vse mize so. se napolnile. Pa hilo je tako,., da , so. vsi dobili,$vpja mesta. sv d I/lumbar» Kaj .kmalu je pilo živahno razpoloženje. Saj zato je bilo dobro poskrbljeno. Bilo je več sodčkov piva in rujnega vinca in okusnega prigrižz-ka.... Ko je nastopil primeren trenutek je bilo seveda treba tudi marsikaj povedati. Po otvoritveni besedi Hladnikovi je spregovoril starosta omizja P. Superior Gašpar. Že davno vemo, da je on Slovencem naklonjen, a šele iz njegovih toplih besed, ki jih je ob tej priliki spregovoril smo zvedeli, da je njegovo spoštovanje do nas resnično in da res lahko v njem gledamo našega zaščitnika. Saj je bilo vedno res, da nam je v vsakem zaplete-j nem slučaju šel na roko, kolikor je ■ najbolj mogel, a sedaj nam je svojo naklonjenost še ponovno zagotovil. Največja je bila seveda pozornost na besedo novomašnikovo. Občudovanja vredno je, kako si je mogel ohraniti tako dobro slovensko besedo. Saj je že 11 let, ko ima ušesa polna vedno samega španskega; slovensko pa komaj kakoj besedo kje ujame napisano... pa je brezhibno govoril in ne da bi se nato pripravljal. Lepo je tekla slovenska beseda, v kateri se je zahvalil najprej vsem rojakom, ki so pri slovesnosti sodelovali, nato pa je izrekel posebno zahvalo pevcem, ki so zares tako krasno zapeli. Nato je šla po vrsti njegova zahvala g. Doktoriču za no-vomašni govor in za žrtev, s katero je prihitel od tako daleč. Nato supe-riorju Gašparju, botru in botri Su-banovim, dekletom in kuharicam. Med časom kosila se je seveda tudi pesem kaj pridno oglašala in kar hitro je bila ura za popoldansko slovesnost, pri kateri so bile pete litani-je in nagovor v zvezi z novo mašo, ki ga je imel kaplan Hladnik. Po končani cerkveni slovesnosti pa so bili vsi navzoči povabljeni na okrepčilo. Nekateri niso vtegnili zadržati se. Tisti pa, ki so ostali tudi niso mogli vsi najti mesta pri mizah. Toda, saj se tudi stoje lahko kaj spije in prigrizne. Čez 150 je bilo go- Zimska idila v domovini stov. No, pa miza je bila dobro preskrbljena. Saj so se Kati in Fani ter gospa Cotičeva dovolj potrudile, da smo imeli vsega v obilju in smo bili deležni dobrot. Pa še ostalo je, da so imele drugi dan tudi hišne gojenke dovolj prigrizka. Gotovo bo to eden tistih dni, kateri bo ostal dolgo v spominu tistih, kateri so se bili te redke slovesnosti udeležili. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto C ernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 CERKVEN IVESTNIK 12. febr. Novomašna slovesnost na Avellanedi ob 10 uri. Molitve na Avellanedi ob 4 uri. popoldne. Oboje na Man. Estevez 630 (blizu La Blanca). 19. febr. Maša na Paternalu za Se-bastjana Mozetič. Molitve se ne vr-še, ker odpotujem že opoldne. 26. febr. Maša ob 9 uri v Rosariju v kapeli pri slov. šolskih sestrah. Nedeljska slovesnost nove maše se je prav lepo vršila. Tudi fotografije so lepo uspele. Tisti, ki želite katero za spomin, oglasite se to nedeljo na Avellanedi ali naslednjo nedeljo (19, febr.) dopoldne na Paternalu b priliki službe božje. Hladnik Janez. ZGODOVINSKI ROMAN Cariein ljubljenec Nadaljevanje 326 Napočil je pustni čas — pust \ Benetkah! Mi se niti ne zavedamo, kaj vse Pomenijo te besede Mi si ne morejo niti predstaviti, kako se Benečani zabavajo za pust. Tudi