"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitateljc. NO. 1284. OFF1CIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. - fti. —tfr iifi—¿ri~i»rr.JM tU »—t •iriZ %l Cfctoago. III., undf th« At of Congr— at M«rcl> »rd. 187» CHICAGO, ILL., 21.JU»R1LA, (APRIL 21,) 1932. ZAROTE POD MASKO PATRIOTIZMA PROTI ZAVEDNEMU DELAVSTVU t- ——————— Povečana pažnja privatnih interesov na šoktvo. — Komu služi milica?—Delavce ubijajo zaradi profita PRE LOGARJI, KI "KRADEJO" KURIVO Zdaj še nič ne izgleda, da se gospodarske razmere okrenejo na bolje in kapitalizma postaja strah. Kaj, če gladno ljudstvo postane "radikalno"? To se ne sme zgoditi, je ultimatum dolarske propagande. Zato je začela čezdalje glasneje bren-kati na strune patriotizma. Med vsemi 4*patritotičnimi" organizacijami je Ameriška legija najbolj kričava. V nešteto slučajih posta vi ja^samo sebe nad vsako drugo bblast in prepoveduje shode delavskih organizacij, ali pa jih razbija in Izginja delavske agitatorje. Njen vpliv je ogromen, dasi nimajo bivši vojaki kot posamezniki in ne kot članstvo v celoti v nji nikake odločujoče besede. Ameriški kapitalizem si je v Ameriški legiji izbral postojanko, ki jo spreminja v ustanovo s fašistično taktiko. V slučaju potrebe jo bo pognal v vojno za kapitalizem proti delavstvu, katerega bodo obdolžili nelojalnosti in "rdečkarstva". »«•Ameriška legija je branite-ljica "ustave", toda ustavo tolmači tako kakor hočejo multi-milijonarji. Je za "red m mir", shode. J* proti tujerodcem, njeni gospodarji pa špekulirajo v tujih deželah. Na kratko, Ameriška legija ima vse znake fašistične organizacije, in od italijanske se razlikujele v tem, da je še bolj izrazita dekla kapitalizma. Nedavno je bila ustanovljena z uradom v Chicagu organizacija, ki se imenuje "De-fenders of America". Po naše bi ji lahko rekli "brambovci Amerike". Dali so si za zada-čo varovati ameriško šolstvo pred radikalizmom. Pazili bodo na profesorje in učitelje, na dijaške organizacije in njih liste ter skrbeli, da se duh "nelojalnosti" nikakor ne razširi med mladino v šolah. Toda to, čemur pravijo 'nelojalnost", je v resnici nič drugega kakor odpor proti socialnim krivicam. Ponekod postaja spet agresiven Ku-Klux-Klan, ki je organizacija bigotov in fanatikov, kateri mislijo, da je Bog ustvaril svet samo za "čisto' anglosaško pleme, vse druge ljudi pa je poslal peklenšček na svet njim v pokoro. Kapitalistično časopisje dobiva od svojih centralnih a-gencij redna navodila, kako naj nastopa proti "radikalni propagandi". Vsi kapitalistični govorniki se sklicujejo na pstriotizem, slave ameriško zastavo, Washingtons in Lincolns, in grme proti "prevratni gonji", "ki prihaja iz Evrope". Prihodnja bo prvomajska številka. STE VI ŽE poslali * zanjo naročilo ali oglas? Delavskim agitatorjem groz^ Tujerodcem, ki so pustili tu v?e svoje moči, se rogajo, češ, če ni za vas, pojdite od kjer ste prišli ! Toda radikalne propagande ne bi bilo, če ne bi obstajali zanjo vzroki. Delavci ne stavkajo za zabavo. Njihov gnjev je upravičen. Kar je zaposljeriih, delajo večinoma silno naporno •za sramotno nizko plačo. Kjer stavkajo, pozovejo milico nad-nje, kot npr. pred več dnevi nad premogarje v Ohiu. Delavske agitatorje obsojajo v dolgoletne zapore. Poslednji dokaz je Kentucky. "Patriotizem" pod kapitalizmom znači lojalnost sistemu, ki vzdržuje razmere, kakršne »o. Kdor je lojalen kakor hočejo oficijelni patriotje, je v resnici lojalen njegovemu veličanstvu Wall Streetu in dolarskim princem, ki vladajo Zed. države. Kdor pa hoče biti lojalen sebi in svoji družini, se bo oprijel novega patriotizma—lojalnosti svojemu razredu, kakor jo predstavlja socialistična stranka. i„ . ximo trpele mno*® družin* P*emogarjev pomankanje premoga sluzka ni bilo, krasti kurivfe pa je prepovedano. V.|*d tega eo .i rudarji pomagalL kjW. ko h mogočo, s kopanjem premoga v zapuščenih ^ih, a ie ao morali LmZS^& vaj. Na tej stilu je skupina premogarjev v Skenandoah, Pa., ki »o ti »anraJ!Tt brez dovoljenja kompanije, katera laštuje ta prhodni zakla* Ako bi^Sil pri kompamjski čuvaj, namesto fotografa, ne bi bi&o te slike. P delu Za ŠKODLJIVA TAKTIKA KOMUNISTOV V ZED. DRŽAVAH IN NEMČIJI -_—II*__—-—---m- Italija pripravljena Francoski admiral Degouy je nedavno priobčil v listih razkritja o zalogah strupenega plina in drugih morilnih kemikalij v italijanskih vojnih skladiščih ob meji Francije in Jugoslavije. Italijanski vojni ae-roplani so vsak hip pripravljeni iti s tovorom plipskim bomb ter granat preko meje in "braniti" Italijo. FAŠISEM V ITALIJI RAZMAJAN.—CENZURA SKRIVA PRAVO SLIKO Že lansko jesen so se taned kmeti v južni Italiji dogajali oboroženi tu pori zaradi previsokih davkov. Cenzura pa je vesli o izgredih zatrla, da jih ni priobčil noben časopis v Italiji. Mussolinijeva žan-darmerija je poskrbela, da ni prišel noben reporter tu-jezemskih listov "okužene" kraje in tako se Je izvedelo o uporu šele '¡v (razpravi o davčni predlogi v italijanskem "senatu" dne 14. aprila t. I. v Mussolinijevi ministri so morali priznati ,da je situacija resna, tolažili pa so "z neizmerno lojalnostjo fašistov do države". V Italiji kroži mnogo tajno izdanih in vtihotapljenih letakov, ki ljudstvu pojasnujejo resnico 0 razmerah in ga pozivajo na boj proti fašizmu. Policijski šef je zagotovil Musso- 1 i ni je v« senatorje, da »e proti "krivcem", ki so osumljeni širjenja letakov, postopa brez pri zanašanja. Fašizem je obljubil odrešiti italijansko ljudstvo is ekonomskega kaosa in ga privesti ▼ idealne razmere. Fak* tično pa postaja Italija čezdalje bolj t kaotična in je mirna edino po zaslugi bajonetov. Fašizem ▼ Italiji ni zgrajen m skali, pego na krogljah in bajonetih. IX. REDNI ZBOR i. S. Z. BO IMEL NAD 70 ČLANOV Klubi JSZ in društva Prosvetne matice pošljejo po dosedanjih prijavah had 60 delegatov. Zveza vseh podpornih društev v Minnesoti v naselbinah seeerne Minne-sote je v teku že dlje časa akcija za storitev zveze podpornih društev vseh jugoslovanskih organizacij. Imajo že pu Klubi JSZ so do prošle sobote prijavili na IX. redni zbor JSZ. 26 delegatov in društva Prosvetne matice 16, poleg teh pa pride iz raznih naselbin 12 poročevalcev. Več klubov in konferenc JSZ izvoli delegate šele te dni. Skupno s dlani odborov bo imel IX. redni zbor nad 70 članov, ali največ v zgo-[kampanja za zavarovanje brez- bTikacTjski odbor, v katerem so zastopana društva SNPJ, KSKJ, JSKJ, SSPZ, HBZ in SBZ. Konferenca zastopnikov vseh društev se bo vršila 1. maja na Ohisholmu, zadnja pa je bila 3. januarja na Evelethu. Provrzorični program določa med drugim: Razpravljanje o problemih bolniških skladov; vprašanje asesmentov; akcije proti izkoriščanju članstva in delavstva v splošnem; podpiranje kandidatov, ki so naklonjeni socialni zakonodaji; VLADE SE GLEDE RAZOROŽITVE NE MOREIO ZED,NIH Pri prošlih predsedniških volitvah v Nemčiji 10. aprila je komunistični kandidat nazadoval nad 1,300,000 glasov. Sli so večinoma fašističnemu kandidatu. Dasi sta ta dva ekstre-ma v boju, sta vendar edina, ki nastopata dostikrat Skupno. Na referendumu za razpust oldenburškega deželnega zbora dne 17. aprila so glasovali komunisti skupno s fašisti za razpust, da udarijo socialno demokracijo. Fašisti so pred-ožili iniciativo, komunisti pa jo podprli. |V Zedinjenih državah agiti-rajo komunisti za bonus vojakom, katerim naj se izplačajo zavarovalninske police v polni vsoti, skupaj okrog dve milijardi. Vsaik delavec, ki ima zdrav razum, ve, da je povprečen bivši ameriški vojak preskrbljen v tej krizi veliko boljše kakor pa povprečen dela-/ec, ki ni bil v armadi. Cemu .orej komunisti agitirajo za vojaški bopus? Zaradi demagogije in blaznega oportunizma, ki zastruplja ne le 'njih stranko, nego več ali manj vse ameriško delavsko gibanje. NA UKAZ NEMČIJE JE ENA ARMADA MANI NASVETU Hitlerjeva privatna fašistična armada, b roječa 400,000 «nož, prepovedana in razpo- scena. dovini JSZ, razen njenega III. rednega zbora. Delegatje pridejo iz vseh držav, kjer se naše delavstvo udejstvuje kulturno in politično^v delavskem duhu. V teku proslega tedna so prijavili delegate sledeči klubi JSZ.* št. 13 Sygan, Pa., John Kotel ich ; št. 37 Milwaukee, Wis., Allbert Hrast in Joe Radelj ; št. 95 Piney Fork, O., Frank Zaveršnik ; št. 222 Girard, O., John Tancek.—Društva Prosvetne matic? : št. 16 SNPJ Milwaukee, Jacob Rožič; št. 138 SNPJ Canonsburg, John Koklič; št. 192 SNPJ Milwaukee, Mary Musich ; št. 234 SNPJ Milwaukee, Joe Chokel; stNw>6 SNPJ Arma, Kans., William J. Strah; št. 725 SNPJ Pipetown, Pa., John Ilak (pooblaščenec) ; št. 20 SSPZ, Cleveland, Anton Jankovich; Izobraževalni in dramski klub "Slovenia", San Francisco, Calif., Joško Oven (pooblaščenec). Dne 1. maja izvolijo delegate še ohijska in illinoiska-wiaconsinska konferenca JSZ. Pred koncem meseca se pričakuje prijave delegatov tedi od ostalih 'večjih klubov in društev Prosvetne Matice. Na zadnjem (osmem) rednem zboru JSZ 1. 1930 v E)e-troitu je bilo 26 delegatov klubov JSZ., devet direktnih delegatov društev Prosvetne matice, štiri delegatje konferenčnih organizacij JSZ, 3 bratski delegatje, 8 referentov in 11 člar nov ortbortiv, skupaj €§ èlaaojr. poselnih delavcev; gojitev tolerance med članstvom in spoštovanje do prepričanj drug drugega. Poskus spraviti vsa društva v eno federacijo je zanimiv ek- Odprava militarizma pod kapi talizmom je nemogoča.—De legatje vlad ▼ Genevi nevrirajo. Vsakdanje vesti Mlada mati ta in ta si je končala življenje, ker je po~ ma- Zastopnik sovjetske Rusije je na razorožitveni konferenci to leto predložil že dva načrta. Njegov prvi predlog je določal popolen razpust armad in mornaric. Ni bil upoštevan. V drugič je predlagal stopnje-valno razoroževanje. Francija je predlagala ustanovitev mednarodne armade pod kontrolo lige narodov. Italijanski načrt določa odpravo "agresivnih vojnih priprav", kakršnih si sama zaradi finančnih zagat ne more nabaviti. Zed. države so predlagale odpravo plina v speriment, ki je na tako široko i^0jni, velikih oklopnih tankov zasnovani obliki med ameriškimi Jugoslovani prvi te vrste. Men iniciatorjev te akcije je znani društveni delavec John Kobi v Duluthu. Thomas, Hillquit, Broun in drugi bodo 25. maja govorili v Chicagu V sredo 25. maja, po končani socialistični konvenciji v Milwaukeeju, se bo vršil v Chicagu velik kampanjski banket, na katerem bosta glavna govornika socialistični predsedniški in podpredsedniški kandidat. Dalje bodo govorniki Norman Thomas, D. W. Hoan, Morris Hillquit, Heywood Broun, B. C. Vladek in več drugih. Predsedoval bo Wm. A. Cunnea. Na sporedu bodo tudi koncertne točke. Vstopnina (vsa postrežba vključena) je $1.25. Ameriška vojna mornarica na Pacifiku Zed. države imajo že» par mesecev na Pacifiku skoro vso svojo vojno floto, broječa 141 različnih ladij.' Kriva tej koncentraciji je kapitalistična tekma sa trg na Kitajskem. in težkega topništva, češ, da so to agresivna orožja. Izgleda, da hočejo diplomatje omejiti vojno moč le drugih, ne pa svoje dežele, in tako bo ostalo kar se militarizma tiče vse po starem. Na drugi strani pa smatrajo za zmago že to, da so kapitalistični državniki prisiljeni prihajati skupaj in govoriti o razorožitvi. Vsekakor so take konference same na sebi priznanje, da tudi kapitalistične vlade smatrajo izdatke za armado in mornarico za nepotrebno breme/ ki Obstoji le zaradi "interesov". To se pravi, armade in mornarice obstoje le zato, da branijo kapitalistične investicije in pa da pro-tektirajo imperialistično politiko. Oboje je spojeno drug z drugim. Profit telefonskega trusta znaša milijone American Telephone and Te-legraph kompanija je imela v prvem četrtletju tega leta $38,-699f2Q4 čistih dohodkov, ali 7 milijonov manj kot v isti dobi lansko leto. Vendar pa je tndi 38 milijonov lepa vsota. Ce bi bile telefonske in telegrafske naprave državna posest, bi o-stal ta dobiček ljudstvu. stajalo življenje čezdalje bolj nevzdržno. Njen mož je že mesece brez dela. Na aleji so našli postaranega moškega. Umrl je za srčno hibo. Izgleda, da je brez doma in že dolgo med brezposelnimi. Iz jezera v parku so potegnili okrog 45 let starega moškega. Bil je v vodi že več mesecev. Bržkone je kak tujec, ki je prišel sem za delom. Na obrežju jezera so našli truplo ženske, stara okrog 35 let. Koronerjeva komisija je ugotovila, da je mrtva okrog dva meseca. Po znamenjih sodeč je bržkone tujka, ki je prišla v Chicago za delom, pa o-bupala v brezposelnosti. To so vesti te vrste, pobrane iz ene številke čikaških Daily News. Ali bo Mooney kandidat na socialistični listi? Več socialističnih organizacij je že sprejelo resolucijo, s katero urgirajo,^ da naj bo Norman Thomas kandidat za predsednika in Tom Mooney za podpredsednika na socialističnem tiketu. Razen poraza pri predsedniških volitvah je zadel nemške fašiste še en velik udarec. Nemška vlada jim je s posebnim dekretom razpustila armado in svoj ukaz tudi izvedla. Neikaj tednov prej bi to izzvalo civilno vojno. Fašistične čete, ki so štele že okrog 400,000 "mož" (največ je bilo v njih namreč mladine), so vežbali bivši kajzer-jevi oficirji. Navduševali so se za pokolja, v domišljiji, da pride nekega dne ukaz, da naj okupirajo Nemčijo za fašizem. Hitler se je vladnemu dekretu zelo protivil in robantil z grožnjami, in to je vse, kar je mogel. v ~ ? Komunistična privatna ar-mada je bila na enak način razpuščena že prej, republikanska garda in "železna fronta", obe pod kontrolo socialistov pa se razpustita prostovoljno, ker je z odpravo Hitlerjeve armade potreba za tako. obrambo republike prenehala. Vprašanje privatnih armad ^Nemčiji—Edaj-iti-več- važno, pač pa volitve v pruski deželni zbor, ki se vrše 24, aprila. Ako izgube fašisti tudi to bitko, je takozvana fašistična nevarnost v Nemčiji potem pri kraju. 12,000 ubitih vsako leto Skozi zadnjih 31 let je bilo v Zed. državah umorjenih povprečno 12,000 oseb vsako leto, kar je po odstotkih več kot v katerikoli drugi deželi na svetu. V primero navajamo, da je bilo lani v Kanadi ubitih v pobojih in napadih 16 oseb na vsakih milijon prebivalcev, v Zed. državah pa 109. Četrt milijarde za vzdrževanje "politike" Republikanska in demokrat- u ska stranka imata tisoče ljudi v javnih službah na stroške ljudstva, katerih edina naloga je služiti njunim političnim ma-šinam, ne pa izvrševati kako delo za ljudstvo. Skupno prejemajo ti "politični" trotje povprečno čecrt milijarde dolarjev, kakor je izračunal po raznih podatkih George Mc-Anney, predsednik national civil service. Predsednikova palača v Berlinu Nm »liki h "R*ichpra«tfWtite« Psiafc' Um, v kateri bo «ta*oval müé......* Qlasoüi Našega gibanja Članom 9* zbora JSZ Milwaukee, Wis. — Delegatom in drugim članom (članicam) devetega rednega tfbora naj služi v ravnanje sledeče. Vsi borfte dobili stan pri rojakih. Kdor ima tu svojce in bi rad «tanoval pri njih, naj sporoči to našemu odboru na spodnji naslov, da se informiramo in stvar uredimo v obojestransko zadovoljstvo. Potrebno je, da se priglasite za stanovanje ko hitro mogoče vsi, ki ga ne boste dobili direktno pri svojcih ali prijateljih, da bomo vedeli, koliko stanovanj poiskati. Sporočite nam tudi, s katerimi vlaki botfte dospeli, da vas počakamo na postaji. V Milwaukee prihajajo vlaki želez nic North Western in pa Chica go, Milwaukee, St. Paul, dalje vlaki električne železnice Chi- 3S3MT iS^ffijf ffitisM da mesto in okraj ne najemata To In ono pri nas in drugod C lev el and, O. — Na dan volitev 3. novemlbra 1931 sem šel po ulici mimo volišča. Tam opazim rojaka, ki je z napisom na prsih oglašal republikanskega kandidata Collisterja za okrajnega blagajnika. Poznal sem tega rojaka dobro, se u-stavil pri njemu in ga vprašal kako in kaj. "Moram," se mi je opravičeval, ''moram delati zanj (za o-me nje nega republikanca), kajti sem v mestni službi. Kaj pa hočem?" Nisem mu posebno zameril. Je pač borba za kruh. Ko pa mi pravi čez nekaj časa, da je ta kandidat (Collister) fin človek in tudi dober, sem izgubil do tega rojaka vse simpatije, a Včasi razmere človeka prisilijo, da napravi kompromis. T»temu rojaku ne bi zameril napisa, ki ga je ifostt H» kami- busi ima mesto dobre zveze. Priporočamo, da se delegat-je, ki se ustavijo v Ghieagu, pripeljejo v Milwaukee skupno s čikaškimi sodrugi. delavcev zato, da delajo samo za mesto ali okraj, nego zate- 'masitimi soaruin gadelj' da bi a«itirali za 8tran" Kdorkoli želi kako pojasni- ko' katera da "del°"- Ce Kdorkoli želi kako pojasni "Uganjam lo, naj piše na spodnji naslov. Za odbor, Leonard Alpner, 708A West Pierce St., Milwaukee, Wis. _ Naš sestanek v Minnesoti V severni Minnesoti je bilo včasi vsestransko aletivno živ« Ijenje. Parna lopata, neuspešne stavke in kriza s svojimi posledicami pa nas je zagrabila za vrat in nas tišči, da le še životarimo namesto živimo. Mnogi se zavedajo, da je nam mrtvilo škodljivo in ga odpravljajo z"delovenjem v društvih in federacijah društev, ali treba bo iti še korak dalj in skušati spraviti naprednejše delavce v tesnejše stike. V ta namen se bo vršil na Chishol-mu 1. maja sestanek, ki se prične ob 10. dopoldne. Namen bosta pojasnila J. Kobi in podpisani. Vsi torej, ki se strinjate s Kobetovim povabilom, pri-občeno v tem listu nedavno, ste znova vabljeni 1. maja na Chisholm. Max Martz. to komedijo, ker moram, pa bi povedal po pravici in pametno. Ali ko mi je začel prepričevalno hvaliti kandidata, mi je bilo preveč. Kandidat, ki ga omenjam, je bil res izvoljen in je pokazal, da je zares 4*dober človek". V svoji "dobroti" je gospodaril tako, da mu danes manjka po ugotovitvi računskih izveden-cov kar $679,482.63. To je kajne prilično lepa vsota. Kam neki je izginila? Naš rojak, ki je za tega blagajnika nosil napis na kamižoli, je še zme-ram rftvež. On torej ni kriv tega nad polmilijonskega pri mankljaja. Je pa tudi on nekaj zakrivil, ker se je podal tako daleč v agitaciji, da je ljudi prepričeval o "dobrotlji-vosti" kandidata. Nedavno sem se v šali pogovarjal z nekim rojakom radi volitev. On ve, kaj sem. Od^ vrnil mi je: "Jaz volim vedno za kandidate, o katerih mislim, da so ali right, pa naj že pri- padajo katerikoli stranki." Veliko jih je, ki mislijo, da glasujejo za "dobre kandidate", neglede na stranko. Ce jim zmoto tolmačiš, ne verjamejo, kadar pa spoznajo, da so ogoljufani, pa redijo problem s krilatico, "vsi so glih"! Dokler bomo imeli v Clevelandu večino takih ljudi, ne bomo Milwaukee. Neki rojak v Chicagu je svo-ječasno v dopisu izjavil, da v srcu je še socialist, telesno pa ne več . . . Citali smo, da je pri zadnjih primarnih volitvah prodal tudi srce republikancem. Urednik njegovega ma-gazina je lahko vesel uspeha svoje prosvetne zadruge . . . • V nedeljo 1. maja bo v Slov. nar. domu velika prvomajska proslava. Program se prične ob 3:30 popoldne ,ob 8. zvečer pa plesna zabava. Vstopnina 25c. Eden govornikov bo J. W. Sharts, socialistični kandidat za governerja. • Stari čitatelji "Proletarca" v družini Rodica v Collinwoodu so prevzeli še eno trgovino mehkih pijač, sladoleda in sliČ-ne robe. Naročili so tudi še enega "Proletarca". Anton Vičič je zadnjič dejal, da v Clevelandu premalo delamo. Je res tako, Tone. Eni delajo preveč, drugi premalo, tretji pa nič. Ce bi tisti, ki delajo premalo, in oni, ki nič, delali vsaki nekoliko, ne bi rabili sodrogov iz Chicaga... Včasi so pri "E." že zapisali, da socialisti nič ne delajo, samo kriče. Toda jih je malo, da kriče, ker jih malo dela. Drugi so tiho in mirni. Toda kaj naj storimo, s. Vičič? Ali naj jim vcepimo žleze, da se KENTUCKY NOč£ PREISKAV . - . a . pomlade potrebni in dobe lpep' na ta način Fr. Barbič. Harlan County in |lru|i ¿»ramogovniiki revirji V Kentucky Ju nočejo pre-Ukav, ako «o "naperjene proti rodu, miru in Bogu". T« je argument dr-iavnaga pravdnika e Harlanu in drugfe gospodov, ki imajo politične sinit» e interesu kompanij, kater* ga*>odarijo nad xfauemi in teleei ovojih delavce*. Še vaaloaga, ki >e pri tel e Harlaaeki basin, da pretUe kako - pokazali, da ne bi bili nikjer L Jo9eph ?noj 26c; deležni večje vljudnosti in jateljstva kakor pri nas. Napravimo jim bivanje v naši naselbini prijetno. V kooperira-nju drug z drugim bomo to gotovo dosegli.— Za odbor, Leonard Alp 708A West Pierce St. Razprava o diktaturi amago. V Milwaukeeju so izvolili za stopi že peti v Milvvaukeeju, ki je 11. največje mesto v Ameriki, so izvolili tudi blagajnika, mestne- Klub St. 11 in njegov pevski P zbor "Naprej" bosta imela 30. Chicagu III. — V petek 22. aprila bo po končanem dnevnem redu seje kluba^št. 1 govoril Ivan Molek o vprašanju, ali je diktatura v slučaju socialistične zmage potrebna, in kaj je diktatura. Odgovoril bo Prvomajska manifestacija v Chicagu Chicago, 111. — Slovensko in drugo jugoslovansko delavstvo je vabljeno, da se polnošftevil-no udeleži velike prvomajske proslave. Vršila se bo ob 3. popoldne v Ashland avditoriju. Pred zborovanjem bo manifestacija za zavarovanje brezposelnih, proti gladu, za skrajšanje delavnika, proti izkoriščanju, za mir in proti vojni, proti kapitalizmu in za socializem. Zbirališče bo na Ogden ter So. Kedzie Rve. ob 1. popoldne. Pridite vsi in korakajte z drugimi delavci v Ashland avditorij na Van Buren ter So. Ashland Blvd. Vstopnina je 1GČ. U P. O. Za okraj Westmoreland Herminie, Pa. — Dne 1. maja ob 2. pop. priredi sociali-tudi na izvajanje Joško Ovna, stična stranka okraja Westmo- u iri „ fom na- ki Je K0V(xril o istem predmetu reland v Turner dvorani na župana s. Hoan>, ki t Um na ^ ^ ^^ Jeannette prv0majako manife- stom ze Deti termin. Socialisti [¡T dft pride na ^ ^^ ^acij9ko glavnost< Culi boftte ker se prične točno ob 8. Tudi fine govornike. Tudi zabave drugi rojaki so dobrodošli. ne bo manjkalo. Pridite vsi. P. O. Anton Zomil^** aprila priredbo z obširnim sporedom. To bo ob enem prvomajska slavnost. Vprizorjena bo igra "Prvi ples", čuli bomo govornike in deklamacije v slovenskem in angleSkem jeziku ter petje. Vpoitevajoč razmere, je vstopnina samo 25c. Igrala bo prava domača godba, postre^ ženi pa boste vzlic (krizi O. K. Kot veste že iz izkušenj, je vas klub št. 11 zabaval vedno z dobrimi programi. Tudi se- 9 okrajnih nadzornikov. Skup no imajo s temi zmagami že 48 odstotkov mestnega zastopstva, kar ni še večina, toda vzlic temu velika, vplivna in v marsičem odločujoča moč. Klu/b št. 180 je v socialistični agitaciji na West Allisu veliko sodeloval. Kakor prej, je potreben v bodoče. Rojaki, ki simpatizirate s socialistično stranko in glasujete zanjo, postanite člani kluba št. 180. Pristopnina je povečini prosta, Članarina majhna, brezposelni pa Kravanja, John Likovich", John Prise, John Černe, Ursula Snoy in Andy Bradock, skupaj $1.00 (poslal Joaefll Snoy). Clinton, Ind. Dr. SNPJ St. 21S $1; Mary Rom 25c, skupaj $1.25. Milwaukaa, Wis. Anton Butcher 50c; Joseph Trkay 50c; Mike Limoni 25c; po 10c: Mike Podjarovšek in Frank Faletich, skupaj $1.45 (poslal Frank Faletich). John Dolinar 20c; Tony Zainer 10c, skupaj $1.75. Moon Run, Pa. Nabral Jacob Ambrož ich po seji S. P. D. $1.80. Springliald, lil. Anton Gorens $1.00. Harminio, P«. James Paycer $1.09. Watt», Uuh. Peber Zmerzliksr 40c; Andrew Juvan 26c, skupaj 65c. BaNaira, O. Louis Pavlinioh 55c. Oakmont, P«. Louis Flais 50c. Collin wood, O. Mrs. Jos. BaJec 50c. Varana, Pa. Po 10c: Tony Kr* sevich, Joseph Melle, Kok Lesar is Frank Mihelich, skupaj 40c. Canonrimrg, Pa. Frank Samsa S5c. Ambridg«, Pa. John Uhernik 16c; Louis Uhernik 10c, skupaj 26c. No. Chicago, Hl. Frank Smitalk 25c. WiixUor H«ight«, W. Va. Po 10c: Victor Hribar in John Vidmar, skupaj 20c. C lav« lami, O. Po 10c: Andy Rs-bec, Thomas Zerovnik in Emil Stokel, skupaj SOc. Farming ton, III. John Majdk 10c. Wast AU»», Wia. J. Musich lOc. ParkhiU, Pa. Adolph Krasna lOc. Lamont, 111. John Stezinar 18c. • Ciaaro, III. S. Lesen lOc. Library, Pa. Robert Dolenc lOc. Babi, Minn. R. Kovacich lOc. Dotroit, Midi. Filip Smerdel 10* Girard, O. Jos. Lovrenčič lOc. Willard, Wis. Vincent Jerleriii 1*-Utica, N. Y. Jos. Simonih 10c. WaUanburg, Colo. Frank Jekorte Skupaj ▼ tem izkazu $33.34. P»l-Inji izkaz $26.91, skupaj $60.2$. MILWAUKEE, WIS » a t v nedeljo 1. maja. Konferenca soc. klubov in društev •J Prosvetne matice z delokrogom v čikaškem, mihvauškem, wauke-ganskem in sheboyganskem okraju, se vrši v nedeljo 1. maja v S. S. Turn Hali, 737 National Ave. Prične se ob 9. dopoldne. Popoldne v isti dvorani prvomajska slavnost. F r. 3 L E T A R E C ZAPISNIK Lpalormmcm «K- klubov i« Jniltor pr(MV«tM Matico J S Z. v sepedni Peeesy Ivani ji dae »7. -area 1932 v korani dr*lt»a "Po.tojn.ka jama" |L 158 SNPJ v Cenoesburgt», Pa. Tajnik Konference JSZ. s. Jakob Ambrozič otvori zborovanje ob 10 :30 dopoldne. Za predsednika izvoljen John Terčelj, za zapisnikarja John Koklich. Tajnik Ambrozič izvaja v nagovoru namen konference in njene aktivnosti. Njih glavni smoter je gojiti sodelovanje med klubi in med naselbinami. S pomočjo te metode bomo v stanju zgraditi gibanje, ki bo v čast JSZ. in socialistični stranki. Organizator J. Terčelj se zahvali za naklonjenost, ki jo izkazujejo sodrugi in somišljeniki za uspeh konferenc. Zapisnik prejšnjega zborovanja sprejet kot čitan. '* Finančno poročilo tajnika Ambrožiča se sprejme na znanje in odobri. Pismo iz urada JSZ. se vzame na znanje in obvestilo glede volitev delegata za zbor JSZ. se odloži na točko volitve. Računsko poročilo JSZ in Prosvetne^natice se sprejme na znanje. Organizator s. Terčelj izvaja v $vo)em poročilu, da ni več daleč čas, * ko bo imela vsaka naselbina v zapadni Penni socialistični klub. Delavstvo se nagiba k socialistični stranki. Treba je le agitatorjev, da se cilj uresniči. Uspehi morajo priti. — Poročilo se sprejme z zadovoljstvom na znanje selbini združila ter poslala delegata na bodoči zbor JSZ. Geo. Smrekar, Aliquippa, pravi, da je društvo v Prosvetni matici in da store za napredek kolikor je v njih razmerah mogoče. JohTi Progar, Cannosburg, poroča, da je njih društvo naročilo 50 izvodov prvomajskega Proletarca in da prispeva Prosvetni matici $12 letno. John Terčelj poroča, da to društvo (št. 138 SNPJ) sodeluje v vseh koristnih akcijah. Dvorano za shode v prid delavskega gibanja prepušča brez najemnine. Klubu št. 118 je dana dvorana na razpolago za eno prireditev brezplačno. Konferenca izreče druš. Postojnska Jama št. 138 SNPJ. za to naklonjenost priznanje in zahvalo. L. Britz, Lawrence, pravi, da je njih društvo včlanjeno v Prosvetni matici in, pomaga v aktivnostih in finančno kolikor dopuščajo sredstva. Jeram, Burgettstown, pravi, da je njih društvo v Prosvetni natici in podpira gmotno tudi druge delavske akcije. Vidrih, Imperial, poročajo 3vojem društvu v istem smislu in ravno tako delegat št. 295 iz Bridgeville. Jerala in Grilc od druš. št. 10 SSPZ., Moon Run, pravita, da so včlanjeni v Prosvetni matici in da sodelujejo pri prosvetnem delu. Primožič pd druš. št. 80 SSPZ., Herminie, pravi, da so pri Prosvetni matici in store kolikor morejo za napredek ljudstva. Ocepek in Strmljan od dramskega odseka Slov. izob. doma Slike študentov s Kolumbije, ki so bili na stavki Študentje na Columbia univerzi v New Yorku izdajajo list Spectator. Ker so jim odetavili priljubljenega urednika, so v *nak protesta sastavkali. Slika na desni predstavlja oddelek dijakov v demonstraciji, na levo pa akupmo stavkujočih študentov v »no padu a "stavkokazi". • Frank Wirant, organizator med mladino, pravi, 4a je agi- v Li*>rary pravita, da je ta od tacija zelo otežkočena zaradi ^ZJ^^^l^ ^^ 80 pomankanja zanimanja, kajti mladi svet se briga najrajše za .šport. Poročila zastopnikov: Wirant, Sygan, pravi, da njih klub vsled krize ne beleži napredka, a nazaduje tudi ne. L. Kavčič od istega kluba poroča,.da je kompanija izprla več delavcev, kateri ne stanujejo v njenih hišah. Anton Jeram, Burgettstown, pravi, da je njih klub aktiven. Brezposelnost je splošna. Navzlic temu njih klub napreduje.___-___ Frank Augustin, Imperiaf, poroča, da klub od prošle konference ni bil posebno aktiven, bo pa agitacijo podvojil skozi naslednje mesece. Anton Zornik, Herminie, izvaja, da je njih klub v članstvu majhen, toda izredno aktiven. Vzlic siloviti krizi beleži napredek posebno v agitacijskem ude.tovovanju. Fr. Primožič iz iste naselbine potrjuje poročilo. Frank Samsa, Canonsburg, poroča, da se aktivnosti njih kluba izražajo posebno na prireditvah. Pridobili so precej novih članov. Trije klubovi člani (John Terčelj, John Koklich in Marko Tekauc) so no-minirani za kandidate na socialistični listi v pennsylvansko zakonodajo. Jakob Tomec, Moon Run, pravi, da pri njihovem klubu ni kakih posebnih sprememb. Skušali bodo pridobiti» čimveč novih članov, kajti sedanje razmere same so v tak namen najboljši agitator. Poročila zastopnikov Prosvetne matice: , S. Kaučič poroča, da druš. 6 SNPJ. prispeva v sklad Prosvetne matice $12 letno. Jerala, Moon Run, poroča, d* njih društvo podpira Prosvetno matico in da se bodo v*a društva te ustanove v na- aktivni pri kulturnem delu. -Na predlog s. Ambrožiča so vsa poročila zastopnikov sprejeta na znanje. Agitacija—S. Samsa priporoča, da naj klubi naročajo za razpečavanje med ljudstvo več angleške literature. S. Zornik priporoča v ta namen posebno brošuro "Unemployment and its remedies", katero je spisal sad rug Laid 1 er; Stane komad 25c. Kavčič priporoča, da naj se v tem o žiru stori med mladino kolikor največ mogoče. Terčelj naglaša, da je glavna organizacije vršiti izobraževalno delo, kajti edino izobraženo delavstvo bo "znalo voditi svoj boj in si ja-čati organizacijo. Volilna kampanja. — Viranc, Bridgeville, apelira, naj se kolikor največ mogoče udejstvu-jemo v agitaciji za socialistično stranko in ^jene kandidate. Terčelj sugestira, da naj vsalc klmb izvoli na svoji seji publi-kacijski odsek najmanj dveh članov, ki bi skrbel za tiskano agitacijo v prid socialističnih kandidatov. Društva naj pa bi izvolila v isti namen vsako najmanj po enega člana. Vsi ti skupno bi lahko sporazumno izvršili z ne posebnim trudom v gem časopisju veliko kampanjskega oglašanja v obliki poročil in dopisov. Jeram poroča, da je v Bur-angleškem, slovenskem in dru-gettstownu predavala znana so-ialistična govornica Mary Mac- Donald. Sproženo je vprašanje, kaj mislijo zborovalci o napadih clevelandske "Enakopravnosti" proti s. Jos. Siskoviču. Vsi njen boj obsojajo, nakar je sprejeta resolucija, s katero se njeno početje obsoja. (Bila je priobčena v "Proletarcu" z dne 7. aprila in se jo smatra za del tega zapisnika.) _—:— J. Ambrožič predlaga, da naj se prihodnja konferenca vrši 4. nedeljo v juniju in nanjo naj se povabi za govornico sodru-žico A. P. Krasno. Po daljši razpravi, ki so se je udeležili vsi navzoči, je predlog soglasno sprejet. Agitacija za Proletarca. Na klube in posamezne sodru-ge se apelira, da stoje v tej krizi svojemu glasilu ob strani in mu pomagajo. Na predlog Ambrožiča se dovoli v podporo Proletarcu $10 iz konven-čne blagajne, med navzočimi pa se je v isti namen nabralo $7.10. S. Terčelj poroča, da bo Delavski oder iz Clevelanda vpri-zoril v Canonsburgu (Straba-ne) v dvorani druš. Postojnska Jama dne 17. aprila svetovno znano Gorkijevo socialnodra-mo "Na dnu". Vabi vse, da pridejo na predstavo. Volitve odbora. Za tajnika-blagajnika izvoljen ponovno Jakob Ambrozich. Za organi- m AKO SE NISTE izvolili delegate na deveti rodni zbor JSZ., ki se vrši dne 28., 29. m 30. maja v Milwaukeeju, storite to čimprej. Volitve se vrle do konca aprila. Vsak klub m vsaka konfeh renca JSZ. je upravičena do delegata. Vožnjo mu plača JSZ. is konvenčnega sklada, dnevnice pa klubi. Vsako društvo, bodisi podporno ali kulturno, ki je v Prosvetni matici, ima pravico poslati delegata. Stroške mu plača organizacija, ki ga izvoli. mu 38 j a napredovala kaka banka dru-gorodcev, je nam ljubše, če prospeva s tem kapitalom slovenski zavod, čeprav njega voditelji niso naši somišljeniki. S tega stališča sodim jaz od-nošaje med nami in trgovci. Slovenskemu delavstvu pripo- ... ročam: Svoji k svojim! Na-zatorjajohn Terčelj; v pubh-W ^ J ki 80 c.jsk. odbor, Frank Samsa te ne ,, naši rojaki neg0 podpi. rajo tudi delavske, ne samo de- Ni pravega napredka Moon Run, Pa. — Večinoma smo brez dela, kar pa je za-posljenih, zaslužijo le malenkost. To je tudi vzrok, čemu tukajšnji klub JSZ. ne napreduje kakor bi bilo potrebno. Vsekakor pa se bomo morali naslednje mesece žuriti, da socialistična kampanja ne bo zaman j. Kriza povzroča težave tudi podpornim "društvom. Dostikrat razpravljamo, kako bi jim olajšali vzdrževanje. V ta namen je S. P. društvo vzelo v najem "Portman - hribček", kjer bodo skozi poletje prire-jevani pikniki in druge zabave vsako soboto. Več bo poro-čano ob priliki. Jacoib Ambrozich. Frank Virant. Kampanjski odbor : Louis Glažar, George Smrekar in Louis Britz Ža delegata na deveti redni zbor JSZ, je izvoljen Jakob Ambrozich, in Geo. Smrekar za namestnika.