a ii3sO>»oooooo<>o^ooo>o>>¿vi>p^>g>oo>?»n^oo.«>ry?>¿^^ ::i Aleksander Žižek BEGAVČKA* Zakaj neki so se irharskipomočniki v velikem loku ogibali mesta ob Savinji? Celje je vseskozi tudi v gospodarskem pome- nu predstavljalo center za precej razsežno ozemlje nekdanje celjske četrti, tako da so v me- stu vse do razglasitve obrtne svobode (1859) de- lovali številni cehi, celjski mojstri pa so ponosno in ljubosumno varovali svoje dostojanstvo "mestnih rokodelcev". Z vse večjo specializacijo obrti je postajala struktura cehovske delitve, kakršna je bila v ve- ljavi od srednjega veka dalje, preohlapna. Še včeraj enotno oblikovana obrtna združenja so "razpadala" zaradi delitev znotraj obrtne pano- ge. Táko pot je konec srednjega veka ubralo tudi usnjarstvo1. S predelavo kož so se ukvarjali obrt- Oprosti mi. France Bevk Podatke o različnih podzvrsteli usnjarstva in drugih obrteh je moč najti v odlični knjigi Reinholda Reitha: Lexikon des altan Handwerks (Vom spaten Mitelaltcr bis ins 20. Jahrhundert). Verlag C H Beck, München 1990 Za usnjarje gl geslo "Gerber", str 84-91. Na tem mestu se želim zahvaliti še kolegici Mariji Poči- vavšek, ki mije dala na razpolago vodnik po muzejski zbirki švicarskega mesta Stein am Rhein, iz katerega sem uporabil tudi nekaj ilustracij. (Peter Bretscher Mu- seum Lindwurm Stein am Rhein; Bürgerliche Wohnkul- tur und Landwirtschaft im 19 Jahrhundert. Stein am Rhein 1994). niki različnih panog kot naprimer: usnjarji2, ki so za strojenje težkih, velikih kož uporabljali rastlinsko eresio (hrastovo ali smrekovo lubje), njihove izdelke pa so uporabljali za izdelavo podplatov, čevljev in konjsko opremo (sedla, brzde...), in irharji? ki so strojili finejše kože (ovčje, kozje, telečje) za oblačila, pri strojenju pa so uporabljali mineralni galun. Posebna znanja in postopke je zahtevalo tudi impregniranje us- nja (z maščobami, voski) in izdelava pergamen- ta. Za moj zapis je zlasti pomembna razlika med usnjarji in irharji ter ločeno cehovsko organizi- ranje obeh panog4. Za obe usnjarski panogi je veljalo, da je bila pot do mojstrstva dodobra ote- žena, dosego mojstrskega naziva pa je bolj kot "stanovsko ljubosumje" ovirala precej visoka za- četna investicija. Nemški izrazje Rotgerber ali Lohgerber. Weißgerber Andreas Gubo v svojem delu Geschichte der Stadt ••• (Gradec 1909) na strani 289 za leto 1756 omenja potr- ditev cehovskih privilegijev nanovo ustanovljenega skupnega usnjarskega ceha (Lederer- und Rotgerberu- nion), ki bi lahko pomenil vnovično združitevvseh "us- njarskih poklicev " v mestu Žal listine, kije bila v Gubo- vem času v zasebni lasti družine Herzmann (usnjarji), v zbirki ZAC ni VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Pri obeh zvrsteh usnjarstva so mojstri nabav- ljali surovine (kože) pri mesarjih5 ali na teden- skih sejmih, kjer so svoje izdelke tudi prodajali. Obdelava kož je tako pri usnjarjih kot pri ir- harjih potekala v treh fazah: najprej so kože te- meljito oprali v vodi (v tekoči vodi/potoku ali posebnih kadeh), jih nato delno očistili (ostrga- li) ostankov mesa in tolšče. Sledilo je namakanje kož v lugu iz apna in pepela, kar je spodbudilo odstopanje dlake. Dlako in ostanke mesa so na- to natančno odstranili (ostrgali) ter kože nato še enkrat izprali, nategnili na ogrodje in zvaljali. V drugem delu so kože najprej zložili v kadi in jih za nekaj dni namočili v močno raztopino eresia, ki jih je prepojilo in rdečerjavo obarvalo. Tako pripravljene kože so nato naložili v strojilne ja- me (usnjarji) oziroma kadi (irharji), kjer jih je olužilo namočeno eresio (zmleto lubje) oziro- ma galun (irharji) - ta proces je trajal več mese- cev (za težje kože v usnjarstvu dlje - do 3 leta, za manjše kože drobnice pa do 3 mesece). Usnjarji so bili zaradi velikih količin eresia (lubja), ki so ga porabili pri strojenju (za 1 cent kož so uporabili kar 4 do 5 centov eresia) navezani na zadostne rezerve te surovine. Usnjarstvo se je tako razmah- nilo zlasti v pokrajinah, bogatih z gozdom. Irharji so galun spočetka dobivali iz Levanta, kasneje pa iz Italije. Strojenju je sledila dokončna obdelava (sušenje, površinska obdelava - glajenje). Tako usnjarstvo kot irharstvo sta precej obre- menjevala okolje. Smrad in onesnaževanje vode sta delavnice tovrstnih obrtnikov pregnala na obrobje mest - najpogosteje na kraj, kjer je reči- ca ali primeren potok zapuščal mestno ozemlje. Delo v obeh obrteh je bilo zelo težko zlasti za pomočnike in vajence, ki so se v smradu in mo- kroti učili tega poklica