pri nas imamo zabave, svečanosti in pustne šale, toda kaj je vse to napram objestni svobodi italijanskega pustav Rimu, Neaplju, Posebno pa v Benetkah! Ze mnogo let ni bilo za pustni čas \ «enetkah tako divno, kakor baš se^ Solnčni dnevi, prekrasne, blage [•oči, zvezdnato nebo, mirno, temno, kakor smaragd zeleno morje, obe: ^em pa še topli, blagodejni vetric, vse to je dovoljevalo bivanje v pri ■"odi brez pvršnikov, — res, Beneča n¡ so bili hvaležni, ker jim je nebo Poklonilo za pust tako lepo vreme Vse muke in nezgode so bile pozabljene. Kdor je trpel prej poma nj-anje, je užival sedaj v vsakem ozi *u> ker sta kraljevali po celem mestu dobrodelnost in gostoljubnost. : Hišna vrata so bila povsod odpt povsod so radi gosta gostoljubno Zgostili. i . ^a, potem so bila tudi društva k%, erih svrlia jo bila, prirediti vsaki fužini prijeten m vesel pust. Tp i^uštva so posojevala Benečanom denar. Kdor pa si ni izposodil *Fparja za veseli predpust in iskal ¡L?íe gostoljubnosti, je ifo lJKb*'st i®^ Pravil. . Zastavljalnice so bile nekaj ¿ted-v.°v pred pustom nabito polno. Zaslu *He ¡W> mastne dobičke. «Bnečayi Mi 'jo svoje najpotrebildjst1 stvari''-T" Zastavljalnico, pa naj bi bila to ceio postelja, v kateri spijo, samo da si priskrbijo dovolj denarja za predpust. Princ karneval je tu! Vsi ljudje so pozabili na svoje skrbi in težave, človek ni bil več le stroj, ki opravlja svoje delo, človek se je počutil svobodnega ! Če tudi ve, da to stanje ne bo dolgo trajalo, da so to le kratke sanje, da bo ta sreča kmalu izginila — vendar živi štirinajst dni srečno in zadovoljno. Danes bo srečen, — kdo ve, če bo še jutri, — kdo ve, kaj mu prinaša meglena bodoč n ost! Okrog devete ure zvečer sta poča si korakala po Markovem trgu dva moška, preoblečena v rdeči domino. Bližala sta se palači Trientino, ki je plavala v morju luči. Danes je le pa grofica Klarisa Pineberg priredila svojo znamenito svečanost, na ka tero je povabila vse odlične predstavnike Benetk. Zdelo se je, da se dominoma nika mor ne mudi, ker sta hodila počasi. Zdajci spregovori eden izmed obeh dominov: — Slišite, Kristenek, upam, da se nam bo nocoj posrečil naš načrt. — Da, Visokost! —r Ne imenujte me tako, moj dra gi Kristenek. Govorite z menoj, kakor se navadno pogovarjajo maske. Nihče ne sme niti slutiti, kdo sem 1'ojdiva v onole kavarno, naročiva «i sladoleda in jaz vam bom razložil svoj načrt. "* Oba sta vstopila v neko kavarno; ki je daleč na okrog slovela radi svo jjh itvrstnih jedi in pijač. Po kavarni so vrvele maske, p¡¿>a na množica je šumela. V elegantni kavarni je vrvelo življenje, ki je na-likovalo velikemu mravljišču. Grof Orlov m njegov adjutant Kristenek sedeta v kot za malo mar- mornato mizico. Niti pogledala nista ostalih mask, ki so se nahajale v njuni bližini, nisea se ozirala po mnogih lepih deklicah, ki so sedele v kavarni. Orlov je nevoljno odbil tudi neko mlado prodajalko cvetlic, ki mu jo ponudila svoje rožČ, čeprav je bila res dražestna. Človek si ne more predstavljati ničesar dražestnejšega, kot je bila ta mlada Italijanka s temnimi lasmi in lepim vitkim stasom, svežih lic in velikih, črnih oči, ki so se svetile kot dva diaamnta. — Ta deklica pa je res lepa! — vzklikne Kristenek in se ozre za njo. — Človeku naravnost