—Konec seje. John Terčelj, predsednik. John Koklič, zapisnikar. Konferenca IN PROSVETNE MATICE 1. maja v SLOV CLEVELAND *HIali trgovci in socialisti Cleveland, O. — V "Ameriški Domovini" sem bil že dvakrat napaden in obakrat se me slika za nekakega nasprotnika slovenskih trgovcev. Zadnjič se je razjezil name James De-bevec, ki je trgovcem celo na-migaval, da naj mi ne dajo o-glasov za v -"Proletarca", pri tem pa je citiral en stavek iz mojega dopisa, ki naj bi me predstavil za velikega osebnega nasprotnika vseh, ki niso socialisti. Uredništvo "Proletarca" je v izdaji z dne 14. aprila pojasnilo, da je bil članek, nad katerem se spodtika g. Debe-vec v smislu spremenjen, in to naj zadostuje. Zdaj pa glede trgovcev. Kako korist bi imel od tega, če bi res sovražil slovenske in druge male trgovce? Nikake. Nisem jih še nobenkrat napadal, pač pa kot vsi drugi socialistični agitatorji, jih vabil v delavsko gibanje, kamor mali trgovci spadajo, ker so bolj delavci kakor pa trgovci. Bore se za obstanek in tlačeni so od kapitalizma prav tako kakor delavci. Zategadelj jim želimo uspeh, kakor ga želimo sebi. Želimo jim, da bi si svoje prodajalne čimbolj izboljšali, in da bi bili kolikor največ mogoče . v stanju konkurirati s trustjanizirano trgovino. Jaz sem dalje zato, kot vsak naš delavec, da se ljudstvo kolikor mogoče osamosvoji gospodarsko s svojimi zavodi. V Clevelandu imajo Slovenci" banko (North American Trust banka), kateri iatotako privoščimo j)rospeh. ' Namesto da bi • slovenskim denarjem mokratske in republikanske li ste. Na ostale pa vplivajte, da nak Ioni j oogTase^Tudi "Proletarcu" kar bodo na vaše prigovarjanje prej ali slej gotovo storili.—Anton Vičič. Domača zabava kluba št. 1 1 v soboto 30. aprila Chicago, III. — V soboto 30. aprila, dan pred prvim majem, priredi klub št. 1 v spodnji dvorani SNPJ. domačo zabavo, naslednji dan pa sodeluje na prvomajski proslavi soc. stranke v Chicagu. Klub št. 1 je že dolgo let prirejal svoje prvomajske slavno-sti, a na željo stranke so se separatne priredbe opustile, zategadelj pa pridemo skupaj v soboto na domači zabavi. Ves prebitek je namenjen v klubo-ve agitacijske svrhe. Vstopnina je 25c. Igrala bo dobra domača godba. Pridite vsi in pridite zgodaj zvečer. Ne poza* bite privesti s sabo prijatelje in znance.—P. O. Delavstvu v Chicagu Na socialistično konvencijo soc. stranke 21. maja odpotuje iz Chicaga več sto oseb kot gostje, ravno tako dan pozneje (22. maja). Soc. organizacija v Chicagu je v ta namen najela avtobuse, v katerih ste lahko deležni vožnje v oba kraja po znižani ceni $2.25 (tja in nazaj). Ako se"hočete poslu-žiti priložnosti, javite se uradu stranke na 3036 W. Roosevelt Rd. (tel. Kedzie 4316) in ob enem morate dati tudi nekaj poroštva ali pa vso vsoto, Če to lahko storite. Rezervirane avtobuse mora namreč pripravljalni odbor plačati in zato mora imeti garancijo, da tisti, ki se javijo, tudi v resnici pridejo. P. O. Važna izredna seja Milwaukee, Wis. V četr-tek 28. aprila zvečer se vrši v S. S. Turn dvorani izredna seja kluba št. 37. Na dnevnem | redu bodo volitve delegatov za strankino konvencijo, katera se prične 21. maja. Glasovnice morajo biti v uradu okrajne organizacije najkasnje 3. maja. Dolžnost vseh članov je, da glasujejo, zato je potrebno, da pridete 28. aprila vsi na sejo. Razpravljali in sklepali bomo dalje o prvomajski proslavi in o pripravah za bodoči zbor JSZ. Po končanem dnevnem redu bo predaval s., Fr. Novak o predmetu, "Glavni vzroki gospodarskega poloma v Ameriki." Frank Poličnik, tajnik. Neznosne razmere Vir d en, III. — Kakor drugod, so tudi premogarji v Illinoisu v borbi. Življenske razmere so neznosne. Za delavstvo je edini izhod združenje na poli-j tičnem polju, da si osvoji oblast in z njo potem vse drugo. To se lažje zapiše kakor stori. Vsak pameten delavec ve, da je združenje delavstva v delavski politični stranki najprak-tičnejša in najlažja rešitev problema. Toda kaj, ko pa so delavske množice tako brezbrižne ! Ako bi bili VSI delavci, ali vsaj yEČINA pametnih, bi či-tali in se učili iz listov kakršen [je za Slovence "Proletarec". Liat, ki vam razklada resnico I brez zavijanja, olepšavanja ali prizanašanja. Nič ne tolaži o • prosperiteti za vogalom. Vsak delavec ve, ali pa čuti na sebi, da je mnogo brezposelnih in da to gorje tira nešteto družin v obup. Nočejo pa priznati, da je rešitev v njih moči, zato se rajše udajajo topi nezadovoljnosti in brezplodnemu godrnjanju. V jeseni bodo volitve. Delavstvu nudijo priliko zmagati. Oblast lahko dobe brez revolucije. Ali če to hočejo, ne smejo biti indiferentni. V raz-druženju in brezbrižnosti je naša šibkost. V slogi in organizaciji je zmaga. Frank Iknich. Neizpolnjena obljuba narodnih finančnikov ter grozečega bankrota odstopiti premier Pera Živkovič. Pa tudi zdaj je še vso tako kakor je bilo. Demokracija se je v Jugoslaviji skrila kakor v Zed. državah prosperiteta. PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V CLEVELANDU. S«j« kluba it. 27 JSZ. se rrU veak prvi petek v ■mw ob 7:30 ifMtr. Ž«n«k«|« odseka prvi torek ob S. zvečsr. Mladinski angleški odsek vsak potok izven prvega ob S. zvečer, vse v khibovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiice, agitirajte in pridobivajte novih ¿lanov in ile-nic klubu ter novih naročnikov Proletarcu» V orgainzaciji in isobrasbi je na* a moč. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trfevia* s meJanim blag Peéi in pralni stroji posebnost. Tel. Henninie 2221 MAJ. JOHNSTOWN, PA. — Veselics s igro dr. it. 600 SNPJ. v soboto 14. maje ,V Slov. del. domu na Moxhamu. Opomba t Cena objavam v tej rubriki je $1.00 sa eel ¿as, te je do datuma priredbe. Vabimo eodeerna In «Iruga drwltva, da eglalaje sve)e pri« redke v tej koleni, katera he prieb-I sea eliate vseh teden. "New Leader** eng leih i socialistični tednik I shaja v New Yertcw. Narafad-na 92 na lete, $1 na pel lela. Najboljše v rejeras aagMd serie] i*t¿ «ni list v A ms rad. Maore slovenskih 4slavcev ga Ota. Naročite d ga twdi vi. NeieM-ae sanj sprejeme "Proletavee". Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street . 1;30—8:80—6:80-^8:80 Daily Tel. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. daily. Tel. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. Residence Tel.i Crawford 8440 If no answer—Cell Rockwell 9200. Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Stree* JOHNSTOWN, PA. Tel. 1478. Chicago, New York in druga mesta so imela že mnogo policijskih načelnikov. Vsaki slovesno obljubi izgon kriminal' cev, a nihče ne drži besede, če so poročila o številnih umorih in ropih resnična. Jugoslovanska demokracija Kralj Aleksander vsakega toliko časa premeni ministra in v svet pa razširi vesti, da je diktature konec. Pričeli so z volitvami, a svet si z njimi ni pustil dolgo metati pesek v oči. Dvakrat ali trikrat je povzročil spremembe v ministrstvu, ali ker v Parizu in ne drugje niso hoteli verjeti, da se je v vladi res kaj posebnega dogodilo, je moral končno na pritisk med- "Enakopravnosti" je zmanjkalo dokazov v pondeljek 11. aprila sem v smislu splošnega zakonika države Ohio 6319-2, 9 vključno poslal "Enakopravnosti" zapriseženo izjavo, da nisem spK sal članka pod imenom "Oko" ter pismo, da naj prekličejo kot omenjeno v "E." 5. marca: "Dalje, da poda zapriseženo izjavo, da on ni napisal dotič-nega dopisa. To je vse. OaU-lo prepustite nam! Podčrtanje moje. Zaprisežena izjava je sledeča : affidavit. STATE OF OHIO: SS: OUYAHOGA COUNTY: Joseph A. Siakovich, being fin* duly sworn, according to law, deposea »nd says, that he did not write, tfu* he did not cause anyone else to write that he did not aid or authorize an/ to write the article entitled WASA POLITIKA" and signed by the pseudonym "OKO" which appear-ed in "AMERIŠKA DOMOVINA"^» and of February 16, 1982. Affiant ttyi ihsLi he »o knowledge that same was to be published, that he was in no way iiqplicated with either writing or publication af same, that there was at no time a copy of same in his home, that ha fin* knowledge of the same came te him when he procured a copy ef AMERIŠKA DOMOVINA" of^aW mentioned date, and that the charges and insinuations that appeared subsequently, in "ENAKOPRAVNOST* connecting affiant with said article were false and untrue. Further Affiant eayeth not Joseph A. Siskovich. | Sworn to by the said Joseph A. Siskovich and by him subscribed in my presence this 11th day of ApriL 1932. Joseph Zorman, Joseph Zorman, Notary Public. (Seal) V sredo pred 6. uro zvečer sem poklical urednika V. Gnila na telefon zakaj da ni preklical in kdaj misli to storiti. Odgovor: Nikdar, pojdi na sodnijo. Da ima "pričo", katere ime ne mara izdati, mora ščititi, da "I cannot disclose her name." Torej je ženska I Nadalje da bo doprinesel na dan še druge stvari. Rad bi videl to grožnjo ž a pisano na' papir! Od 2. feb. do 16. feb. so bile v mojem stanovanju sledeče straifke: Ga. Perušek, ga. Frances Eppich in gdč. Irma Kalan. Javnost bi sedaj rada vedela, kdo je informator, kdo tista "HER" in končno dobila DOKAZE ALI PREKLIC PO ZAPRISEŽENI IZJAVI! Joseph A. Siskovich. Ako rasa je narodnima ne "Proletarca" potekla, aH ste jo ie obnovili? * TRINERJEVO GRENKO VINO proti zaprthi, iltbrmu apetitu, (Itvt-boltt, izgubi spanja. V vsah lakarnah. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiakano , Slovenskem, Hrveikees, Slevelkess, ¿afli—. Peljsk« kakor tudi e Aofleikem ie Naeaikeaa jee*m. Naia posebnost se tiskovine se drettva le trfsvsa POTEM KO TEMELJITO prevdarite vse okolščine, boete prišli do zaključka, da je vai denar res najbolj varno nalo* žen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILE. PROLETAREC PREMOG AR JI V OHIU NA PIKETIRANJU M Ui ljod*tva ledaja liha j a vsak četrtek. Dalavska Tlako* aa Družba, Cbiaaia, IU. J«|M1** Socialistas Zo« NAROČNINA sa Zedkijeoe držav« hi Kanado sa cele U*e MH; mH^ 9I.T6; «a ¿etri lota $1.00. — KMMkUto M.IO; sa pol leta $2.0*. M to oglasi morajo biti ▼ nafem uradu najde pondsljka popoldne m priobčite* v itorilki Ukoéeg» Udna. PROLETAREC Tkaxvday by Um jufssuv Workmen's Co., Inc. ltO«. ___Frank Zaita Charles Pogorelec «UASCRIPTION RATES: •Skd Canada, One Year $«••; SU MeaAks „ Menihi $1.00.—Foreign Countriea, Ono Tear $1*0; Six Months $2.00. PROLETAREC W. 2ftk St.. Cbicage, III. ftoefcwell 2004. 546 Uspehi fašizma v Italiji Fašistični poglavar Mussolini je obljubil ob nastopu vlade prerojenje Italije in blagostanje njenemu ljudstvu. * . V resnici se ni položaj italijanskega delavstva in poljedelcev v Italiji pod fašizmom prav nič izboljšal. To priznava tudi svetovni kapitalistični tisk, kateri dela fašistični vladi poklone, ker je zadušila "razj-edni boj" in pripomogla kapitalu mirno funkcioniranje. Iz tega sledi, da je pod fašizmom vzlic njegovemu navidezno radikalnemu, drastičnemu programu, edino kapitalizem na profitu. To pojasni, čemu so vodilni kapitalisti v Nemčiji za Hitlerja in njegov fašizem. Kakor Mussolini, je tudi Hitler obljubil zatreti delavsko gibanje s silo. Ljudstvu obljubuje socialne reforme, kakor jih je Mussolini. Ali vse te reforme so v resnici koncentrirane v cilju, stabilizirati kapitalizem na škodo ljudstva. Italija ni imela po zedinjenju še nikar težjih časov kakor prošlo zimo. In še nikoli ni bila tako v kleščah in ljudski izraz tako brez moči, kakor je pod "idealno" fašistično dik-tatuio. Vse, kar diši po opoziciji, je zatrto. Milijone je nezadovljnih, a nanje pazijo oboroženi Mussolinijevi stotisoči, ki so dobro organizirani. Samo krah, kateremu fašistična Italija ne uide, bo uničil režim, ki ga je Mussolini postavil svetu za vzor. Tatovi za "varuhe" NVMliam J. Jackson je komisar v čikaški administraciji. Njegova briga je paziti na zadeve, ki se tičejo plina in elektrike. Druga njegova briga pa je skrbeti, kako službo zase čimboljše izrabiti. Na stroške mestne občine ima drag avto in šoferja. Vozi se naokrog po opravkih in včasi zaradi zabave. Ko se je nedavno pripeljal v Madison, glavno mesto Wisconsina, ga je čuječi policaj u-stavil in opozoril, da ima na svojem avtu še vedno lansko licenco. Gospod komisar je moral na policijsko postajo, kjer je pojasnil, da ne prejema plače, ker je Chicago brez denarja v blagajni, in zato mora rabiti tudi staro licenco. Policijska oblast je bila usmiljena in ga je izpustila. Iz postaje grede je komisar Jackson vprašal poličija, ki ga je aretiral, koliko je plačan. "$150 na mesec," mu je odgovorik "Pa postrani?" Policaj se je čudil. V Madisonu ni postranskih služb za stražnike. $150, to je vse, kar dobe vsak mesec. Ko se je komisar Jackson vkrcal v svoj elegantni avto, je policaju dejal, da mu ni prav nič nevoščljiv pozicije. "V Chicagu policaji zdaj sicer ne prejemajo plače," mu je rekel, "toda je slab policaj, ki ne dobi postrani vsaj tri do štiri sto na mesec." Tako je komisar za zadeve, s plinom in elektriko tolmačil čikaško policijo stražniku v Madisonu in ga "miselno" korumpiral. Nato se je odpeljal, ponosen na mesto, v katerem poštenost ničesar ne šteje. Saj ljudstvo vse plača! Na tej oliki je skupina premogarjev blizu Zaneaville, Ohio, ki odganjajo kod rovov stavkokaze. Stavko v Ohiu vodi U. M. W. of A. "REZULTATI" V dokaz, kako malenkostni so socialisti, navaja profesor, ki je zdaj boarder v newyor-škem slovenskem farovžu, slovenske socialistične kandidate v Johnstownu. Pravi, da so pri zadnjih volitvah (vršile so se lansko jesen) dobili le od 40 do 70 glasov kljub agitaciji v društvih. Profesor je v zmoti, ali pa dela namenoma greh. Ako je slednje, naj gre k gospodu župniku ter se mu izpove, da ne bo izpostavljal svoje duše nevarnosti večnega Škripanja z zobmi. V Johnstownu so zadnjo jesen kandidirali na socialistični listi Anna P. Krasna, prothomo-tary, ki je dobila 857 glasov, ali osem sto več ,kakor trdi profe- katere višina pa ni še določena. Pogodba tudi ne pove, koliko časa potem ko nehaš delati brezplačno lahko še ostaneš v službi. A vzlic temu se je baje priglasilo za brezplaČ-, no garanje 200 delavcev. Ako ! je to res, se je Lincoln zastonj žrtvoval.—Anton Zornik. Zfodoviia delavskega gibanja na Slovenske« PRIREDIL ANTON KRISTAN ne odpravimo brezposelnosti Razložil sem jim, kakšni davki morajo biti naloženi tistim, ki jih lahko plačajo, in pa, da ^j^acije navesti, da te vrste dru-so tu vsi pogoji za zaposlitev ^ ne prevladujejo, je pa vseh delavcev. Delavnik se bi skrajšalo na 4 dni. V dosego tega je treba poseči z davčno močjo v blagajne one peščice, ki danes poseduje praktično vsa ameriška bogastva. Niti nisem pozabil poudariti vzor-nost uprave v Milvvaukeeju, kar 500 slovenskih socialistov, pa še tisti so glasovali za demokratskega županskega kandidata! Če je temu tako, mar so čiki pennsylvanskih koalmajnarjev vzrok, ali pa strupeni vplivi či-kaških nebodijih treba socialistov, če je slovenska metropola le podnožek demokratskih graftarjev ? Pa slovenski Pueblo, in slovenski katoliški Steelton, pa katoliški slovenski Indianapo- je zasluga socialistov, in uspe-lis, in tako dalje, in tako da-1 he socialistične administracije lje, in tako dalje, kjer je vpliv v Keadingu, katero so privatni socialističnega strupa sloven- interesi vsled tega strmoglavili skih onga iz Chicaga malenkos-1 s tem, da so združili demokra-ten in ničev? ¡te in republikance za skupni Ako ne morejo naši sociali tiket proti socialistom. Opo-stični rojaki ničesar doseči v zarjal sem, kako je kapitalizem Clarendon Hillsu, čemu niso s svojimi ogromnimi profiti, na-jačji s svojo demokratsko pre- mesto da bi jih dal čimveč za močjo v Cleveland u, s svojo to davke, rajše gradil vse križem in ono katoliško politiko v Jo-j nove tovarne, ki zdaj stoje, ker lietu, z nestrankarstvom na že- ni naročil. In z nadaljnimi pro-sor čikaške revije. Fr. Podboy Jeznem okrožju, in z brezbarv fiti je ameriški kapitalizem je kandidiral za "office", ki je nostjo v Calumetu? Igr&dW tovarne v Evropi, Južni na glasovnici označen z "re- Avtorja rezultatov bi rad o-1 Ameriki in povsod, kjer si je gister of wills". Dobil je 1,193 predno grem dalje, da obetal še več profita. Dejal glasov, ali precej nad tisoč več, enega zastopnika vendarle ima- sem nudi ugoden trg kot pa mu jih priznava ured- mo Piše ge john Ermenc. Ali ameriškim produktom sov. Rusija, in da je stališče ameriške vlade, katera noče priznati Ru- ko^zahtevajo *«*' neumno in škodljivo, republikanci in demokratje od Vsak kandidat, ki želi, da bi nas le glasove, nam daje socia- K*ta ^ podpirala, mora pod-listična stranka tudi kandida- P™*^ "Jen program. Jaz sem te iz vrst naših rojakov. Ce pa Jim dejal, da ne kandidiram ra-rojaki volilci rajše glasujejo <*i službe, pač pa, ker želim za drugorodce na republikan- pomagati v akciji za organizi-skem in demokratskem tiketu, ranje ljudskih množic v stran-kakor za člane svojega naroda, ni naša krivda. " 7 rV CTsTorandu pliejo^da bi Naprednost v naših naselbinah Na potovanju po naselbinah sem se še bolj prepričal, kako zelo še prevladuje verski značaj med ljudstvom. Marsikod je SNPJ. na glasu samo zaradi dobrih podpor, njena načela pa zametavajo. Člani, ki se zanje potegujejo, so v takih društvih od večine prezirani. Seveda je treba v kredit orga- zelo veliko mlačnosti v drugih organizacijah. "kSKJ. je striktno katoliška in ji je treba dati priznanje, da noče dvoreznosti. Veliko je društev drugih jednot, v katerih trdijo, da so "nepristranski", toda so po mišljenju verska ravno tako kakor druš. KSJK., samo da nimajo prisilne spovedi. Ljudje, ki poslušajo misijonarje in svoje duhovnike ter čitajo klerikalne liste, so polni sovraštva do nas. Le zmerni so dostopni argumentiranju. Večinoma odklanjajo čuti tudi drugo plat zvona, ker jim to cerkev prepoveduje. Taki u-metno zasejani predsodki so delavskemu gibanju velika o-vira. Treba bo več jasnosti glede njih in skupne naše akcije, da jih odstranimo ali vsaj porinemo s poti. Anton Vičič. nik čikaškega konzulovega ma-gazina. A. Gabrenja, ki je kandidiral za blagajnika, je dobil 884 glasov, kar je nad osemsto več, nego mu jih priznava profesor. Andrew Vi-drich je kandidiral v urad, ki je v angleščini označen na glasovnici s "clerk of court". Dobil je 813 glasov, torej tudi nekaj stotin več, kot pa mu jih je pripravljen priznati rojak, ki je združeval na stroške do- mo. na nesrečo je socialist, torej naj napravim piko (.) In med tem, bre matere SNPJ. otroke s star-! w 7 ši in se koncem konca iznašel v WH TS ^LJ^ Je do- washingtonskem muzeju. '¡^'gTSM «¿bili. gospoda Zanimivo bi bilo promisliti, koliko je clovolandskatn nedostatku tam ko, ki je za davčne reforme v prid malih ljudi. Naša stranka zahteva,* da delavstvo, ki plačuje godbo (vlado), ima tudi pravico ukazovati, kakšne komade naj igra. Bil sem zelo vesel, da sem dobil priliko govoriti v tem po Duševna hrana, kakršna je delavstvu potrebna Louis Pavlinich, Bellaire, O., piše, da bi bilo med delavstvom mnogo manj konfuzije, če si bi znali poiskati duševno hrano, kakršna jim bi bila koristna. Pravi, da temu namenu "Proletarec" dobro odgovarja in je potrebno, da se ga Čimbolj razširi. Kužna mentaliteta Kapitalizem vse demoralizira, najbolj pa miselnost človeka. Zavist, denuncijanstva, podkupovanja in celo kupovanje revnih služ-bic so navadne vsakdanjosti. Človek, ki je služil stalno svojih 50 do 100 dolarjev tedensko, se danes togoti v svoji ne-voščljivosti nad onim, ki še vedno prejema svoj običajni tedenski dvajsetak za desetur-no garanje. Zaradi slabosti, ki nadvladujejo človeka, imamo sistem in nered kakršen je. Spremenjen bo, kadar nastane preobrat najprvo v človeku samem. Dva sovražnika Naloga socialistov ni le borba proti kapitalizmu, nego nič manj borba proti nevednosti, ki prevladuje v delavskih vrstah. Kajti če premagamo enkrat brezbrižnost med maso in pa konfuzna pojmovanja v delavskih vr-' rftah, bo hoj proti kapitalizmu veliko bolj enostaven. Pa še eno napako profesorja moram popraviti, pri ............_ .______ Namreč njegovo trditev, «topju. kjer so me mislili pred -------------Lan/1 win. cialisticna P «P ^^ ^ pQ nedo,ž. nem šest mesecev v prisilno delavnico. Well, časi se spreminjajo! a Rojaki v Westmorelandu, pridite na praznovanje 1. maja, ki bo ob 2. popoldne v Turner Hall, Jannette, Pa. Govornike pošlje strankin državni urad. Ako se bomo letos zganili in pokazali kapitalizmu svojo moč, nam bodo dali nekaj koncesij, medtem pa moramo z borbo nadaljevati za popolno osvoboditev. Ce pa tega nočete, ni za ljudstvo nobene pomoči.>Kaj si vse upajo, vam pove sledeče. Blizu Ambridga je tovarna, ki je bila dosedaj zaprta. Vodstvo je začelo s pripravami za obnovitev obrata, pod pogojem, da se delavci zavežejo prve štiri mesece delati brezplačno. omenjeni socialistični kandida tje v Johnstownu vodili agitacijo v društvih ali kjerkoli. Glasove, ki jih omenjam, so dobili na slepo srečo. Slučaj je namreč nanesel, da je prišlo v klub št. 5 nekaj vmes, kar je dalo hude besede, njim je sledil osebni boj in pa spor zaradi načina nominacij članov in nečlanov. Namesto, da bi agi-tirali, so se skregali in prezrli kampanjo. Pa so vzlic temu dobili stotine glasom več, kakor pa jih jim on priznava—torej niso tako malenkostni! Zdaj pa k njegovemu jamra-nju, da niso naše večje naselbine nikjer zastopane v javnih uradih s svojimi ljudmi. Skušal bom pojasniti to stvar o-prezno, da gospoda profesorja ne razjarim, zato bom navajal le suha dejstva, brez bare, či-kov okrog nje in take nesnago. Torej: V slovenskem Jolie-tu ni nikakega slovenskega socialističnega kluba; ne slovenskega narodnega doma, ne"ba-re, ne umazanega zrcala, ne knjižnice s povaljanimi družinskimi koledarji, Zakonom bio-genezije in sodi. Pa vendar, dragi rojak, razsvetli nas, čemu je ta naselbina veliko slabša v vsakem oziru, kakor pa ona, ki si jo lansko jesen obiskal v Pennsylvaniji? * Mar so čiki v pennsylvanskih slovenskih narodnih domovih, sodi v njih, povaljani družinski koledarji in pa čikaški socialisti krivi, če Slovenci v Clevelandu "nimajo v javnem življenju . . . nobenega zastopnika"? Saj je vendar sam gospod predavatelj leta 1928 poročal, da so Slovenci v Clevelandu "vsi za demokrate" 1 Isto je zatrjeval nedavno g. Lojze Pire, ki je konsftathral, da je v ameriški beli Ljubljkni, naši sloviti kulturni metropoli, le t* nami ... o . . Samo toliko vam lahko citiram, naprej ne morem več. Grem spet v spodnje prostore med čike in jim potožim, kako zelo zelo me teži duševna hrana gospoda profesorja jugoslovanske književnosti. Predno padem v nezavest, kar se vsak hip zgodi, naj vam na hitro o-menim, da so krivi polomu Pir-čeve demokratske in Grillove republikanske politike samo čiki v narodnem domu vodilne slovenske naselbine v Penni, u-mazano zrcalo, sodi v čitalnici, in pa strup, ki ga sejejo čikaški socialisti —. Oprostite, slabo mi -prihaja — skončal bom to povest prihodnjič.—Kozina Teleban. Znižanje davkov Herminie, Pa. — V "Prole-* larcu" z dne 31-marca je bila slika demonstrantov, ki zahtevajo znižanje davkov na mala posestva. Organizacija s tem ciljem obstoji že v mnogih kia-jih, tudi v West Morelandu in razširjena je že na devet tukajšnjih counties. Dne 31. marca je ta liga sklicala v Greensburgu shod, ki se je vršil v sodnem poslopju v dvorani, kjer predseduje na obravnavah sodnik .Copeland. Liga je povabila na ta shod vse kandidate tega okraja, katerih je 65, a odzvalo se nas je samo enajst. Vsakemu so odmerili 5 minut časa. Jaz sem bil drugi na vrsti in takoj protestiral, da 5 minut za pojasnitev mojega stališča ne zadostuje. Predsednik shoda mi je dal 10 minut, 5 pa sem si jih vzel sam. Pojasnil sem natlačeni dvorani članov lige in drugega občinstva, da tudi znižanih davkov ne bomo mogli plačevati, ako Krize je krivo brezboštvo Ljubljanski "Slovenec" je mnenja, da je svetovne krize krivo brezboštvo. In sicer to takole konstatira: "Prvi vzrok gospodaiske krize in vsega zla je v brezboštvu . . ." Ker pa bi mu tega pobožni bralci skorogotovo ne verjeli, je še dostavil: "In to ne brezboštvo v dušah, ker tega je primeroma malo; marveč govorimo o brezboštvu v obličju, ki ga kaže danes vsa zemlja." Zdaj veste, čemu je prišla kriza! Diskuzija o diktaturi na bodoči seji kluba št. 1 Chicago, III. — Na prošli seji kluba št. 1 je podal Joško Oven v daljšem govoru svoje nazore o diktaturi proletarija-ta. Na prihodnji seji v petek 22. aprila bo referiral o istem predmetu Ivan Molek, ki bo tudi odgovarjal na Ovnova iz-Sele potemni prejemali mezdoj vajnnjn. P. O. A. W. MELLON V NOVI SLUŽBI (Nadaljevanje.) V to samo jeden dokaz, ko se je čilal Želez, nikarjev dnevnik, ki ima mimogrede povedano mnogo in gorostasnega gradiva, od navoda kako se dela dinamit, kako se zažiga, |a najhujših izrazov, kakršnih v navadnem živ-Ijenju ni niti slišati, niti čitati, prišla je nt vrsto tudi neka nemška pesem, katero je imel v svojem dnevniku zapisano. Pesem je zložil znani anarhist Most in natisnil jo v svojej "Freiheit", od koder jo je 2eleznikar prepj. sal. A ko ga predsednik vpraša, od kod ima to pesem, ni povedal pravega vira, temveč je rekel, da jo je sam iz francoščine prestavil, in na nffdaljno vprašanje predsednikovo; ali zna tako dobro nemški, odgovoril je ponovno, da se je nemško po slovnici učil. Predsednik mu je nato s precejšnjim sarkazmom opomnil, da je jako veliko čudo, da sta Železni-karjev prevod in Mostova pesem do zadnje pičice popolnoma'jednaka. A Železnikar se je nato mirno usel, misleč, da je vendar ve- Razen zasliševanja prič je veliko časa vzelo prečitavanje raznih pisem, kakor pisma Miroslava Hubmayerja iz Bukarešte, jako obširnega "expose" policijskega ravnateljstva na Dunaji, zlasti pa veleizdajskih časnikov in tiskovin, ki so se čitale v tajnej seji, o katerej se pa ničesar poročati ne sme. i Zanimivo je bilo, kar sta prepovedovala priči Petrovčnik in Baje. Prvi je bil užitniniki paznik na "Prulah", ki je za nekim grmom na straži le*žal, kar prideta blizu njega dva moža, jeden okolu 60 let, drugi mlajši kaeih 40 let in se začneta razgovarjati, kako dolgo bodo ti še notri, na kar je mlajši odgovoril, da bodo v par mesecih že zunaj« Na to je prvi zopet rekel: "Zaklada imamo dovolj, a kako bomo municijo notri spravili?" — To je najmanjša skrb! itd. — Priča je to takoj objavil, mlajšega tudi pozneje v "Zvezdi" videl in dokazalo se je skoro z gotovostjo, da je bil to neki Fr. Br. — katerega pa nihče izmed zatožencev neče poznati. Baje pa je po noči mej 10. in 11. uro poslušal dva moža, ki sta se pogovarjala sede na stopnjicah pred njegovo hišo. Pripovedovala sta si, kaj sta opravila na svojih potovanjih. Jeden je bil v Celovci in na gorenjakej, drugi na dolenjskej strani. Dobila sta 80— 100 mož, v 6 mesecih bode vse gotovo, pričelo se bode po vseh mestih. V Ljubljani bode se najprej magistratnemu svetniku Peroni glava odrezala, potem pa vse z dinamitom kvišku pognalo itd. Tudi zasliševanje treh petnajstletnih vajencev Potiska, Mihlerja in Trosta ni bilo brez zanimanja. Izpovedali so prav dobro, deloma celo premeteno in drastično je bilo, ko so pripovedovali, kako so na stopnjicaii na Zabljaku čitali puntatsko tiskovino "Mahn-ruf as das Volk", katero je bil Potisek svojemu mojstru Tumi izmaknil. Kako bi se bili iz te tiskovine radi kaj poučili, kako so potem šli pit itd. To je pač nadebudna mladina ! Velika večina prič odgovarjala je nemški in tako dobro, da so se koroški Nemci kar čudili, da priče, deloma pripadajoče delavskim krogom in prišedše iz ultra-slovenske Ljubljane, boljši nemški govore, nego martin kateri koroški Nemec. Le 5 prič ni bilo nemščine zmožnih, a to nikakor ni zadrževalo obravnave, kajti predsednik Schrey je tako hitro in dobro tolmačil vprašanja in odgovore porotnikom, da bi tega niti pričakovali ne bili. Kakor smo že rekli, na dan se je spravila ogromna množica dokazilnega gradiva, in ne mogli bi še danes dokončati tega poročila, kakor smo se nhmenili, da bi hoteli navajati le glavne momente. Zato bomo zabeležili le to, kar se nam prikladno zdiTKar sicer ni baš odločilno za pravdo, a vendar osvetljuje naše razmere. Ko se je zasliševal "Ljudskega glasa" urednik, čital se je iz tega lista članek z napisom "Laž moderna moč" in notica "Kaj je mob?" Čudom smo se čudili, da ta članek in ta notica nista «bila konfiscirana; v našem listu bi se niti četrtina te vsebine ne smela tiskati. Gospodje sodniki sami so M spogledavali, ko je tolmač ta članek preložil na nemški jezik, kajti v njem je bil "h* tobak", a gospod urednik Suhadobnik članka niti poznal ni, o notici pa rekel, da jo J* zalo v listu natisnil, ker mu je manjkalo gradivo. Možu je sploh bilo tako tesno pri in v svojej zadregi .pripovedoval je celo, W je menjica, katero je podpisal g. Regale» bila izstavljena ha tri mesece, a se je pozneje spremenila v menjico a vista in mu se cr«» osem dni prezentovala. (Dalje prihodnjič.) I W. Malloa, eden najbofatejiih oseb e Ameriki, bfrii «▼oani blagajnik e Hoovorjefri administraciji, )e edaj amerUki poalanlk e L«ondonu, k>or saetopa fcntoroaa amorttloaca kapitallsma na raiun ljudstra. Des* ia 77 lot .star. Jo le TOdno **er«Uno aktfeskt o politiki. Ne sltld na levi je poslanik Maflom, in kit desni amoritka poalaniika palete T Londesài, kjer bo Mol lom sdaj domoval. Bankrotirale mest ^ Namesto, da bi uprave ameriških meit v tej krizi ljudstvu v pomoč, mu miz®™Vtf povečavajo z odvzemanjem gotovih ugodno» in z odstavljanjem mestnih delavcev, lim pa nižajo plače. Ne le to, nego jo gi zaposljeni ne dobe po cele mesece, so graftarji gospodarili tako spretno, d» nes pajki preidejo v javnih blagajnah, io J posledica republikanske-demokratske taw ske "politike". prihodnjo nedeljo je "Savin" koncert Chicago, III. — Ako je človek zaposlen, čas hitro beži. Tudi pevcem in pevkam zbora "Save" je čas naglo tekel od zadnjega koncerta vsled marljivega pripravljanja za spomladanski koncert, ki bo prihodnjo nedeljo 24. aprila v dvorani SNPJ. Pričetek od 3. popoldne. Kaj so se Savani naučili tekom zime, boste videli na teim koncertu. Eno je gotovo: noben ¿bor in noben pevec ni nikdar preveč pripravljen za nastop, premalo pa mnogokrat. Ne bomo trdili, da je "Sava" "najboljši zbor v Chicago", ker boste pri blagajni dobili po pred prodajni ceni za 50c. Vsekakor pa na svidenje na koncertu ?—Savan. škandal v Slov« del* domu Detroit, Mich. — Kaj, kdo, zakaj, čigav? Le počasi, prijatelj ! Škandal namreč uprizorita pismonoša Lipče in pa njegova ambicijozna sestra Mi» ci, v kolosalni burleski "On in njegova sestra" dne 8. maja. Za to izredno dramsko delo vlada vsesplošno zanimanje in to ne brez vzroka. Na odru bomo namreč imeli prvič v zgodovini detroitskih Slovencev pristne orijentalake plesalke Socialisti v Minnesoti posegli v kampanjo Duluth, Minn. — Socialisti v Minnesoti so na svoji državni konferenci znova indorsirali v državne, uradfe kandidate Far-mer-Labor Party, pod pogojem, da se ne bo podajala v zveze in v agitacijo za predsedniškega kandidata ene ali druge ka^ pitalistične stranke. Med la-boriti je namreč precejšen sentiment za demokratskega predsedniškega aspiranta Roosevel-ta ih se še ne ve, katera atruja v Farmer-Labor party bo koncem konca nadvladala. Za tajnika soc. stranke v Minnesoti je bil na omenjeni konferenci (dne 28. marca v Minneapolisu) izvoljen Leo ^H HjjH Giaslen, Lynn Thompson pa za sentimentalne Njih k<*tum pa organizatorja. V eksekutivo — oh Boy — Hot Stuff. In pa g Q m izvoljeni j A. Gonstead, —#— (seveda slov. rodu), razkošne, bilo to le prazno ponašanje |zapeljive, prešerne in zopet — in sploh prepuščamo sodbo zunanjim "kritikom" z glasbe- godba, pravcata simfonija. Pa spet petje, iz otožnih melodij preide v veselo in poskočno atmosfero, solisti, dueti, kupleti, zbor plesalk itd. "Primadona" Mici pa teka gori-doli po stopnicah, vljudna, sladka, a brez mej, se priklanjat, roke lizat, fina, srčka-na vselej. Snov te burleske je silno zanimiva. Profesijonalni igralci pridejo na generalno vajo, toda njih zvezda nenadoma odpove: Kaj sedaj? Iz zadrege jih spravi njena sobarica Mici, ki se s pomočjo svojega brata Filipa z-zvijačo vrine v njih krožek. Pa pride dan predstave, vse gre lepo gladko, kot se spodobi, toda čuj! Nenadoma se pojavi Filip, ki u-prizori pravcati škandal — toda ravno ta groteskni nedosta-tek ga v očeh avdijence povzdigne v junaka. Pisatelja igre pa ovenča s slavo. Predstava je razdeljena v Štiri slike: 1.) "Nov talenta 2.) . "V uredništvu Trobente'. 3.) ""Skaljena predstava" — "Grof in šivilja". 4.) "Doma pri Mici in Lipčetu". V njej nastopi 19 igralcev in 10 plesalk. Prepletena je z izrednim humorjem, kontrasti, intrigami in satiro. Popelje nas v intimno življenje velikomest-nih igralcev, kjer venera in erotika igrata precejšnjo vlogo. Režijo vodi podpisani, orkester Mr. John Berlisg, ples pa Miss Helen Kraintz. Vsled komplicirane snovi, ogromnih stroškov in obširnega ensambla se ta burleska uprizori samo enkrat. Zato je občinstvo pro-šeno, da ne zamudi te izredne prilike in pride točno ob uri. Frank Cenen. John F. Sala, Ruben Latz, M. Kates, O. P. Victorian, P. R. Anderson, John Kobi, August Prohofsky in Edward Maurer. Nominirani so bili tudi socialistični elektorji za predsedniške volitve. Socialistična stranka je s pripravami za volilno kampanjo že pričela. Koncentrirala se bo le za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata na socialistični listi, glede kandidatov v državne urade pa sem omenil njeno stališče že prej. Jugoslovanski socialisti in drugi zavedni delavci bodo imeli sestanek i. maja ob 10. dopoldne v Chisholmu, da se pogovore o volilni kampanji, agitaciji in sličnih zadevah. J. K. SUKA Z DEMONSTRACIJE no nadarjenostjo. Omenimo naj le, da je na zadnji vaji šlo tako dobro, da je bil celo pe-vovodja mr. Muha na splošno zadovoljen in o par skladbah celo rekel, da so bile zapete "perfektno". Upamo, da se pevci na koncertu enako izka- Kot vsak pevski zbor tako tudi "Sava" želi napolnjene dvorane, ker v njej pesem vse lepše doni kot v napol zasedeni; poleg pa je to tudi edino priznanje, ki so ga pevci deležni so svoj trud. In ker je "Sava" delavski pevski zbor v polnem pomenu besede, mišljenju in pnpadništvu, tudi zasluži vso moralno oporo s strani našega delavstva v Chi-cagu. To posebno še v teh kritičnih časih, ko je solidarnost delavstva največja potreba in edina sila ,ki bo prisilila ameriško plutokracijo na ko- lena. , . O programu ne bomo pisali podrobnosti. Bil je priobčen zadnji teden v tem listu in iz njega je razviden spored. U-pravičeno pa mislimo, da ta koncert ne bo zaostajal za preteklimi, ampak bo pomenil stopnjo napredka za <4Savo". Spevoprizor "Semenj". se bo lahko kosal s sličnimi prizori, katere je "Sava" uprizorila zadnjih par let v veliko zadovoljstvo občinstva, v Na koncertu bo s krajšim govorom nastopil tudi sodrug Poy Burt, katerega je stranka izbrala za govemerskega kandidata. Prvotno je bil povabljen milwauäki župan sodrug Hoan, ki pa se mu radi prezaposlenosti ni mogoče udeležiti. V sodrugu Roy Burtu bo imel dobrega nadomestovalca. Koncert bo torej dobesedno prava delavska kulturna priredba, ker poleg lepega pevskega programa bomo slišali tudi delavnega govornika. Ako še nimate vstopnice, pokličite po telefonu: Rockwell 2864 in jo o postanete pošteni pristaši delavskega gibanja, strankama tatinske politike, korupcije in krize pa dajte brco.—J. S. 0 44Jadranovem" koncertu Cleveland, O. — Slovenski pevski zbori imajo v tej "depresiji" še svojo posebno depresijo. Imajo stroške kakor v "dobrih časih", in na koncertih nudijo tudi v tej blaženi Hooverjevi dobi sporede, ka- Proilo mimo so j« dogodilo » rasnih amartikih mostih prac«j d««n on «t racij, «kmU ns toliko kot Jo oblo«! pričakoval«. Na m ovontualnosti «o jo dobro pripravila in so saloiMs • »trolrrom ia drugimi "polrobsčinsmt" ▼ •lučaju, da bi pootala "situacija no*an»a". Ubitih Jo bilo nsfcaj dolavcov v Dotroitu, in tu in tam aokaj »bitih »a tla • policijskimi kropoljci. Na tej •liki jo iooeka, ki jo jo sadoia taka usoda. Ko gredo eni, prevzamejo vlogo drugi. Slovenski pevski zbori v A-meriki sestoje z delavcev in delavk. A le redki so, ^ci to priznavajo, in še bolj redki tisti, ki goje petje s stališča prole-tarske kulture. Največ služijo praznemu šovinizmu, tako praznemu, da se ljudje niti ne zavedajo. Zato tako stanje pač tolerirajo. Tudi "Jadran" je imel svoj Nekaj vprašanj rojakom, ki skačejo semintja Chicago, 111. — Rojakom v Chicagu, ki so dali svoja imena pod označbo Jugoslav Republican Central Committee, stavim sledeče vprašanje: Od kdaj je Hooverjeva-Custerjeva stranka "delavska stranka"? Kandidat, za katerega ste v primarnih volitvah agitirali, je kor so jih, ko so bile delnice še way above in ko so bile še vse ,sko pesem in smo lahko ponos-banke "vame". - I ni kot Slovenci, pri tem pa bi V nedeljo 10. aprila sem bil'bilo vendar bolj pametno, če koncert preveč v takem nena-] seveda velik "delavski prija-turnem duhu. Kaj nam pač tel j"» ko* 80 vam povedali tudi hoče nacionalizeifi v tej deže- kupljeni "voditelji" unij, katere li? Saj lahko gojimo sloven ZBOR ZAVEDNEGA DELAVSTVA. - Ali bo vaša naselbina zastopana na IX. rednem zboru JSZ. v Milwaukeeju s svojim dele- na koncertu "Jadrana". To je znan slovenski mešan pevski zbor. Za seboj ima »lepo serijo uspelih koncertov, - pred sabo pa nesigurnost. Taka je pač usoda naših zborov. Udeležba ni bila kot bi na taki priredbi morala biti. Koncert se je vršil v Slov. del. domu. Bilo mi je žal, ko sem videl še precej sedežev praznih. Ampak zdaj so slabi časi. S tega vidika je bila udeležba vseeno dobra. "Jadran" je eden izmed najbolj znanih slovenskih pevskih zborov v Ameriki. Sel je skozi enak razvoj kot drugi. Pevske moči se menjajo. Stalnosti ma- se bi predvsem zavedali, da smo delavci in da se borimo za obstanek samo kot delavci in nič drugega. "Jadran" je otvoril svoj koncertni spored s pesmijo "Morje Adrijansko". Pel jo je moški zbor. Ženski zbor je predvajal Ferjančičevo "Šiviljo" in nalogo dobro rešil. V skladbi 44Past«»" so^bile pomanjkljivo-sti v solospevih, istotako v Gregorčičevi "Nazaj v planinski raj". Mrs. Cesnik je bila prav dobra. Mike Podboj, znan, izbore n tenorist, pa ta večer ni bil v najboljših elementih. V moškem kvartetu so peli A. Novak, M. Podboj, P. Dujmovič naenkrat za republikance? Kaj !vas, pač pa, ker mislim, da je neda, da ni med republikanci in v vas dovolj pameti, da lahko demokrati prav nobehe razli- izpregledate svojo zmoto ter ke? Ali nisle v agitaciji za Čer-maka pravili, da če bo on izvoljen, dobe tudi Jugoslovani u-poštevanje in službe? Se vam ni zdelo, da ste se takrat kregali z resnico in pametjo in da ste jo zavrgli tudi sedaj? Ce bi bila trditev republikancev in demokratov resnična, tedaj bi imeli delo vsi Cehi v Chicagru, in Nemci, in Italijani, in Ameri-kanci, ker imajo člani teh narodnosti politične urade, toda jih je stotisoče brez dela med vsemi narodnostmi. Komur dajo tatinske mašine posebno v kampanjah delo, je to zategadelj, da agitirajo zanje ter jim pribore glasove svojih "dragih rojakov". Vse preiskave so to dokazale, pa se delavci še ne spametujejo. Na ta vprašanja naj odgovore rojaki Chas. Renar, Paul Berger, Anton Udovich, John Potokar, Frank Pečnik, Frank Stonich, Frank Vidmar, Victor Zupančič in drugi, katerih imena so v cirkularju, ki je bil v hrvatskem jeziku razpečavan med Jugoslovani v Illinoisu. V cirkularju so skoro samo slovenska imena, a spisan je v hrvaščini,- kar ti rojaki tudi lahko pojasnijo, čemu in zakaj. Podpis na cirkularju je Jugoslav Republican Central j Committee" z uradom v Mor-rison hotelu v Chicagu, katerega je plačeval Custerjev mi-lijonarski in suhaški kampanjski odbor. Omenjeni v cirkularju pravijo, da je njihov republikanski kandidat "prijatelj delavstva in celo unijskega delavstva". Ali mi morejo odgovoriti, če je že kdaj kak demokratski ali republikanski kandidat trdil, da ni prijatelj delavstva? Ne najdejo ga, pa če ga iščejo z najjačjo žarnico ob belem dnevu. Vsi pa zatrjujejo, da so prijatelji delavstva, da bodo odpravili krizo, pometli s ko- Prvoma jske proslave Pueblo, Colo. — Kjerkoli imate priložnost, udeležite se prvomajskih proslav! Na njih manifestirate svojo silo in solidarnost. Na nph se bodrita za bocoče delo in boje. Kr.vi je, katere gospodarji ne morejo odpraviti. In tudi če se rair mere kaj spremene, bo za delavstvo še vedno slabo. Vsi ti razlogi so argument, čemu je za delavstvo nujno potrebno, da se začne bolj brigati za svoje skupne koristi. V Pueblu priredi prvomajsko proslavo druš. "Orel" št. 21 SNPJ. z obširnim sporedom. Vrši se 1. maja ob 7:30 zvečer. Program bo vzgojevalen in zabaven. Vprizorjena bo tride-janka "Trije vaški svetniki", s svojo "račka na vodi" in z o-četom županom, ki rabanti s "krajebataljon", kajti silne skrbi je povzročila gotovim možakom "črna Liz'ka". Prireditev se vrši v Orlovi dvorani. Po predstavi, govorih in pevskih točkah sledi. plesna zabava. Godba bo igrala naše domače valčke, kakor jih zna le Zajčev-Jermanov orkester. Pa tudi mladine ne pozabi. Vstcipnina je 36c, za otroke 15c. Dr. "Orel'; vam garantira da odnesete lepe spomine s te prosla .e.—Coloradski trpin. pa isti republikanci po volitvah zmerjajo z "rake'iirji". Pravite, da je vaš kandidat lastnik in rupcijo, da ljubijo Jugoslovane, upoštevani vodja važnega časopisja, dalje, da je predsednik Poljake, Litvince, Cehe, Grke, zamorce itd. Ljudje imajo na ene močne banke in predsednik lJTireč gia80Ve, pa se jim priku-ali direktor več velikih in kot pa da je danes de. zdaj še agitirate zanje? Mar niste poslušali, kako so se kapitalistični kandidatje pred pri- mokrat, jutri republikanec in v enem kot drugem slučaju brez vsakega prepričanja? Ali ni marnimi volitvami drug druge- ameriška kapitalistična politika ga zmerjali ter si očitali graft u dovolj yelika brozga, ne da tn tat vi tip ? Vi na se aouščate za yam jQ treba še boij Proletar- 100 iztisov.....$12.80 250 iztisov..........32.00 500 iztisov ..... 50.00 1000 iztisov - 95.00 KER SMO v letu predsedniških volitev, bo prvomajska izdaja ca" letos ob enetn tudi prva kampanjska številka. ♦♦♦ Vsebovala bo članke o problemu brezposelnosti, starostni pokojnini in V drugih problemih socialnega zavarovanja, ki bodo med glavnimi točkami pro-grama socialistične stranke v letošnjih predsedniških volitvah. Dalje bodo v 1 nji članki o naših kulturnih društvih, delavskem gibanju med ameriškimi Ju- ♦♦♦ goslovani, o sedanjem stanju in pomenu podpornih organizacij- o petletnem »•¿rtu v sov. Uniji itd. Cene tej izdaji so sledeče: Posamezen iztis ... $ .15 10 iztisov........ 1.40 * 25 iztisov........ 3.50 50 iztisov........ 6.90 ' Kdor prijateljev tega lista in socialističnega gibanja želi imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate svoje potrebščine, da pošljejo oglas v majsko-kampanjsko številko "Proletarca \ Za pojasnila pišite upravništvu. Nad deset milijonov delavcev tava danes po ulicah in okrog fabrik ter rudnikov. Delo iščejo! Stotisoči so brez strehe, jela in zaslužka. Tak je re-sultat kapitalistične gospodarske uredbe. Namen prvomajske-kampanjske številke "Proletarca" je, da zainteresira mo kar najširše kroge slovenskega in drugega jugoslovanskega delavstva za bojevni nastop v bodočih volitvah proti krivicam. Prvomajska številka bo manifestacijski izraz zavednega delavstva. Poskrbite, da se jo razširi v kar največ jem številu izvodov. Poiljite naročilo čimprej! in tatvine? Vi pa se spuščate za politiko korupcijo in za stranko tatov ljudskega blagostanja in ljudskih prihrankov v agitacijo! Ali je vam to prineslo kaj koristi? Dalje, zakaj ste bili lani večinoma demokratje in se navduševali za Cermaka, zdaj pa kar godi jati? „ To ne pišem Phone Lawndale 4872 Dr« Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje. na" je J. Ivanush. Anton Vičič John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in doloêimo očala 6417 St. Clair Av«.v CLEVELAND, O. i j jj-jr ji j ifffm»**»*»»»»^"*1*^**^ Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, Utftnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IU. Tel. 5524. Goip«Mnje, »ahtevajto ▼ nah kruh to nai« pekarna f-ijj jrrrrrr 1 .................. radi jeze na VWWWWWWWWWVWVW Milwaukee Leader Najreiji ameriiki eocialk Eni dnermk —Naroiainai $6.00 na leto, $8.00 sa pol lota, $1.50 sa tri meeeco. Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. ^WVWWWWWVWWWW Iz Johnstowna Johnstown, Pa. — V soboto 30. aprila zvečer priredi klub št. 5 s sodelovanjem mladinskega odseka zabavo s sporedom na Franklinu, na kateri bomo čuli tudi govore o prvem maju. Dne 8. aprila zvečer je slov. tamburaški zbor iz Moxhama sviral na radio postaji WJAC celo uro. Godba je tako ugajala, da je prišlo na to postajo nad 300 pismenih pohval. Govor o tamburaškem zboru in melodijah na sporedu je imel v slov. jeziku na radio Andrew Vidrich. V id rich je bil pred mnogimi leti eden glavnih ustanoviteljev tamburaškega zbora. Pozneje je prenehal in se spet obnovil. Zdaj igra v njemu večinoma tu rojena slovenska mladina. ^ Tudi slov. pevski zbor "Bled" je v kratkem času predvajal že par sporedov na radio z velikim usp°hom. Poročevalec^ SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO — MERKUR 3551 W. 26th St., - CHICAGO, ILL. -(V Milini a rada SNPJ fc» Prolstarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, laetaik. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU ujj, ffifffmwffffffr»***"***** * vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto isvodo* "Pro-lotarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imat» večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelile med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroča. Pošljite naročilo pravo- ker oglašajo v Proletarcu tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB* CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. A. R. Toi. Lawintals S011 SkuMe, »radi. — J. F. Kereeky taj. V a all Maral so E. ZOLA i RIH Poslovenil Etbin Kristan. ♦MMMMW4HIMMMMMh HM...... (Nadaljevanje.) Grof Orlando Prada, potomec plemenite milanske obitelji, je bil že v prvi mladosti tako poln sovraštva do tujcev, da se je že s petnajstimi leti pridružil tajni družbi, oddelku starega karbonarstva. To sovraštvo do avstrijskega gospodarstva je bilo staro in je prihajalo še iz časa uporov, ko so se zarotniki zbirali po zapuščenih kočah v temi gozdov. To sovraštvo so še dvigale stoletne sanje o osvobojeni, sami sebi vrnjeni Italiji, ki ima zopet postati velika, vladajoča dežela, dom naroda, ki ima bijbi dostojni sin nekdanjih zmagovalcev in gospodarjev sveta. Kako plamteč in krasen je bil sen, da se iztrže ta nekdaj slavna dežela, ta razudena, razkosana, množini malih tiranov izročena, neprenehoma od sosednih narodov napada-na in mrcvarjena Italija iz dolgotrajne sramote ! Premagati tujce, pregnati despote, prebuditi narod iz ponižanja njegove sužno-sti, razglasi svobodno zedinjeno Italijo, to je bila strast, ki je takrat vzplamtevala v vsej mladini in vžigala neugasljiv ogenj, ki je hotela mlademu Orlandu od navdušenja raznesti srce. Preživel je svoja mladeniška leta v svetem ogorčenju, v ponosni nepotr-pežljivosti, da prelije svojo kri za domovino in da umre, če je ne more osvoboditi. Orlando je živel ločen od sveta v svoji stari obiteljski hiši v Milanu, trepetal pod jarmom in izgubljal svoj Čas z brezplodnimi zarotami. Ravno se je bil oženil in bil pravkar petindvajset let star, ko je prišla vest o begii Pija IX. in o revoluciji v Rimu. Hipoma je zapustil vse, hišo, ženo, in popihal v Rim, kakor da ga je poklical glas usode. Bilo je prvjg, da je tako odšel^ -hoteč izkrčiti neodvisnosti pot. Kolikokrat mu je bilo še tako oditi, ne da bi se utrudil! Takrat se je seznanil z Mazzinijem in se nekaj časa navduševal za mistično prikazen tega za zedinjenje navdušenega republikanca. Ker je sam sanjal o splošni republiki, je sprejel Mazzinijevo geslo "Dio e popolo" za svoje in se pridružil procesiji, ki je z velikim sijajem korakala po upornem Rimu. Bila je doba polna velikanskih upov, katero je že mučila potreba obnovitve katoličanstva in ki je živela v pričakovanju človeškega Krista, namenjenega, da reši drugič svet. Kmalu pa ga je popolnoma priklenil k sebi mož, ki je stal takrat v zarji svoje epske slave, Garibaldi, ter je napravil iz njega brezpogojnega vojaka svobode in edinosti. Orlando ga je ljubil kstkor boga, bil se je ob njegovi Strani kakor junak, udeležil se je njegovega boja, ko je premagal Na-politance pri Rieti, in je sledil trdovratnemu patriotu, ko je šel osvobodit Benetke, ker je moral prepustiti Rim francoski armadi generala Oudinota, ki je zopet namestila Pija IX. Kakšno izredno predrzno podjetje je bilo to! Te Benetke, iz katerih je Manin, drugi veliki patriot in mučenik, zopet napravil republiko in ki so se dolge mesece upirale Avstrijancem! Pa zdaj ta Garibaldi, ki odhaja s peščico mož, da jih reši, ki oboroži trinajst ribniških bark, jih izgubi osem v pomorskem boju, pa se mora vrniti na rimsko obrežje, kjer izgubi na klavern način svojo ženo Anito in ji zatisne oči, preden se vrne v Ameriko, kjer je živel doslej, pričakujoč uro vstaje! Oj, ta italijanska zemlja, v kateri je takrat povsod prasketal ogenj patriotizma, kjer so vstajali v vsakem mestu možje polni zaupa-. nja in poguma, kjer je povsod vzplamtevala vstaja kakor izbruh ognjenika, ki je šla vkljub vsem porazom nepremagljiva svojemu zmagoslavju naproti! Orlando se je vrnil v Milan k svoji ženi in je živel tam dve leti v skrovišču; razjedalo ga je nepotrpežljivo pričakovanje slavnega ju-tršnjega dneva, ki je treba tako dolgo čakati nanj. Ena sreča je nekoliko hladila njegovo vročico; dobil je sina Luigija. Ali cena otroku je bilo materino življenje. Orlanda je pograbila silna žalost ,in ker ni več mogel ostati v Milanu, kjer je policija pazila nanj in kjer mu je tuje gospodstvo zadajalo preveč trpljenja, je sklenil realizirati ostanke svojega imetja in se je umaknil v T urin k teti svoje žene, ki je vzela otroka v m^m nova povest SMOLA KAPITALISTA MEJflCfl ZAČNE V KRATKEM IZHAJATI V "PROLETARCU" WAWWWWvV svoje varstvo. Grof Cavour, veliki politik, je odtod deloval za neodvisnost in pripravljal Piemont na vlogo, ki jo je imel igrati. Bila je doba, ko je kralj Vittorio Emanuele z laskavo dobrodušnostjo sprejemal begunce, ki so dohajali k njemu iz vseh krajev Italije—celo take, o katerih je vedel, da so republikanci ter so kompromitirani in ubežni vsled ljudskih vstaj. Sanje, da se uresniči italijansko edinstvo v prid piemonteški monarhiji, so že davno živele ter leta in leta zorele v samorasli in zviti savojski obitelji. Orlandu ni bilo neznano, h kakšnemu gospodu je šel v službo, ali v njegovem srcu je republikanec že zaostajal za patriotom; zdaj že ni več verjel v Italijo, ustvarjeno v imenu republike in stoječo pod varstvom liberalnega papeža, kakor jo je bil Mazzini trenotak zamišljal. Ali ni bila to utvara, ki bi pogoltnila cele generacije, če bi se pehale, da jo uresničijo? On pa ni hotel umreti, ne da bi zaspal v Rimu kot osvojevalec. Pa če ostane svoboda na bojidču, se zopet dvigne domovina, da bo stala pokonci, živa v solnčni luči. Mrzlično srečen je bil zatorej, ko je bil ob času vojne leta 1859., sprejet v službo, srce mu je utripalo, da mu je hotelo raznesti prsi, ko je korakal s francosko armado v Milan, v oni Milan, ki ga je bil pred osmimi leti zapustil kot izobčenec z obupom v srcu. Po Solferinu ga je villafranška pogodba bridko razočarala; Venecija se je izmuzniLa, Benetke so ostale v jetništvu. Ali Milansko je bilo vendar osvojeno in tudi Toskana in vojvodi-ni Modena in Parma so glasovale za svojo aneksijo. Skratka, ustvarjalo se je jedro zvezde, domovina je vstajala vseokrog zmagovitega Piemonta. Prihodnje leto se je Orlando zopet vrnil v ep os. Garibaldi se je drugič vrnil iz Amerike; cela legenda ga je obdajala, navešČale so ga poverfti o viteških junaštvih v urugvaj-dkih pampah, o čudovitem pohodu iz Canto-na v Limo; prišel je zopet, da se bije, prehitel francosko armado, pobil avstrijskega maršala, prikorakal v mesto Como, Bergamo, Brescia. Naenkrat se je zvedelo, da se je izkrcal s samo tisoč možmi v Maršali, z gla-sovitimi tisoč od Maršale, s peščico junakov. Orlando je bil v prvih vrstah. Palermo se je upiralo tri dni, ra je biro osvojeno. Orlando, ki je postal diktatorjev najljubši lajtnant, mu je pomagal organizirati vlado, pa je šel z njim čez morski rokav in se udeležil zmagoslavnega prihoda v Napulj, čigar kralj je bil zbežal. Bila je blaznost drznosti in hrabrosti, izbruh neizogibnega; vsakovrstne povesti o nadčloveških dejanjih so šle od ust do ust: Da je Garibaldi nedotičen, da ga varuje njegova rdeča srajca bolje od najmočnejšega oklepa, da zažene sovražne grmade, kakor arhangel vihteč svoj ognjeni meč, v divji beg. Piemontezi, ki so bili pobili generala Lamoriciera pri Cas^elfidardu, so udrli v rimske države. In Orlando je bil navzoč, ko je diktator odložil svoj meč in podpisal dekret o podložitvi obojih Sicilij pod italijansko krono, kakor je bil prisoten pri strastnem vzkliku "Rim ali smit", pri onem obupnem poizkusu, ki se je tragično končal pri Aspromontu. Malo armado so razpršile italijanske čete, Garibaldi je bil ranjen, ujet in odpeljan v samoto svojega otoka Caprera, kjer je ostal le še enostaven poljedelec. Sest sledečih let čakanja je Orlando preživel v Turinu, todi ko je bila že Firenca izvoljena za novo glavno mesto. Senat je bil razglasil Vitorija Emanuela za italijanskega kralja, in resnično: Italija je bila ustvarjena; manjkalo je še Rima in Benetk. Veliki boji so bili dozdevno končani, doba epopeje je bila zaključena. Benetke je daroval. Italiji poraz. Orlando se je udeležil nesrečne bitke pri CustOzzi, kjer je dobil dvoje ran in kjer je bolestna misel, da bi utegnila Avstrija zmagati, še silneje zadela njegovo srce. Ali tisti hip je izgubila, premagana pri Sadovi, Venecijo, in pet mesecev pozneje se je udeležil zmagoslavja v Benetkah, ko je prihajal Vittorio Emanuele v mesto ob vriska-jočem veselju naroda. (Dalje prihodnjič.) KITAJCI SE NE UDAJO! Lep "prihranek" Ko je bil Charles W. Culkin šerif newyor-škega okraja, si je "prihranil" in vložil v banko nad dv& milijona dolarjev, ali točno, $2,073,383. To je dognala Hofstadterjeva preiskovalna komisija. Ako pa bi šerif delal v kaki livarni za plačo $2,000 na let0 in bi dajal na stran polovico, bi moral delati dva tisoč let, da si bi prihranil dva milijona. | jih moramo še z večjo energijo, zato apeliram na vse aktivne somišljenike da pristopijo v tukajšnji klub JSZ. Cimjač-ji bo, tembolj bomo lahko koristili skupni delavski stvari. Delovali bomo, da postane West Allis jaka socialistična trdnjava. Naj ob tej priliki še jaz o-menim, da priredi naš soc. klub v soboto 30. aprila domačo zabavo, ki bo ob enem tudi naša prvomajska prireditev. Vršila se bo v Kraljevi dvorani. Prične se ob 8. zvečer. Pridite vsi. Aktivne članice bodo skrbele, da bo vsakemu dobro postre-ženo. Imeli bomo tudi priložnost, da se boljše seznanimo z novoizvoljenimi sodrugi. Fr. Matkovich. , iT*** a Kitajci pracaj aoprfllk. VsUdiU j. njibov ♦saciooali,- ia *aWula *a «o*- No •hk. au rfv. *>Uii k FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2MB S. Lawndala Am, Chicago, IU. Tol. Crawford 1SS2. Pristao ia okaaaa domala jod* Zenstvo v preteklosti In sedanjosti Po raznih virih priredila Anna P. Krasna Priredbe klube? J. S. Z. ia dragih sac. arganizad) APRIL m nodal jo 24. ▼ dverasi. (Nadaljevanje.) . V starih industrijskih podatkih je označeno, da je bil navadno družinski oče tUfci, ki se je pogajal s trgovcem ali tovarnarjem glede plače svoje žene in otrok. Seveda je bil Če« ni znala zahtevati primernega plačila za svojo delovno moč? Nič in prav nič čudnega! Kako bi mogla biti smiselna v tem oziru, ko pa ni imela nikdar pravice dvigniti glasu proti krivici, proti dvoj- on upravičen tudi do njih plač; nemu, tiranskemu izkoriščanju, žena ni imela pravice vprašati katerega ji je naprtila na ple-zanjo. Sprejel jo je zmerom ¿a modrost in razsodnost mole mož. To je bilo dalj časa ških postavodajalcev in držav-postavno še potem, ko so šle nikov! ženske s svojimi mladimi otro- j predilna in tkalska industrija ki na delo v tovarno. (Ako bi je od AVojega početka en dopuščal prostor bi bilo zani- ^^ doig dokument nepopisne-mivo navesti nekaj starih raču- trpljenja in izkoriščanja nov mezdnih izplačil.) Da je ženskega sveta. Pred več stota (čudna) tradicija pomenila jetjj spjsan industrijalni "re-v premnogih slučajih dvojno in porl" v prozi> ] loljo 1. maja ? S. S. Turti d v® rani: CLEVELAND, O. — Dno 1. «ojs prvomojaka alavnoat v Slov. nar. d*» aa. WAUKEGAN, ILL.—Prvotna jd» proslava kluba It. 45 JSZ. v Slav. DETROIT, MICH. — Vaudovikhs in koncertna prirodba v nadaljo •• maja pod avapicijo aoc. klubov Is 'Svobodo" v Slov. dol. domu. MILWAUKEE, WIS.—-Dovatl rodni zbor JSZ. 2S-29.30. maja. J" JUNIJ. MOON RUN, PA. — Konfatoaca oc. klubov in druitav Prosvetno »a-i CO v nedeljo 26. junija. AVGUST. -CLEVELAND, O. — Piknik klubo It. 27 JSZ in odaakov v, nodoljo 7. avgusta na Mocilnikarjovi farmi» (Tajaiko klubov proaiiao, do mam aporooo datasao svoj Mi prirodb, jib uvrstimo v soanam.) jezdil je vitez proti Gradu Najhujših Doživetij. Ljudje-tržarii so ga hoteli ustaviti, on pa je jezdil dalje. Vratar pri vhodu mu je zastavil pot; on je s silo vstopil. Notri je bil širok prostor, ograjen s suličasto ograjo. Tu je videl tri sto žensk, ki so delale pri zlato-svilenem blagu. Brez prenehanja so delale, z brzimi rokami. Izžete ženske; njih vratovi zgrbljeni in njih obrazi upadli; oblečene so bile v u-mazane, pokrpane cunje; glave so klonile in so tiho jokale, toda brez prenehanja so delale ob zlato-svilnatem blagu. Niso dvignile oči. In Yvain je poklical grajskega vratarja in mu dejal: "Pri duši tvojega očeta, por-vej mi kdo so ta dekleta, ki jih vidim za ono ograjo, delajo pri zlato-svilnatem blagu! Delo njih rok je krasno, a one niso lepe, ker so mršave, blede in žalostne. In vseeno, jaz verjamem, da bi bile lepe tudi one, NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA r- CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pišite po cenik PROLETAREC Poučne in knjigo. Romani, povesti, črtice in opiti* KNJIGARNA PROLETARCA 3639 West 26th Street, Chicago, 111. il^UI liuvci»»^ knjiševnikov, (uredil dr. J. Slebinger), vsebuje opise in sliks slov. knjiisvnikuv od Trubarja dalj«. Fins veaba---------- iacUi » bacil k«, (Damir Fsi- gti), humoreske, broš.---- ^MUffW, (StriBd-| bsig)» kroá. $1, ▼«*. IH b temo. (Ruski pisatelji), broé. 76c vesana......... (L. Goloma) roman, ve- «6.00 .45 1.(0 1.25 ▼ prosi, (Char- 1« Dickens), broi.-------- Bel« aoši—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi..... Bilk«. (Marija Kmet), poverti © ¿rtiče, broi.------- Bros sarje, (Milan Pugelj), broi--------------- Caakarjav sbomik spomin Ivana Cankarja, ves.----- ¿•trt«k, (G. K. Chersterton), fantastičen roman, ves.---- Cvetke, (Majar H.), šopek pravljic sa stare in mlade, broi. Črai panter, (Milan Pugelj), povesti in ¿rtiče broi--- Daj sssi dana« na« vsakdanji krak (A. Cerkvenik), povest, Decameron, (Giovanni Boccac-cis), 1. del broi $1.50, ve«. 1L deL broi. $1.60, ves - 11L del broi $1.50, ves.-- Deteljica, ali iivljenje treh kranjskih bratov, francoskih rojakov, (Janez Oigler), broi----------------- Dekle Elisa, (£d. de Concourt), roman, ves.-----------—. šivali, (Damir Feigel Deveti januar, (M. Gorki), črtica is ruske revolucije, broi. Dm Corea, (G. Keller), roman, broi____________ Dve slika, (Ks. Meško) broi Drobiš, (Fr. Milčinski), ves— Dveaeiec, (Karl Ewald), naravoslovne pravljice s slikami. vez. ................................ Elisabata, hči sibirskega jetnika, broi--- Filesofska zgodba, (Alojz Jim- sek), vez._________ Francka in drugo, (E. Kristan), broi............. Glad, (Knut Hamsun) -roman. Gad j« gnamdo, (VL Levstik), broi 75c, vez------------------- Golam, (G. Meyring), roman broi 50c, vez........... Gesped Fridolin Žolna in njegova družina, (Jr. Milčinski, vez. _______L.-------- Grelnik Lonart, (Ivan Cankar), iivljenjepiji otroka, broi.. Hadši Murat (L. N. Tolstoj), roman, broi ........................ Haptamaron, (Marg. Valoiska), povesti, broi.___________ Hči papaža, (H. Sheff), zgodovinski roman, broi. ____ Humoreska, grotesko in satiro, (VL Azov in Teffi), broi.... liijot, (F. M. Dostojevski), I., II., Ol. in IV. zv. broi 0) 80c, vez. (a)______________ Vsi štirje broširani $3.00, ves. $4.00. Is BMdernoga sveta, (F. S. Fin- igsr), roman, vez. .... Is aaših krajev, (Zofka Kve- der), povesti ,vez. ______________ Igračko, (Fr. Milčinski), črtice, vez. ____________________ Jarem kin krog, (A. Koievni-kov), povest za mladino s sli- • ks, broi ................................ Jug, (P. Cho<*holou3f*k), zgodovinski man, broi 75c, vez. _________________________ Jubilejni sbornik Onta Zupančiča, vez.______________ Janak našega ča«a, (M. J. Le remontov), povest broi.__ Jsri junaki, (Rado Murnik), humoreske, vez. _____________ Jerica Agičova, (Ks. San do r- Gjalski), broi 50c, ves.------ Kmečki punt, (A. Senoa), zgodovinska povest iz upora •lov. kmetov ve«._____ Kraljica mučenica, (Coloma-Poljanec) zgodovinski roman, broi..................... Keafeaije Uterata, (J. S. Ma- ehar), zbirka spisov, ves..... Kssslri, (L. N. Tolstoj), kavka- iks povest broi____...___ Kraljevi vite«, (Michael Zeva-co), zgodovinski roman v dveh delih, broi.....I Kee* Serobornjani, (A. K. Tol stoj), roman is časov-Ivana Groznega, broi ___________ »toJ, roman broi_____ Mud.k. povesti, (Franc Jak-— *t), Liol> .i., i —o— lskmno, (Henry Munter), roman,; broi .............. Uteio «enca, (S. H. Vajan- •ki)» roman, broi._______ UvJu spomin, (Vladimir Kajus, broi_________ Milan in Milena, (Ivan Cankar), ljubezenska pravi jl- _ hroi. jl............. Meieina knjižnica. I. zv. vsebuje Črtice In novele (Milan M*««»U>. broi________ «•Je šivi jen ja, (Ivan Cankar), .40 .40 .60 .46 .65 1.10 .60 .20 .65 .60 2.00 2.00 2.00 .45 .66 .45 .25 .25 .50 .65 .90 .25 .60 ____ .85 .85 1.00 « .75- .85 .75 M-»-«, is spisov A. P. če-(Ivan Prijatelj), broi 86c, ve«. ________________ «•■■hI vrag. (Jack London), - «A.................................... s Waagetino in druge Tlôve- K (Jack London), broi. _ (Fr. Milčinald), čr-▼•s. .................... .60 .40 .. .75 .60 1.10 ,.. 1.50 .85 .76 .45 1.00 1.50 .75 .80 .76 _ 1.00 .75 .66 .76 ___1.50 1.50 .60 .76 1.00 .60 .76 .80 .16 .86 1.26 .80 .40 .76 Mlada IjubouM, (Alojs Kraigher), roman, ves. • Miljonar brea denarja, (C. P. Oppenheim) ves._____ Modvladje, (Jote Pahor), socialen roman, broi______ Na. krvavih poljanah, (Ivan Matičič), trpljenje in strahote s bojnih pohodov biviera slovenskega planinskega polka, ves. ......... Naša vas, (Anton Novačan), bxoi. 76c, ves. ,________ Na krivik- potih, (Žaljaki), broi ---------------------- Ogenj, (H. Barbusse), dnevnik desetnije, ves._____________ Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, (Isidor Cankar, ves---------------------- Obsojenci, (VI. Levstik), povesti broi Oglenica, (Fr. Zakraj¿k)7 povest, broi _______________ Pertinčarjevo pomlajen je (E. Kristan), sanjska povest. broi 75c, vez._____________ Plat svona, (Leonid Andrejev), novele, ves. ________......... Povest o sedmih obešenih, (Leonid Andrejev), posvečena L. N. Tolstoju, ves.____ Povesti, (Fran Erjavec), ves. Po strani klohak, (Damir Feigel), humoreske, broi.___ Pingvineki otok, (Anatole France), ves.______ Prelepa Vaeiljica in ¿rage ruske pravljico, (Cvetko Golar), broi____________________ Povesti, (Maksim Gorki), broi. Pasti in sanke, (L. d. Orel), kriminalen roman, broi__ Pikova dama, (A. S. Puškin), povest, broi ______________ Potop, (H. Sienkiewics), roman, vez. I. del $3.25, II. del $3.00, oba dela skupaj, 1093 strani Poveetice, ( Rabindranath Tago- re), broi ...........—...— Polom, (Emile Zola), roman is francosko nemške vojne 1870-71, 649 strani, broi $1.50, vez_________________________ Podobo » sanj, (Ivan Cankar), Pošigalec. (K. S.), broi ........ Povesti, (Lovro Kuhar), broi... Prodov, (B. Kellermann), socialen roman, broi ------... Roman treh src, (Jack London), vez. ____________________—------ Raane povesti, broi -------------- Rim, (J. S. Machar), broi $1.00, vez. .„..1-------------- Rodbinska sreča, (L. N. Tolstoj), roman, broi,---------- Samosilnik, (Anton Novačan), deset povesti, broi. ------- Sanin, (H. Arcibašev), vez..... Solo Stepančikovo in- njegovi prebivalci, (F. M. Dostojevski), humorističen roji man broš------------------------- Spomini Krištofovega Pepčka, (Joseph Suchy), lično vez. Srce, (Ivan Albrecht) novele, vez....................~......