sprva 2 do 3, kasneje (18. st.) pa celo do 5 let. Medtem, ko je Celje sredi 18. stoletja6 premo- glo 7 usnjarjev (z zadostnim številom domačih vajencev in pomočnikov), ki so imeli svoj ceh, 5 Obrtni red Karla VI iz 1732 je v svojem § 13 med obrt- nimi zlorabami navajal med usnjarji in irharji poseb- no nizkotno navado strojenja pasjih in mačjih kož, od- važanjepoginulih živali (za kasnejše odiranje) ter dru- ženje s konjederci 6 Podatek je iz Schleejevega elaborata za celjsko okrožje CScIileeisches Opus des Cillier CreissAnno 1753 et 1754 - Extract der Gewerb Steuer Bey der Landtsfurstlichen Statt Cilly), Štajerski deželni arhiv v Gradcu (dalje- ŠDA) arhivski fond K & K (Reprezentanca in komora) Sach 112/VI JrtttS. t. •, #' .cáPÍ Zapis ustaljenih pogovornih obrazcev usnjar- jev: pozdrav dveh pomočnikov, zahvala potujo- čega pomočnika za "darilo " (podporo), pomoč- nikov pozdrav mojstru (ZAC, ZOL51 Usnj 18. Stoletje). sta bila mestna irharska mojstra Janez Rieser in Andrej Pilz vključena v graškega, irharskega. Šte- vilčno razmerje med obema obrtema je bilo na- mreč tudi drugod približno 3 proti 1 v korist us- njarjev, saj je irharstvo s prodorom sukna že od 16. stoletja dalje doživljalo svoj zaton. Star običaj obveznega popotovanja pomočni- kov za poslom se je pri usnjarjih ohranil še dol- go potem, ko je obrtno pravo to navado v dru- gih obrteh že opustilo (do konca 19. st.). Prav potujoči pomočniki so bili v manj razširjenih obrteh nujno potrebna okrepitev maloštevilne domače delovne sile. Celjska irharja Rieser in Pilz sta bila tako večinoma navezana na redke potujoče pomočnike, ki so si Celje izbrali za kratko postajo na svojem "učnem" popotova- nju. Posebnih težav7 oba celjska mojstra s svojim cehom v Gradcu očitno nista imela - vsaj spisi v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE konvolutu o kaznovanju ubežnih irharsklh po- močnikov8 o tem ne poročajo; če pa vsaj malo poznamo cehovsko organizacijo, ugotovimo, da so oddaljenejši mojstri poslovali s cehom po na- čelu "daleč od oči - daleč od srca" - po načelu, ki ga je sprejela tudi "centrala", če so vsaj kdaj pa kdaj plačali predpisano naklado in se pokazali na kakšnem sestanku. Cehovski sestanki so ponavadi potekali po us- taljenem redu in v primerno sproščenem ozrač- ju, ki je značilno za ljudi, ki se že dolgo poznajo in ki jih povezujejo skupni cilji ter druži pripad- nost istemu rokodelstvu. Primerno razpoložena druščina se je po glavni maši z zadostno mero dostojanstva podala reševat različne zadeve, po- vezane z obrtjo in upravo, sestanek pa so izrabili tudi za izmenjavo izkušenj in temeljit pogovor, za katerega je med letom posebej v večjih cehih zmanjkalo priložnosti. Vnaprej določen dan za "cehovsko skupščino" je bil pri cehih, ki so po- krivali večje ozemlje (in takih je bila večina), tu- di edina priložnost za srečanje z mojstri in pomočniki iz odda- ljenejših krajev. Po vsem opisanem bi lahko upravičeno sodili, da je šlo pri cehovskih srečanjih za netrav- matične, prijetne dogodke, ki so učinkovito razbijali garaški in monotoni rokodelski vsak- dan - bile pa so tudi izjeme. Celjski mestni svet je 16. juni- ja 1752 slišal in ukazal zapisati pritožbo mestnega irharskega mojstra Pilza, ki naj bi ga na ce- hovski skupščini v Gradcu žalili in poniževali zaradi dveh ubež- nih pomočnikov, ki sta se na svojem pomočniškem potovanju ustavila v Ce- lju, zaposlila pri njem in mojstru Rieserju ter na koncu oba pobegnila v Gradec. Ubežnika so v Gradcu predstavili kot žrtvi trpinčenja, ki sta bili v pobeg naravnost prisiljeni. V pritožbi, ki jo je podpisal tudi mojster Rieser,'; sta oba celjska ir- 7 Pričevanji graških mojstrov Hofmanna in Mcisncrja o precej konjliktnih in trmastih celjskili mojstrih je treba zaradi dogodka samega jemali z rezervo, čeprav po drugi strani ne moremo trditi, da sta bila celjska irhar- ja poslušni in ubogljivi ovčki - " v želodcu " soju imeli celo celjski pomočniki drugih obrtnikov. 8 ŠDA. K & K Sadi 99. 