LISTEKVILKO MAZI: K letošnjim publikacijam Mladinske Matice. Usodna ovira razmahu slovcnsk« knjige je predvsem majhna naklada, ki knjigo. po= draži preko mere ter jo tako napravi širo^ kim masam skoraj nepristopno'. Napačno je tolikokrat ponavljano jadikovanje, da gine zanimanje za knjigo. Dokaz temu je pridno posečanje javnih knjižnic, kjt-r si človek za mal denar lahko izposodi knjigo. da jo vsaj prečita, ako že ne more, da bi postala nje* gova last. Našlo pa bi sc tudi več kiupc'ev, ako bi se knjiga izdatno pocenila, kar pa Je mogoče samo pri veliki nakladi. Sevtda so1 še drugi vz-roki, zakaj se naše knjige tako malo razpeča. V trdem boju za obstanek primanjkuje marsikomu poleg sre?T= stev tudi časa, da bi mogel misliti šc na kaj drugega, kaj imenitnejšega nega je trda skor> ja vsakdanjega kruha. Edina in seveda jako dvomljiva duhovna paša mu jc dnevno ča* sopisje s svojimi umazaniimi senzacijami pod kričečimi naslovi: uboj, samomor, poneverba, osknumba in kakor se že pravi tem moders nim žurnalističnim cvetkam z raznimi naDih* njenimi prilastki: zverinski, zagoneten itd. Zastran lepšega je treba včasih tudi malo zmikastiti »tuji šund«, da gre potem »doma» či« bolje v denar. Tako se zastrupljajo ljud= ske množice že dolgih deset let, dobro in zdravo čtivo pa st1 praši poi knjigotržnicah, ali pa sploh ne najde z.aložnika ... Edin trden jez tej splošni, žalostni de* kadenci so književne družbe, ki morejo s primeroma veliko naklado poceniti tudi do* bro knjigo ter jo tako razširiti do zadnjih vasi. Zato je take družbe, v kolikor imajo čist in zdrav program in se ne love za profi« tarstvom, iskreno pozdraviti. Taka institucija j.e tudi Mladinska Ma« tica. Njtna naloga je še prav posebno važna, ker gre za prerojenjem in poživljenjem na« še^a toliko zanemarjenega mladinskega slov« stva, ker hoče za vsako ceno1 iztrebiti nc« zdravc izrodke, ki se zadnja leta ponujajo mladini pod zvenečim imenom mladinske lš.njige, česar pa navadno niti dakč ne zask« žijo, naposled, ker omogoča s skrajno poce» nitvijo zares dobre knjige tudi najrevnejšim, da si jo nabavijo. Mladinska Matica pripravlja te dni ekss ptdicijo svojih drugih publikacij. Dvanajst tisoč lanskih naročnikov se je pomnožilo v dvajset tisoč. Lani okrog 40.000 knjig, letos prtko 81.000, ker dobi vsak naročnik topot za isto naročnino kakor lani nainesto treh kar štiri lepe, zanimive in prikupno oprem= ljene knjižioe. To je vsekakor odličen n.aprc dek institucije, ki obratuje takorekoč samo z moralnim kapitalom, to je z zaupanjem ? zdravo idejo, ki ima vse pogoje, da sc še krepkeje razm.ahne in postane žarišče našega mladinskega slovstva. Malo je slovenskih knjig, ki bi dosegle ali celo presegle našo letošnjo naklado. V Ljubljani ntmara nobene. Prav gotovo pa gre Mladinski Matici prvenstvo v izredno nizki naročnini. Kljub veliki nakladi se mar= sikdo po pravici čudi, kako je mogoče za bo« reg,a kovača nuditi troje, da celo četvero oru ginalnih literarnih del trajne vrednosti, bo« gato ilustriranih in okiusno opremljenih. Vsem tem bodi na uho povtdano, da le z ncsebičnim delom in ljubtznijo do stvari. Kdor pozna ogromne tiskarske stroške, ki pogoltnejo okrog tri četrtine naročnine, uva« žuje velike izdatke za klišeje in honorarje