—.....— Slika Doriana Graya (Oscar Wilde), roman, broi ------- S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš. -----------— Sosedje in druge novelo (A. P. Čehov), broš-------------------- Sisto e Seeto, ( Federer-Poljanee), povest iz Abrucev, broi Srce, ( Amlcia-Miklavčlčeva). I k vzgoji mladine, ve«.---- Spomini na Prešerna, (Ernestina Jelovšek), broi----- Srečolovec (H. Majar), povest, broi —.......—.....—.............. Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broš. .................. Staroindijske pripovedko, (JOS. Suchy), s slikami, broi-------- Spoved, (L. N. Tolstoj), broi Stopni krnlj Lean in hiša ob Volgi, (Stepnjak-Turgenjev), broi ---------------------- Tarzan sin opico (Edgar R. Burrough), broš. 76c, vez. Tarzan in svet, (Edgar R. Bur- rough), vez.------------- Tarsanove šivali, (Edgar R. Burrough), broi 75c, vez. Tarsanov sin, (Edgar R. Bur- rough), vez. -------------- Taraanova mladost v džungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 5 knjig $4.50.) Taras Butjba, (N. Gogolj), satirična povest, broi 76c, Tri povesti, (L N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broi ----------------------- Tik sa fronto, (Damir Feigel), Peami, poezije, igre. Angleško knjig« socialne in znanstvena vsebine. ves. Udovica, (I. E. Tomic), povest, broi 50c, vez..................... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez.----- V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi —----------- Višnjeva ropatica, (VI. Levstik), satiričen roman v dveh d («lih, broi $2.00, ves. ------ Vites is rdečo hišo, (A. Du-mss), roman iz časov francoske revolucije, broi 75c, ves. Vladka in Mitka, (Zofka Kve-der), ▼«*. -------------------* V noči In ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broi V oklopnjaku okoli sveta, (R- Kraft), v dveh delih, broi V robstvu. (lT*n ; MatičM), roman toge In boli, ves. — V sablodnh, (France Bevk), roman, broi ..... rum»". *............_. Zadnji val, (ïvo Sorll), roman. .76 .60 .76 1.60 1.25 .40 1.00 1.26 .76 .40 1.25 .45 .60 .60 .76 1.00 .40 .75 .40 .40 6.00 .40 2.00 .76 .25 .60 .75 1.80 .50 1.60 .75 .85 1.50 1.25 .80 .60 .90 .76 .50 .35 1.50 .75 .86 .76 .85 .40 .60 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 .76 I'7B .75 .40 2.60 1.00 .60 1.00 1.60 1.26 1.26 Zadaja pot kapitana Scotta, (Pavel Kuna ver), potopisne črtice skspedlcije na severni tečaj, broi ________ Zadnja kmečka vojska (A. Senoa), zgodovina kmetakifc uporov v 14. in 16. stoletju, ves. _____ Zapiski ia mrtvega doma, (F. M. Dostojevski), v dveh delih, ves. _____________________ Za mil jeni, (A. K. Green) roman, broi_____________ Žolnama peta, (Jack London), socialen roman, v dveh delih. broi___________________ Zmoto in konec goepodične Pavle, (Ivan Zoreč), broi Za srečo, (Fr. Malogmjski), povest, broi ____________ Zvonar jeva hči, (Miller-Ster- iaj) povest, broi _______________ Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, ves. .................... Ženini našo Koprnele, (Rado Murnik), satiričen roman, Z ognjem in močem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, vez._______ Zlatarjevo slato, (Avgust Senoa), zgodovinska povest iz -16. stoletja, broi________ Zgodbe is dolino šontflorjansko, (Ivan Cankar, broi_______ Zabavna knjiinica, vsebina: Zločin in madeš, Mojster Roba, in Mladih zanikarneiev lastni iivotopis, vez. —____ Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broi. _______________ Zbrani apiai, Val. Vodnika, broi_____________ 1.00 _________1.26 2.26 .65 1.00 .40 .40 .60 .86 .35 3.25 .75 1.00 .86 .60 .85 III. zvezek: Rošlin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh .......M.........M.4MMM....M. IV. svesek: Gospod Janes, Kmetske sliks, Humorske, Povesti sa ljudstvo —------ 1.26 V. svesek: Pesmi, Berite no- ivce Kritike, Komentar .... 1.60 VI. svssek: Njegovo delo in doba, L seiitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. seiitek: Novelist in Politik 2.60 PESMI IN POEZUE. SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivans Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika ,izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana------ II. zvezek: Črtice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana --------------— III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana__________________ IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ______________________— VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novliana in Hiša Marije pomočnice, vezana ........... VII. zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele »ter Kri- ..... tični spisi, vezana---------------- Levstik Frani Zbrani spisi za mladino, vez.----- Masai j Fran-Podiimbarski: Zbrani spisi, fina vezba. . I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damian broi $1.50 vez..... II. zvezek: Potresna povest. MoraVske slike, Vojvoda " Pero in Perica ter črtice, brod. $1.50, vez. ______________ Oba skupaj, broi $2.75, vez Pregelj Ivan, zbrani spisi: I. zvezek. Stefan Golja in njegovi. Tolminske novele, broi. $1.35, fina vezba___ 1L zvezek: Bogovec Jernej. Balade v prozi, broi $1.35, fina vezba ______________________ IV. zvezek. Zgodbe zdravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč vez. .——------ Tavčar Ivan: Zbrani spisi. III. zvezek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broi $2.10, vezana _____________________ IV. zvezek Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez. ------- V. zvezek. Izza kongresa_____ VL zvezek: Cvetje Y jeseni in Visoika kronika .. Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: II. zv.: Bajke in povesti o Gorjsncih ........................... III. zv.. Bajke in povesti_______ IV. zv.: Bajke in povesti_____ Jurčič Josip: Zbrani eplsi (nova izdaja, fina vezba): . _ I. zvezek: Pesmi, Nsrodne pravljic« in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Do-men ..................................— II. zvezek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova šenitev in Grad Rojinje----- III. zvezek: Kloitrski iolnir in Deseti brat ................. 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.25 2.00 2.00 3.75 1.75 1.75 1.75 2.50 2.60 2.50 _______ 2.60 2.00 2.00 2.00 1.50 1.60 1.60 _ 1.00 IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Nemiki val-pet, Dva Brsta, Boiidar Tirtelj, K oslovska sodba v Viinji gori Črta is življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin.................. 2.00 V. svezek: Lipe, Pipa tobaka. Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju In Doktor Zober,_________________2.50 Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirani I. svesek: Agitator ............. .76 II. svezek: Lutrski ljudje, Testament ------------------ .86 Akropoli« ia piramido, (Ant A-ikerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vesba .............. Atila v Emoni ia Romanca, (Ant Aškerc), broi---- Balado in romanco in Stara pravda, broi Jadranski biseri, (Ant Aikerc), fina vesba -------------- J ob ia Psalm 11 S, (S. Grego r- čič), ves. .—m......... ■-»■»».».»•---..-» Junaki, epske pesnitve, (Ant Aikerc), fina vesba------- Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vas. .............-....... Mučeniki. slika h naše proti reformacije, (Ant Aikerc), fina ve«ba_________— Mlada pota, (Oton Zupančič), broi —--------------- Pooaijo, (S. Gregorčič), L svesek,, ves. —---------------- Poesije (S. Gregorčič), II. svesek, vez._________ Pooaijo, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format, ves._____-J________... Pooaijo^ (Dragotin Kette), ves. Pooaijo, (Fr. Levstik), ves.------ Peami šivi jen ja, (Fr. Albrecht), Peami, (Srečko Kosovel), broi Pohorsko poti, (Janko Glaser), P rim oš Trubar, (Ant Aškerc), sgodovinska epska pesnitev, Solnce in sonce, (Ante Debeljak, broi _______________ Slutnjo, (Ivan Albrecht), broi Sleeke pesmi, (P. Bezruč), vez. Plamteči okovi, (Mile Klopčič), broi 35c, vez. ______________ Pesmice is prirode, (VL Kspus), broi ______________________________ Sto let slovenske lirike, od Vod-niks do moderne, (Cvetko Golar), broi 90c. vez._____ V sarje Vidovo, (Oton Zupančič), pesnitve, broi___________ Svojemu narodu (VaL Vodnik), Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliškar), broi 50c, vez. ______ IGRE. Anfisa, (Leonid Andrejev), broširana --------------- Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ................... Čarlijeva šenitev—Trije šonini (F. S. Tauchar), dve šalo- igri enodejanke, broš.____ Golgota (M. Krlež), drama * treh dejanjih ...___________ Goapa s morja (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broi... Strup is Judeje, (J. S. Machar), Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ________________________ Julij Cesar (Wm Shakespeare), vezana ________________________ Mac bat h (Wm. Shakespeare), vezana ------------------------ Othollo (Wm. Shakespeare), vezana.....................—-- Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah — Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ......................—— Son Krasna noči (Wm. Shakespeare), vezana _____________ Umatnikova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota sase. Broš. 75c., vezana ..........................— 1.25 .60 .60 1.25 » .76 1.26 .75 1.25 .40 .60 1.25 1.50 1.10 .80 .50 .75 .85 .65 .50 .45 .60 .50 .46 1.25 .40 .26 .76 vir< .60 .76 .25 .b0 .60 .25 .76 .75 .75 .50 .85 .75 1.00 (Dr. ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali jo religija prenehala funkcionirati? Debata .................25 AH epolna vzgoja rm ni potrebna? (Franko Žgeč) broi............. .60 Angleško-slovensko borilo (Dr. F. J. Kern), vez. ______________ 2.00 Čuda in tajno šivi jen ja (Dr. Anton Brecelj), splošno iiv- ljenjeslovje _______________— .85 Čitanka o higijoni, (dr. Ivo ' Pire), s 286 sliakmi ves......... 2.00 Domači sdravnik, (pr. Kneipp), broi ______________________1.00 Elementi moderno Isobrambe (I. Molek), broš. 60c, ves.--- .76» Idejni predhodniki današnjega socializma in komuniims (Abditue), broi. Ilustrirana lopa maska, navodila «a šminkanje ves. ______ .60 1.60 Kratka srbska gramatika Josip Mencsj) ______________ Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov ia Srbov (Matija Moadno delo in kapital, (Kari Marz), broi ________________ Mieterij dušo (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije,' vezana_________________________ Naš joaik, (dr, Joža Glonar), Naš sadašnji «stavni pološaj (Dr. Stefan Sagadin) ........ Narodnogospodarski oso j i _______ O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U- stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi $1.00 vezana_____ O konsumnih društvih________ Politika in sgodovina (Dr. Drag Lončar), broi _______________ Praktični socialisem, broi .... Pričo evolucijo in Adami prod Adamom (Ivan Molek), broi 60c, vezana ______________ Proletarska etika in morala J Ivan Molek), broi........... Prva pomoč, (dr. M. Rus), S 40 slikami, broi___________ Psihično motnjo na alkoholski podlagi, broi. $1, vez.____ Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) ______________________ Raavoj Socializma od utopijo do snanoeti (Friderik Engejs, prevel M. Žagar) ___________ Roparska trojica (Claessens- Molek) ------------------------ Slovenski pravopia, (dr. A. Breznik), broi.__________ Socialni ideali in Kako si je Človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broi................... Slovenska kuharica (S. Felicita Kaliniek), ve«., 666 strani, ilustrirana ______________________ Smernico novega šivi jen ja (Dr. K. Ozvald), broi ............. Spol, ljubezen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Sprotna kuharica, vezana _______ Strokovne organizacije v Sloveniji, broi —________ Svetovna vojna in odgovornost eocializma (E. K.) broi ____ Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) _____________________ Varčna kuharica (Marija Remec), vezana_________________ Vladar, (Niccolo Machievelli), broi _______________________ V novo deželo (E. K.), broš..... Zadružna prodajalna ali kon- .26 .40 .26 1.26 .26 .76 .85 izdala Ljub- sum .......................... Zadružni koledar 1929, Zadružna založba v ljani SMSS*«>»»>—«issitst» Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec __________________________________ Zbirka domačih ' zdravil, s poljudnim opisom človeškega telesa, broi___________________________ Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj) __________ Zdravje in '.bolezen v domači hiši Dr. Just Bačar). I. del: Sestava, delovanje in nega Smerniee zdravega življenja. Ilustrilana, vezana _________ človeškega telesa; II. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana _____________ Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) ________________ Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broiirana, 1. zv. 85c; U. zv. 75c; oba zvezka skupaj ....................................... Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez. — ALBUMI S SLIKAMI. Dravaka banovina. Slike slov. mest in pokrajin v barvotisku RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan _______________ letnik 1919, vezan ...........— letnik 1920 vezan ............ letnik 1922, vezan ----------— letnik 1922, broi ______________ letnik 1925, ve«an .............. letnik 1926, vezan ______________ letnik 1927, ve«an ................ letnik 1928, vezan _______________ letnik 1929 vezan------------ letnik 1930 vezan --------------- letnik 1931, vezan ______________ , letnik 1932 ________________________ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za_________________________________— (Imamo jih dvojne vrste.) Kres, vezan, letnik 1921-22 .... Informacije o dobavi dršavljan- stva Zedinjenih dršav ........ Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak .......<*....................... 1.26 .10 .50 .10 .76 .10 .80 1.50 .76 .85 .35 .40 t. .85 6.00 .60 .40 1.40 .25 .50 .25 1.40 .50 .25 .10 .50 .50 .60 .65 -.30 1.25 4.00 .25 1.60 3.50 .35 .40 .60 .65 • .75 .60 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 • .05 1.60 .40 3.-60 Debs, His Authorized Life and Letters" (David Kalsner), vezana v platno.................... i.oo Debs and the War, njegov govor v Cantonu, O. in pred poroto na sodišču_________________ .26 D rug loss Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana _____________ 1.00 Dynamite (Louis Adamič) _ 8.60 End of the World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), vez. ............60 God and My Neighbor (Robert Gooso-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad ksterim imsjo kontrolo privatni interesi, vez. 2.00 Goslings (Upton Sinclair), vez. 2.00 Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patrijota .... 1.20 Jungle (Upton Sinclair), povest n čikaikih klavnic ............... 2.00 Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnega agitatorja med vojno............ 2.00 Karl Marz, biographical memoirs (Wilhelm Liebknecht) vezana_______u.......................... .60 King Coal (Upton Sinclair), po- _ vest iz štrajka coloradskih premogarjev L 1913-14. Vez. 1.60 Law of Biogeneeis (J. Howard Moore), vezana ................... .60 Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana _________________ .60 Money Changers (Upton Sinclair), novela z Wall Streeta, ' v kateri pisatelj opisuje vzroke finančne krize 1. 1907. Zanimiva vse skozi, vezana___ 1.50 Mountain City, (Upton Sinclair),, novela, vezaife ________ 2.50 Oil (Upton Sinclair), novela, vezana ................................. 2.60 Outline of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... 6.00 Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana_________________________ 2.00 Republic of Plato vez............ 2.00 Right to ba Lazy (Paul Lafar- gue), vezana ..................... .60 Roberts Rules of Order, vez..... 1.60 Roman Holiday (Upton Sinclair) _______________________________ 2.60 Savage Survivals (J. Howard Moore) izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez. ........ 1.26 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez................ .60 Se« Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o • spolnih problemih, vez. _______ 1.00 The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana _______________ .60 Struggle1 Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana....................................60 They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los An-gelesa, broiirana ..!.'............ 1.00 rhe Cry for Justice (Upton Sinclair), vezana____________________ 2.00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver fca privatne interese, vezana ---------------- .50 Vital P rob lam s in Social Evolution (A. M. Lewis), ves. _ .60 The Wost Parade. (Upton Sinclair.) Opis današnje suhašks Amerike. Ves.___________ 2.50 Yernay's Justice (Ivan Cunkar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič vezana v platno ________________ .76 Walls and Bars (Eugene V. Debs. — Njegova poslednja knjiga, vezana ...*.-------------- 1.50 World Caiestdsur (Frank S Tauchar _____________________60 Naročilom priložite poštni ali eke-presni naioney order, Ček ali gotovino. ' Za manjia naročila lahko poilje-te poštne znamke. Vse knjige poiiljamo pnoštnine prosto. Klubom in čitalnicam pri-večjih naročilih popust PROLETAREC, 3639 W. 26th Street. Chicago, I1L Ako ielite prevzeti zastopništvo Proletarca'*, prodajati zanj knjigo in mu nabirati oglase, pišite uprav-niitvu za pojasnila. Pristopajte ki « • SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite «i dnevnih "PROSVETA" Stane aa celo loto SS.SS, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova Deset ¿Laaov(tc) j« trob« n« aovo društvo. Naslov sa Ust in sa tajništvo Is: 2SS7 S. LAWNDALK AVK.. CHICAGO. ILL. To broaden your knowledge of the Socialist end Leber movement, reed The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, NEW YORK CITY. N* Y. One year $2, helf year $1, three month« 75c. L. MMtMMMM»M»MM#MM»MMMM»»MMMMMHMM If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO M MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: , One yeer $6.00—Six months $3.00—Three Months 1.50 ilifMMMMMtMfMMM........................... Materinska pomoč zdravemu In bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrocič) • 80 slikami .40 Jugoslavija (Ant Melik) L in II. del. broi. $2.60, ves. ^ 8.60 Kako jo nastalo današnjo delavstvo In njegovo gibanje (dr. D. Lončar), broi. __________ .46 Kari Mani, njegovo iivljenje in njegov nauk, (M. Bssr) _ .60 Kletarstvo, (Bohuslav Skall- cky), broi. $1*76, vssana .... 2.26 Koledar Cankarjeve drušho 1SSO. broi............ .SO ANGLEŠKE KNJIGE. American Communism (James Oneal) vezan« —................ 1.60 America's Way Out (Norman Thomas) --------.2.60 Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff), vez. ..............60 Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1813 strs- ni, vezane ..................... Ancient Society (Lewi* H. Morgan, vezana ---------------------- 1-6° Boston (Upton Sinclair), novela o iivljenju In smrti Sacco in Vansettijs ter civllisaciji, kl Ju Je poslala na električni stol. Dve knjigi ............................ «-50 Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega iuroalisma, ves. 1.20 Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action n< LITTLE LIBRARY <* SOCIALISM ONLY $1.00> Socialism and the Farmed Problem.................ALGERNON LEE Socialism and Culture _ ...............................UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist -................................ HEYWOOD BIJOUN Socialism and the City........................- Mayor DANIEL W. HOAN Will Socialism End The E*il of War? -------------------DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism...........................McAUSTER COLEMAN Incentives Under Socialism ...............------------------ G. D. H. COLE Socialism and the Trade Unions ...........-............ JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered-----JOHN M. WORK The Socialist Goal The Betráysl of the Workless FRED HENDERSON McAUSTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America? ------------------- JAMES ONEAL Forces Making for Socialism........... Organizing the World for Socialism Socialism and the Individual ------------------ Socialism and Women --------------------------- The Practical Accomplishments of Socialism , PAUL BLANSHARD CLARENCE SENIOR ...NORMAN THOMAS . MARION PHILLIPS .. MORRIS HILLQUIT and NATHAN PINE The Practical Program of Socialism ................HARRY W. LAIDLER The Politicsl Philosophy of Socialism_____________JlORRIS HILQUTT Socialism and Communism _____....____............____NORMAN ANGELA* ORDER FROM: PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET , CHICAGO, ILL. A Jugoslav Weekly Devoted to the lntereet of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. OUR A.M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVI, COMMONWEALTH The Cause of the Tragedy There is much talk about the national government cutting down the number of its employes and cutting the wages of those remaining. What the public—all along the line, na-tional^jgtate and local—needs is more employes, not less. But of course it should have them as productive workere, not merely as clerical help, although it would, under proper conditions, need more of the latter, j^oo. The public should take over industries of all kinds and run them. It would receive the income from them and c in ou* P»**- By JOHN RAK compelled to add unneeded jobs to put their henchmen on the public payrolls in order to keop them quite. The average taxpayer doesn't know the extent of dishonesty in public office. When progressive liberals concede a quarter of a billion dollars as the annual loot you can bet ybur boots that in runs into twice that amount. • • • Socialists have been telling the people of this country for thirty years about the graft, corruption and waste of the governments fund« but outside of incidental outbursts in inconspicuous localities the warning was unheeded. Today the greatest ' mouthpieces ' ain*- Tiia!l shouW win wouiun t be any howl out of them ****** confidence^ among the voters. even today. it's a pretty ticklish of classical numbers, solos, | prom Bridgeport, comrade duets and quartets and the g,10y'g letter mentions that their concluding number will be a g^nging society "Naprej" of musical comedy "On the ^ranch n wni render a pro-Maricet Place", arranged by fjrram and play Saturday, April ---30. Good speakers, singing, proposition to reduce expenditures by cutting off these party patrons without causing a great row among their own political circles. That'« why it's {iot being done. Socialists who take office promise to be honest and efficient with no worries of party patrons. Socialists vote their party nominees for the sake of good government and not the spoils, in the fall elections a great victory for Socialism is predicted. Workers must join in with tne sweep of the pendulum. » • • Omer- Custer, the dry republican seeking the governorship nc:.».nation of Illinois ran far behinu the rest of the candidates and our Jugoslav Republican Cratral Commit! «. of whom we had written two week ago, is rtill running dry. - ■ - a • • Daylight saving wiU go into effect next Sunday, April 24, in Chicago. We hope this will not-keep the people from attending Sava's concert on tiirife. We are assured it's going to be a real spring affair delighting even the most sensitive opinions. So, on to the SNPJ Hall next Sunday. Because the clocks will be moved up an hour let us remind you that it will begin at 3:00 P. M. • • • "How can thé people vote for the Socialist candidates at election time when. all your candidates are unknown. Put up some famous men who have done something or who have fought for some important legislation and they will win," tells us one of our opponents. "No, no, brother," we told him. That may be the trick of the democrats and republicans but we Socialists besides voting for an honest and able man vote the platform, program and principles of our party. And, if it happens, as has happened a couple of times already, that elect officials do not act honestly in office the party expels thorn from membership. We Socialists vote for Socialists because we know our candidates are the only ones who stand for a change In the systetn that*! crushing us.' Bo- No Such Animal "Who was the first man?" asked the visiting minister. "Adam," the children answered in chorus. "Who was the first woman?" "Eve," they all shouted. - "Who was the meekest man?" "Moses." "Who was the meekest woman?" Everyone was silent. The children looked blankly at one another, but none could answer. Finally a little hand went up, and the preacher said: "Well, my boy, who was she?" "There wasn't any." Fred Warren, an old comrade now editing one of the pages of the American Freeman brings out an idea which the young socialists can adopt. Place the names of ten of your friends in your note-book and keep sending them literature, pamphlets and books on Socialism until it will get them to join. As you secure one add another name to your list The English Division of club No. 1 JSF discussed this suggestion and agreed to adopt it. It is a simple method which can be followed up with personal chats, but be certain not to antagonize your simpathiters. There is a growing demand for Socialism in the United States. New clubs are beiqg formed by the dozens everywhere in the country. We can aid materially to these clubs by following the simple method outlined by Warren. • • • Every club of the Jugoslav Federation should participate in May Day celebrations. Where the clubs themselves are not holding festivities participation with central bodies is highly desireable. Quite a number of them have everything in readiness. You will want the May Day issue of on a busy market street buying one thing or another and singing beautiful folk !*ongs. It assures you a real treat, therefore reserve this date and purchase a ticket in advance _________ for 50c from any member of 'writes us that about 15 singers the chorus. Reservations can also be made by calling Rockwell 2864. recitations in English and Slovene will be heard. A dance with music furnished by a good orchestra is to follow the program. Admission tickets are only 25c. s Comrade Travnik of Detroit On Friday, April 22, branch 1 of Chicago will hold its regular meeting. The question of dictatorship discussed at the last meeting by comrade Oven will be continued. Comrade Molek has prepared himself to rebuttal some of the points stressed by Oven after which a general discussion is to follow. • A letter from Peter Zmerzlikar of Utah received last week contained several new subs for Proletarec, and also related the working conditions that exist in their district. In - Chicago, Misko is making the rounds so «<*««, .utripu««, have recently joined the sing ing society Svoboda. This is indeed encouraging news and we hope that their program to be given on Sunday, May 8, will be a success and interest others to join their chorus. Then They Laughed Again Professor Foozle (to his class): "Are you laughing at me?" Class (In chorus): "Nor Professor Foozle: "Then, else is there in the room to at?" the day for propaganda. i our faithful booster, with the ; seven years. NO TRESPASSING ALLOWED! ] Sell • Preservatisn World place can no longer be called a coward's plea—it becomes clearer every day that it is the cry of self-preservation, of compassion« of an ever increasing spiritual awakening which has reached from one pole to the other and is fart girdling this great globs of ours.—Viborg (S. D.) Enterprise. Did You Ever Teacher: "Give an illustration of great will power?" Billy Brown: "To refrain from rusing imaginary brakes when my sister if driving the car." TEMPU3 FUGIT Student: "Do you consider that insanity is on the decresse?" Expert: "It seems to be! But then s lot of things used to be regarded as crazy that are very popular today!" what laugh Which? The world process is forcing us to choose—either world organization for peace, or the suicide of our present civilization.—Robert Whit-aker, in World Unity. The so-called itch for office isn't a real itch. It can't be cured in Socialist Party Disciplin (The Milwaukee Leader.) The Socialist party sees to it that its elected officials serve the public interest honestly and faithfully. This fact seems to get on the nerves of old party politicians and old party newspaper, it got on their nerves during the municipal campaign and it is getting on their nerv* again now. In the campaign they stated that the So-cialist executive committee meets in the mayor's office every Friday—which, by the way, is not true—and tells the elected ficials what to do.. At present they are grouching about as action taksn by the state executive committee of the party. They claim that Milwaukee Socialists are interfering with affair» in the eighboring city of Racine. It was not the Milwaukee county executm committee that acted. It was the Mi executive committee of Wisconsin. The state party naturally has jurisdiction over fe . members in the whole state. The Socialist party is proud of the fat that it keeps tab on its elected officials and holds them to the line of public duty—abo of the fact that it backs them up in well doing. The latter is what it does most of the time—for it seldom has to do anything in the way of holding them in the line of public duty, as they usually hold themselves in line, j since they are nearly always very sincere, highminded and incorruptible. But when there is need to hold any official I in the line of public duty, the party acts mt I hesitatingly. The people have every reason ,to be glad that this is so. It safeguards them from the " rotten government which exists in so many I cities. And it is not a small clique > which doei these things. The executive committees are selected by the membership. Any honorable person who believes in the priciples of SocisI-ism can be a member and have an equal voice and vote in the affairs of the organizados. The party wants all such persons to join. Tin« after time, they are invited and urged to join. Such invitations have appeared in this column, many a time. Old party elected officials owe allegiance to nobody. They selfishly select themselvei as candidates in the first place, and, when elected, are under no sort of discipline. They pursue an individualistic course which resute in bad government. George Washington has been quoted u raying that the office should seek the msn, and that the man should not seek the office. The Socialist party operates upon the theory that George Washington's advice in this respect is good. It insists that the office shsll seek the man. It selects its candidates instesd of letting them select themselves. The results show that its judgment is. usually spiemiid, for its elected officials usually give splendid service. When one of them doei not, he is dropped. Editor of Arbitrator Asks Questions ^ It is probable that there are 10,000,000 adulW ■ me United States who would prefer the Socialist** form if they only knew it, to the policies of reaction The first 10,000,000 are the hardest. Th* Socialist party has the denization which gim a place on the ballot in most states; the Lesgss i* Independent Political Action has a group of ♦ conomrsts and professor* who command the LUMp respect. The power of both will be increased if 1*f combine. Perhaps the league will show its ideal* by joining this one campaign with the Socialist party, which is still the Wronger of the two. Seven or mo* members of the executive committee of the leaf* are Socialist« already; K will be a proud day for tk Socialist pasty when it also enrolls Jolm Oswald Garrison Villard, Robert Mores Lovett, P»«1 Brissenden, John A Lapp, Helen Hamlin Fincke, Pad H. Douglas, Hannah Giothier Hull, Henry Neumaai and Howard Y. Willianw. There are other Important liberals who sho«w out openly for thfe new Socialism: Jane Adds* Roger naklwin, Harry Elmer Barnes, ChaH«« A Beard, Bruce Bliven, Carrie Chapman Cat*, Heart Sloane Coffin, Clarence Darrow, Jerome Davis, Ware Dennett, Harry Emerson Fosdick, Carleton I * Hayes, Arthur Garfield Hays, Samuel Guy Florence C. LAmont, Francis J. McConnell, JsW«» McDonald, Parker T. M