9 Skupščine ceha se zaradi bolezni ni udeležil. harja potožila, da bosta tudi brez drugih kazni uničena že zato, ker k njima po tem dogodku ne bo več nobenega pomočnika10 - prav slednje, namreč gospodarski propad obeh celjskih moj- strov naj bi bil tudi cilj graškega ceha. 25. junija 1752 je celjski mestni svet" na Re- prezentanco in komoro Vojvodine Štajerske v Gradcu naslovil spomenico, s katero je protesti- ral proti odločitvi o kaznovanju celjskih irharjev ter proti obtožbam o maltretiranju potujočih ir- harskih pomočnikov v Celju. Svetniki so potožili tudi nad obnašanjem pomočnikov, ki lenarijo, po svoji volji prekinjajo delo, organizirajo celo nekakšna "pomočniška razsodišča" in nasploh delajo proti obrtnemu redu12. Po tem precej ostrem uvodu so svetniki citirali del 15. člena "obrtnega reda", ki prepoveduje pomočniku zapustiti delavnico (mojstra), če ni prej izgotovil usnja, ki ga je imel v delu, ali če v ta namen mojstru ni priskrbel zamenjave13. Luženje kož v apnu ali pepelu Mestni svet je v svojem dopisu končno podal še svoje videnje zadeve. Pred časom je namreč irharski pomočnik pri mojstru Pilzu Karel Kier- wäger iz Amstättna ne samo sam zapustil delav- Medtcm jima je pobegnil še en pomočnik, neki Benedikt iz Avstrije. Podpisniki so bili Lenart Barbollan (sodnik), Jurij Her- zog Andrej Wolf, Anton Schiferl, Janez Jurij Čik (Tschikh), Ignac Moser, Jožef Krcin in Franc Ksaver Svet. Ta formulacija je precej nejasna - v nekaterih primerih (npr. glede pomočniških razsodišč) se nanaša na že ci- tirani obrtni red (Handwerksgenerale, Fundamental- patent) Karla VI. izleta 1732, v konkretnem primeru § 1.5pa verjetno na cehovska pravila usnjarjev. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE nico, temveč k temu nagovoril tudi pomočnika pri Janezu Rieserju, Antona Raaba iz Češke14. Mestni svet je oba pomočnika poklical predse, opozoril na Rieserjevo bolezen in ju skušal pre- pričati, da se vrneta na delo ter izgotovita začeto usnje, ker pa ju prepričevanje ni ganilo, so ju za- prli v rotovž. Sledeč § 15 in navodilom graškega ceha (sklicevali so se na nek precedenčni pri- mer iz leta 1747), je dal mestni sodnik oba po- močnika pretepsti15, po tepežu pa sta obljubila, da bosta delo dokončala. Namesto nazaj v delav- nico, sta jo ubežnika pobrala v Gradec. Celjski magistrat je na iniciativo obeh mojstrov že pisal graškemu cehu, naj izroči ubežnika in da zadoš- čenje mojstroma. Graški irharji so kot odgovor na te zahteve oba celjska mojstra pozvali v Gra- dec na letni cehovski sestanek, kjer so Pilza žalili v prisotnosti pomočnikov. Ubežnika so takoj ob prihodu v Gradec zaposlili brez potrebnih pa- pirjev (priporočil), in sicer Karla v Gradcu, Anto- na pa v Voitsbergu. Rieser in Pilz sta bila v tem času popolnoma brez pomočnikov, vzrok za to pa je bil složen nastop celjskih pomočnikov, ki so (v gostilni) posvarili vsakega nanovo dospelega, da se "ne bo delalo", dokler ne kaznujejo Pilza, ki so ga "iz- brali" za glavnega krivca zlorab nad potujočimi pomočniki. 8. julija 1752 je graški okrožni glavar grof Franc Krištof pi. Webersberger16 (verjetno tudi zaradi ostre note celjskih svetnikov) zaslišal graška-irharja Antona Hofmanna in Ambroža 13 Prevod 15. člena v celoti: "Mojstrovi svobodni volji je prepuščeno dajanje vina pomočnikom. Noben pomočnik si med tednom ne sme vzeti prosto ali oditi Če hoče pomočnik oditi, mora to povedati v nedeljo po zajtrku in oditi z mojstrovim do- voljenjem Oditi ne sme noben pomočnik, ki prej ni iz- gotovil usnja, ki ga je imel v delu, ali pa zase ni dobil nadomestila (drugega pomočnika) - kršilec tega določi- la izgubi za kazen (tedensko) plačo Mojster brez ute- meljenega vzroka ne sme odpustiti pomočnika med ted- nom, kršilec mora pomočniku izplačati celotedensko plačo Predčasno končanje delavnika se kaznuje z od- vzemom dnevnega zaslužka. " 14 Rojen v Češki Lipi. 15 Tepel ga je celjski četrtni mojster Funkcija četrtnega mojstra je bila povezana s požarno obrambo mesta, ki so ga zaradi lažje organizacije gašenja razdelili na po- samezne "četrti" V začetku 18 st. so v Celju imeli dva četrtna mojstra (A Gubo, n. d, str. 261), kiju je imeno- val mestni svet. V spisih primera Kierwager-Raab se te- pežkarja ne omenja z imenom in priimkom, temveč le s "funkcijo" 16 Njemu je Reprezentanca in komora naložila izvedbo preiskave. Meisnerja17, ki sta osvetlila dogajanje na spor- nem cehovskem sestanku. Na cehovski skupščini so po njunih besedah zaslišali obe strani - mojstra Pilza in oba pomoč- nika, obtožbo (pomočnika) pa je zastopal Mei- sner. Člani ceha so menili, da pomočnikov ne bi smeli pretepati in so mojstru Pilzu naložili plači- lo denarne kazni (2 goldinarja in 24 krajcarjev), ki pa je "obtoženec" ni hotel plačati, dokler za svoj pobeg ne bosta kaznovana pomočnika, kar pa po Hofmannovem in Meisnerjevem mnenju ni bilo smiselno, saj sta pomočnika nastopala kot tožnika. Pilz je sestanek zapustil, ne da bi pla- čal kazen, pomočnika pa so morali nekje zaposli- ti, dokler se stvar ne razjasni. Karel Kierwäger je tako dobil delo pri Hofmannu v Gradcu, Raab pa pri Zisserju v Voitsbergu. Mojstra sta obenem skr- bela, da pomočnika nista zapustila dežele. Ob koncu zaslišanja sta graška mojstra ošvrk- nila še obnašanje svojih celjskih kolegov, ki da sta precej svojeglava (zlasti Pilz) in svoje po- močnike držita precej na kratko, cehu pa z ne- nehnim pravdanjem in pritoževanjem povzro- čata več preglavic in stroškov kot pa v skladnico "nakaplja" iz njunih prispevkov. S temi pričevanji je nastajal mozaik dogodkov, ki so dva rokodelska pomočnika pahnili v pre- cej obupno dejanje. Obrtno pravo je taka deja- nja strogo kaznovalo, odhod "po francosko" pa je pomočniku zagrenil tudi ponovno zaposlitev, pogoj zanjo je namreč bila predložitev doku- mentov (pomočniškega pisma in rojstnega li- sta), ki so po pobegu seveda ostali mojstru18. 20. julija 1752 so preiskovalci zaslišali Karla Kierwägerja (Pilzev pomočnik iz Amstättna), ki je potožil, da ga je celjski mojster prikrajševal ce- lo pri jedači (jed je dobival precej neredno) in mu očital pohajkovanje z drugimi pomočniki. Pilz očitno ni bil zadovoljen s pomočnikovim delom in ga je ob vsaki priložnosti zmerjal, za nameček pa mu je odtegoval tudi plačo (z ženo sta si ga pogosto "podajala", izplačal pa ga ni niti eden niti drugi). Zaradi vsega tega se je v nede- ljo pred Jurjevim19 odločil, da odide. Mojster ga 17 Cehmojster je bil bolan. 18 Zaposlitev pomočnika brez potrebnih papirjev obrav- nava § 2 obrtnega reda iz 1732, ki za ta prekršek za- grozi z denarno kaznijo do 20 tolarjev (glede na višino globe je bil postopek v zvezi s tem prepuščen že uprav- nemu/političnemu oblastvu) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 9 seveda ni hotel pustiti in mu je bojda rekel, da ga bo že "dobil". V ponedeljek je Pilz ženo poslal k sodniku BarboUanu in pomočnika prijavil. Sodnik je Kar- la zaslišal, soočil z "mojstrico" ter od njega zahte- val, naj dela naprej. Karel je to odklonil, sodnik Odstranjevanje dlake in maščobnili delcev pa mu je zagrozil s tepežem, galejo in prisilno vojaščino, če se ne spametuje20. Tedaj je bil pred sodnikom v isti zadevi tudi irharski pomočnik pri mojstru Rieserju Anton Raab, ki ga Kierwàger prej ni poznal, niti ni ve- del za obtožbo, ki ga je bremenila. Oba so po za- slišanju zaprli21, v zaporu na rotovžu pa dva dni nista dobila nobene hrane22. Ves čas so ju silili Jurjevoje 23 aprila (leta 1752 je ta dan padel na nede- ljo), omenjena nedelja pa je bila 16. aprila CA J Stipišić Pomoćne povijesne znanosti • teoriji i praksi; Školska knjiga, Zagreb 1991. Omenjene kazni so predpisane za 'puntarske pomoč- nike" v §§ 2 in 5 obrtnega reda iz leta 1732- "§ 2. Pomočnika, ki seje zaradi svojega slabega vede- nja ali slabe družbe začel puntati in hujskati (druge), je treba glede na okoliščine (težo prestopka) kaznovati z (mestnim, krajevnim) zaporom (Gcfängniß), poslati v prisilno delavnico (Zuchthaus) ali pa zaposliti pri gradnji utrdb . " "5 5... V primeru pomočniškega punta ali nemtrov lah- ko zadene puntarje poleg v § 2 omenjenih zapornih kazni in prisilnega dela tudi telesna ali celo smrtna ka- zen . " To naj bi se zgodilo zaradi sorodstvenih vezi sodnika Barbollana in mojstra Pilza (sodnikov svak) Sodnik Barbollan je mojstroma prepovedal pošiljati hrano zaprtima pomočnikoma, zahteval pa je tudi. da pomočnikoma odtegneta denar za stroške zapora (ŠDA, R & K Sack 99; Zaslišanje Andreja Pilza 24. 7 1752) nazaj na delo, kar sta odklonila, dokler jima moj- stra ne izplačata zaslužka za že opravljeno delo in oskrbo (jed). Po dveh dneh (v sredo; op. avt.) ju je prevzel četrtni mojster, jima najprej grozil s tepežem ter ju kasneje res pretepel s palico, pri čemer je Karel dobil 20, Anton Raab pa 12 udar- cev. Sluga ju je po tepežu znova zaprl in jima za- grozil, da ju bodo tepli vse dot- lej, dokler se ne vrneta na delo. Končno sta privolila v vrnitev na delo, k mojstroma pa ju je odpeljal kar četrtni mojster. "Skesancema" sta mojstra pre- povedala hoditi v gostilno in obljubila, da jima bodo kuhali kar doma. Te obljube Pilz ni iz- polnil, saj naj bi Karel dobil za malico tisti dan le pijačo. Ko si je hotel hrano prinesti iz gostil- ne, mu je mojster odgovoril, da za to potrebuje dovoljenje so- dišča. Kierwàger je po vsej sili hotel, da pride zadeva pred ceh, Pilz pa je izjavil, da ga "ima raje tam (na rotovžu, v zaporu; op. avt.), kot pa ga išče pri cehu" (v Gradcu; op. avt.). V četrtek je Kierwàger sicer delal, vendar je bil od udarcev ves razbolen. Zbal se je, da bo z njim kaj narobe, zato je pono- či skrivaj odšel proti Gradcu po cehovsko zašči- to. Na begu se mu je pridružil tudi Rieserjev po- močnik Raab, s katerim sta se za pobeg dogovo- rila po delu (v četrtek ?). Kierwäger je v Maribo- ru zaradi boleče noge en dan počival, medtem ko je Raab nadaljeval pot in se že pred zglasitvi- jo pri cehu zaposlil v Voitsbergu. Tri dni kasneje (23. julija 1752) je svojo zgod- bo razkril še Anton Raab. Ta je od doma dobil nujno sporočilo, naj se vrne, zato je od Rieserja skušal dobiti dovoljenje za odhod v nedeljo po- poldne, saj ga dopoldne ni bilo doma. Če bi mu mojster dovolil, bi že v ponedeljek od ceha (!) dobil "odpustnico". Namesto dovoljenja za od- hod mu je mojster ponudil povišico, ki pa je ni mogel sprejeti, ker se mu je mudilo domov, še več: v ponedeljek zjutraj je mojster od Raaba zahteval, naj ostane. Po njegovem mojster z njegovim odhodom ni bil oškodovan, saj sta zanj poleg njega delala še dva pomočnika. Rieser ga je prijavil mestnemu sodniku, ki ga je zaslišal in mu ukazal, da mora delati, dokler ne pride nov pomočnik. Skupaj s Karlom sta bila nato zaprta na rotovžu, ker sta VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE odklonila delo, dokler ne dobita zaostalega pla- čila - Antonu je mojster bojda dolgoval celo za hrano. Četrtmojstrovo pretepanje v sredo je na rotovškem dvorišču opazovala precejšnja gruča ljudi (med firbci po izjavah ubežnikov ni bilo nobenega izmed irharskih mojstrov), ob "preda- ji" pomočnikov mojstroma pa je četrtni mojster zagotovil, da se lahko Pilz in Rieser ob vnovični neposlušnosti pomočnikov takoj pritožita sod- niku. Raab je po prihodu v delavnico doživljal vedno nova poniževanja, med drugimi pomoč- niki pa nikoli ni imel nobenega prijatelja, zato se je navezal na Karla, s katerim sta sklenila s svoji- mi težavami seznaniti ceh. 24. julija 1752 sta svojo plat zgodbe povedala še oba celjska mojstra. Andrej Pilz je seveda trdil, da je s pomočniki vedno ravnal primerno, če že ne lepo. Tudi Kierwägerju je skušal v vsem ustreči. Po 14-dnevni preizkušnji naj bi ta zahteval in tudi dobil par hlač, zahteval pa je še veliko več, kot mu pritiče - predujem, ki ga je proti vsem običa- jem izsilil od mojstra, je na delovnik pretopil v vino z nekim Rieserjevim pomočnikom. Že po 3,4 tednih je pomočnik hotel prvič oditi, vendar ga mojster ni pustil (skliceval se je na § 15 in po- močniku zagrozil s sodiščem). Karla grožnje ni- so ganile in je bojda rekel, da ga "noben hudič ne bo zadržal". Svoj odhod je napovedal vnovič čez tri tedne, ko je Pilza na posteljo priklenila bolezen. Kazalo je, da bodo vsa mojstrova priza- devanja23 to pot zaman. Bolezen, pravkar začeto usnje, še bolj pa dejstvo, da je bil Karel tedaj edi- ni Pilzev pomočnik, sta mojstra napotila k temu, da je ženo v ponedeljek 17. aprila poslal k sodni- ku Barbollanu. Sodnik je po neuspešnem "po- govoru" pomočnika zaprl, "prepričal" pa ga je šele tepež. Po tepežu je pomočnik delal še en dan, nato pa ponoči pobegnil, pri čemer je poš- kodoval dve ograji in uničil več posevkov na vr- tovih. Če Pilzu s svojim pomočnikom ne bi pri- skočil na pomoč tast (Rieser), bi bil obračun ško- de še precej višji od 60 goldinarjev24, kolikor ga je po njegovem stal Karlov pobeg. Pilz si ni mo- gel kaj, da ne bi v svoji izjavi potarnal nad svojo "revo", ko so njega - bolnika zvlekli na Telovo25 v Gradec, ga tam posadili na zatožno klop brez pravice do zagovora in mu na koncu naložili še globo, namesto da bi pravično kaznovali oba "pobega". Konec koncev da on ni kriv za tepež, ki ga je ukazal mestni svet. Podobna je izjava mojstra Janeza Rieserja, ki je odklonil odpust pomočniku Raabu, saj naj bi nje- govo pismo od doma ne predstavljalo zadostne- ga razloga za odhod. Svoji hčeri (Pilzevi ženi) je prav Rieser svetoval, naj gre k sodniku. Antona Raaba je naznanil sam (odvedel ga je sodni slu- ga), za tepež pa ni vedel vse dotlej, dokler mu o tem ni povedal četrtni mojster. Anton Raab mu je s pobegom naredil za 30 goldinarjev škode. Vse od Raabovega pobega Rieser ni imel več pomočnikov, saj je moral zaradi popivanja od- pustiti enega, drugega pa so mu "speljali" potu- joči pomočniki in je pobegnil. Za nadaljevanje dela mora najemati dninarje, kar je drago, vsake- ga potujočega irharskega pomočnika pa v go- stilni pričakajo celjski pomočniki in ga odvrnejo od tega, da bi ostal in se zaposlil v mestu. Celo graški ceh zaradi neplačane Pilzeve globe noče več pošiljati pomočnikov v Celje. Graški