Kimw
ilustRovAn dnužmsKi tečmiK 1 z H A.) A. v če-1 ute k.
III. l«lo	V[L|ubl|anl,	10.	septembra	1931	Štev.	37
„Limonada, kava, čaj!"
Napisal W. A. P e r s i c h
Hrumeč in bobneč je zavozil newyorški ekspres v postajno lopo — kratek, silovit sunek — in obstal. Vrata so še odprla, potniki so jeli izstopati, drugi pa so si kraj vrat pretezali odrevenele ude.
. Cela tropa prodajalcev je švignilu vzdolž vlaka na peronu: »Časopisi, knjige, čokolada. honboni!“ »Klobase, hrenovke!” Iznad vseh pa je donel krik: »Okrepčila, pijača, kava, čaj. limonada!” To je bil Samov glas, glas, vam rečem, ki bi na sodni dan celo trobente prekričal! Vsi tovariši so ga zavidali zaradi njegovega čudovitega organa. A skoraj še bolj so bili fantu nevoščljivi zaradi denarja, ki ga je imel. Paglavec je razumel svoj posel, toliko je bilo gotovo. Kakor divjak v pragozdu je kričal svoja osvežila in vselej dosti prodal, posebno čaja. Kaj vraga je neki posebnega prodajal? Kdo bi vedel! Ali je vse ljudi mahoma obšla manija po čaju?
Naj so drugi o tem razmišljali in si trli glave: Sam se zanje ni zmenil. Neprestano je tekal ob vagonih gor in dol, tu prodal stekleničico čaja, tam dve ali tri — vedno je imel polne roke dela. Naj je ta ali oni potnik še tako brezbrižno slonel pri oknu: Sam ga je že znal pregovoriti.
»Zakaj ne poskusite, mister? Prvovrsten čaj. v potni steklenici, neprozorni, nov patent !“ Pri 'tem so njegove oči tako čudno mežikale,' da nisi
MAUR1CE CHEVAL1ER IN CLAUDETTE COLBERT V FILMU ,.VALČKOV CAR ’ (..SMEHLJAJOČI SE POROČNIK"). KI GA IGRA EU I NI KINO MATICA
prav vedel: uli je fantu nekaj na očeh. ali pa ima s tem katere druge namene? Nehote si postal pozoren: tu mora biti nekaj po sredi!
»Koliko stane čaj?"
»O, mister. v potni steklenici. poseben patent — malenkost— samo dva dolarja!"
In spet to vražje mežikanje z očmi.
..Drago je!”
„Da, mister. toda patent, patent! Tako vas osveži kakor whisky, kakor najboljši liker!
Se nadaljnje na strani 53g
Njegov duh
V	podeželskem mestecu je tožil lekarnar, da gre slabo kupčija. Tu-' jec se je začudil: „Kaj 'mar pri vas nimate bolnikov?**	(
..Dosti jih je,“ je grentfo odvrnil lekarnar. ..Samo stvar je taka. da sem se sporekel z. zdravnikom in od takrat , zapiše 'tjlidrm samo kislo mleko in sveži zrak.“
Če ni resnično, je pa mično. Ta recept je vsaj — poceni.
*
Na Bavarskem so nekemu turistu stražniki vzeli 400 planik, ki jih je natrgal v gorah. Na Bavarskem ima namreč policija nalog, da barbarstvo zoper prirodo preganja". Kajti priroda sama je navzlic vsej popolnosti nepopolna: zavarovala je sicer planiko pred živalmi, ni je pp zaščitila pred človekom.
V	Budimpešti imajo le še enega izvoščka. Vse druge so že izpodrinili avtomobilski taksiju
*
Zelo taktni so bili zločinci, ki so vdrli v stanovanje angleškega nogometnega šampijona lV;Williamsa. Dobil so v nii/.nici večjo vsoto denarja in nekaj kolajn, ki jih je Williams dobil zii hrabrost v svetovni vojni in za zmage na zele* nem pol ju./Nekaj dni po vlomu pa je William.‘ii) prišel po pošti droben zavojček — in kaj je bilo v njem? Njegove kolajne in tole pisemce:
..Za kolajne ste se borili,, zalo vam jih vrnemo. Kar se pa denarja tiče, nam je zelo žal — toda tak je naš poklic."
Tudi pri nas bi lahko veljala resnica, da poceni blago ni vedno slabo. Samo da so premnogi poslovni ljudje tej resnici vzeli do-mal ves kredit in je zato pri nas v veljavi enačba: poceni je slabo.
Drugače je v Ameriki. Nov primer to dokazuje.
V	Newyorku so tako imenovani „boljši'‘ restavratorji dali po mefctu nalepiti Jepafce z velikim naslovom „100 jedi za 60 centov*. Gost plača v teh restavracijah 3J-60 Din in ima zato pravico pojesti kar hoče in kolikor se mu poljubi. Restavratorji pravijo, da jim je ta sistem povečal promet za 20 odstotkov; privabil je mnoge goste, ki so prej zahajali v poceni lokale, ker jih je bilo strah visokih računov v boljših restavracijah. Tudi bojazen, da ne bi. ljudje takega gostilničarja izrabljali, ne drži; statistika namreč kaže, da je le 10 odstokov gostov jedlo, da se tako izrazimo, „za zalogo".
Preden je bil mesec okoli, se je v tretje prikazal Suzani A sli lev doli Johna Gvan-gerja. šla je bila sama v llill-borougli kupovat platno in druge gospodinjske drobnarije. in ko se je vračala skozi gozd domov, je že legel na zemljo prijeten majski mrak.
Suzana st- je na zuna j'precej rtmna!;vi nila domov,; (bela v "j*’j j° bila globoka žalost. Povedala je svojemu možu, kaj se ji je zgodilo, in ni prej mirovala, dokler ni Robert sklical ljudi, da so šli v gozd iskat Grangerjevo truplo.
Niso dolgo iskali. Nagli so ga ležeče na dnu peščene jame, pol zakopano v rali lem pesku in pokrilo z bodičevjem in robidovjejn, ki je raslo ob poii;
Se vetja so uvedli takojšnjo preiskavo. Krojač, ki je bil napravil obleko, v katero je bil mrlič oblečen, je brez obotavljanja potrdil in se zaklel, tla je to obleko napravil za Johna Grangerja. Vsi žepi so bi prazni. Nič več ni moglo biti dvoma, tla je nekdo Jolina Grangerja zalezoval in ga ubil zaradi denarja, ki ga je žrtev tisto noč imela pri sebi. Njegova lobanja je bila razbita od udarca z rogi as to palico po levem sencu. Palico so našli v pesku nedaleč trupla: držali «6 se je človeški lasje in je bila polna krvavih madežev.
John Granger sploh ni bil zapustil I lillborougha; tisti človek, ki si je znal prilastiti toliko njegovega denarja, s tem tla je ponaredil njegov podpis ih pisal v njegovem imenu pisma iz Amerike, je bil po vsej verjetnosti tudi njegov morilce. Gosposka je razpisala veliko nagrado za izsleditev zločinca in policija se je z vso vnemo lotila preiskave.
*
Suzano Ash]ey in njenega očeta so podrobno zaslišali o dogodkih usodnega večera 24. 4,u,iija. Suzana je vse povedala: (c uku-»j e. meti čajem prišei njen bratranec Siephen Priče. , povedala je o. vprašanjih in odgovorih zastran denarja, ki ga John Granger vzame s seboj,— vse. česar se je spomnila,
.JlVnej je Priče vedel, da ini«* Granger pri sebi denar?" je vprašal coroner.
V	zadregi ..S čim smem postreči, gospod?“ ..Kave. prosim!“
„č’rno. kap, turško, mokko. Iielo, svetlo, navadno, brizgano, pnsirano ali s smetano?"'
„E... e... veste. kaj... prinesite mi rajši vrč piva!“
,.L)a.“ ,
,,ln tudi to, tla ima svoj denar naložen v hiUborouški banki?"
„1 )a.“
,,Ali je Priče pozneje odšel iz vaše hiše kakor Granger, ali prcj?“
..Prej; skoraj eno uro pred njim."
Razprava se je odgodila. leden dni nato pa je dobil Matthevv Lorton s sodnije poziv, naj prinese kako fotografijo svojega nečaka Stephena Pricca. če slučajno katero ima.
Kes je eno imel; poslal jo je še listi dan.
Lastnik hotela ,Victoria‘ v Londonu je v sliki spoznal moža. ki se mu je izdal za Johna Granger j a. in ki je tudi odšel z Grangerjevo prtljago.
Poslej je bilo tlelo lahko. Drug za drugim so prihajali na dah še manjkajoči členi verige:
Priglasil se je neki delavec, ki je bil videl Stephena Pri-cea v noči 24. julija sedečega kraj plotu tik ob robu gozda, ko je obrezoval z žepnim nožičem nekako gorjačo.
Gospodinja hiše. kjer je Priče stanoval, je povedala, da se je bil Z nekim prijateljem tisti večer dogovoril ■/ partijo biljarda, pa ga ni bilb: prijatelj ga je dvakrat prišel iskat in se je jezil, da ga je
pustil na cedilu. Okoli pol enajstih se je potem Steolien 4'r-ice jpruikazal, bil pa je zelo Dleti in nekam čudno se je obnašal.
l'isar, ki je bil z njim skupaj v pisarni, je bil pripravljen priseči, tla je bil Priče strašno zmeden in čudaški vse dni listih d,veh ali treh tednov, kar. j p, še ostal v llilim,-roughli; lotla on, ’usar, m do sti o tem razmišljal, ker je vedel, tla so Stephena trli dolgovi.
KazpraVa se je končala in sodnik je-razglasil. ,da je bii storjen na Johnu Grangerju premišljen umor, Z naslednjim parnikom je že odplul v Npw,\ ork kriminalni uradnik z nalogom, da poišče in zgrabi Stephena Pricea.
Ni ga bilo lahko dobiti. Naposled pa je le prišel oblasti v roke, in pri njem so dobili se nekaj Grangerjevega denarja. Prepeljali so ga na Angleško, ga zaslišali, mu dokazali zločin, ki ga je naposled priznal;' ga obsodili in obesili. Ves IJillborOugh je z mrkim zadoščenjem sprejel izvršite^ kazni na znanje.
Kmalu nato je Mr. Vollair razglasil Grangerjevo oporoko. ki jo je pokojnik napisal nekaj dni preti odhodom; v njej je vse svoje imetje zapustil Suzani Lorton, in sicer obresti njej sami. glavnico pa njenemu najstarejšemu sinu. ki naj bi jo dobil po njeni smrti.
Robert in Suzana Aslilev sia dala. pasta viti Johnu Grangerju prepr6st. a lep spomenik na hillborouškem pokopališču. kamor so prepeljali njegovo truplo. To je najmanj, je rekla Suzana, kar morem storiti za počastitev spomina moža., ki me je tako globoko ljubil.
Mlada žena hodi vsako pomlad v mraku s svojima otrokoma v ta kraj miru in pokoja;, toda po tistem večeru v gozdu se ji ni Johnov duh nič več prikazal, in ona ve. da ga ne bo, nikoli več videla.
K o n e c
S n C E V OKOVIH
R f m a n	<
Napisa l Mirko Brodnik
la roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika »Komaua". Današnje nadaljevanje' je devetindvajseto. Novi naročniki lahko dobe še. vseh prejšnjih osemindvajset nadaljevanj.
Četrti del
SKRITI ZAKLAD
Pokleknil je ua tla in s plamenico posvetil v globino, ki je zevala pred njim. V njenem soju je opazil ozke stopnice, ki so izginjale v rovu
„Pot bo precej težka," je rekel. „Vsaj začetek. Najmanj dva metra globoko bomo morali skočiti."
„Čemu imamo pa hlod, ki smo ga prinesli s seboj?" je odvrnil Branko. „Pa tudi vrvi, saj nismo brez njih. Lahko napravimo most in po njem bomo varno šli v globino."
Ni čakal odgovora. Skočil je k izhodu v svetišče in privlekel Mod. Z vrvmi ga je trdno privezal na obeh straneh in ga spustil v globino. Tako je nastal most, po katerem so varno korakali v rov. ki je vodil k zakladnici.
Ta rov je bil ozek, da so se morali globoko sklanjali, postajal pa je še ožji: nekaj časa so se celo plazili po trebuhu. da so prišli naprej. Potem pa se je spet razširil in kmalu je bil tako prostoren, da so prav lahko korakali po njem. Kakih sto korakov sn hodili pod zemljo, toda še ga ni bilo konca. Nenadoma pa jim je širok kamen zastavil pot naprej.
..To je tisti kamen, ki nam je o njem pravil rokopis. Tisti kamen, kjer je Sal-sin napisal svoje osebno sporočilo," je dejal Branko. „Gospod profesor, tu je naloga za vas!“
Profesor je prišel bliže.
„To bo. težko prečitati," je rekel in zmajal z glavo. »Saj komaj razločim posamezne znake."
Zrak v rovu je bil težak, dušeč. Dim plamenic je vsem, ki so čepeli v njem, lezel v nos in usta, in jih silil na kašelj. Komaj so zdržali,
„Ne, vem, kaj naj storimo," je rekel profesor. »Najmanj uro bom potreboval, če ne več, da razrešim skrivnostne znake. lako dolgo tu ne moremo ostati. Vrnite sc, jaz pa med tem prepišem kolikor bom mogel in pridem za vami."
Brez besed so se mu pokorili in se obrnili. Spet se je začela težka pot nazaj. Ker jih je dim dušil, so se ločili in šli drug za drugim po daljših presledkih. Potem so se spet zbrali pred kipom. V soju plamenic so si tako stali nasproti, brez besed, brez misli drug na drugega, kajti njihove misli so bile čisto drugje, bile so pri zakladih, ki jih je rov skri-\ al.
Prvi je pretrgal molk Janez.
..Kje je Nadja?" je vzkliknil in se z grozo ozrl okrog sebe.
Nadje ni bilo nikjer.
..Kaj se ji je zgodilo?" je vprašal z drhtečim glasom. ..Kje je šla?"
...Vled mano in tabo." je odgovoril Branko. ..Kakih deset korakov za menoj in prav toliko pred teboj. ..Kam je le šla ?“
,.Morda..." se je prestrašil Janez, »morda se je zmotila in zavila v širši rov, ki se je odcepil sredi poti na desno. Poiskati jo moramo!" je nestrpno vzkliknil. »Vrnimo se v rov!"
Šli so nazaj, vročično pre-iskuli vse, toda Nadje ni oilo nikjer. Tajni rov, ki se je odcepil od glavnega in zavil na desno, je zijal pred njimi, klicali so vanj, a nihče se ni oglasil. O Nadji ni bilo sledu.
Med tem je profesor vse prepisal. Čudil se je, ko je zagledal naše znance sredi rova. Na kratko so mu povedali, kaj se je zgodilo, prosili so ga. naj jim da dober svet, bili so vsi brez glave.
»Ta rov je najbrž skrivna past, ki zavede človeka s prave poti in ga zapelje globoko pod zemljo. Biti mora prava mreža rovov, ki so razpredeni pod svetiščem. Morda tako dolga, kakor stare katakombe v okolici Rima. In tudi istemu namenu služijo."
»Kaj nam zdaj pridigu-jete." ga je nestrpno prekinil Janez. »Povejte nam rajši, kako naj jo najdemo, kaj na j storimo, da se nam ne izgubi!"
»Svet v tem slučaju je drag," je odvrnil profesor in pomenljivo dvignil glas. »če je že predaleč zašla, jo boste težko našli. Pravite, da vam na klice* nihče ni odgovoril?
I emu se ne čudim. Rov je zavit in glas se hitro izgubi, da ga ni mogoče čuti. četudi je oni. ki ga kličete, zelo blizu. Lelino, kur vam ostane... Ali se še spomnite Arijadnine niti? Morda bi tako poskusili. Če nimate prave poti za seboj, se lahko izgubite prav tako, kakor se je gospodična. In potem sta izgubljena dva. ne samo eden. Vrvi smo vzeli s seboj dovolj. Skočite ponjo, lipam, da je gospodična tako pametna, da ne bo silila nn-n*ej in bo ostala, kjer je, ko >o opazila, da je zgrešila pot. Edino tako jo lahko rešimo."
še preden je dogovoril, je Janez' že izginil. Kar so mn dale nieči, je hitel proti izhodu in malo nato se je vrnil z vsemi vrvmi, kar so jih imeli s seboj.
„Upam. da bo dovolj." je dejal profesor. ..Kdo pojde gospodično iskat?”
„Jaz, jaz. jaz,“ so vsi trije vzkliknili v en glas.
„Za vse tri ni dovolj vrvi,' je odvrnil profesor. „Samo eden gre lahko."
,. Potem pojdem jaz," je energično rekel Janez.
Profesor ga je pomenljivo pogledal.
„ AI i veste, kaj to pomeni?" je dejal. ..Lahko bi se izgubili. prav tako. kakor se je izgubila gospodična."
..In če se izgubim?”
Samo to je rekel. Niti besede več. Ne da bi bil čakal odgovora, je začel vezati vrvi in naglo pobral nekaj plamenic. Potem je izginil v temo.
I) v a n a j s t o p o g I a v j e
OBUP
Ko je Janez izginil v rovu, ju kmalu izgubil izpred oči svoje prijatelje. Rov je nenadoma zav il na levo in tako je ostal sam.
Tipal je pred seboj. Rov je bil ozek in komaj se je preril dalje. Ovirale so ga tudi plamenice in vrv. Poda za to se ni menil. Samo eno je imel pred očmi: da najde Nadjo, naj ga stane, kar hoče. Klical jo je. toda odgovora ni dobil. Vselej se je vrnil samo odmev njegovega lastnega glasu, pošasto spačen. In šel je dalje, dalje, brez konca.
Klical je. a glasu ni bilo, nik jer ui bilo sledu po Nadji, nikjer ni bilo odgovora. Gledal je po tleh. Morda zapazi kako sled. ki jo je pustila, morda zagleda kapljico smole. ki je padla z njene plamenice.
Nikjer nič. In na vseh straneh so se odpirali novi rovi, kakor pošastna žrela, segajoča v neskončnost.
TVORNICA CIKORIJE
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
la pošastna žrela. Vzela so njo... njo!
Srce mii je burno utripalo. Pritisniti si je moral roko nanj. Bal se je, da mu ga ne razžene.
Ona! Kje je ona, ki jo išče?
Zdaj šele se je zavedel, kako zelo jo ljubi!
..Nadja. Nadja... Nadja!"
Nikjer ni biio odgovora.
Kakor blazen je silil dalje. dalje. Zmeraj manj vrvi je imel. Izginjala je. kakor bi se bila topila. In bogve. kje je še ona, katera globina jo je požrla? Kako jo bo našel, kako bo prišej do nje?
„Vrniti se moram," si je rekel. ..Sem ni mogla priti. Pako daleč nikakor ne. Omagala je. Morala je omagati, manj moči ima kakor jaz. Tudi jaz bom omagal, preslab sem."
In začela se je pot nazaj. Še težja je bila kakor naprej. Dim. ki ga je puščal za seboj, jtežko ležal v rovu in zdaj je moral spet iti skozenj. In pri vsakem stranskem rovu je obstal in jo klical.
Od nikoder ni bilo odgovora. In šel je nazaj.
Komaj je lezel. Kolena so mu krvavela, roke so mu krvavele. Vsaka kaplja smole, ki mu je kanila na roko. mu je bila kakor ognjen vbod. Kričal bi bil. toda moral je hraniti glas. za njo. In tako so bili vsi klici, ki so iskali njo, klici groze, bolečine.
In potem je nenadoma začul glas za seboj.
...Nadja." je hotel vzkliknili, toda še preden je izgov oril, je umolknil. Ni bila ona. Bil je Branko, ki je šel za njim, boječ se. da se mu ni kaj pripetilo. ker ga toliko časa ni bilo nazaj.
„li si!" je rekel komaj slišno in v glasu mu je zvenelo bridko razočaranje. ,.Ti si! Mislil sem. da je ona."
Prvič ga je likal.
Omahnil je. Branko je naglo zlezel k njemu in se sklonil k njegovemu licu.
•■Kaj ti je, Janez?" »ga je skrbeče vprašal.
..Nič. Pusti me." je Janez nestrpno odvrnil. Nema onemoglost ga je nenadoma prevzela in premagala. ..Ali si jo tudi ti iskal?"
Branko mu ni takoj odgovoril. Šele čez dolgo ga je po-k I iea I in mu dejal:
..Vrni se! jaz bom še dalje iskal."
„No. ne!" je jeknil Janez brez moči. ..Pusti me tu, moram jo najti. Sam jo moram najti..."
Branko ga ni poslušal.
..Zašel si v stranski rov." mu ji' rekel. ..Iti je ni' najdeš!"
..Kam naj potem grem?" ga je vprašal ' obupu.
..Naza j!"
In ko ga ni hotel ubogati, ga je potegnil za seboj.
..Nazaj, sicer se mi še zadušiš."
Janez jfe videl, da niti nič drugega ne ostane. Pobesil je glavo in šel za njim.
In šel je nazaj. Nazaj. Kako sramoten si' mu je zdel ta umik. Kakor izdaja nad n jo.
Vrv. ki so jo zanjo držal, da ni izgubil smeri, se mu je zdela, da ga vodi v smrt. Dobro je vedel, da je njegovo življenje brez nje smrt.
In na obeli straneh so zijali novi rovi, kakor bi se mu rogali. Spravljali so ga v obup.
Nazaj, nazaj!
Branko je šel tik pred njim. (oda Janez ga niti videl ni. Ni mislil nanj. Vse njegove misli so bili drugje, pri
Ovinek za ovinkom se je odpiral pred njim, ovinek za ovinkom se je za njim izgubljal. Janez nanje ni gledal. Gledal je samo zevajoče rove na obeli straneh. Hlastno je upiral vanje oči, da bi morda kje zagledal sledove za njo. ki si- je izgubila.
Nikjer nič.
Nazaj, nazaj!
Dušilo ga je. Kolikrat se mu je zazdelo, da čuje glasove, ki ga kličejo... Prisluhnil je.
Nič!
Bil je samo odme\ Brankovih korakov.
Kolikrat se je s čelom zadel v strop rova! Čutil je. da mu čelo krva\ i. da mu debele kaplje krvi zalivajo oči. Komaj da si jih je obrisal.
Nazaj, nazaj!
Tn poti ni hotelo biti konca. Vr\ je lezla pred njim kakor brezmejna kača in ni je hotelo biti konca. Ni je bilo konca.
Goste kaplje polu so mu stopile na čelo. Mešale so se s krvjo, ki 11111 je polzela iz rane na čelu. In vse čelo je bilo ena sama rana. čedalje večja.
Zavest ga je zapuščala. Brez volje, brez moči je lezel nazaj.
Nenadoma je začutil pocl seboj nekaj mokrega. Voda. ki je kapljala s sten. se je zbirala v kameniti kotanji.
Ko je lezel naprej, je niti opazil ni. Takrat so bile njegove misli vse drugje. Takrat je hotel samo naprej.
Voda! Sklonil se je na tla in jo hlastno srebnil. Novih
moči mu je dala, novic mu je pognala kri v žile. Novo upanje mu je zbudila. Izmil si je čelo in obraz.
In potem je nenadoma vzkliknil: nekaj korakov dalje je videl pri vhodu v stranski rov kapljico smole. Ali je lo njena sled?
Naglo je planil tja iu pogledal. Ni se motil. Iles je bila kapl ja smole. Ali jo je pustila njena plamenica? Poklical je Branka.
„Ali si kaj gledal stranske rove?“ ga je hlastno vprašal.
„Gledal sem." je začul odgovor.
„Ali si šel v katerega?"
„Ne." mu je odgovoril glas pred njim.
..Potem je to njena sled,“ si je rekel. ..Ona je! In nisem opazil njene sledi, ko sem šel tod mimo!“
Ne da bi Branku kaj rekel. je izginil v rovu, ki je zijal pred njim. Čeprav ga je pekel dim in mu jemal vid. je vendar hlastno upiral svoj pogled \ i lii izgubljenega rova.
..Plamenica ji je morala kmalu dogoreti.” se je prepričeval. ..Ni mogla priti daleč.
V	temi ni šla dalje. Omagala je. Najdem jo!"
Te misli so mu vrnile pogum in nove moči. Zdaj je čutil v sebi hrabrost, da bi se postavil vsemu svetu nasproti, da bi kljuboval vsakomur in vsem.
..ROMA N“ STANE
1 mesec 8 Din, M leti 211 Din, Mi leti 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse Številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani it. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 helg. na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji S goldinarjev. Italiji 40 Ur. Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Va leta pa 60 Din. Denar (ve-Ijavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kler ..Romana” nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila Izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
In dopise pošljite na naslov: „Roman“, Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 34S. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi.
Čedalje več kapelj smole je našel na tleh. Brez dvoma, to je bila ona, njena sled. In njena plamenica je šla h koncu. Videl je. In kmalu jo najde. Če ni...
Obšla ga je nova misel, ki lini je z grozo napolnila srce. Če ni v temi šla dalje in se kje zgrudila, kam padla. Koliko brezden brez dna je srečal na poti. če ni v katero padla!
,. Morani jo najti,“ si je pravil in preganjal zle misli. ..Moram jo najti. Najdem jo!“
Čedalje hujša je bila nestrpnost. ki se ga je lotevala, čedalje večji strah, ki 11111 je prevzemal srce.
In potem se je rov nenadoma nehal, izginil je v globino in ko je posvetil s plamenico v prepad, je videl, da je na dnn voda, majhno jezerce.
..Moj Bog. če je padla sem, če je utonila!"
Ob strani rova je zagledal v kamen vsekane stopnice, komaj tolikšne, da se je lahko z nogo uprl obuje. Vse moči je moral napeti, da je lahko po njih zlezel v globino, da ni padel v jezerce. I11 čisto doli je bila majhna ozka kamenita polica in pod njo jezerce, mirno, tiho. molčeče.
..Utonila je.” si je rekel. Na glas ni mogel izpregovo-riti. Strah 11111 je zavezal grlo, ohromil mišice. Plamenica, poslednja, 11111 je zdrknila iz roke in padla v vodo. Zacvrčalo je in šele ta jek ga je predramil.
Bil je v temi. Vse je izginilo. Stal je na skalnati polici in se stiskal k vlažni steni, ki je vsta jala nad njim. Oklepal se je je. kakor utopljenec rešilne bilke, in ustnice so se mu gibale in neprestano med drhtenjem izgovarjale samo eno besedo, njeno ime.
Potem si je nenadoma segel z roko po čelu. v lase. Ta dotik ga je vrnil v resničnost, v življenje. Vrnil mu je glas in potem je zakričal, kar so 11111 dale moči, kar je mogel dati iz sebe, in ta glas je bil glas obupa, skrbi, zavesti, da
je vso izgubljeno, in ta glas je bilo njeno ime:
..Nadja!"*
Glas. ki bi bil obudil mrliča...
Pošastno je odmeval po globini, prav dobro je oni, kako se je odbijal od stene do steno in so spet vračal k njemu in spet nazaj k steni. Kako je skočil z gladine jezerca in planil vanj.
..Nadja!"
Ta glas je bil spet čisto drugačen, tako drugačen, da so mu je trenutek zdelo, da ga ni izpregovoril on sam. temveč nekdo drugi. In ko je zamrl na njegovih ustnicah, ko je zamrl na kamenitih stenah. ko je izginil v daljavo in ga ni bilo več nikjer, je šla z njim vsa Janezova moč. Za trenutek se je spomnil, da jo [K)d njim jezero, spomnil se je. da njo ni več. in stopil jo na rob skalo, segel z roko v praznino in zazdelo so mu je. da ga nekaj vabi tja v pozabo. da ga kliče tajinstven glas k njej. ki počiva pod njim na dnu jezerca. kliče ga. naj pride k njej...
..K njej. k njej!..."
Tedaj pa je nenadoma postal ta glas, ki ga je klical. ži\. Izprentenil se je v njegovo ime, prav razločno jo čilI. kako ga jo klical:
..Janez!"
Bobnel mu je po ušesih, niti razumel ga ni. Vso svoje čute je moral napeti, sleherni živec mu je trzal. In potem jo spot zaznal isti glas:
..J anez!“
Ona jo bila. Ona ! Zdaj je to dobro vedel. Poznal ga je. ta glas. l isti glas je bil. ki si ga je tolikrat želel, prav tako izgovorjen.
..Nadja!“
..Janez!"
Prihajal jo z leve strani. Hotel je stopiti tja. oprijel se je stene, toda ni našel tal. Pred njim je ležalo brezno in ob strani strm previs. Kako priti čez.enj?
To vprašanje se mu je zasekalo v možgane. Kako priti čez. v temi. ki je nič ne more
prodreti? Kako priti k njej, ki ga čaka, drhti za njim?
Kakor v omotici se je spomnil, da je takrat, ko je odhajal za njo, vzel vžigalice s seboj. Segel je v žep in njegovi drhteči prsti so otipali malo škatlico z žveplenkami. Naglo je eno prižgal.
Droben soj svetlobe je za trenutek razsvetlil steno. Opazil je globoko spodaj komaj zaznavno stopnico in potem še bolj globoko drugo. In vse drugo je izginjalo za previsom. tam, kjer mora biti ona.
Vžigalica je ugasnila prav takrat, ko je stopil na prvo stopnico. V temi je z nogo poiskal in našel naslednjo. Potom jo prižgal drugo vžigalico. Kar je mogel se je sklonil naprej in posvetil v neznano temo. V soju slabotnega plamenčka jo zagledal obrise človeškega telesa. ..Nadja!“
..Jancz!“
Poslednja vžigalica mu je pokazala pot. pokazala mu je nove stopnico, ki so so nehale na še manjši skalnati polici, kjer se je k steni stiskala Nadja.
Skočil je k njej. pritisnil jo jo na prsa, poljubil jo je enkrat, desetkrat, stokrat. In ona so jo boječe privila k njemu in mu vrnila poljub za poljubom.
..Janez!"
..Našel sem te. draga," ji jo šepnil. ..Našel sem te in zdaj si moja. za zmeraj moja. Nikogar ni. ki bi te mogel od mene odtrgati...”
In čul je slaboten glasek, ki mu je odgovoril:
,.Tvoja som. samo tvoja. Nikogar ni. ki bi me mogel od tebe odtrgati...'4
In potem je ta glasek., ki mu je bil ra jska glasba, utihnil. Začutil je nenadoma vso njeno težo na svojih rokah. Njeno telo jo padlo v njegov objem.
Nadja se je onesvestila.
Dragoceno breme, ki ga jo držal na rokah, je navdalo Janeza z novimi močmi. Vrni-
lo	mu je možnost hladnega, resnega razmišljanja. Položaj, ki se je zdaj v njem nahajal, ni bil rožnat. Na ozki skalnati polici je čepel z nezavestnim dekletom in si ni mogel sam pomagati. Toda prepričan je bil, da mu tovariši pridejo na pomoč. Vedel je, da bo Branko takoj, ko bo opazil, da ga ni. prišel nazaj za njim. Vrv mu bo kazala pot in našel g‘a bo.
Minuta je minevala za minuto in vsaka se mu je zdela daljša. Nestrpen je postajal. Strmel je v terno, čakajoč, da jo zdaj pa zdaj prodre medel soj plamenice. In potem se je sklonil k Nadji, ki je še zmeraj ležala brez zavesti v njegovem naročju. In pritisnil je svoje listnice na njene mrzle ustne, ki so še \ nezavesti drhtelo. In poslušal je njeno srce, njeno drobno srce. ki je bilo zdaj njegovo, in čul jo., kako jo slabotno utripalo, kakor bi hotelo utihniti, in skoraj strah ga je bilo.
K ie se Branko tako dolgo mudi? Zakaj ga ni? Zakaj ne pride in ga ne reši iz mučnega položaja, kamor je bil zašel?
Nejevoljen je postajal, toda nenaden žarek svetlobe, ki je legel na gladino jezerca in malce osvetlil črne stene, mu je to nejevoljo pregnal.
.. l u so." je vzkliknil sam pri sobi. T'u so. Zda j sva rešena."
In tedaj je že začul glas:
..Janez! Nadja!"
■ -Noj!" je zaklical. ..Pridite. Na desno!“
Plamenica se je nagnila napre j. Zagledal je njeno gorečo konico. Tn potem je šla čedalje niže.
Vedel jo: Branko je našel stopnice v skali. Še trenntek ali dva in prišel bo. da ga reši iz mučnega položaja.
I rin a j s t o p o g 1 a v j e
PREROKINJA
Ko sta prišla Branko in Mitja na ozko polico, kjer sla bila Janez in Nadja, je Branko pogledal, kakor bi bil pred
seboj videl duha. Ni mogel verjeti, da je to res, da je Nadja rešena, saj je že mislil, da so jo za zmeraj izgubili. Zdaj pa jo je našel v Janezovem na roč ju.
Z velikimi težavami so prenesli Nad jo, ki je bila še zmeraj nezavestna, čez strmi previs. Medtem se je priplazil po rovu tudi profesor, ki ni hotel ostati sam. Skupaj so odnesli Nadjo po velikih težavah v svetišče.
Janez ji je s hladno vodo močil čelo in ji vlil v usta [Joži rek žgan ja, toda ni se prebudila. Morda je bil teinu kriv slab zrak v podzemlju, ki je vse dušil. Zato je svetoval, da jo odnesejo ven na prosto. Sam jo je vzel v naročje, čeprav je bil tako slab od pre-stanih naporov, da so mu od koraka do koraka ginile moči.
Ko so stopili iz globeli, jih je so Inče skoraj oslepilo. Tako so se- bili navadili teme. Vsi so postali vrtoglavi.
Janez je položil Nadjo v visoko travo, pokleknil je k njej in jo boječe prijel za roko.
Branko, ki je pozavestno čutil, kaj se je zgodilo med Janezom in Nadjo, je potegnil profesorja in Mit jo s seboj in šli so malo v stran ter na nizkem griču sedli v travo.
Profesor je povedal, da so bili znaki na skali tako slabi, da jih je le nekaj mogel prepisali. In tudi med temi so bi-
li	taki. ki jih sploh ni poznal. Od sporočila, ki je imelo kakih dvajset vrst. je mogel rešiti samo nekaj besed, in še le so bile tako malo pomembne, da si z njimi ni mogel pomagati. Njegov obraz je razodeval nejevoljo, ki je ni mogel rregnati. Tudi on je mislil, da jo pot do zakladov lahka, da se mu ne bo treba na vsakem koraku boriti z nepremagljivimi zaprekami, zdaj pa jih je bilo že toliko, da je skoro obupaval.
..In iz teh besed ne morete prav nič sklepati?" je vprašal Branko z razočaranim glasom.
„Na žalost prav nič," je ponovil profesor. ..Edino kar sem razbral, so bile besede: Na desni... daleč... na levo... pol vodi... čez skalo... pazi... vhod... voda..."
„S tem si res ne moremo pomagati," je pritrdil Branko. .. Tudi če bi še vedeli dosti več, še ne bi bili nič bližji rešitvi. Pot vodi nekje po rovih, in koliko je teh. sem dobro videl. Na vsakih deset korakov se odpira nov. Če bi hoteli vse preiskati, bi potrebovali slo ljudi, in delali bi najmanj mesec dni. In kako naj potem doženemo, kje ravno leži zaklad? Kako bomo to odkrili?
..Kaj če bi šli še enkrat pogledat ploščo v ro\ u?" ga je čez nekaj časa vprašal.
..Prav nič več ne bi zvedeli. Pravim vam. da je napis uničen, in še te besede, ki sem jih razbral, sem moral napol uganiti."
„Potem je ves naš trud brez haska," je žalostno odvrnil Branko. ..Sami ne moremo dalje. Leta bi potrebovali, da bi preiskali vsak kotiček v rovih. In pri tem niti ne vemo, ali so sploh zakladi še skriti
v	n jih. ali jih ni kdo odnesel. Če so sovražniki prišli v rove. so gbtovo našli sporočilo Sal-sina in potem je vse zastonj."
..Mislim, da ga niso našli. Skoraj sem prepričan in glavo bi dal. da razen Sal-sina tega rova nihče ni poznal. Če bi bil ljudem znan, če bi ga bili morda odkrili sovražniki, bi bili našli v rovih ostanke mrličev in druge znake boja, ki bi bil prav gotovo tam divjal. Vladarji so dobro skrivali svoje zaklade. Več jim je bilo do njih kakor do življenja podložnikov. Dokaz za to je. da so morali otroci, starci in žene umreti v svetišču samem, da jih torej niso pustili v rove. kjer bi se bili morda še rešili."
Nemogoče je dirigirati v tričetrtinskem laktu, če se poslušajoča rlaina u cnajstdvanajstinskcm faktu pahlja.	II.	u.	Butom.
„Limonada, kava, čaj!1.
Nadaljevanje' z naslovne strani
Kaj. vvhiskv? laka je to-rej ta reč!
„Lvo dva dolarja!"
„ln tu, evo vam čaja! Samo, m iste r: ne napravite sebe in mene nesrečna in odmašite steklenico šele zunaj posta-
eno steklenico!"
In že je Sam hitel dalje, kričal, mežikal z očmi in prodajal — kakor bi trenil, je oddal steklenice in še zmanjkalo mu jih je.
Žvižg, hropenje lokomotive — in že se je vlak sopiha je zganil. In komaj je bil iz lope, je že drvel s peklensko hitrost jo.
V	vagonih se je jelo čedalje več ljudi zbirati pred nekim majhnim, samotnim lokalom. pred tistim lokalom namreč, ki nadomešča v zadnjem času (ravno nasprotno imenu tega lokala) krčmo. Vsi so nestrpno čakali in na vseh obrazih sc je razodevala ne-volja. Ljudje bi se skoraj stepli, kdo pride prej na v rsto. Toda prav v trenutku, ko je vse kazalo, da si bodo vsak čas skočili drug drugemu v lasi1, prav takrat so se vrata odprla. In iz tesnega lokala je planil neki potnik, z obrazom. zariplim od jeze. in zakričal:
..Prekleti pes. da bi ga hudič !"	'
Toda ko je zagledal toliko: ljudi, so je iznenada umiril in obraz se mu je raztegnil od škodoželjnega reža ja: ..Alra,
vi	bi tudi radi čaj pili?"
Nihče 11111 ni odgovoril. Nemara jo možak preoblečen policijski komisar, kdo ve!
..Le požurile se! Lokal je prost! Naj hudič vzame prekletega paglavca! Vani mežika z očmi in prodaja svoj patentiran Čaj po dva dolarja! Vsak pameten človek bo rekel: vendar že vvhiskv. hvala Bogu! In veste, kaj je? Čaj — čisto navadna grenka čorba! Naj ga hudič vzame!"
o'*'wcx
ZACxRCD
DVA PRIZORA 17. FII.MA ..MO.IA SESTRIČNA 17.
VARŠAVE", KI PRIDE V ELITNI KINO MATICO
Urejuje Boris Rihteršič „Valčkov čar”
(»Smehljajoči se poročnik ) Paramount starta v kinu Matici s svojim prvim filmom letošnje produkcije, s Chevalierjevim „Valčko-\im čurom“, ki je prirejen po opereti Oskarja Straussa v režiji mojstra Frnsta Lubitscha. Kratka vsebina filma je tale:
Niki je častnik, ki ga vse ženske obožujejo. Njegovo življenje je veselo, srečno, tembolj, ker se je pred kratkim spoznal / lepo kupel-nico ženskega orkestra, Franci, lo-da to veselje se nenadoma izpre-vrže. Na Dunaj je prišel llausen-thurmski princ s svojo hčerko Ano, staromodno oblečenim dekletom. Princu pozdravi častna četa, ki ji ukazuje Niki. Med radovednim občinstvom je tudi njegova Franci. Niki se spozabi, z očmi pomežikne svoji izvoljenki in se zasmeje. Piav v tistem trenutku pa se pi lje mimo knezova kočija. Piincesa se obrne in zagleda smehljajoči se obraz mladega častnika. Knežji gosti so ogorčeni. Tudi kni'z sam. Toda Niki zna pregovoriti kneza, da se je suu liljai, ker je bil oduševljen nad
lepoto princese Ane, in jeza se poleže. Užaljena Ana postane krotka in nežna. Nikijev kompliment jo je ukrotil in poročnik Niki, nainestu da bi prišel pred vojno sodišče, po-staue adjutant flausenthurmskega princa in princese. Princesa se je v njega zaljubila, vendar pa on te „sreče" ni prav nič vesel.
Princesa je sicer mlada, toda nima na sebi ničesar, kar bi moglo očarati moža dobrega okusa. Svečano sta se poročila, princesa je dobila moža, a samo uradno. Niki se je ogiba kolikor more in se skrivaj sestaja s svojo Franci. Princesa Anu nekoč zvabi Franci v svoje stanova-nje in slučaj nanese, da postaneta dobri prijateljici. Franci se prostovoljno odreče Nikija, toda opozori princeso, da si ga bo osvojila le, če se modernizira. Staromodna princesa postane moderna dama in Niki se v njo zaljubi.
Filmski operater
Moderni filmski operater, ali kakor mu v Ameriki pravijo, „came-raman“, ni sumo človek, ki mehanično posluša režiserjeve ukaze, kakor to mnogi mislijo, temveč mora biti umetnik in spreten tehnik. Dostikrat mora biti tudi pustolovec in akrobat. Njegovo delo ni samo ena najbolj važnih funkcij, ne, najbolj važna je, saj je dostikrat operater odgovoren za uspeh ali neuspeh filma. Če operater ni nadarjen* če nima pametnih idej, je zaman vsa spretnost in vse delo režiserja.
Če mora igralec izvršiti težko in nevarno nalogo, če pride v življenjsko nevarnost, potem to napišejo v reklami, in časniki so polni visokih besed o igralčevi hrabrosti in požrtvovalnosti.
Kadar pa cameramau napravi kaj takega, ali še bolj nevarnega, tega nihče ne zve. Vprašajte samo Foxovega cameramana, ki je snemal „Magijo zapada", kako je moral z aparatom viseti na robu skale med nebom in zemljo I ln v tem nerodnem položaju ni niti trenutek smel misliti na nevarnost, ki mu je pretila, vse njegove misli so bile samo pri aparatu. In potem operaterji, ki delajo Foxove žurnale! Dostikrat so v smrtni nevarnosti, saj morujo fotografirati prizore na dirkah, na najbolj nevarnih ovinkih, kjer se je že dostikrat zgodilo, da je avto zaneslo in ga vrglo v jarek ali pa med- ljudi.
Nedavno je šel Russell Nick na najvišjo točko 300 m visokega Eiffe-lovega stolpa v Parizu in se naslonil na železni drog, da se je ubranil pred vetrom, ki je v tej višini dosti hujši kakor na zemlji. V takem položaju je filmal panoramo Pariza. Ali ni to pogum?
Buster — svetovalec revnih otrok
V	Metrovih ateljejih pripravljajo novi Keatonov film „Sidewalke of New York“. Buster igra mlade-
Se nadaljuje na str. 536
\
					
1 '			“J		
Javno pismo ženskam nad petdeset let
Napisala Marija D r e s s 1 e r
Marija Dressier je slavna ameriška filmsKa umetnica, znana tuui kot pisateljica in zagovornica zensKin pravic. Hri-oDcujemo njeno pismo, ki je na-menjeno ženskam naa petdeset •ei.
Cas je že, tla si — vi in ja/, ki poznat u življenje — icmeijneje ogledava prooiem moža. uosegn sta ze življenjsko uooo, ko gledata na moški spoi s preudarnostjo in razumevanjem, ki ga zenske med dvajsetini 111 štiridesetim letom niso zmožne, zenske pod štiridesetim letom sicer mislijo, da vse vedo, kar je treba. Medte pa veva, da teta.
V?
Svet nas tleli v tri razrede: Na srečne, ki so našle svojega moža m si ga obdržale, v pomilovanja vredne, ki so svojega moža dobile in ga izgubile, in končno v tiste nesrečnice, ki niso nikdar našle moža in jun ni bilo treba prenašati bolesti nad njegovo izgubo. Ko so nas tako lepo razdelili v razrede, so nas izgnali v kotiček, kjer naj ostanemo, svet pa naj gre duljc.
•Nekaj mesečev je že mimo, kar sem si naprtila na rame šesti križ. Doslej sem molčala, toda zdaj bi rada odkrito in brez pomislekov svoje povedala. Vseeno lui je, ali kilo posluša ali ne. Stvar se tiče samo mene in tebe, žena nad petdeset.
Možje so za nas še prat tako zanimivi kakor so bili preti tridesetimi leti. Ne na isti način, a vendar še zanimivi. Nisva več radovedni, saj jili poznuva od zunaj in znotraj;.na pamet. 'Poda vendar je še, zanimivo gledati jih, kako se prerivajo in piv tle pri svojem važnem opravku — hoji po tem malem svetu.
*
Življenški prijateljici, ki je našla svojega moža in si ga obdržala, ne morem povedati nič novega. .Samo besedo v opomin morila: nikar ne misli, da je tvoja naloga izvršena. Delaj prav tako kakor si delala doslej, rajši še mulo bolje. '1 to-ju nalogu in tvoj« moč je, da braniš moža v poznem poletju, ki pride zu vsakega , možu, p r c tl n j i m s n m i m.
*
Tebi, ki si izgubila moža, ali se bojiš, da gu ne lii izgubila, povem,
da si ali boš sama kriva. Mož v razmerju do žene nima svoje lastne vo-
lje. Izgubila si ga, ali pa ga boš iz-gupila, Ker pac ne ves, kako bi ga zadržala, to se pravi, ker nimaš poštene volje, tla m ga obdržala. Se ne sanja se n o umetnosti življenja, to je napaka večine, rekla bi, vseli nesrečnih žena. Namestil joka in jadikovanja, kadar gre vse uurobe, poišči pravo pot v umetnost življenja. /,a učenje ni nikdar prepozno, vrag te, kaj te še čaka v bodočnosti.
Predvsem se moraš dobro naučiti stare življenjske resnice o dajanju m jemanju. Po petdesetih letili življenja bi pač vsaka že lahko vedela, da ciot ek nič ne dobi, če nič ne tla. Če si dobila moža, ki si si ga od vsega srca želelu, moraš biti tudi voljna nekaj zato tluti. In ta „uekuj" je resno in pošteno hotenje, da opraviš svojo dolžnost, kakor bi že bilo.
Obrni se tnalo po življenju in videla boš, da so ženske, ki so v življenju največ dobile, tudi najvVč dale. Če se zjutraj zbudiš, si reci, ali pa si misli: »Danes hočem nekaj dobrega storiti!" Poskusi! S petdesetim letom boš lahko napravila več veselja z dobrimi tleli kakor s petnajstimi. Če to lahko druge stole, zakaj ne bi mogla tudi ti?
Ali si že ktlaj pomislila, koliko lepih žensk izgubi svoje može, meti tem ko jih manj lepe prikLeJiajo nase in so z njimi srečne'?'Ali veš, zakaj? Vzrok je to, da je bilu lepa ženska prepričana, tla je že njena lepota dovolj in tla ji drugega ni več, treba. Hotela je ležati na lovorikah svoje lepote in je obležala, mujj: pa je šel drugam. Ženska, ki je priroda ni dovolj obdarila /. županjo lepoto, pa je v obrambo sanic sebe prisiljena, da Svojo osebno privlačnost lil dpižost poteča, da zmaujšu kvarni vpliv pomanjkanja"'telesne lepote. In to je del življenjske, umetnosti. Skušaj postati privlačna! Lepil ženska se mi smili, res, brez ironije. Nima, kakor me druge, pobude, tla bi se naučila umetnosti življenja. ki daje dosti teč in dragocenejše kakor samo lepoto.
Drugi,'nič manj važni tlel umetnosti življenja je potrpežljivost. Ni lahko biti potrpežljiv. Stilno poskusi, najbolje še danes. Če napravi ,.un“ nekaj, kar ti ni všeč, če se ti ztli, tla je, recimo, neznbsen, počakaj malo, preden mu to vržeš t obraz. Ali si njegov sodnik? Hujši poskusi gledati vse z njegovimi očmi. Modruj ali stokaj, toda le, če so vrata tvoje spalnice zaprta in ni nikogar, ki bi te slišal.
Zdaj pridem k zadnjemu razredu, k tistim, ženskam, ki niso nikdar imele moža in sc niso morale zanj boriti. IN e tem, kaj bi jim rekla. Kaj bi tudi pomagali dobri nasveti, Ki bi jim jih skušala dati? Sploh mislim, tla takih žensk, ni. Nihče me ne more prepričati, tla je ktlaj živela ženska, ki ne bi bila dobila moža, če bi ga bila res hotela. Če je katera, je iz druge snovi, zgrajene na življenjski modrosti, ki ni modrost, ki prekaša razum nas, slabih žensk.
Če si prišla čez petdeset, bo najvažnejše zate to, kar je najvažnejše zame: mir in malce veselja, zadovoljnosti. Vsaka izmeti nas ve, da je dosti reči na svetu, ki so važnejše kakor možje. Toda me jih ljubimo — bog ii u m pomaguj — in ne moremo drugače, In bog pomagaj tudi njim — potrebni so te ljubezni.
Rižev narastek.
Potrebščine: 7 tlkg riža, tri četrt litru mleka, h dkg presnega masla, 10 tlkg sladkorja, nekoliko dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja, 2 jajci in K> zavojčka dr. Oetkerjevega pecilnega praška, jabolka.
Priprava:	Spari riž v mleku,
eventttelno v posnetem mleku v pečici. Ko se je ohladil, mu primešaj razpuščeno presno maslo, sladkor, nekoliko vanilinovega sladkorja, celi jajci iu zavojček pecilnega praška. Nato namaži proti ognju zar varovano skledo s presnim maslom in potresi z moko, deni vanjo polovico mase, potem lepo olupljenih, razrezanih jabolk iu na vrh ostalo maso. Sedaj postavi narastek v pečico, ga speci,'da dobi rjavo skorjo, ter serviraj z vanilijeVo omako.
Budilke
po Din 60’— s triletnim jamstvom
IVAN PAKl2| LJUBLJANA
Pred Škofijo IS.
Dlačice
na bradi itd.
Vas ženirajo, cenj dnme. Kvarilo Vam Vašo lepoto, elegunco in srameiljlvost „Venera“ eliksir Vus reši v par sekan' dah — brez bolečin, bres opasnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite Se danes lepo dišeči „Venera“ eliksir, ne bo Vam žal.
Bočica 10 Din (predplačilo), po vzetje 18 Din, dve 28 Din, tri 38 Din, pošlje franko
R. COTIČ, Ljubljana VINI
KamnlSka ulica St. 10 a (JanSeva).
eMiE
Vse v ročni torbici
[Neki dami 'so'ukradli v trgovini rotmo torbico.
.,Ali s(c Uiieli velik« v njej?'" jž,
\ prašil stražnik, ki .sestavlja za- ' pi$nik>
...Vse, kar sem kupila. Trj pare nogavic, tri kombineže, dvoje rokavic in novo večerno obleko."
*
Bankir zahteva v knjigarni knjigo „Kako postanem hitro bogat?" Podjetni trgovec ga vpraša:
• „A1 i lahko zavijem zraven še kazenski zakon?"
*
..Pravkar sem ubil pet muli. Dva sanica in tri samice."
„Kak,o pa. veš tako dobro za spol?"
.,l)ve sta sedeli na mizi, tri pa na zrcalu."
On potrka na vrata njene sobe: ..Dovoljeno?"
Ona: „Ne. ne. počakajte. Sram me je. Nisem oblečena."
On: „Nič ne de. Kako malenkost imate vendar na sebi."
Ona: ./'isto nič. Čv ne verjamete,! pa poglejte skozi ključavnico."
Moderna mladina
..Mimica, ali ves, kako pridejo otroci na svet?"
„Prnva reč! Saj vem celo, kako ne pridejo.
Mali oglas
..Avgust, vrni se! Klavir je prodan! -u Pavla."
i.i.<	*
..Ali res žene dalj časa žive kakor možje?"
..Res, posebno vdove."
In zlato uro povrli. ..Znanost je že tako napredovala, da že brezžično slike pošiljamo!14 „Sijujna!,že kar v okvirjih?"
Ljub e z nivo
„Nu, kako vam ugaja potniški poklic?"
,.Hvala! Ko le .ne bi bili ljudje lako surovi!“
..Tako? Tega pa jaz ne moreni reci. Tega pol leta, kar potujem okoli, so mi sicer ljudje res tu pa tam rekli, dri sein osel ali tele, časih so' me tudi po stopnicah vrgli, vzorce pa po tleli — a drugače ni bil nasproti meni še nihče surov."
Debela dama komaj prileze skozi vrata v trgovino.	*
„ftada bi videla kopalno obleko, ki bi se mi dobro podala."
Prodajalec jo premeri od nog do .glave in reče:
..Jaz tudi."
sV
„Kako ste prišli do denarja?"
,,,Bil sem družabnik nekega bogataša. On je imel denar, jaz pa izkušnje. Zdaj ima on izkušnje in jaz denar."
*
'..Oospa, ali mislite, da cepljenje koz. kaj pomaga?"
..Prav nič. Našega najmlajšega ■smo cepili, pa si je tri dni nato zlomil nogo."
To je glavno!
(Služkinja išče službo. Predstavi se družini, kjer je vse polno otrok. Gospa gleda njeno poselsko knji-:žico:
,,/akaj ste pa morali iti iz zadnje službe?"
„Ker sem pozabila otroke1 umiti."
Otroci (soglasno): „Mama, vzemi jo, vzemi jo!“
Pozna se!
Samuel pride na Dunaj in kupi za '50(10 dinarjev blagu. Na Dunaju pa je treba vse takoj plačati, toda Samuel ima samo 4700 dinarjev pri sebi in za ostalih 300 dinarjev mora podpisati menico. Ko že odhaja, se obrne in pravi trgovcu:
..-»Veste, za 5000 dinarjev sem pri vas kupil, pa mi niste nič dali po-v ih."
Trgovec malo premišlja, potem m n da črno kravato.
Samuel je užaljen.
„Kaj? Kravato mi dajete, ki vas stane 10 dinarjev. Da vas le sram ni."
Trgovca obide sočutje. Potreplja Samuela po rami in mu reče:
..No, ker ste dober človek, vam dam več. Vrnem vam menico za 300 dinarjev."
Samuel vzame menico, jo pogleda, potem pa mu jo da nazaj in pravi:
..Potem imam pa že rajši kravato."
Vljudno
Tramvaj je nabito poln, da mora Tonček sedeti svojemu očetu na kolenih. Na drugi postaji vstopi mlada, zala gospodična, ki mora stati.
Tedaj se oglasi Tonček:
..Oče, ali moram gospodični ponuditi svoi sedež?"
Profesor v Ameriki
.,Dajte mi, prosim, tistole čokoladno torto!'1
..Oprostite, gospod, to je moj palec!*'
Prebrisano
Tonček je imel domačo nalogo iz računstvu: Osemnajst žemelj stane devet dinarjev. Koliko stane ena?
In napiše odgovor:
K na stane petdeset par.
„Kako pa si to izračunal?"
„Saj nisem računal. K peku sem šel in kupil žemljo."
Praktično
„Kako si se seznanila s svojim drugim možem?"
..Mojega prvega je z avtom povozil."
Misel
Če bi bilo tako lahko dobiti moža kakor otroka, bi se vse ženske poročile.
KAJ PRINAŠA:
Elitni Kino Malica
Telefon 2124
„Grock“,
življenjska zgodba slavnega klovna. V Klavnih vlogah Grock in Liane Haid.
„Valčkov čar“
(,,Smehljajoči se poročnik*4) v glavnih vlogah Mauriče Chevalier in Claudette Colbert
Kino Ideal
..Pariška ljubezen"
v glavni vlogi Lucie Engliscli, Szčkc Szakall in Walter Rilla
„Tajnost petih ključev“
kriminalni (ilm. V glavni vlogi ConracI Aldini
Buster — svetovalec revnih otrok
(Nuilaljevunje s 533. str.) ga milijonarju, ki lioče nu vsak iui-čin postati zaščitnik otrok v naj-bolj siromašnem dein največjega ameriškega mesta. Mlada partnerica velikega komika, • Anita Page,' igra vlogo siromašnega dekleta.
I'ilm bo komedija, kakor jih je malo. