Poštnina plačana v gotovini. 60383 Maribor, sofeof* IJ*. »eferiiafia 1938 šte». t. Leto i Cena 1 dinar Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6, Tel. 25-67. izhaja vsako soboto. Velja letno 36 din, polletno IS din, mesečno 3 din. V Mariboru dostavljen na dom letno 48 din, mesečno 4 din. Oglasi po ceniku. Rokopisi so ne vračajo. Poštni čekovni račun 11.787. Vreme od sobote do sobote. (Napoved od 12. do 19. februarja) V južnih predelih Slovenije v soboto in nedeljo delni porast, temperature z možnostjo padavin. Nato zjasnitev, deloma vetrovno, jasno in sončno vreme z nižjo temperaturo, ki bo trajalo srednje dni v tednu. Proti koncu tedna pa je spet pričakovati padavine. — V severni Sloveniji se obeta izrazitejše jasno iu lepo vreme malone ves teden, z delno vetrovnostjo in oblačnostjo sredi tedna in možnostjo manjših padavin. Proti koncu tedna bo temperatura nekoliko padla, na splošno pa bodo dnevi sončni in topli. Zakai edinostt Kdor ne gleda naših razmer in položaja zgolj z ozkega osebnega ali stran-karsko-političnega stališča, more z lahkoto ugotoviti, kako Slovenci malone na vseh poljih in področjih, javnega življenja in udejstvovanja skoraj nič ne napredujemo, nego ponekod celo občutno nazadujemo in propadamo. Nikjer ni moči najti močne volje, jasnega poleta, trdne zavesti in plodnega optimizma. Topo tonemo v malodušju, brezbrižnosti, apatiji do vsega, ali pa se izgubljamo v jalovem oportunizmu, ki ga pa nikakor ne narekujejo interesi in skupne življenjske potrebe naroda kot celote. Podoba je, kakor da nam naše usode ni kdove kaj mar, da zanjo ne moremo ali ne znamo prevzeti trde odgovornosti pred svetom, pred generacijami, ki bodo v verigi dogajanj dalje tvorile naše slovensko narodno občestvo, odgovornosti pred samim seboj in za samega sebe. Vdani in ponižni čakamo in pričakujemo, da sc bo nekaj zgodilo, karkoli že, samo da bi že šlo enkrat mimo nas to neznosno in jalovo čakanje in pričakovanje. Ta malodušnost, ta skrajna pasivnost pa dalje razkraja vse naše javno življenje. Kot celota stojimo ob strani. Zvedavo opazujemo žolčno in poniglavo bitko najrazličnejših oportunizmov, ki se kot zadnje zaostale straže skušajo čim čast-neje rešiti, da bi jih vsaj narodova zgodovina prehudo ne prezrla. Nemočni, razcepljeni in razbiti v brezpomembne drobce smo pognani drug proti drugemu v navidezno nepomirljivo opozicijo, ki zavzema včasi naravnost sovražne odnose. Kot celota, kot skupnost čedalje bolj izgubljamo na svoji veljavnosti in pomembnosti, tako da z nami jedva še kdo dovoli resno računa ter nas upošteva kot enakovrednega gospodarskega, kulturnega iu političnega partnerja in faktprja. V domači hiši, v skupnem domu smo sprti in sovražno skregani, obmetavamo se z blatom, drug drugemu pod^kavamo intrige, iščemo diake v jajcu, debatiramo in tehtamo pravovernost in krivovernost, saniramo in likvidiramo in nič ne čujemo, kako se nad glavami vseh nevarno ruši in poka ostrešje domačega krova. Vsak vidi in upošteva zgolj samega sebe, svoje koristi in svoje potrebe, ki jih sicer zavija v plašč splošnega iu skupnostnega značaja, kadar moleduje in klečeplazi ter skuša s še večjo ponižnostjo ukaniti svojega tekmeca, ki je sicer tudi navajen kleče-plaztva in moledovanja. In tej igri pravimo navadno taktika, sposobnost in za-služnost ter spretnost, zato da skrijemo pred svojo lastno vestjo vso veliko našo revščino. Posebno tragično pa je, da se je ta razkroj globoko zajedel tudi med najširše ljudske plasti, ki bi morale biti hrbtenica in nosilec celokupne narodne politike, čuvar in stražar narodove usode. Kot žrtve te usodne igre ne padajo morda samo poedinci, nego celi stanovi in ljudske skupine, tako da so najglav-nejši slovenski stanovi, brez katerih si slovenskega naroda še zamisliti ne moremo, prišli v naravnost obupen, položaj. Posamezne časovne injekcije zdaj temu, zdaj onemu, nič ne zaležejo. Narod je skupnosten in živ organizem s prepletenim ožiljem, ki ne pozna privilegiranosti te ali druge žile in uda. Če hoče biti ta živ organizem kot celota jak, odporen in zdrav, potem seveda ne prenese udov z izvestnimi predpravicami, ker se sicer sprevrže v kreaturo kaj čudnih oblik in odnosov. Zato je pač tem težje in usodnejše, če so udi, ki tvorijo organizem, med seboj sprti in sovražni, brez zadostnega spoštovanja drug do drugega, potrebnega sodelovanja in sožitja. V naše zastrupljeno ozračje, v naš razkroj in našo razcepljenost je zato j treba prinesti duha skupnosti, edinosti,! sloge in sodelovanja na vseli področjih j našega javnega življenja. Nad oportuni-. stične, strankarske in kllkarske interese' Slovenci in Nobenega dvoma ni več, da razmerje med politiko in mnogimi drugimi stvarmi pri nas ni pravilno. Slovenci smo žal predolgo živeli tako, da nismo vedeli, kakšno je pravo in svobodno, samostojno javno življenje. Nismo vedeli, da se poti višjih in nižjih slojev dostikrat križata. Zato smo mislili, da svobodna država sama po sebi prevzame politično skrb za nas, ne da bi ji mi dajali svojo smer, ne da bi res spoznali, da smo naša država mi, kar dobro vedo za sebe vsi drugi narodi. Zato so politični dogodki zadnjih desetih let dali Slovencem že dokaj žalostno spričevalo; in nihče ne ve, kakšno bo še. Od naših sedanjih in (bodočih težav nas ne odrešijo prazni iz-| govori, da tudi drugod ljudstvo ne živi dosti bolje. Kakšna je naša vsakdanja re_sničnost v tem vprašanju? Kakšna je naša skušnja? Ali smemo upati, da se bo pri nas rezmerje do prave in potrebne politike kdaj spremenilo? Preveč imamo »politikov" in zato je slaba vsa naša politika! Iz tega se mora najti izhod. Prišel je čas za resno ljudsko politično delo, a ljudstvo še nikdar ni bilo v naših osvobojenih deželah tako malo udeleženo v politiki, kakor lani in letos. Ziv-ljensko važne stvari so se dogodile brez nas in se utegnejo Jul.i že obrniti celo proti nam. To je žalostna ugotovitev, toda potrebna. Kajti tudi mi smo narodTki mora dajati najprej sam sebi račun. Vsak narod mora vselej misliti in računati sam zase, če noče, da mu bodo drugi računali in mu krojili usodo po svoji volji iu — po svojih koristih. Korist in življenjska potreba slovenskega človeka in slovenskega ozemlja zahtevata svojo, samostojno slovensko politiko. Nobeden izmed mladih politično zvestih ljudi ne dvomi danes o tem, kakor tudi nihče več ne dvomi o tem, kaj vse obsegajo današnji politični dogodki. Prav nič dvoma ni več, da posega politika v našem času — pa bodisi slaba ali dobra politika — že v vse življenje. Ni ga človeka, ki ne bi zanjo trpel in vedel. Kajti časi miru so minili. Prav zaradi tega pa, ker se tiče vsega in vseh, je politika važna stvar za vsakogar in je važno, kakšna je. Vsak pošten človek bo zaradi tega moral ljudstvu priznati zahtevo, da mora biti politika za deželo pravilna in dobra. Ljudstvo sme to zahtevati, ker ono redi državo in politike. Manj pa se pri nas zavedamo, da ljudstvo to pravico zase mora zahtevati. Za to naše ljudstvo in večinoma tudi naše izobraženstvo do danes še nista pokazala pravega smisla. Morda pri nas samo gospoda že dobro ve, kaj se ji hoče. Premalo pa pozna in premalo ji je za slovensko deželo. Navadno beremo v mestnih časopisih, da naše ljudstvo in izobraženstvo za svobodo še nista vzgojena. Pri tem pa ljudje iz mest le prevečkrat preskakujejo in tako preskočijo tudi zelo važne stvari, na pr. vprašanje: Kdo pa naj vzgaja ljudstvo 'n izobraženstvo za samostojno politi- da je politika samosvoja rastlina, da je plod težkega truda in dela, umskega dela, misli, načrta in discipline. Delamo pa ljudje vsak zase, ne za druge. Za druge dela samo — kdor mora. Zavedni ljudje in zavedni narodi delajo zase. Izobraženi narodi so si pribojevali v sto in stoletjih vse, kar imajo, z delom: svojo zemljo, ki ji pravijo domovina; svoje pravice, ki jim pravijo svoboda in socialna politika. Od dela in od politike so torej odvisne vse življenjske razmere. Politika je dragocen zaklad Politika je dragocena stvar posebno za majhne narode, ki morajo vsak dan braniti svojo zemljo in svoje življenje. Zato mora biti politika tudi Slovencem tako rekoč sveta stvar, ki se ji ne bi smel nihče približati s slabo mislijo. Nam, mladim ljudem dela, možem, ženam, dekletom in fantom izmed delavstva in kmetstva je politika resno delo, ki mora biti narejeno. Kot Vsako delo pa ima tudi politika svojo mero in meje. Narejena hoče biti pravilno in v redu, drugače je ni — in namesto nje nam zavladata tujec in izkoriščanje. Kajti vsako delo je dejanje, skupnost dejanj, ki morajo biti storjena ob pravem času. Ne potrebujemo pa politike, ki se nam vsiljuje in kakršna se nam vsiljuje takrat in tam, kadar in kjer L ut' maramo. Ne maramo politike, ki zatira v narodu in v človeku življenje in radost življenja. Povedati hočemo v svet razločno besedo o politiki in o slovenski politiki, kakršna je in kakšna bi morala biti, da bi ustrezala resnično in načelno vsem ljudskim plastem, ki v Sloveniji s svojim delom vse prebivalstvo preživljamo, hranimo. Res je, da obsega politika dandanes že vse, da že globoko pri tleh reže kruh slehernemu otroku. A prav zato se mora tudi politika omejiti na svoje življenjsko področje, omejiti se mora na tisto, kar je dolžna biti po svojem bistvu: skrb in delovanje za boljšo in lepšo bodočnost celega naroda, toda tudi za boljšo in lepšo sedanjost! Skrb za sedanjost fe, kar zahtevamo tudi za nas Sedanji človek je živ, ta živi, ta hoče in mora živeti. Zato mora imeti vse, kar je človekova pravica na zemlji. Ne potrebujemo nič sanjarjenja. Mi smo. Kdor ne pozna nas, pa hoče vendar ukazovati, tisti dela slabo politiko. Še posebno v naših nevarnih razmerah Slovenci ne potrebujemo tiste politike, ki je sovražna koristim vseh, ter zato. kruto maramo, ker takšna »politika« ni politika, vsaj ne poštena politika. Izkušnje po tujem svetu so nas izučile. Slaba^ vampirska politika je kriva, da se širi po svetu vojna. Poštena politika je resna iii občeko-ristna. Ne vlači se po kotih, ne razdira rodbine, ne krade časti in volje do težkega dela, ne preganja ljudi, jim ne krade časti, ne kruha in ne besede. Pravi politik je delavec, ki ve, kaj zmore in zna. Ne prikriva se za zlorabljena gesla. Zaveda se, kaj more dati politika narodu dobrega in kaj se rado rodi z njo vred slabega. Zato pa tudi varuje človeka; brat mu je, čeprav ne pristaš. Politično se udejstvuje, da /varuje svoje ljudstvo, ne pa za svoj žep; zato ne more nastopati proti ljudstvu. Daje svojemu narodu svoje misli, svoje moči in taka gesla, ki so poštena, vredna in ki nekaj veljajo v svetu, ker varujejo narodom slogo in moč in čast. Vsega tega imamo Slovenci premalo in zato se morajo naše razmere popraviti. Premalo ali že skoraj nič ni med nami pravega složnega dela za narod. Zato še doslej ni možate, koristne in veljavne slovenske politike. Zato izginja že vsa naša zemlja v žrelu moloha. Na mejah se komaj še otresamo tujca. Ne znamo si prilagoditi koristi lastne države. Povsod nazadujemo. Dosti pa ima naša dežela že tistega — najhujšega zla: slabega, nasilniškega duha, ki se^ imenuje pri nas po krivem politika. Zadosti, do grla in preveč imamo lenega, zahrbtnega, klečeplaznega in p-ofitar-sKega politištva, ki živi od žuljev in strahu našega ljudstva, od ščuvanja in cvaduštva in od posnemanja najslabših tujih vzorce,v. Politično zdravje je moč Nasproti vsemu zlu imamo doslej Slovenci samo svojo žalostno malodušnost, ki nas vleče navzdol. Osvestimo sel Prišel je čas. Pozneje bo morda že prepozno. Le zdrava, demokratična politika je poživljajoča sila. Neodvisna politika je gospodar, ki vsak dan .vestno in varčno preudari naša dejanja. Šele ob njej uspeva tudi drugo javno življenje sodobnega naroda. Šele z njo raste kultura, svoboda. Zdrav, mlad, politično delaven rod mora prijeti naše krmilo in spraviti vse naše življenje naprej. Priznati bo moral svoj narod, a to njemu ne bo v breme. Priznati bo moral človeka. A to ga bo dvigalo nad druge. Znati bo moral voditi politiko, če bo hote! ustvariti slovensko politiko. Nič zato. Znanje in v(Tlja sta spričevalo človeka; naj se pokažeta! Mlade sile naj stopijo na plan, in naj se trudijo za nas, za našo slovensko domovino in za našo skupnost. Če bodo izkorišča ljudi enega proti drugemu. Ne znali voditi politiko in če bodo dosegli potrebujemo več politike, ki se je pre^ življala samo od zla. od boja med nami in od sovraštva. Tudi še zato je ne uspehe s pravo politiko, jih bo slovensko delavno ljudstvo pozdravilo in podpiralo. kakor podpro starši svoje otroke. Kratko iivlienie romu Pred zaključkom lista zvemo, da je podal ostavko svoje vlade romunski ministrski predsednik Goga. Življenje in vladanje romunskega krščanskega fašizma je bilo torej zelo kratkotrajno, ko? Kdo, če se ne vzgajata sama in svo- j Silen zalet, ogromne reforme, napovedi bodno? Kdo naj — pošteno rečeno —'itd., vse to ja končalo z — ostavko. Noža nas skrbi, če ne znamo mi sami? Nih- va vlada, ki jo napovedujejo, bo imela' če. Saj je vedno bilo in bo vselej tako. značaj narodne in demokratične koncen- tracije ter jo bodo sestavili predsedniki večih močnih strank, med notni verjetno tudi voditelji romunske narodne kmetske stranke. Ta nenadna sprememba v Romuniji je vzbudila vsepovsod veliko pozornost, saj dokazuje, da kljub bobnenju in grmenju fašizma v Evropi, demokratične in ljudske sile niso prav nič opešale. je treba dvigniti zahteve in potrebe skupnosti, naše splošne in obče slovenske gospodarske, kulturne In politične interese, saj vendar samo od le-teh za-visi usoda naroda, ne pa od interesov najrazličnejših oportunistov. Padle bodo tudi zaostale straže, tisti pa, ki prihajajo za njimi, ne smejo več po njih poteh. Zakaj eno je potreba skupine in stranke, drugo je življenjska potreba naroda kot celote in skupnosti. To pravilno razumeti, to je najvažnejše vprašanje. Vprašanje skupnega nastopa in enotnosti, kadar gre za življenjske potrebe celote, to bodi zahteva vse naše bodoče in tudi sedanje gospodarske, kulturne in politične vzgoje. Zaman je vsa malodušnost, zaman čakanje in pričakovanje. Nihče ne bo od nikoder prišel in se nam ponudil za odrešenika in tolažnika. Kar bomo sami storili, to bo storjeno, kakršen kos kruha si bomo sami odrezali, takega bomo imeli, kakor si bomo sami uredili razmere svoje domačije, tako domačijo bomo imeli in tako bomo živeli. Dvakrat pogubna je zato mlačnost, tiha umak-njenost, ponižnost in pomanjkanje samozavesti. Iz vseh mora planiti volja do dela za skupnost, vera v boljšo bodočnost, močna rast iz nas samih. Kakor bomo sejali, tako bomo želi. Za to pa nam je potrebna močna zavest skupnosti in edinosti, ki sicer ne terja, da bodimo vsi po svojih nazorih naviti na en sam vatel in unlficirnni, terja pa. da nam je pri vseh dejanjih najvišja zapoved sedanjost, bodočnost in dobrobit naroda kot celote. Tedenske vesti K volitvam v senat dodaje slavno glasilo JRZ »Samouprava« pojasnilo, ki pravi med drugim: »Te volitve so bile, kakor je znano, po potovanjih dr. M. Stojadinoviča v Pariz, London, Rim in Berlin, tako da so imeli volilci, ki pred stavljajo narod, priliko izjaviti se o zunanji politiki. Izid senatorskih volitev pa je jasno pokazal, da so se najodločnejše izjavli in enodušno odobrili zunanjo po litiko vlade.« Poslanska imuniteta. Za sejo Narodne skupščine je narodni poslanec Milan Mravlje vložil pritožbo o postopanju okrajenga sodišča v Slov. Konjicah, ki je naperilo proti njemu kazenski pošto pek brez odobrenja NS. Pritožbo pa je umaknil, ker je minister pravde odredil ustavitev postopanja, starešino sodišča pa dal v disciplinsko preiskavo. Tudi sankcije. Pravoslavna cerkev je odklonila cerkveni pokop umrlemu nar poslancu Branku Radkoviču, ker je glasoval v Nar. skupščini za konkordat z Vatikanom. JNS v Sloveniji prireja sicer zborovanja in posvete, toda večinoma le njen mladinski odsek OJNS. Na občnih zborih krajevnih organizacij mladinskega odseka poročajo ponekod o političnem položaju tudi nekateri narodni poslanci, pa se ob takih prilikah skoraj vselej primeri, da so zbori predčasno zaključeni. Novi poslanski klub ali »Blok sporazuma«. Med delovnim, radikalnim in neodvisnim poslanskim klubom v Narodni skupščini se vršijo pogajanja za tesnejše sodelovanje in za skupne nastope. Nekateri predstavniki se celo potegujejo za to. da bi se vsi trije klubi združili v enega z naslovom »Blok sporazuma«. Narodni poslanec za logaški okraj Stanko Lenarčič je predložil Narodni skupščini več interpelacij na ministra pravde, in sicer v zadevi postopanja nekega sodnega pripravnika pri okrajnem sodišču v Logatcu, na notranjega ministra pa interpelacijo zaradi prepovedi političnih shodov v logaškem okraju in zaradi neupravičenega postopanja ljubljanske policije proti nekaterim ljubljanskim trgovcem. Dr. Maček v Beograd? Nekatero beograjsko časopisje ve poročati, da bo dr. Maček v marcu posetil voditelje beograjske skupine združene opozicije. V poslanskih krogih živahno pripovedujejo in komentirajo vesti, da bo vlada dobila pooblastilo za izdajo uredbe o banovinskih samoupravah. Senatorji, ki so bil preteklo nedeljo izvoljeni na listi Združene opozicije, so soglasno sklenili, da ne pojdejo v senat. O tem sklepu so podpisali tudi posebno izjavo. Akademsko društvo »Jadran« razpuščeno. Kr. banska uprava je razpustila Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani. V razpu-stitvenem odloku se razpustitev uteme Slovenska kulturna problematik® Stremljenje po nastanku samostojne slovenske kulture je izzvalo v poslednjih desetletjih izredno zanimanje in aktivnost, zlasti takoj po prevratu, ko se je zdelo, da bo s politično osamosvojitvijo dana možnost nemotenega razvoja na vseh kulturnih področjih. Znanstvo je načelo vrsto občih ter specialnih slovenskih vprašanj, umetnost se je začela razvijati naglo, zajela je duha novih svetovnih struj in si je pomnožila stvariteljski krog; deloma sta se živahnemu razvoju priključili tudi politika in gospodarstvo. Kljub povodnji novih časopisov, revij, originalne in prevodne znanstvene ter leposlovne literature ter kljub delnemu občemu kulturnemu porastu pa kaže slovenska kultura danes le dvig poedinih področij, dočim je po drugi strani razvojno zaostala in v razmerju do predprevratnega stanja relativno ce- lo padla. Deloma sta tako stanje povzročila duševna ozkost ter kulturnopolitična razcepljenost, ki ovirata široko in globoko delovno razsežnost slovenskega tvornega človeka, ga spet priklepata na vprašanja, ki so sicer naravna pravica vsakega naroda (jezik...) in ga tako zaposlujeta tam, kjer bi v izravnanih razmerah poraba duševnih sil sicer ne bila potrebna; s tem ga v njegovem tvornem razvoju ovirata in mu jemljeta možnost pravega stvariteljske ga dejstvovanja, s katerim bi kvaliteta in kvantiteta nekega kulturega področja rasla. Naše kulturno zaostajanje pa je močno pospešila tudi v zadnjih letih izražena tendenca po kulturnem poenotenju, ki se je že v osnovi izkazala za zgrešeno, nerealno ter je bila izraz vsiljene ideologije, pa pomanjkljivega po-zanvanja ter nepravilnega vrednotenja posameznih narodnostnih kultur. Vse to je slovenski kulturni razvoj oviralo ter kompleks njenih problemov pomnožilo in izostrilo. Drug za drugim se nizajo slovenski kulturni zahtevki. Slovenska univerza kliče že dolga leta zaman po izpopolnitvi; fakultetam manjkajo stolice, laboratoriji in instituti, kar uspešnost znanstvenega dela zmanjšuje. Univerzitetna knjižnica se sicer zida, s čemer pa njeno vprašanje še davno ni rešeno. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena pred kratkim; vprašanje pa je, ali bo tudi materijelno deležna tolike podpore, da ji bo zagotovljena možnost uresničevanja njenih smotrov in nalog: pospeševati vsestranski razvoj mladih slovenskih znanstvenikov in umetnikov, preskrbovati jim potrebno študijsko literaturo ter jim omogočati specialno izpopolnjevanje v inozemstvu. V našem narodu se doslej še niso rodili meceni, zato je gospodarsko vprašanje mlade Akademije znanosti ter umetnosti in njenega odnosa do državnega proračuna še posebej pereče ter zanimivo. Slovenski konservatorij se bo baje preimenoval v glasbeno akademijo; ta sprememba pa ne sme biti le izraz princi-pielnega formalizma, temveč popolne izravnave z gospodarskim položajem beograjske. ter zagrebške glasbene akademije. Vse navedene najvišje slovenske znanstvene in umetniške institucije so bile in so še predmet vročih debat, v katerih so se izrekale soglasne in nasprotne izjave, ki so jih njihovi nosilci največkrat skušali utemeljiti s številčno nižino Slovencev. Ta argument najlepše komentira dejstvo, da vzdržuje n. pr. Islandija s 100.000 prebivalci svojo lastno univerzo. Vsak narod najvišje kulturne zavode potrebuje, da lahko išče, rešuje, utemeljuje in ohranja lastne kulturne vrednote; narod postane namreč zares kulturen šele tedaj, ko se svojega duhovnega bogastva zave, ga spozna, si ga prisvoji, dviga in predaja naprej. Zato potrebuje višjo duševno razvojno stopno, ki jo posredujejo ter pospešujejo zlasti še omenjeni najvišji zavodi. Vprav zavoljo tega je njihova izpopolnitev kulturna potreba in je v našem slučaju bistven del slovenske kulturne problematike. S temi vprašanji je najožje povezano tudi vprašanje našega srednjega, strokovnega, meščanskega in ljudskega šolstva, ki — prestojniki in učitelji sami to naglašajo, prav tako tudi univerzitetni profesorji in duševni niveau prihajajoče akademske mladine! — zadnja leta kvalitativno občutno nazaduje, kvantitativno pa phranja kljub rastočim potrebam status quo. Duševni obraz naše sodobne mladine, ki ga po navadi ocenjujemo negativo, ki pa vendar ni takšna Karikatura, kakor ga rišemo le prečesto, m le posledica racionalistično usmerjene sodobnosti in premočno povdarjene »telesne kulture«, temveč zlasti še posledica šole, ki po svojih načrtih, učni ureditvi in pomanjkljivem pedagoškem dej-stvovanju ne nudi mladini tega, kar bi ji morala, če bi hotela vzgojiti nov kulturni rod, ki bi bil sposoben dviganja narodnostne kulture. ' ^Občnost kulture ter vzgajanja, ki naj izravna nastale socialne ter izobrazbene razlike, je temelj za odstranitev tistih pomanjkljivosti, ki jih v našem kulturnem življenju čutimo vsepovsod. Narod bo pripravljala za sodelovanje v reševa- nju avtohtonih kulturnih vprašanj in ga vodila k temu, da bo podpiral hotenja domačih tvorcev. Danes še opažamo obratno sliko: kulturne težnje najdejo le malo odmeva v širokih plasteh naroda, ki zre na njih največkrat brez razumevanja, tako, kakor bi se ga vobčc ne dotikale. Vendar pa so jedro njegovega duhovenga telesa, središče, okoli katerega se vrti in kateremu je namenjeno vse kulturno prizadevanje. Zato je vprav solstvo od osnovnega do akademskega naše prvo kulturno vprašanje. Potrebujemo kvalitativnih šol vseh tipov, iz katerih bodo izšli ljudje, ki bodo čutili smisel za kulturne vrednote, ki bodo demokratično^ izobraženi, brez omejenosti svojega duševnega obzorja in brez tistih predsodkov, ki so že v pregovoru in slovenskemu človeku kakor podedovani! Potrebujemo ljudi, ki bodo pravilno vrednotili in čuvali slovenske kulturne svetinje, ki bodo z njimi bogatili sebe ter druge in ki bodo koristni delavci na polju slovenske kulture! Potrebujemo ljudi, ki se bodo brez osebnih namenov poglabljali do korenin slovenske duše in ki bodo narodove potrebe doumeli! Tako oblikovani ljudje pa ne bodo nastali sami od sebe; pot jim je treba pripra-7 j1. 2 vsemi obstoječimi sredstvi, torej tud: s šolo. Zato je kvaliteta slovenske sole m vseh kulturnih ustanov temeljni problem, katerega rešitev bo v marsičem odločila usodo slovenske kulture. 1° hotenje, ki naj se uresničuje v meji dosegljivih možnosti, mora gibati in usmerjati slovensko kulturno problematiko , izhodjšče mu je preoblikovanje človeka, s čemer bo dana pravilna osnova^ Konkretnim smotrom po razvijanju nase tvornosti, po izboljšanju gospodarstva, po zrelem presojanju in odnosu do socialne, narodne, državne in svetovne politike, po ureditvi narodne in državljanske zavesti, po razširjenju znanstve-n?ga .in umetniškega kroga, omiljen ju obstoječih političnih in drugih razlik — v smislu načela objektivnosti ter kva-litete. In da ne bodo naši redki stvariteljski poedinci ostali v svojem delu osameli, se jim morajo priključiti širše m postopoma tudi najširše plasti našega naroda. Zahtevo po splošnem izobrazbenem dvigu utemeljuje potreba po dviganju m izpopolnjevanju slovenske kultu-se nai v celoti vzporedi z evrop-kulturno višino. Zato je izobrazbeno vprašanje prvo in središčno vprašanje slovenske kulture ter bo v svoji realizaciji pomembno sodelovalo v rešitvi problematike vseh kulturnih področij slovenske tvornosti. de. je« je te dni objavil obširno deklaracijo, iki se tiče vprašanja konkordata in zakon-siiivciiciu uuiu&u ec iaz,|ju5iuev uicmc- ______________„i,; w:i ljuje s tem, da je prešlo društveno de- s^ega na^rta ° konkordatu, ki je bil pod- lovanje na politično polje. Društveni f (fnV° n n rHH predsednik je namreč ob priliki neke ?’ Ju*'ia. 1935. Vprašanje konkordata društvene prireditve, tako navaja od- :oz,roma. njegovega zakonskega .načrta je lok, govoril besede, ki so bile naperje- lpreceJ d°lgo b,l° predmet najzivahnejšjh ne proti aktom in smeri kr. vlade ter so'!n tudl srditih razprav v vseh političnih napravile na poslušalce posebno neugo- I ,ro£ , zakona o konkordatu je bil den vtis. Tudi je kritiziral postopanje flceC v m skupsčmi sprejet 23. julija vlade in ji predbacival, da je nasprotna JaU. , ’ vendar Pa je vzbudil dokaj narodnim silam. Posebno neugodno pa *ezko atmosfero, tako da bi utegnil biti . . - - t /i si • f r. m tt i #. v* rt o r* i I 'r Konkordat ne bo uzakonjen »Glasnik srbske pravoslavne patriarhi- j obravnavo. Kasneje pa je na seji financ-Možen narod™«., .. inega odbora nar£dl£ sJkupgčineJ 2g< !°Le.n "a.r0Jdne.mu Predstavništvu v uzako- je bilo, da se je ta govor prenašal tudi po radiju ter je napravil skrajno mučen vtis. Razpust omenjenega društva je v Ljubljani in tudi drugod vzbudil precejšnjo pozornost. D. Lapčevič, ustanovitelj bivše srbske socialistične stranke, je težje obolel. Njegovi ožji prijatelji in sodelavci so za njegovo življenje zelo zaskrbljeni Proti monopollzaciji šolskih knjig in državni veletiskarni je intervenirala v Beogradu na pristojnih mestih večja de-putacija iz Slovenije. Dobila je odgovor, da so vse stvari šele v načrtu, ki se bodo še proučevali. Kmetske občine v Savski banovini so si na predlog voditelja HSS dr. Mačka ustanovile Zvezo hrvatskih kmetskih občin, da bodo tako na zunaj lažje zastopale skupne interese. Kriza malega človeka. Po delni izvedbi agrarne reforme so prišli tudi pri nas mali ljudje do koščka svoje zemlje. Da-si so se trudili v potu svojega obraza, mnogim ni uspelo vzdržati težkih udarcev gospodarske stiske. Poročila z zborovanj agrarnih interesentov pravijo, da so že mnogi agrarni interesenti gospodarsko omagali ter so bili prisiljeni prodati svoja majhna posestva. Tako je že mnogo agrarne zemlje prešlo v roke tujcev in raznih špekulantov. Ta pojav daie resno misliti ter bo treba najti učinkovito pomoč za malega človeka, da si bo gospodarsko zopet opomogel. precej moten verski mir v naši državi. Iz teh razlogov je takrat predsednik vlade dr. Stojadinovič izjavil, da vlada konkordata ne bo tako predložila v nadaljnjo cembra 1937 to izjavo predsednika vlade podčrtal tudi notranji minister. Sv. arhie-rejski sabor pravoslavne cerkve pa je kljub tem zagotovilom še vedno upošteval, da obstojajo še mnenja, da te izjave o odstavitvi konkordata z dnevnega reda niso zadovoljive ter je s svojega zasedanja ponovno zahteval od vlade točno sporočilo, da je konkordat zares odstavljen z dnevnega reda in kot tak sploh odpadel. Tej želji Sv. arhierejskega sabora je predsednik vlade ugodil z dvema sporočiloma, v katerih je zagotovil predstavništvu pravoslavne cerkve, da ta in tak konkordat z Vatikanom ne bo več pred- nitev ter da bo sedanja vlada pri ufbja-nju svojih odnošajev z Vatikanom v polni meri.spoštovala in izvajala po državni ustavi zajamčeno načelo o enakopravnosti vseh veroizpovedi, ki so v naši državi po zakonu priznane, šele nato je Sv. ar-hierejski sabor soglasno ugotovi!, da predstavljajo vse te uradne izjave zadost-no jamstvo, da je konkordat dejansko odpadel z dnevnega reda ter da bo o tem obvestil pravoslavno duhovščino in preko nje pripadnike pravoslavne vere. — S tem aktom pa je bilo tudi odstavljeno z dnevnega reda vprašanje, ki je toliko časa dvigalo mnogo prahu v vsej naši javnosti. Sklicanje banskega sveta. Banski svet dravske banovine se bo sestal k svojemu letnemu zasedanju 14. februarja. Na zasedanju bo obravnaval proračun za leto 1938-39. Kako skrbimo za naše obmejno šol stvo, dokazuje slučaj, ki se je zgodil v obmejni Ciril-Metodovi šoli v Gradišču, ki je že od 4. t. m. zaprta. Šolo obiskuje okoli 100 otrok, ki so sedaj nenadoma zanje nastopile vesele počitnice. Bolj značilnega primera za obrambo naše severne meje si pač ne moremo predstaviti. V Beogradu namerava Nemčija osnovati svoje veleposlanstvo. ki naj bi zadovoljivo ustvarjalo gospodarske stike in čim tesnejše gospodarsko sodelovanje z našo državo. Prepoved prodaje posestev bo veljala tudi v letu 1938-39. Odobrenie za prodajo pa lahko izda le posebna komisija, in sicer velja to za prodajo posestev v 50 km obmejnem pasu. V tem pasu morejo kupiti tujci nepremičnine samo s privoljenjem notranjega ministra in ministra vojske. Sami centralni fondi. Pripravljajo se uredbe o ustanovitvi centralnih fondov za ceste, za elektrifikacijo in za gradnjo bolnic. Prešernova rojstna hiša v Vrbi se bo odkupila in preuredila v muzej, ki bo imel podobo, kakršno je imela hiša v Prešernovih mladih letih. Za to akcijo se bodo pobirali po vsej Sloveniji manjši prispevki. Kako misli srednješolska mladina. Na gimnaziji v Nišu so tamošnji učenci dobili vprašanje, katera oseba jim je izmed naše zgodovine najdražja. Odgovori, ki so bili zelo resni, so pokazali, kako gleda in ceni današnji mladi rod svoje očete in velike može naše zgodovine. Nekateri odgovori so navajali Strosma-yerja, drugi spet Zrinjskega in najrazličnejše junake iz srbske in hrvatske zgodovine. Nad vse zanimivo pa je, da je dobi1 največ glasov kmetski vodja in mučenik Matija Gubec. Za kontrolo nad Španijo je za našo državo predviden v osnutku finančnega zakona doprinos 2,778. 412 din. Katoliški alcademlki so preteklo ne-aejo proslavili v Ljubljani na zelo svečan način 16. obletnico papeževega kronanja. Iz poročila o tej svečanost posnemamo, da so zbrani katoliški akademiki s starešinami poslali apostolskemu nunciju pozdravno brzojavko s prošnjo, da svetemu očetu sporoči izraze sinov-ske vdanosti vsega slovenskega katoli- škega akademskega rodu. Po sprejemu te brzojavke pa je vsa dvorana zapela papezko himno, pri kateri je bilo opaziti, da je postala že skoraj pesem ljudskega petja* Reforma našega šolstva. Na nedav-”9™ zborovanju »Krščanske šole« v Ljubljani so bila postavljene zahteve, naj P?fiane verouk osrednja točka šolskega pouKa. ludi naj se odstranijo vse knjige, ki učijo stvari, katere niso v skladu z nauki katoliške cerkve in kanonskimi predpisi. Zahteve pravijo dalje, naj se SKo mlacm učitelji pa naj se celo odstranijo iz sol. Na splošno je bilo tudi izvrši ponovna revizija učiteljstva, ver-ugotovljeno na tem zborovanju, da so Se verske šole mnogo boljše vzgo-T°j. neK0 državne. Poleg tega je zbor tudi protestiral proti sokolski vzgo-, vedn° naslanja na Tvrševa snHiM ve"dar d°volj iasno ob- n JjcatoJ’ški episkopat Jugoslavije. '/,ar: Dragoliubu Jovanoviču pi?ejo S n ča£°pisi, da ie odšel po svoir-m obisku V Parizu v rdečo Španijo. Na v r,,?1! n?tf, se J'e baje nainrej ustavil l ^ ' kier se je sestal z jti Tako je svet povsod zajel nemir, ki so ga zanetile nove vojne, vojne brez vojnih napovedi, v katere so se nekatere države spustile brez sleherne upravičenosti, samo zato, da zadoste svojim osvajalnim nagonom, ne meneč se pri tem za nobeno mednarodno pravilo, ne meneč se za mednarodne pogodbe, ki so jih same podpisale, ne meneč se ža življenje narodov in obstoj držav ... Nade, ki jih je človeštvo po svetovni vojni stavilo v boljše, ureje-nejše mednarodno življenje, v katerem bi o pravici ne odločala več samo pest, kakor doslej v zgodovini, so izkušnje poslednjih let pokopale. Namesto načel o poštenem mednarodnem sožitju se pojavljajo danes povsod znova samo zagovorniki trde pesti, ki naj bi po volji nekaterih postala sploh edino pravilo in merilo mednarodnega življenja. In zakaj ta preobrat, ki človeštvu ne more biti v korist? Samo zato, ker nekatere države mislijo, da so bile s svetovno vojno ali kot premaganke preveč ponižane, ali pa jim je bil kot zmagovalkam dodeljen premajhen vojni plen. Tako so se po daljšem tavanju vsi »nezadovoljni« znašli v istem taboru, se med seboj povezali v zveze svetovnega značaja, si razdelili svoja »vplivna področja«'in napovedali boj vsem »zadovoljnim« in »nasičenim«, ker jih ti, kakor pravijo, ne puste do »boljšega mesta pod solnceni«, boj vsemu, kar bi jim bilo pri uresničenju njih namenov kakorkoli v napotje. Tako še ie svet še ne 20 let po svetovni vojni razdelil v dva tabora: v tabor držav, ki hočejo ohraniti povojni red in vse dobrine, ki jih je ta red prinesel (zlasti tudi Društvo narodov, v katerem so končno tudi male države prišle do svoje besede), in ^tabor »nenasičenih« in »nezadovoljnih« držav, ki vidijo v sedanjem stanju (in zlasti tudi v Društvu narodov, ki to stanje jamči) največjo oviro za uresničenje svojih namenov. Zato trgajo te države vse po vojni sklenjene pogodbe kot »krpe papirja«, zato teptajo v prahu kanonov in tankov vsa po vojni v mednarodna pravila zajeta načela mednarodnega življenja, zato se zlasti postavljajo proti ženevski ustanovi in jo zapuščajo, ker se dobro zavedajo, da jih ta po svojih postavah ne more drugače kakor obsoditi Kaj pa druge države? One se branijo in skušajo na vse načine zajeziti ta naskok dveh, treh velikih držav, da bi se od njih spočete, vojne ne razširile po vsem svetu, kajti potem bi bila nova svetovna katastrofa tu. Tako so se te države trudile, da bi italijansko-abesinsko vojno omejile samo na vzhodno Afriko, tako se še vedno trudiio, da bi špansko državljansko vojno obdržale samo v Španskih 1 mejah, tako žele tudi sedanji spopad na Daljnem vzhodu omejiti samo na Japonce in Kitajce, kajti sleherno razširjenje bi nosilo v sebi iskre novih spopadov, novih sporov, novih vojn, in s tem seveda tudi novih honiatij, iz katerih polagoma ne bi bilo več izhoda. Vendar pa se te države ne omejujejo samo na navedeno »omejevanje« obstoječih sporov in vojn, v katerih se napadalci polagoma izčrpavajo, ker jim usihajo ne le finančni viri, temveč pada tudi njihova bojevitost, pada njihova morala, padajo njihovi vojaki. Miroljubne države se ob-} enem tudi same pripravljajo, pripravljajo i se z oboroževanjem, ki strahovito narašča povsod: Francija je svoje meje tako utrdila,' da je postala v zadnjih letih ena sama neprebojna trdnjava; Anglija bo potrosila do leta 1940 okoli osem milijard dolarjev (ali okoli 400 milijard našega denaria) samo za izpopolnitev svojih vojnih sil na morju, na suhem in v zraku. In tako bi lahko naštevali naprej... V vseh miroljubnih in demokratičnih državah, ki so bile do pred nekaj leti sovražnice slehernega oboroževanja, je zaradi izkušenj z nedemokratičnimi državami, ki so se zaradi notranjih potreb svojih režimov zapletle v strahovite in izčrpavajoče vojne, prišel spet do veljave stari rimski rek: če hočeš mir, pripravljaj se na voi-no!... Tak ie danes v grobih obrisih splošni svetovni položaj. Večina liudi misli, da vse to, kar se danes dogaja v svetu’, ne obeta nič dobrega. Mnogi že rišejo’ na svetovnih obzorjih naših dni strahotne vojne prikazni. Toda velik del človeštva tudi sredi sedanjega mednarodnega kaosa še vedno trdno veruje v drugačno mednarodno življenje, ker čuti, da ni poti nazaj v zmedo predvoine dobe, ko niso še veljala načela, ki si jih je mednarodna družba no vojni sama postavila v pravilih Društva narodov. Ta pravila se bodo nedvomno še mnogokrat kršila, toda na svoji vrednosti zato ne bodo nič izgubila kakor ne morejo izgubiti na svoji vrednosti nobena poštena pravila človeške družbe, samo zato, ker jih ta ali oni ne spoštuje. Ko se je letos proti koncu januarja se-‘-f.nl v Ženevi svet Društva narodov na -•()!<’ 'nhiicino 100. zasedanje, jih ie mnogo, ki so doslej verovali v ideajc ženev- ske ustanove, omahovalo, kakor da bi bila pravila Društva narodov kriva, ako se jim ta ali ona država ni pokorila in je zato, kakor smo tolikokrat čitali, ugled Društva narodov trpel... Toda na koncu je ie zmagala vera v pravično mednarodno stvar proti mednarodni krivici, pravičnost obrambe proti krivici napada, zmagala je volja po demokratičnem, nenasilnem mednarodnem življenju in sodelovanju proti vsem vsiljenim »postavam« pesti, po katerih naj bi se svet razkrajal in delil samo z vidika nenasitnih lastniii interesov brez ozira na sosede in ostalo mednarodno družbo: zmagalo je skratka Društvo narodov, ki ostane človeštvu tudi v sedanji strašni mednarodni razrvanosti, v katero je pahnjen svet po volji dveh, treh nasilnežev, živo opozorilo, da državam ni več vse dovoljeno in da nobena kršitev mednarodnih pra'vil ne more ostati nekaznovana. Demos. Kdo je kriv? Medtem ko v Beogradu konferirajo o »ovi^ državni tiskarni in 0 monopoliza-ciji šolskih knjig in učil, sta si »Slovenec« in »Jutro« doma v laseh, kdo je kriv. da pride tak zakon sploh v resno razpravljanje. In vendar je stvar tako enostavna! S tem, da jemlje tiskarnam, to je tistemu dem slovenske industrije, ki je s slovensko kulturo še najtesneje povezan, velik del njegove materialne moči, predstavlja ta zakonski načrt posredno tudi težak udarec proti osnovam naše kulture. * tej točki, ki sega v žepe, so si več ali manj edini eni kakor drugi. Vse drugače je, če pogledamo stvar iz načelnega narodno-kulturnega vidika, lu se vifli že občutna razlika med glasiloma današnje in prejšnje vlade. Do-cim je »Jutro« v kritiziranju načrta zelo, ze,o zmerno in svari pred pretiravanji, ces, »o matematiki, fiziki, o kemiji in pri-rodoslovju se ne da drugače pisati v cirilici kakor v latinici, v slovenščini kakor v srbohrvaščini« (»Jutro, 28. januarja 1938), je »Slovenec« tu mnogo bolj brezkompromisen in ogorčen. V koliko ie to ogorčenje odkrito in ne zgolj laskanju razpoloženju čitateljev ter v koliko to ogorčenje tudi obvezuje, se bo še videlo.. x Nam pa. ki vse to čitamo in opazujemo, zvenijo v ušesih Župančičevi verzi iz »Našega pisma« o »naših možeh«... Mariborski mestni proračun Na prvi letošnji seji mestnega sveta mariborskega je bil dokončno sprejet pro-imomnn*ne občine za poslovno leto A U1': Froračun izkazuje 60,118.200 din dohodkov m prav toliko izdatkov. Proračun je bil sprejet tudi v podrobni razpravi z nekaterimi manjšimi spremembami. Tu ie predvsem treba omeniti, da se je pravilnik o taksi na tujce na protest, gostilničarjev in hotelirjev v toliko spremenil, da bodo pobirali znatno znižano takso, kot je bila prvotno določena. Druga nova davščina pa je 10% doklada na neposredne davke za pobijanje brezposelnosti. Proti tej dokladi je govoril zastopnik hišnih posestnikov, ki je menil, da bodo zaradi tega hišni posestniki prisiljeni zvišali najemnino. Sprejet ie bil tudi sklep, da se poderejo znane Danjkove barake, ki že toliko let delajo vsemu mestu sramoto. V zadevi davne želje, naj se končno tudi Maribor uvrsti v prvi draginjski razred, pa je bilo mestno predsedstvo pooblaščeno, naj stori pri oblasteh v Beogradu potrebne korake, da dobi tudi Maribor to ugodnost. Ruski zrakoplov razbit •SSSR 6' V verigi žrtev, ki padajo za visok tehnični polet in napredek človeštva, je padel kot žrtev te dni tudi velik ruski zrakoplov »SSSR 0«. Na poletu iz Moskve v Murmansk je zadel ob vrh nekega hriba in se razbil. Trinajst mož posadke je izgubilo življenje, trije so bili lažje ranjeni, trije pa so po naključju ostali nepoškodovani. Podrobnosti o veliki katastrofi pravijo, da je zrakoplov plul popolnoma v redu ob obalah Belega morja, v smeri proti polarnim krajem, kamor je bi! poslan v pomoč Papinovi znanstveni ekspediciji. Po naključju pa je zašel na svoji zračni poti v strahovit vetrovni orkan in se ob vrhu nekega hriba razbil. Reševalna ekspedicija, ki se je odpravila na kraj nesreče, je našla le še razvaline zrakoplova. OPOZORILO IN PROŠNJA. Vse, ki smo jim poslali na ogled prvo številko »EDINOSTI«, vljudno prosimo, da se odločijo za naročbo. Vse, ki nam 1. in 2. št. lista ne vrnejo, smatramo za naročnike iti so obvezani plačati naročnino. Prihodnji številki bomo priložili položnice ter prosimo, da se jih čimprej poslužite! »Edinost« štev. 1. Zmaga duha 1551 je Trubar izdal prvi slovenski [o Prešernu, da je s svojimi pohujšljivimi knjigi: Abecednik in Mali katekizem ter J pesmimi najnesrečnejše bitje »v katerem Katekizem. Izdal jih je kot pregnanec iz domovine. Pregnanec je bil oče naše prve knjige. 1564 je izdal Trubar Cerkovno ordningo. 1564 je bil znova pregnan iz domovine. 1599 so se začele protireformacijske komisije. Zažigale so našo prvo tiskano besedo — ali njih pepel je postal gnoj za novo in bogatejšo setev. 1846 so izšle Prešernove Poezije. Istega leta je c. kr. cenzor petkrat prečrtal v rokopisu Prešernovo Zdravljico, ki je pela: žive naj vsi narodi, Ki hrepene dočakat’ dan, Ki, koder sonce hodi, Prepir iz sveta bo pregnan, Ki rojak Prost bo vsak, Ne vrag, le sosed bo mejak! Danes ni več ne duha in ne sluha po c. kr. cenzorjih — onih pet črt pa je kričeč dokument, kakšna je bila pot enega naših največjih genijev in zgovorna priča, da je genij zmagal. Zdravljica ni samo naša last, ampak je last vseh, kar nas dobrih je ljudi! 1854—66 je ležala druga naša knjiga poezij pod zaporo. Dvignili so se farizeji in položili svoje zalite roke na našo drugo lilijo, na Levstikove Pesmi, šli so za njim in ga v tujini pognali izpod strehe. Znova je zmagal genij, ni se dal streti in kulture. Predavatelj nam je z u prav francoskim temperamentom in lahkotnostjo predstavil tega edinstvenega moža, ki so ga tako sovražili in sc ga bali. S krep- reč nečuveno tehnično modernizacijo: Krpanova kobila se je tu izpremenila v pravcati aeroplan. Oda bi bilo to njeno poslednje povišanje! >~r . . . . „,„s -;» nru-ii Pondeljkovo Brodarjevo predava- j kuni m markantnimi po.tezam je orisal je divja strast zmogla nad razumom in nje 0 n a (starejši človeški k u 1-; dobo m razmere, v katerih je .»stari jjko ga podjarmila, eden tistih, kakoršnih več- t u r j v ledeni dobi, ki ga je priredila jbinec« m neizprosni »tiger« živel m -c krat med grešnikih nahajamo... ki je LjU(jska univerza, je bilo še dokaj dobro j boril. Spoznali smo ncupogljivoalomo svojo res nenavadno pesniško nadarje- obiskano. S številnimi skioptičnimi slikami za, ob katerem so se izprale m enaid _ nost... večkrat zlorabil in se valjal po nas ,e predavatelj, ki je strokovnjak na j vse umazane intrige tei natolcevanje tis ti n, blatu poltosti in pregrešne ljubezni«. S tem področju, uvedel v osnove tiste vede, i ki so imeli tedaj nacionalizem in roflo-takim mesarskim žargonom se je takrat ki razgrinja dobo, ko se je človek prvič jljubje v zakupu. Mariborska irancos ci pljuvalo na Prešernovo, Stritarjevo in poiavil v zgodovini. Seznanil nas je z raz- »kolonija« je bila piedavatelju m rran-Gregorčičevo umetnost. In še danes se n;mj teorijami o ledeni dobi, nam pred-|coskemu krožku za predavanje od sre. najdejo duševni skopljenci, ki si upajo po stavil nekaj živalskih sodobnikov najsta- ■ Hvaležna, šolah zagovarjati s poniglavo motivacijo,j rCj§ega človeka in nam pokazal čudovite,; Isti večer je pri da so ti herostratski napadi rodili pri Gre- •• ■ "r —'~l-~ gorčiču nove pesmi: pesmi v obrambo. — Četrti dokument: strli so mu življenje — duh pa je zmagal. 1899 je gorela prva Cankarjeva knjiga: Erotika. Pepel je pognal bogato žetev. 1910 so izšli Hlapci. Ni prvič pri nas,! poljudni razlagi, da so se znova pokazali na svetlo razni j „ , 7vpxpi. ,p Komarji in Hvastje ter na vse dovoljene in nedovoljene načine zahtevali od nekih deželnih vlad, da naj zabrani ta pljunek na svetosti v zadovoljstvu in miru živečih mariborski »Vzajem- sijajno opazovane, realistične podobe, kimosti« predaval znani mariborski zgodo-so jih slikali in klesali v živo skalo naši j vinar in banovinski arhivar prof. Bas predniki, umetnost, pri kateri bi se mogli jo delavskem gibanju v Maii-učiti prvi umetniki današnjega časa. Kljub b o ru. Pred polno dvorano znanja zeljnih temu, da je trajalo predavanje dobri dve ; poslušalcev je predavatelj podak nekaj za-uri, so poslušalci vztrajali in z nezmanj- jnimivih slik iz zgodovine mariborskega in jšanim zanimanjem sledili njegovi jasni in'okoliškega proletariata od srednjega veka je po dolgem presledku vršilo v Mariboru zopet predavanje v francoskem jeziku. Predaval je mladi profesor na grenobelski univerzi gospod J. J. C h e v a 11 i e r o Clemenceau-) u. — ta leta pa so tretji dokument trnjeve postala bogastvo bogatega« šolnikov, naj se drama prepove. Zmagali Telovadnica v »Vesni« je bila polna mla-so ah za kratek cas Cankarjevi Hlape. t jh ijatcljev francoskega jezika so pod njihovim pritiskom se z večjo 1 J močjo planili na dan in — zmagali. Kaj zato, če še pri nas vedno pikaio komarji in se hvastjari *— Cankarjeva žgoča kritika je zmagala in poganja v generaciji, ki raste za njim ter pomaga graditi našo kulturo: »krizantemo siromakovo, da bo pa tja do dobe, ko začne nastajati v Mariboru industrijski proletariat, ki vedno bolj izpodriva manj disciplinirane in ne-organzirane obrtniške delavce. V novejšo zgodovino se predavatelj tokrat ni podal. Poslušalci so bili s predavanjem nad vse zadovoljni. Pismo prosvetnega delama z dežele poti nečemu velikemu, čemur se pravi rast slovenske kulture! 1882 je izšel prvi zvezek Gregorčičevih Poezij. Znova so prilezli na svetlo razni Žič? in iči ter križali našega tretjega od samega Boga poslanega poeta, hoteli zapresti z zaprašenimi in moralističnimi pajčevinami njegove Poezije in ko vse to ni zaleglo, ko je narod sprejel poetovo pesem kot svetinjo, so udarili po njem z rimsko dogmo. Takrat se je pisalo 1931 se je trgal Cankarjev tekst iz šol skih čitank. Siromašni dijaki, ki dobivajo Prav po naključju sem med obiskom Ljubljane opažil v čeških listih nadrobno poročilo o stanju občinskih ljudskih knjižnic v Češkoslovaški republiki. Pn- danes knjige iz podpornih knjižnic, dobi- znam, da me je najbolj presenetilo vi-vajo te čitanke brez Cankarjevega teksta, i seko število madžarskih knjig m Knjiz-1937 Ozka številka slovenske katoliške; nic. pa tudi enmških. Zal se blovenci na revije Doma in sveta bo na veke kričala i tem polju ne moremo vec meriti z diu-po knjižnicah med svojimi debelimi let-' gitni narodu kakor smo se do vojne niki. Na kričanje pigmejcev so odgovorila | pomislimo, da so V Ceskoslovaski »dejanja« duh. doslej je še vedno zmagal —č. Oton Župančič 60-letnik V rezki socialni razglašenosti časa in sveta, ki »po sredi mu gre razdor«, so le še redki, ki si izklešejo z melodijo in ritmom pot do naših srcv Le kdor stoji kakor Zupančič sredi življenja in »skuša objeti ves svet« ter ni »fantast in romantik« (Obiski), more tako prisluhniti v ljudi in čas, da je njegova beseda — beseda neizrečenih misli in čustev množice. Vsa bogata mavrica doživetij, od nežne ljubezni, ki se komaj sama sebe zaveda do zrele, kipeče moške strasti, od aktualnih epigramatično zaostrenih za-bavljivk do zagrenjenega ogorčenja nad našimi politiki v »Našem pismu«, od bolečega nasprotja med kozmopolitizmom in narodnostjo, ki ga skuša premostiti v »Dumi«, pa do Žive sodobne socialne problematike v »Gladu« in »Žebljarski«, vse to je našlo svoj izraz in živi sedaj v nas vseh. Globlje in jasneje kakor marsikateri izmed naših slavljenih politikov-vodite-Ijev je doumel naš položaj, položaj malega narodiča v tekmah in bojih velikih interesov. A njegov delež, ki ga je kot pesnik in stvariteljski prevajalec prinesel k izgraditvi našega jezika, tega najdragocenejšega izraza in dokaza nase narodne samobitnosti, je neprecenljiv. Morda bi nam bilo Vsem bolje, če bi češče segali no njegovih delili in se predajali njegovi opojno šumeči besedi. J. A. D. Ce res zelo hudi bralci, potem se z njimi ne more povsod tekmovati, zlasti ne na Balkanu. Pa vendar smo Slovenci v tem vprašanju prizadeti — vse naše podeželske knjižnice naštevamo zadnja leta z neko sramežljivostjo. Zavedamo se že vsi, da se knjižničarstvo malih prosvetnih društev ne splača več. Zato vse male knjižnice propad&io, in sicer še bolj ko društva, ki so jih ustanovila. Pa to je le del velikega vprašanja celotne naše nrosvete in kulture. Naše prosvetno življenje na deželi in v mestih razpada in se drži le še z odr^ skimi prireditvami, z redkimi predavanji in pa — s plesi. Vse je raztrgano in zgubljeno, desorientirano. Kaj hočemo s kulturnimi, oz. prosvetnimi društvi? Vprašajmo se, kaj smo hoteli pred vojno. Pred vojno je naše prosvetno delo pomenilo zbirališče vseh narodnih sil. je tako rekoč predstavljalo naše javno življenje, zato je pomenilo z eno besedo javnost, skupnost. Pa čeprav so se društva bojevala najraje med seboj, koder jih je bilo preveč, so imela vendarle v sebi toliko koristnega, da so iz lega kredita živela in napredovala. Napredek pa je glavno merilo tudi za knjižnice. In če so društva tu pa tam po pravici zaspala, ker so se našla nova torišča za javne nastope, pa ni nobenega važnega razloga za to. da smo Slovenci (.pustili delovanje za širjenje izobrazbe s pomočjo vaških knjižnic. Naprotno — imamo danes še več vzrokov in razlogov za bolj sistematično ureditev knjižnic in za širjenje dobre .knjige. Glavno hase geslo mora biti: Več slovenske knjižne kulture pomeni tudi več slovenske enotnosti! I«. Mariborska kulturna kronika Zadnja predstava Krleževe jedke družbeno-kritične drame »Gospoda Glembajevi« nam je znova dokazala, da zanimanje za kvalitetne predstave v Mariboru še ni povsem upadlo, kakor to tako radi zatrjujejo zagovorniki lahkotnega in plehkega repertoarja »za publiko«. Treba je le. da ie repertoar dovolj spretno in sodobno izbran in da imamo vsaj enkaj igravcev. ki segajo nad pri nas običajni nivo, pa bo vedno polna hiša. O predstavi sami je treba povedati, da je bilo nekoliko tvegano po tolikem času še imenovati Gavello kot režiserja. Ali pa je bila to le skromnost? Dejstvo je. da je od Gavellove režije ostalo le še malo. Če se prav spominjam, niti inscenacija. Levji delež na predstavi ie imel Skrbinšek, čigar nervozni, živčno razr-vani. zabavljivi LeOn ie presegel naša pričakovanja. Najtežji položaj pa sta imela naslednika Daneša in Furjana, ker ju nikakor nista mogla doseči. Kliub vsem pomanjkljivostim pa moramo biti upravi tudi za to predstavo hvaležni, saj nam .ie omogočila, da zopet enkrat čujemo Krleževo trpko-jasno besedo z našega odra. Župančičeva proslava, ki jo je priredila Ljudska univerza, ie postala po zaslugi režiserja Debevca resničen praznik naše besede. Že dolgo nismo slišali v Mariboru take govorne kulture. Njegov globoki mehki, šolani organ nam je zopet vrnil vero v lepoto in blagozvočnost našega jezika Ako komu tu na tam njegova recitacija ni nopolnotna odgovarjala. ie krivda pač v tem tla vsak pesem lahko drugače doživi^ Posebno cloživetie na nam ie bilo -Naše pismo«. Priznam, da si ga bolje recitiranega sko-ro ne morem predstavljati. Slodniakovo uvodno predavanje nam ie pokazalo Slodnjaka, kakršnega poznamo že iz j njegovih del: domiseln, v globino sega-j joč in na široko razgledan znastvenik, j ki nas preseneča s svojimi včasih drz-! nimi tezami. Njegova analiza Župančiča | ni slavljenca zgolj približala, ampak nam je nudila dovolj snovi za premišljevanje in debatiranje. Večer ie bila dostojna oddolžitev temu. kar Župančiču vsi dolgujemo. Posebne vrste dogodek je bila pone-: del.ikova premiera filma »Natalka Pol-tavka«. V poplavi nemških filmov nam je prav odleglo, slišati zopet enkrat nekaj slovanskega. Tokrat v ukrajinščini (ne pa. kakor pravi reklama, v ruščini). Opereta, ki nekoliko spominja na »Prodano nevesto« ie sicer že zelo stara; (zdi se mi. da ie iz leta 1819) a-Jnvi kljub neki sentimentalnosti, ki je za Šev-čenkovega predhodnika KotlJarevsk tako značilna, še mnogo svežega in zdravega. Posebno scene, ki nam rišejo ukrajinsko življenje na vasi. nam bodo j ostale v spominu. Lepi so bili tudi na-; roflni plesi in melodije, ki so nam bile1 posebno blizu. Produkcija ie menda ati-, gleška? »Noč v Kairu« spada med tiste epolete. v katerih strašijo bajno bosati de generirani ruski aristokrati z »družin skim nakitom . oboževane primadone in plemeniti kavalirji, ki iim je igrača dat; 1000 frankov napitnine. Kliub vsem tem rekvizitom pa se mi zdi. da opereta ne bo našla ‘istega odmeva, ki si ea unra va želi in na katerega računa ker mani-! Vi a nderer-dvokolesa Šivalni stroli Otroški vozilki po najnižjih cenah in ob ugodnih plačilnih pogojih Vam nudi ^ FRANC LEPOŠA d . Z O. Z. MARIBOR - Aleksandrova cesta 39 Suksemetk Otijmfifa todio s Kino-skalo Vam posreduje resnični doživljaj, bodisi da poslušate komorno glasbo, simfonični koncert, opero, opeteto ah igro. 100% no naraven zvok. Remek-delo nemške radio-industrije. Na/večja brezhibnost v delovanju. Popolno iznačenje fadinga. Minimalna uporaba toka. Sprejem prekooceanskih postaj na kratkem valu. Ksj sestavni deli stalno v zalogi. Zamenjamo Vam Vaš stari, današnjim zahtevam ne odgovarjajoči aparat za novega, proti primernemu odplačilu. Prodaja na obroke Specijalna delavnica za radiotehniko JUuiia fkatitot. ftauuiUp 1 '"■« Oglašujte v „Edinosti"! Napoveduje se lepa pomlad, zato sem si zagotovil pestro zalogo raznega pomlad, blaga! VOLNENO BLAGO v vseh vzorcih in najidealnejše kakovosti za elegantne damske plašče in obleke v najmodernejših barvah. ANGLEŠKO BLAGO najodličnejše kakovosti sodobnih znamk. „SMARTEX« za praktične, solidne, športne in promenadne obleke. „VENTEX“-blago, ki je tkano na poseben način in vzbuja pii nošnji prijeten občutek ter združoje eleganco, všečnost in izredno trpežnost. Ttarija fkojet, Hlatitot Glavni trg 9. Hiša srele Vas vabit 36.000 dobitkov v skupni vrednosti din 56,927.000 bo izžrebanih ob priliki glavnega (petega) žrebanja drž. razredne loterije v času od 15. februarja do 11. marca f. I. Med drugimi bodo izžrebani sledeči večji dobitki: l DOBITEK po Din 2,000.000.— 1 DOBITEK „ „ 1,000.000.— 1 DOBITEK „ „ 500.000.— 1 DOBITEK „ „ 400.000.— 6 DOBITKOV „ 200.000.— 12 DOBITKOV „ „ 100.000.— i. t. d. I* tl i/l srečka din 1000' 1/5 srečka din 500*- '/, srečka din 250*— Novo kolo dri. razredne loterije se prične v prvi polovici aprila! Žrebanje prvega razreda bo 13. in 14. aprila 1938. Ena cela srečka stane........din 200*— F.na polovica srečke stane. . . din 100*— Ena četrtinka srečke stane . . din 50’— Naroiila sa novo kolo se sprejemalo te sedaj! Pooblaiimna glavna kolektura dri. razredne foferi/e in banlna poslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka 25 P.&L. imuni ■ milili lijmim ieleznina in puškama PINTER & LENARD MARIBOR Aleksandrova c. 34. Tel. 22-80 in 22-82 Porotni prstani, budilka, žepne in ročne ura, zlati predmeti «, „ iuveKrja ^ J|^| Maribor, Gosposka ulica 15 Največja izbira! Presenetljivo nizke cene! Ugodni plačilni pogojil Zahtevajte brezplačni cenik KARO INDUSTRIJA ČEVLJEV MARIBOR — GOSPOSKA ULICA 13 MARIBOR registrov, pomotna blagajna v lastni palail Aleksandrova c. 47 Sprajama »so zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino In vse mladoletne od 1,do IS. leta za doto Zahtevajte brezobveino pristopno izjavo. Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Drav. banovine Steklo Porcelan Keramika lin Ioni V največji in najpestrejši zalogi Korolka testa 10 Maribor Slovenska ulka 10 Izdaja konzorcij »Edinosti* v Mariboru. Odgovorni urednik France Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d» srcdstav^voatfili Stanko »teto, vsi v Mariboru,