ceh26 se je na sestanku odločil kaznova- ti Andreja Pilza zaradi pretepanja pomočnikov, ki ni dopustno, saj sicer v deželo ne bo več no- benega potujočega pomočnika. Skrb zanje (hra- na, pijača, stanovanje) je zaupana mojstrom v mestu, kjer se taki popotniki ustavijo. Graški ceh po besedah svojih predstavnikov ni nikogar od- vračal od poti v Celje27, je pa res, da so bili z obe- ma Celjanoma nenehni problemi, ker sta potu- joče pomočnike na vse načine zvitorepila. Stvar se je čez poletje nekoliko polegla, graški glavar pa je to zatišje izrabil za izrek kazni28. Raab je dobil osem dni zapora, Kierwäger pa si je s svojim ščuvanjem k nepokorščini poleg os- mih dni zapora prislužil še post. Hkrati je We- bersberger svojega celjskega kolega zaprosil za informacije o poteku "sojenja" v Celju in za zasli- šanje vseh vpletenih. Naslednji spis, povezan z "irharsko problema- tiko", je nastal sredi septembra 1752. ^.septem- bra je namreč celjski okrožni glavar Jožef Anton 23 Pomočnika je prosil, naj ostane še 14 dni. 24 Propadla bi celotna količina že pripravljenega (valja- nega) usnja, kar bi povzročilo med 200 in 400 gld ¡ko- de (po izjavah obeh mojstrov) 25 1 junija 1752 26 ŠDA, R & K Sach 99; Zaslišanje mojstrov Antona Hof- manna in Ambroža Meisnerja dne 24 7 1752. 27 Opravljanje mojstrov in pomočnikov je bilo z vsemi ce- hovskimi predpisi strogo prepovedano. 28 ŠDA, R&K Sach 99; Dopis graškega okrožnega glavarja z dne 31. 8. 1752 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 Zbirka usnjarskega orodja pl. Führenberg v pismu pojasnil, da sta mojstra neposlušna pomočnika zgolj (pisno) naznanila mestnemu sodniku, s samim tepežem pa nista imela nič, kar sta povedala že sama. Magistrat se je za kaznovanje (tepež) odločil zaradi hude kr- šitve § 15 obrtnih (cehovskih) pravil, ker sta po- močnika odločno zavračala nadaljevanje dela in s tem ogrožala oskrbo meščanov z usnjem. Ma- gistrat je ob tem dogodku nekritično zaščitil mojstra, mestni sodnik pa je bil v zvezi z linčem že ukorjen. Bivša mestna sodnika Čik in Schif- ferl sta glavarju bojda izjavila, da irharji s svojo nedisciplino prav izstopajo in da z drugimi po- močniki zdaleč ni takih težav kot z njimi. Obe- nem sta opozarjala, da bi utegnil graški ceh s tem, da v Celje ne pošilja pomočnikov, doseči, da oba celjska irharja obubožata in izpadeta z li- ste mestnih davkoplačevalcev. 26. septembra 1752 se je graški okrožni glavar Webersberger svojemu celjskemu kolegu zah- valil za poročilo in objavil svojo salomonsko od- ločitev: celjski magistrat naj v podobnem prime- ru nikoli več ne poseže po palici, mojstru Pilzu se kazen (2 gld 24 kr) odpusti, ker v postopku pred cehovskim tribunalom ni imel možnosti obrambe, pomočnika pa bosta kazen prestala v Gradcu. Za nameček je glavar Webersberger ukoril tudi graški ceh zaradi pavšalnih obsodb. Zadeva s tem seveda še zdaleč ni bila rešena - oba nesrečnika je bilo vendarle treba še zapreti, da "se dopolni njuna usoda". Štiri mesece kasneje29 po- močnika še vedno nista odse- dela svoje kazni, za nameček pa je pomočnik Anton Raab še / / pobegnil iz Voitsberga. Nad Ji / glavarja Webersbergerja so se ' f / po omenjenem dopisu zgrnili / črni oblaki. Birokrate iz Repre- zentance in komore je seveda zanimalo, zakaj obeh pomoč- jo j nikov ni utegnil kaznovati kar pet mesecev od izreka kazni, ali pa od njiju oziroma njunih mojstrov ni izsilil plačila varšči- ne. Webersbeger se ni potrudil niti toliko, da bi svojim pred- stojnikom sporočil, ali je v tem času zaprl vsaj Kierwagerja in odkril Raabove pomočnike pri pobegu (zlasti jih je zanimalo, če je Raab dobil mojstrovo od- pustnico)•. Končno je bilo "osmešeni" Reprezentanci in komori dovolj, zato je bil za preiskavo Raabove- ga pobega določen mariborski okrožni glavar Maks Sigmund pl. Bendel. Bendel se je stvari lotil pri ubežnikovem moj- stru Zisserlu, ki se mu je po zaslišanju1' zazdel precej bolj nedolžen kot celjska irharja. Zisserl je povedal, da mu je Raab ob prihodu (28. 4. 1752) pojasnil okoliščine odhoda iz Celja, vseh 15 tednov (do 6. 8. 