za prispevke, naposled pa še upravo in ekss pedicijo cele gore knjig, bo kmalu uvidel, da je treba tu dobro go&podariti ako hočemo uravnovtsiti dohodke in izdatke. Naročniki so sicer letos prispevali za upravne stroške in ekspedicijo po pol dinarja, kar bi pri prs votno določenih treh knjigah popolnoma zadostovalo, ne pokrije za sedaj niti polovice teh stroškov, zlasti, ako bi se morala ckspe« dicija tudi letos izvršiti po pošti. Zato se bo treba poslužiti železnice in drugih cenejših promctnih sredstev, kj-er bo to pač mogDče in ako bo še dovolj časa na razpolago. Pos verjeniki, ki bj mogli v taikih kna.jih prevzeti večje poŠiljke in jih razdeliti sosednjim šo« lam, todnosno, ki bi morda osebno ptevzeli knjige pri odboru Mladlniske Matice, naj bi to čimprej javili po dopisnici. Knjigc> bodo pris pravljene okrog 15. junija. Prihodnje leto pa bo treba pri štirih knjižicah prispevati vsaj 1 Din za upravo in ekspedicijo, dočim ostans naročnina neizpremenjena. Ako sc število naročnikov še dvigne, recimo na 25 tisoč, za kar im.imo še dovolj reztrv, potem bo mogla MatiGa misliti tudi nekaj nase, to se pravi, da si bo nabavila nekaj potrebnega inven« tarja in morda tudi preskrbela lasten lokal, kje.r bo mogla nemoteno opravljati svoje velike in vedno večje posle. Doslej še ne more imtnovati svoje lastnine niti enega sa» mega stola. kaj šele mizo ali omaro! Res» SploSne vestl— Ralzdlke — izplačane. Za izplačilo druge polovice <razlik je otvorjen kredit in denar na razpolago. Ker se mora izvršiti izplačilo razlik po pravilniku o poslovanju računo* vodstvenih odsekov, je sestavil in razposlal »računski odsek Ijubljan&kega ir- maribor* skciga prosvetnega oddelka v Ljubljani« pla* čilne sczname razlik na vse šole v podpis. Čim vrnejo vse šole sezname, se izvrši takoj izplačilo razlik. — Naša glavna skupščina. Glavni od* bor je sklenil na svoji zadnji seji, da se bo vršila glavna skupščina UJU v Zagrebu in _to iz razloga, kcr se tam še ni vršila in tudi, ker bi to bilo zelo koristno za ustvarjanje enotne učiteljske organizacije na Hrvatskem, kjer še vedno obstoja Savez Hrv. Učit. Dru=štev. — V zadnjem času pa je prišlo beo* grajsko poverjeništvo z zahtevo, naj se vrši glavnia skupščina v Beogradu. Ker vztraja Izvršni, kakor tudi glavni odbor na svojem sklepu, se bo vršila glavna skupščina v Za* grebu. — Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubs ljani Veliki župan ljubljanske oblasti je po slal poverjeništvu 18. maja t. 1. S. br. 1882 nastopinii dopis: Vodstvo poverjeništva ju* goslo'venskega učiteljstva je poslalo Njego« vemu Veličanstvu kralju Aleksandru brzojav ko, v kateri mlu izraža svojo zahvalo in vda« nost 'Zato, ker je blagovolil dovoliti, da nosi ljubljansko' vseučilišče v bodoče Njegovo ime. Po Najvišjem nalogu Njega Veličan* stva kralja, dostavljenem mi po kabinetu go=> spoda ministra za notranje posle, sporočam naslovu za izrazc zahvale in vdanosti srčno zahvalo. — Veliki župan: Dr. VodiopiiVec 1. r. _ 1919.