prija, če vidi sedaj kak obraz brez maske. — Ta deklica sicer izgleda nedolžna, toda stavim, da bi zadostovalo nekoliko lir, da vzbudi vnjej nežnost in da pristane na vse. — Toda pusti va sedaj to, moj dragi Kristenek. Stvar, ki me sedaj zanima je važnej ša, kakor pa vse prodajalke cvetlk na svetu in tudi če bi vsaka bila prava Venera! Grof Orlov je počakal, dokler ni natakar prinesel naročene pijače. Nato si oba prižgeta cigareto in obi gospoda, ki sta imela oči pokrite i maskami, začneta šepetati. — Dragi moj Kristenek, vi veste da je minilo že štirinajst dni — reče grof Orlv — odkar smo dospeli v Benetke. — Veni, — odvrne odjutant. — Kako bi vendar mogel pozabiti dan našega prihoda? Ali nismo ravno takrat doživeli marsikaj čudnega? Re šili smo grofico Pineberg iz morja in v. njo vred črnolasega gondolierja, ki nas je prevaril, ko naln je pripovedoval, da je to njegova ljubica! — Lopov! — zakliče grof Orlov — Toda čudno, na tega mladeniča se vendar ne morem jeziti: Zelo mi u sraja in večkrat sem mu že ukazal, da me je popeljal z gondolo po beneških kanalih! — Sedaj sem se celo sporijateljil z Gianettinom in ou mi je zelo udan in zvest. — Vsaj zdi se, da je tako, — od vrne Kristenek, — toda vendar bi vas prosil, da mu ne zaupate pre več. Neki notranji glas mi pravi, da igra ta mladenič pred nama le komedijo. Visokost, vi niste opaziii, kako se pogosto njegove oči zaničlji-vo zasvetijo, če kaj pripovedujete o grofici Klarisi Pineberg. Ko pa üte nedavno celo omenili, da' ste smrtno zaljubljeni v mlado grofico, tedai — — Tedaj? Tedaj je Gianettino nenadoma potegnil iz vode svoje veslo in meni Ee je zdelo, da vam namerava z njim razklali glavo! — Nesmisel, moj dragi Kristenek; — odvrne grof Orlov. Ta mladenič se nad menoj res ne more pritoževati. Že marsikateri zlatnik je prejel od mene in jaz ne bi poznal benecan-skih gondolijerjev, če ne bi vedel, da je glavna poteza njihovega značaja pohlepnost po denarju. — Samo če ni ta črni Gianettiuo kaka izjema?! In če je res tako? — vpraša grof in potegne dim iz svoje cigarete, — ali nisem previden? Človek ne more biti previdnejši, kakor sem jaz! Ali ran le z eno samo besedico izdal svojo skrivnost? Ali ne hvalim in slavim lepo grofico Klariso Pineberg, kakor zaljubljeni pesnik? Ali,ne pripovedujem povsod, da jo ljubim, da jo ljubim, da jo obožavam? Kristenek pokima. — Pravim vam, da mi bo načrt popolnoma uspel, — nadaljuje grof zadovoljno. — Grofico Pineberg sem prvič videl na oni svečanosti, ki jo je priredil stari dož nam v čast. •agi moj Kristenek, vi se spomi- njate, da je bilo to onega dne, ko je bil pokopan njegov sin, ubogi Fran-cesce Armidore, ali ne? — Spominjam se! — odvrne Kristenek. — Stari dož je res človek, ki zasluži spoštovanje. Predpoldan je pokopal svojega edinega sina, edino veselje svoje starosti, zvečer pa je pozdravil svoje goste v sijajno okrašenih in razsvetljenih dvoranah svo je palače. Ta človek je močan kakor stari Rimljan! —Ta človek je molčeč, — reče grof Orlov in si prižge novo cigareto. Nikomur ni omenil niti bese dice, zakaj smo prišli v Benetke, nasprotno, predstavil me je celo grofici Klarisi Pineberg. — Kako se je takrat vedla grofica? — Najprej se je malo bala. Videl sem, kako se je prestrašila, ko je slišala, da sem Rus in povrh še, da sem si pridobil njeno zaupanje. Pripovedoval sem ji med štirimi očmi, kako mi je carica nehvaležna, kako sem ji bil nekoč najboljši prijatelj ir-najzvestejši pristaš in kako sem ji sedaj postal krvni sovražnik. In ona mi je vse verjela! — Ali vam je že dkrila svoje načrte? --Ni. Tega še ni storila. Je namreč preveč previdna. Toda to m ti potrebno ni. Ni mi največ na tem ležeče, da bi me smatrala za svojega zaveznika proti carici Katarini. Zadostuje mi, če vidi v meni človeka, ki jo ljubi! — Visokost, ali-ste pa tudi gotovi, da je'tako? — Prepričan sem! Ali res ne v';dJ-le, da Klarisa vedno prebledi, kadarkoli se ji -približam, takoj nato pa jo polije temna rdečica? Ali niste o-pazili, da .se mlada. grofica Klarisa zabava skoraj vedno z menoj, da je skoraj vedno z menoj, da je skoraj o y ENSKI List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Nedavno je prišlo v Barnaulu, V Altajskem gorovju v Rusiji do hudih bojev med delavci in vojaštvom^ Izšle so namreč nove določbe zakona o delavskih sodiščih. Delavci pa niso so hoteli v teh določbah nič vedeti. PaČ pa se jih je zbralo kakih 15 tisoč ter začeli s pravim uporom. Razbili so razne naprave v mestu in kakih 20 vagonov na tamkajšnji postaji. Šele došlemu vojaštvu se je po hudem boju posrečilo pomiriti nezadovoljne delavce. v DOBITE 1 na vsakih 6 slik, ki stanejo ©d $ 3—6 , lepo sliko v barvah, f Odprto tudi ob nedeljah. i Atelje MARKO RADALJ j Facundo Quiroga 1275 in 1407 f U. T. 22 - 8327 f DOCK SU D Potratne ženske Pariški modni mojstri izdajajo vsako leto skupno z družbo United Press, seznam desetih najbolje oblečenih, oziroma potratnih žensk na svetu. Za leto 1938 so izdali sledeči seznam : Gospa Antonor Pantinojeva, snaha bolivijskega gospodarja cina, voj-vodinja Windsotska, ki je zadnja leta bila prva, vojvodinja kentska, baronica Evgenija Rotsehildova, beguni Kanova, Harrison Williamsova, markiza Pariška, Gilbert Millerjeva, gospodična Martínez de Hoz, sorod-niea bivšega guvernerja province Buenos Aires, in žena časopisnega bogataša Jeana Dupuy. Vsaka od teh desetih žensk izda na leto okrog 200.000 dolarjev za obleke in en milijon dolarjev za dragulje. Precej čedna vsotica za neči-mernost. Sonja Henie - prvakinja Bivša svetovna prvakinja v drsanju Sonja Henie, ne nastopa samo na velikih drsalnih prireditvah, kjer mnogo zasluži, ampak nastopa tudi v filmih, kjer jo ljudstvo rado vidi zaradi njene lepote, čeprav so njene igralske sposobnosti prav majhne. Sedaj pa njo in neko filmsko družbo toži bivši igralec Fred Walton za odškodnino 3 milijonov ker sta uporabili njegov rokopis, ga je bil on sam napisal za film, v katerem bi nastopil on s Sonjo nie. Svojo zahtevo po tako odškodnini "Walton utemeljuje z liko popularnostjo, ki jo uživa lepa Sonja. Če se ne gre tukaj spet za kako osebno reklamo, bo ta obravnava precej zanimiva, če bo sploh do nje prišlo. Miren zakon z ženama Mnogi možje bi trdili, da j goče, da bi mogel mož mirno dvema ženama, ker žena ne f bi njen mož imel poleg sebe še dru- L Na rast človeka je mogoče le malo ».y vplivati Preden poiščemo odgovor na vprašanje, v koliko je mogoče vplivati na rast človeškega telesa, moramo napraviti majhen izlet v rastlinstvo, ker tudi tam deluje veliko činiteljev, ki so merodajni tudi na rast človeškega telesa. Saj vemo, da imajo vnanji pogoji, luč, tla, voda, podnebje za višino rastline zelo velik pomen. Vemo tudi, da pri najboljših rastnih pogojih rastline ne dosegajo tiste višine, ki bi nam bila ravno všeč, ampak, da jim je dana neka notranja mera in je nemogoče dos2-či, da bi kaka rastlina rastla kar tja gori v nebo. Znanosti se je posrečilo odkriti v rastlinah neki hormon, ki deluje kot regulator njene višine. Posrečilo se je tudi že z umetnim dodajanjem tega hormona višino rastline znatno zvišati. Podoben, čeprav ne povsem isti proces, se razvija tudi v človeškem telesu. Nemški zdravnik dr. F. Reith je pred kratkim v neki zdravniški ■ reviji objavil razpravo, ki je posvečena temu vprašanju. Pravi, da je tudi rast človeškega telesa podvržena vplivom zunanjega sveta in drugič neki podedovani meri, ki je dana posamezniku. Oba zunanja vpliva, ki tu prihajata v poštev sta: hrana in gibanje. Znano je in skušnje v vojnem času so potrdile, da pomanjkanje hrane povzroča v telesu zastoj v rasti. Povojni čas daje tudi nasproten dokaz: nova opazovanja so pokazala, da mladina teži za višjo rastjo. Pri hrani pa niso toliko važne beljakovine, ampak predvsem vitamini, ki so v glavnem v sadju in zelenjavi. Da pa sedanja mladina kaže telesno stremljenje po višji rasti, nam odkriva novega važnega zunanjega činitelja: gibanje in gojitev telesnih vaj. Toda kakor je rastlinam dana nekaka notranja mera, tako ima tudi človek neko podedovano višinsko u-reditev, preko katere z nobenim športom in nobeno hrano ne more. Vplivanje na rast od zunaj je možno samo v mejah teh notranjih mer Vemo, da ta mera ni pri vseh človeških plemenih enaka. Človek podeduje višinsko mero plemena, kateremu pripada in od zunaj je mogoče vplivati samo na razliko med "največjim" in "najmanjšim" v mejah, v katerih se giblje telesna višina plemena. Izkazalo se je tudi, da rast človeškega telesa ureja neki hormon, ali morda cel več hormonov. Tu se vprašanje dotika bolezenskih motenj v rasti pritlikavcev in velikanov. Znanosti pa se še ni posrečilo dognati, kaj pravzaprav povzroča zastoj rasti v pritlikavi meri, ker povsem zdravi starši imajo večkrat pritlikave otroke in pritlikavci imajo več- krat povsem normalno razvite otroke, pritlikavci torej niso nič drugega kot pač "premajhni ljudje". V podrobnostih vprašanje še ni pojasnjeno, vendar pa je že z gotovostjo mogoče reči, da imajo pri takih motnjah vmes svojo besedo hormni podaljšane možganske žleze, žleze "thynius" in še nekaterih drugih žlez. Od zunaj, z umetnim dovajanjem hormonov se je doslej posrečilo vplivati na rast le v nekaj redkih bolezenskih primerih. Najbrž bo tudi za naprej največ besede pri rasti imela — "sorta". Postopač, ki je vreden drug vlačuge Vlačuga: prizor, ki jih je mnogo v Buenos Airesu go ženo. Pa ver.dar se je to zgodilo . Jan Larmi iz Helsinkov na Finskem se je pred nekaj leti poročil z mladim in lepim dekletom. V tem času mu je mlada žena rodila več otrok. Neki dan se je v mestu srečal z neko deklico po imenu Katarina. Larrnu je Katarina tako ugajala, da jo je po parkratnih sestankih zasnubil in kmalu nato tudi poročil. Svoji prvi ženi spočetka ni povedal, da ima še drugo ženo. Lansko leto pa jo je pripeljal v hišo. Razume se, da sta obe ženi sprva debelo gledali. Ko jima je pa povedal kako stvar stoji in da ima obe enako rad, sta se ženi potolažili. Sedaj živijo vsi skupaj in obe ženi se prav dobro razumeta. Ravno tako tudi otroci, ki so od obeh žen. Ni šla pa ta stvar tako gladko pred sodniki, kjer se je moral zagovarjati radi dvoženstva. Obe ženi sta na sodniji ugodno zanj pričali in tako je bil le prav malo kaznovan. Živeli pa bodo še nadalje skupaj, ker nobena od njih noče zapustiti moža, ki je dober in skrben oče, kakor trdita ženi. Delavski upor v Rusiji na vsakem plesu v moji družbi? — Jaz sem si pa tudi prizadeval in sem igral zaljubljenega človeka. Po klonil sem ji že nešteto daril, ki bi zadovoljili tudi srce kake razvajene kraljice! — Prinesel sem iz Petrograda najdragocenejše nakite in jih položil, tej pustolovki pred noge. — Visokost, to ravno ni bilo težko, — reče malo zasmehljivo mladi Kristenek, — saj bo račun poravna la carica Katarina. Grof Orlov se nasmeje. — Prav imate, Kristenek! — odvrne — račun bo poravnala Katarina. Upam pa, da bo na koncu vendar le vse skupaj plačala naša lepa pusto lovka. Ona bo vse plačala, proklel naj bom, ako je ne bom tekom enegh meseca izročil v Petrogradu, kjer st bodo za vedno zaprle za njo vrata ječe. --Resnično, carica ne more trpeti te tekmovalke. Grofica se izdaja za hčerko carice Elizabete. Od kar sem tu, sem imel dovolj priložnosti, da vidim kako stvar stoji. Pravim vam, da sem se prestrašil, kt sem videl, kako se je že razširila zarota te grofice. — Podpirata jo francoski in angleški poslanik, posebno pa se bodo zbrali okrog nje Poljaki, če jih bo poklicala. Če se mi ne bo posrečilo zadušiti te zarote, bo najbrž dožive la Katarina isto, kar se ji je že pri petilo pri Pugačevu. Znano vam je, da se je takrat Katarinin prestol temeljito majal. Grof Orlov umolkne in pokliče natakarja, ki se je nahajal v bližini Nato naroči čašo vina in jo takoj popije, ko mu jo je natakar prinesel. — Vrag vedi, kaj je z menoj, — nadaljuje Orlov, — v mojih prsih plapola neprestano ogenj, ki ga nc morem pogasiti. Veste, moj dragi Kristenek — se- daj vam bom dal najboljši doka2 svojega zaupanja, — veste li da mi ta pustolovka resnično ugaja? • Res? — Visokost se igra z ognjem in zato se ne smete čuditi, če se boste morda malo opekli! - Opekel? — odvrne grof Orlov in zaničljivo zmaje z rameni, — tako daleč ne bo prišlo. — Ne čutim namreč za lepo grofico Pineberg tega, kar sem doslej čutil za lepe žene. Nc, moja čustva so popolnoma drugačna. Moj dragi Kristenek, veste li, da nikakor ne bi mogel objeti in polju biti te žene, tudi če bi vedel, da morem? --To pa je res zelo čudno in obenem ovira! — Da to je ovira! ponovi grof Or lov| Sedaj je govoril bolj sam s seboj, kakor pa s svojim mladim adju tantom. — Mnogo sem že razmišljal o tem, toda nisem še našel pojasnila. — Sovražim to pustolovko, ker jt sovražnica moje carice Katarine, u ničil jo bom, ker mi je Katarina ta ko ukazala in ker nameravam — priznal vam bom tudi to, moj dragi Kristenek, — ker nameravam zopel osvojiti ono mesto v Katarininem sr cu, ki ga sedaj zavzema Potemkin, ki ga naj Bog kaznuje in mu naj u-niči še drugo oko! --Toda vendar, vedno mi je nekako čudno pri duši, kadarkoli