1752) pa je svoje delo dobro opravljal, zato tudi ni bilo ovire, da za "popotni- co" ne bi dobil pohvalne odpustnice, saj Zisserl za zaporno kazen, ki jo je imel Raab na vesti, ni vedel. Bendel je zgodbi očitno verjel, precej manj pa Reprezentanca in komora, ki je Zisserlu sicer spregledala prvo Raabovo zaposlitev brez 3<> ŠDA, R & K Sadi 99; Pola "JAM/ARIUS", 26. januarja 1753, Popis Reprezentance in komore glavarju Wc- bersbergerju. Webersberger si je kot preverjen pisarniški lisjak blisko- vito zavaroval hrbet in je v svojo obrambo Reprezen- tanci in komori jadrno dostavil številne dokaze: nalog celin, naj oba obsojenca pod pretvezo "dostavi" na krc- sijo, nalog graškemit mestnemu sodniku za izvršitev kazni ter izjavo obeh graških mojstrov Zisserla in Hoj- manna. s katero jamčita za oba pomočnika. Izvrtal je tudi podatek, da ceh podeželskim mojstrom (tudi Zis- serl je bil eden izmed njih) zaradi oddaljenosti potrjuje odpustnice kar "na zalogo", mojstri pa jih po potrebi sa- mo izpolnijo. Od ceha je izvedel, da lahko Raabovo vr- nitev na prestajanje kazni dosežejo preko irharskega ceha v Raabovem domačem kraju na Češkem. ŠDA, R & K Sach 99; Snopič "MARTIUS"; Poročilo M. S. Ilendla z dne 28. 2. 1753. VSK ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE papirjev, zato pa mu je ob njegovem pobegu (in izstavitvi odpustnice) izrekla kazen 20 gld32, ki naj bi jo od njega v 14 dneh izterjal Bendel. Spet sta dvignila glas tudi oba celjska irharja.33 Pilzu naj bi v letu 1752 odšli kar trije pomočniki, ki so svoje službovanje v Celju sklenili z dvod- nevno popivko v eni izmed mestnih krčem, za svojo vrnitev na delo pa so zahtevali vsak po ene usnjene hlače in 24 krajcarjev dodatka (nakla- de). Zaradi tovrstnih pomočniških "muh" ima mesto namesto 10, 12 irharskih pomočnikov le še 2 ali 3- Celjska mojstra sta zato od oblasti zah- tevala, naj jima dovoli sprejemati vajence pogo- steje kot doslej. Uk je, kot rečeno, trajal pet let, mojster pa je lahko sprejel novega vajenca šele po nadaljnjih dveh letih (mojstra sta se zavzema- la za odpravo tega dveletnega premora). Odgo- vor, ki je prispel iz Gradca, je na Pilza in Rieserja verjetno deloval kot hladna prha - dveletni pre- mor po izučitvi vajenca je utemeljen s cesarsko potrjenimi cehovskimi pravicami (skratka zace- mentiran), glede konfliktov s pomočniki pa naj se mojstra sama lepše obnašata in v sporih poiš- četa zadoščenje pri magistratu in/ali cehu. V začetku julija 1753 je bil Zisserl na svojo prošnjo zaradi zadolženosti in petih mladolet- nih otrok oproščen plačila denarne kazni34, saj so mu očitno verjeli, da mu Raab za svojo kazen po vrnitvi iz Gradca ni povedal. Ne vemo, če je Raab ta čas (od avgusta 1752 do julija 1753) res prebil ob očetovi bolniški poste- lji, gotovo pa medtem ni odslužil svoje kazni. Zaporu se je do poletja 1753 očitno uspešno izmikal tudi Karel Kierwäger, ki je še vedno de- lal pri graškem irharju Hofmannu. Plaz, ki so ga sprožili udarci, zadani na dvoriš- ču celjskega rotovža35, se je poleti 1753 končno polegel. Koliko, če sploh kaj, je k temu pripomo- gla nedatirana peticija graških irharskih pomoč- nikov, ne vemo. V njej so se seveda postavili v bran svojih "sotrpinov" (za odpust sta prosila v skladu s cehovskimi pravili) in obsodili celjska 32 Sklep Reprezentance in komore z dne 23. 3- 1753, isti snopič. 33 S svojim predlogom sta se najprej (po pravilih) obrnila na celjsko kresijo, kije zadevo s spremnim dopisom, da- tiranim 20. 2. 1753, poslala Reprezentanci in komori - ta jo je odstopila Webersbergerju, ki je za pojasnilo za- prosil kar graški irharski ceh (neposredno, hitro in učinkovito). 34 ŠDA, R&K Sach 99; Snopič "JULIUS" mojstra, ki sta z uporabo "vseh prevar" dosegla njuno obsodbo. Pomočniki so za svoje delo do- bivali 30 krajcarjev tedensko, kar se jim je spričo težkih pogojev dela vsekakor zdelo premalo, "lojalni" pa so morali biti tudi ob mojstrovem bankrotu. Svoj protest zaradi kaznovanja obeh begavcev so sklenili z ugotovitvijo, da "v Celju pomočniki ne bi smeli biti problem, saj ima me- sto dobro prometno lego", in s prošnjo, naj obe- ma odpustijo kazen, da bosta lahko nadaljevala s potovanjem za zaslužkom. Konec spisov o pobegu dveh irharskih po- močnikov iz Celja po enoletni preiskavi si lahko razlagamo na več načinov. Novo pisarjenje zaradi (skupaj) šestnajstih dni zapora zaradi precej minorne zadeve, se je ver- jetno tudi uradnikom počasi priskutilo, še pose- bej ob dejstvu, da se za obsodbo niso pretirano zavzemali niti stanovski kolegi celjskih irharjev (graški mojstri). Graški ceh je bil (verjetno) za- dovoljen že s tem, da je (pre)domišljavega Celja- na krenil po prstih vpričo zbranih mojstrov in pomočnikov. Rieser in Pilz sta poslej verjetno potiho sprejela kakšnega vajenca tudi v času ob- veznega in cesarsko potrjenega dveletnega pre- mora - z goiobradimi dečki, ki so v mojstru še vedno videli absolutno, nesporno avtoriteto in jih starejši sodelavci ter gostilniški zrak še niso utegnili pokvariti, sta imela verjetno precej več veselja in manj stroškov. Gotovo sta v mestu ob Savinji še dolgo (če že ne z veseljem) plačevala zapovedane davke.36 3 $ Gre za stavbo na Glavnem trgu (danes nosi številko 18), ki jo je dal novopečenim meščanom grof Friderik II. najprej v uporabo, njegov sin Ulrik II. pa v popolno last kot rotovž. Zapor je bil v dvoriščnem delu 36 J 767 se omenja kot irharska obrt le še Pilzcvjus, ki ga je po smrti Janeza Pilza (Andrejev sin?) prevzela vdova Elizabeta. Ta je izvedla kar nekaj izboljšav • "vodno" delavnico je izpred mesta (na Bregu) prestavila kar v hišo (na trgu), bivšo (ločeno) delavnico pa je spremeni- la v vrt Komisija, kije zadevo pregledala, je spremem- bo sicer načelno dovolila, če pa bi smrad ali odplake motile sosede ali mašile odtočni jarek, je Elizabeti grozi- lo zaprtje delavnice. (A.Gubo: Aus den Rathsprotokol- len der Stadt Cilli; Beiträge zur Kunde der ste- iermarkischen Geschichtsquellen, 26/1894, str. 104, 106, 107). V 70 letih 18. st. se kot celjski irhar omenja Jakob Hillinger (mestni svetnik; Gl. A Gubo. Geschichte der Stadt Cilli, str. 294, 303). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 Zusammenfassung Die Ausreißer ... oder: Warum Weißgerbergesellen einen weiten Bogen um die Stadt an der Savinja machten Während es in Cilli in der Mitte des 18. Jahr- hunderts 7 Rotgerber (und genügend heimi- sche Lehrlingen und Gesellen) gab, die ihre eigene Zunft hatten, waren die städtischen Weißgerbermeister Janez Rieser und Andrej Pilz Mitglieder der Grazer Weißgerberzunft. Das Verhältnis der beiden Gewerbe betrug überall circa 3 zu 1 zugunsten der Rotgerber, da die Weißgerberei seit dem Vordringen der Tuch- ware ab dem 16. Jahrhundert ihrem langsamen Untergang entgegensah. Der alte Brauch der obligaten Gesellenwan- derung zur Arbeitssuche blieb bei den Rot- gerbern noch lange erhalten, während das Gewerberecht dies in anderen Gewerben bis zum Ende des 19. Jahrhunderts bereits ab- geschafft hatte. In den weniger verbreiteten Gewerben waren aber gerade die wandernden Gesellen die nötige Verstärkung der wenigen heimischen Arbeitskräfte. Die Cillier Weißger- ber Rieser und Pilz waren darum großteils auf jene seltenen Wandergesellen angewiesen, die sich Cilli als kurze Station auf ihrer "Lehrwan- derung" ausgesucht hatten. Am 16. Juni 1752 hörte der Cillier Stadtrat die Beschwerde des städtischen Weißgerbermeis- ters Pilz und befahl ihre Niederschrift. Pilz war angeblich auf der Grazer Zunftversammlung wegen zweier flüchtiger Gesellen verunglimpft und gedemütigt worden. Diese Gesellen hatten im Frühjahr desselben Jahres auf ihrer Gesellen- wanderung in Cilli haltgemacht, bei Pilz und Rieser gearbeitet, und waren schließlich nach Graz geflüchtet. Dort wurden sie als Opfer von Quälereien dargestellt, die zur Flucht geradezu gezwungen worden wären. Beide Meister hätten nämlich alle möglichen Betrügereien verbrochen und erreicht, daß die Gesellen eingesperrt und geschlagen wurden, nachdem sie wegen Meinungsverschiedenheiten mit den Meistern, die ihnen keinen Lohn und keine regelmäßige Verpflegung gaben, nicht mehr arbeiten wollten. Für die Gesellen setzten sich die anderen Cillier Gesellen und schließlich auch die Grazer Weißgerberzunft ein, die den Cillier Meistern Eigensinnigkeit und unmen- schliches Verhalten gegenüber den Gesellen vorwarf. Die Angelegenheit wurde vom Grazer Kreisvorsteher Graf Franz Christoph von We- bersberger und anschließend vom Marburger Kreisvorsteher Max Sigmund von Bendel unter- sucht. Beide berichteten der Repräsentanz und Kammer des Herzogtums Steiermark in Graz. Keiner der Beteiligten wurde nach der ein Jahr dauernden Untersuchung bestraft, aller- dings mußten die betreffenden Meister eine Geldstrafe zahlen (der Cillier Meister wegen Grausamkeit gegenüber Gesellen, der Grazer Meister wegen Beihilfe zur Flucht vor der Strafe, d.h. wegen Ausstellung einer Urkunde für den Flüchtigen). Die zwei geflüchteten Gesellen mußten je acht Tage Haft verbüßen. Obwohl die Flucht der zwei Weißgerber- gesellen keine rechlichen Konsequenzen für die Beteiligten nach sich zog, ist die Ange- legenheit von Interesse. Sie zeigt nämlich die komplizierten Beziehungen innerhalb der Zunft und die Rolle der staatlichen (landes- fürstlichen) Organe, die weitgehend erfolgreich in Streitigkeiten zwischen den Wirtschafts- und Verwaltungsrelikten der Vergangenheit, d.h. Zunft und Stadtrat, eingreifen. VSE ZA ZGODOVINO