—1929. Deset let drž. sltotvenske osnovne itn meščanske šole v Mariboru. Ure« dil Drago Humek. — Založil »Učiteljski dom« v Mariboru. — Maribor 1929. Str. 80. — Ob proslavi desetletnice slovenske šole v Mariboru je izšlo gornje delo, ki je verno zrcalo delovanja slovenskega učitdjstva za naše šolstvo v centru predvojnega nemšku* tarstva. Trnjeva jc bila pot in težko delo, a idealizem slovenskega učiteljstva je prema* gal vse ovire in s pomočjo merodajnih fak« torjev povzdignil naše šolstvo na višek in ga danes po 10 letih lahko stavimo <za vzor vse-> mu šolstvu v maši državi. — Mnogi članki v knjigi opisiijejo ovire, ki jih je moralo pre* mostiti slovensko učiteljstvo, ki )e po pre» obratu prevzelo mariborske šole. Opisan pa je v knjigi tudi ves razvoj šolstva in pedago" škega delovanja v Maribcru in zato knjigo učiteljstvu najtopleje priporočamo. — Učiteljem, ki pirip.elje.ja oitnoke na izs let V Ljubljano, ali govore pri domoznanskem pouku o Ljiubljani priporočamo, da si naba= vijo> za=se in za otroke knjižico »Razgled z Ijubljanskega Grada«. Nihče od vas. ki pni« dete1 v Ljubljano ne bo .pozabil peljati otroke na Grad. Saj od tam vidite vso Ljubljano in daleč naokrog slovensko zemlja. Ni je primernejše točkc za domoznanski pouk, kot je to. Knjižica opisuje paložaj Grada, pri» stop dn obhod po njem, mesto in obmcstje, okolico in obzor, ki se deli v Krimski sektor, Triglavskii sektor, Kamniški sektor. Zelo za« nimivo in podučno so opisani kulturnojzgo-1 dovinski pogledi. Ob koncu je pa še seznam knjig in spisov, na podlagi katerih st vsakdo lahko globljc seznani s posameznimi podrob« •nostmi. Ob sklepu je pridejana še karta okolice z vsemi točkami, kv se vidijc z r.az= gleda. Ta karta je posebno prikladna za šole, ker na njej ni brezštevilnih podrobno* sti, temveč so naravnost plastično izražene le glavne točke, z vsemi vrhunci, ki se vidijo lz Ljubljane, od Triglava do najbližjih točk Šmarne gore, Rožnika in Golovca. Idealno se bodo dali izvesti na podlagi tega relijefi na :»mizi s peskom«, ki bodo v učencu po« globili in utrdili to, k.ar je videl na izletu. Knjigo je scstavil inspektor za srednje šole v pok. g. Jos. Wester, panoramo pa }e narisal akad. slikar g. Peter Žmitek. Cena knjižicl je naravnost b.agatelna za tako krasno oprem» ljeno delo, t. j. 10 Din v knjigarnah, šole pa imajo to iigodnost, da jo dobe celo po 8 Din, ako naroče najmanj 20 izvodov pri mestnem magistratu v Ljubljand, ki je knjižico založil. Učitelj, ki govori pri domoznanskem pouku o Ljubljani, ns bo mogel preiti preko te knji« ge. Posebno sedaj, ko ima učiteljstvo tudi Velesejmsko razstavo na uporabo, naj upo* rabi to priliko. Glede prenočišč daje pojas^ hila Velesejmska uprava. — Požrtvovalni narodni detlavec je brez» dvoma tovariš Ivan Pečnik. Tam ob robu kumljanske dežel'ce, v maloznani, romantični svibanski .dolini se vsestransko udejstvuje. Vzorni sadovnjaki, smotreno urejene dreves« nice — vse je plod njegovega truda. Nepre* cenljivih zaslug za Svibance si je pa pridobil s tem, da je s pomočjo nekaterih agiU nejših domačinov postavil spomenik v sve* tovni vojni padlim fantom. V nedeljo 12. t. m. je bilo ob navzočnosti domačinov *in gostov odkritje spomenika, ki k> seveda nje« gov osnutek. Po končani službi božji, ki jo je daroval preč. g. vojni kurat F. Bonač, se je vršila lepa slavnost ob spomeniku, ki stoji kot spomin žrtev in dela ob vznožju grička, kjer so nekdaj gospodovali silni Ostrovr* harji. Odkritje je otvoril šolski upravitelj Ivo Pečnik; v temperamentnem govoru je očrtal vse silno trpljenje in žrtve padlih za naše osvobojcnje. Majhna šolarica je v primerni deklamaciji razkrivala boje in gorje vojnikov. Preč. g. vojni kurat F. Bonač nas je s svojo običajno magično silo govora ganh do solz. Za primerno razpoloženje sta skrbela svu banski in radeški moški zbor in radeška godba. Po končani slovesnosti se je vršila v osnovni šoli drama »Mrak«, ki je še enkrat z vso elementarno silo podčrtala vso tragiko vojnih let. Bila je precizno naštudirana ter zelo lepo podana. S ponosom in hvaležnostjo je gledalo ljudstvo na svojega učitelja, ki mu je na tako lep način pokazal, kako se vsaj malo odškoduje padlim svojcem, ki so 2rt. vovali svoje najdražje za našo prelepo ztm* ljo. Tovarišu vsa čast! —fc, — Pedagoška centrala. Dne 22. maja se je vršil v MariboTu 11. dislfluzijski aastanek Pedagoške centrale v teikočem letu. Nada* ljevala in zaključila se je razprava o flaformi dunajskih šol. Zanimiva in stvarna debata, ki so se je udeležili tov. Grčar, Vranc, Osterc, Habcrman, dr. Poljanec, Juvančičeva, Skala i. dr., je privedla zbrano učiteljstvo (bilo jih je preko 60) do zaključka, da je v scdanj? dobi obnova vzgoje nujna in neobhodtao po» trebna. V času, ko se rahljajo družinske vezi, ko se majejo družabni stebri ter padajo avtoritete, ki hočejo vladati s surovo silo in izunanjo disciplino, je treba vzgojiti človeka z notranjo disciplino, človeka, ki ne bo po» šte-n, plemenit in delavsn zaradi zunanjih predpisov in zunanjega pritiska, nego bo de» lal, dobro iz notranjega nagiba in prepriča* nja. Dunaj nam kaže v tem oziru pot; ni šepopoln, ali njegove bogate izkušnje nas Ia» hko obvarujejo prcd marsifcatero zmoto, ki dunajskim prvoboriteljem <ni bila prihranjes na. Da se izkoristijo izkušnje, ki so jih dobili naši hospitanti na Dunaju, je storila Peda^ goška centrala dalekosežen sklep, namreč da ustanovi učiteljske delavne zajednice, ki bo» do od začetka formirane po razredih, a se bodo pozneje grupirak tudi iz drugih vidikov, kakor bo nanesla potreba. Z mcdsebojniml hospitacijami, izmenjavanjem izkušenj, skup» nim študijem, diskuzijami ter s pravim tova» rištvom bodo skušale delovne zajednice po« globiti pedagoško delo. — Prihodnji sestanek se vrši dne 5. junija. Na dnevnem redu Je ustanovitev delovnih zajednic. — Spominske liste za iucen.ce ima §e v zalogi Slov. Šolska Matica v Ljubljani (šola na Ledini). S kolorirano sliko in primerniml verzi so lep spomin za učenca, ki zapusti šo« lo. Stanejo samo po 1 Din. Naročite jih za učence zadnjega šolskega leta, zdaj je še čas za to. — Poroka. Poročila sta se na binkoštno nedeljo na Brezju g. Jože Novak, učitelj v Ormožu in gdč. Hermina Mihler, učiteljica v Ormožu. Mlademu paru čestitamo in že« limo obilo sreče. — Poziv učiteljima, koji su maturirali na učiteljištu u Kopru g. 1894. — Koliko je meni poznato, nismcv se mi, maturanti iz g. 1894., jošte sastali iza našega razilaska iz Kopra, osim, što nas je nekolicina prisustvovala glav. skupštinama slov. Učiteljske Zaveze. — Lijepo bi bilo, da ,se bar sada, kada nam je penzija pred vratima, poslije 35 godina, jednom sastanemo svi mi, koji smo još u zv votu. Zato objelodanjujem ovih par redaka u »U. T.