vidim mlado grofico Pineberg, kadarkoli slišim njen glas, kadarkoli začutim njeno bližino. Takrat se mi dozdeva, da je ne smem pogubiti temveč da jo moram braniti in ščititi! — Moj dragi Kristenek, smatrajtt me za svojega prijatelja, recite mi. kaj se dogaja to v moji duši? Saj st dogaja to v moji duši? Saj se je zgo dilo z menoj, ki sem osvojil vsako lepo ženo, ki sem si privoščil vsako ženo, tudi takrat če sem vedel, da sem s tem uničil komu življensko srečo? —Visokost, odvrne Kristenek po kratkem premišljevanju, — ne morem najti pojasnila. Edini razlog bi bil morda ta, da se vam mlada grofica res dopade in da se tudi vi lic morete več upirati njeni lepoti in dražestnosti — Toda, visokost, vi ste mi nameravali odkriti svoj načrt. — Da, hotel sem. — Oh, Kristenek, pravim vam,'moj načrt se ne da poplačati z denarjem. Na podlagi mojega načrta bomo dobili pustolovko v roke! --Ali ga nameravate že danes izvršiti? -Da. — — Visokost, ali mislite, da je že čas? __ — Prepričan sem. — Kristenek poslušajte, kaj sem sklenil. Grof Orlov si prižge cigareto ir začne razlagati svojemu adjutantu načrt, ki ga je skoval, da dobi lépo, mlado Katarinino nasprotnico v .svoje pesti. — Sedaj je pust, — reče Orlov, — pa je tudi najodličnejšim gospem do voljenQ, da dožive pustolovščine, k' bi jih drugače odločno odklonile. —Nocojšnja svečanost v paiač Trientino bo končala po mojem računu okoli enajste ali dvanajste ure Nato pa bom povabil grofico Klari-so Pineberg, da obišče mojo admiral sko ladjo "Česma", ki sem jo dal v ta namen svečano okrasiti. — Na jamborih bodo viseli nešte vilni lampijoni, cela ladja bo bleste la, v moji kabini pa, ki je okrašena z vsemi ruskimi in beneškimi zasta vicami, bo servirán souper. — Prepričan sem, da grofica Pi neberg ne bo odklonila mojega povabila. — Že večkrat sem ji omenjal, da jo bom povabil na ladjo. — Potem bomo takoj odjadrali! — Če se bodo Benečani upirali ali nas morda celo preganjali bomo vr gli v mesto nekoliko bomb, toda ca- rica želi, da se temu po možnosti izognemo. — Sedaj pa, moj dragi Kristenek, naprej! — reče Orlov. — Že je čas, da se podava v palačo Trientino Prepričan sem, da so že vsi povabljeni polnoštevilno zbrani. Grof Orlov pokliče natakarja in plača račun. Oba vstaneta. Nista pa opazila, da je njunim zadnjim besedam prisluškovala za hrbtom mlada prodajalka cvetlic, ki jc iznenadila Kristeneka s svojo lepoto. Ta mlada in dražestna deklica je prisluškovala sleherni njuni besedi Orlov in adjutant sta govorila francoski, ona pa je prisluškovala, pri čemer se je na videz pečala s svojo košarico, kjer je razvrščala rože, na gelje in vijolice. Ah, tu si ti, moj lepi otrok! — reče grof Orlov in poboža mlado deklico po obrazu. — Res, lepa si, kakor tvoja najlepša cvetlica! — Deklica, kako ti je ime? — Ime mi je Lidija, gospod, — odvrne mlada deklica. — Ali imaš ljubčka? — vpiasi1. grof Orlov in se nasmehne. — Pre več si lepa, moraš imeti oboževalca — Gospod, nimam ga, — odvrne deklica. — Obožujem nekoga, toda ta me še ni uslišal. j — Glej, glej — ti torej ljubiš in i to nesrečno, — vzklikne grof Orlov. — Toda kako se imenuje ta srečni človek, ki ga obožuje tako mala, d-a-žestna deklica kakor si ti? --Oh, gospod, vi bi lahko rekli zame kako dobro besedo, —