« s molbom na svoje- kolege, da se o ovoj stvari izjasne ili u »U. T.« ili možda privatnim dopisivanjem. Ne znam za >adresu nikoga od Vas. — U Kastvu. kraj Sušaka, 23. V. 1929. — Ante Ryšlavy. — Člane(iicie) litijskega učiteljskegja dru« štva nujno prosim, da mi z junijem gotovo nakažejo vso zaostalo članarino za poslovno leto 1928./29. ter prispevek a 5 Din za izvršni odbor v Beogradu. Komur je zmanjkalo po= ložnic, naj si jo nabavi na bližnji pošti za 25 par ter ustavi štev. 13.262. — D. Rostohar, t. č. blagajnik. — Razlika za učitelje, ki so podaH ostav= ko se bo izplačala, če so bili prevedeni in ko bodo napravili prijavo, ka'kor je predpisana za upokojence. — Članom UJU Ljubljana okolica — vzhodni del! Te dni razpošljem vsem članom nove položnice štev. 15.264 s pripisom dolga iz kta 1928. in zaostanka v tekočem letu. Opozarjam, da poteče z jiunijem zadnji obrok polletne članarinc pred sklepom šolskega leta. Stare položnice štev. 12.226 so neveljavne. Samo predsodek je, 5e kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ZIKO brez primesi zrnade kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupa paziti izrecno na ime »ZlKA«, (ki je z^konito zavarovano. Obleke kemično čiB+i, barva, plisira in Kka tovarna JOS. REICH. Med prijateljicami: »Svetujem Vam dra« ga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHTOV »RADION«. — Poglejte današnji oglas!« Stanovska organizacija UJU Iz poverjeniStva UJU. Prejeli smo: : P. n. Udruženje Jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu Poverjeništvo Ljubljana. Za izraze globokega sožalja in iskrenega sočustvovanja ob težki in nepričakovani iz« gubi našega blagega sina in brata dr. Frana Čibeja, kakor tudi za častno spremstvo na njegovi zadnji poti zahvaljujemo se najglo^ bokeje. Priporočamo se tudi p. d. Poverjeništvu, da ohrani blagopokojnika nadalje v dobrem spominii. Ljubljana, 26. maja 1929. Za hvaležno vdano obitelj Fran Čibej. —pov. Poverjeniištvo je nominiralo na poziv Jugoslovenske Matice v Ljuibljamj v njen pokrajinski'odbor tovariša Vekosla« va Mlekuža, učitelja v Ljubljani. Vabila: = LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ne zboruje 2., ampak 9. junija 1929 točno ob 10. uri dopoldne v Šmartnem pri Litiji. — Odbor ima e-no uro pred zborovanjem sejo. — Dnevni red: Situacijsko poročilo; seja širjega sosveta poverj. UJU v Ljubljani; pre' davanje ge. prof. M. Skabernetove o napred* ku modernega šolstva z ozirom na delovno šolo; volitev dclegatov za pokrajinsko skup= ščino; slučajnosti. Z ozirom na aktualno pedagoško predavanje in rešitev važnejših internih zadev, prosi odbor čim častnejše udeležhs — če tudi jo nedelja. Ob tej priliki se bo najbolje dokumentirala Vaša požrtvo» valnost, stanovska zavednost in organizato* rična disciplina! — Odbor. Pevski zbor UJU učiteljstva.—pev. Koncert učiteljskega zbora UJU v Ptuju. Ob priliki 601etnice obstoja »Ptuj« skega učiteljskega društva« dne 8. maja t. 1. smo imeli priliko v zasedeni dvorani Dru» štvenega doma slišati pevski zbor UJU. Ško» da, da se predavanje, ki naj bi služilo v boljše razumevanje modernih skladb. pred izvajanjem programa ob splošnem nemiru, vsaj v zadnjem delu dvorane prav nič ni raz» umelo. Prvič se je pri nas v Ptuju izvajal moderni vokalni program. Umljivo je, da ga publika, četudi je sestajala povečini iz uči^ teljstva, ni sprejela s posebnim navdušenjem. Za take skladbe bo treba publiko šele vzgo« jiti. Učiteljski pevski zbor je v to najbolj poklican, ker bo k svojim koncertom pri« tegnil tudi mnogo učiteljstva. V kritiko k izvajanju posamuznih točk se ne morem spušoati. Mimogrede bodi omenjeno: Pre* krasna Škerjančeva: »Marija in mlinar« kot prva točka, je šla bolj mrzlo mimo nas — zbov še ni bil vpet. Najbolj so ugajale: Pa» pandopulovi svatovski pesmi in Stolcer Sla* venskega — Romarska. od Adamiča pa — Zvesta Kata in Srečna Kata. — Prepričali smo se d odlični kvaliteti zbora in pevovodje Sr. Kumarja, ki se zelo ogiba neumetniških zunanjih tfektov. V zbor bi bilo potrebno pritegniti še nekaj dobrih tenorjev in sopra* nov. Mislim, da Slovenija glede učiteljev« pevcev še ni izčrpana. — Zelimo, da nas Pev» ski zbor UJU obišče vsako leto. — Hasl. — pev »Hlahol Viw>hradsky«, odlična češka pevska družina, priredi 1. VI. t. 1. ob 20. ..uri v unionski dvorani v Ljubljani svoj koncert. Naš zbor pokloni bratsbsimu dru» štvui pri koncertu venec in sodeluje tudi pri sprejemu. Vse člane zbora vabimo, da se koncerta po možnosti udeležc ter poagitirajo za_pbisk med znanci in prijatelji. V smislu odborovega sklepa prosimo, da se udeležifi širše seje artističnega odseka sledeči tovariši(ce): Kumar, Cerut, Primožič, Jovan, Pahor, Stritar, Schubertova in Dekle» vova. Sestaviti je spored za počitniški teča}, ki ga predvidevamo za dni 14. do 21. julija t. 1. Seja art. odseka bo v Učit. tisk. v nedeljo dne 2. junija ob 15. uri. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samo)pomioci. V teh dneh prejmete položniaei za 188.. 189. in 190. smrtni slučaj, to so umrli člani: Zlatka Tušek, Sv. Miklavž, Janko Golob, Št. Jernej in Ana Fink, Celje. Članski prispevek znaša za po« edince 16 Din, za zakonske pare. 31 Din. Zne=> ske nakažite takoj! Za zadnje tri smrtne slučaje so prejeli dediči 34.715 Din. Učit. Samopomoč ima danes 2320 članov. Posmrt-* nina znaša 11.600 Din. nična mati, ki pozablja nase, samo da more čim najbolj osrečiti svojo deco. Med letošnjimi publikacijami so zopet »Kresnice«, nekoliko manjše po obsegu, zato pa bogatejše po vsebini in ilustracijah. Re« mckfdelo je Seliškarjev roman »Rudi«, ki ga bo z vesdjem sprejeLa mladina pa tudi od« rasli. Pipanova knjižica »Kako smo delall raddo«, je pisana tako poljudno in pojasnjena s. tolikimi ilustracij.ami, da jo moremo irne* novati prvo in edino delo te vrste v naši \i* teraturi. V očigled velikemu zanimanju za radiofonijo bo dobrodošla v sleherni hiši. Namesto knjižice o gospodinjstvu, za katero je izšla inicijiativa tako pozno, da ni bilo mogo^če dobiti ustrezajočega rokopisa, izidejo Reharjevi »Začarani krogi«, originalne prav= ljice za naše malčke, ki jim je M,atica tudi dolžna svoj tribut. Nameravana knjižica o goapodinjstvu pa izide prihodnje Leto v takl obliki, ki bo ustrezala pretežni večini naših naročnic in bo s pridom segla tja, kjer je najbolj potrebna: v naše podeželske domovc. Kdor bo hotel pošteno soditi, bo moral priznati, da je storila Mladinska Matica s svojimi drugimi publikacijami velik kora^c naprej in tako lahko z zaupanjem zre v bo= dočnost.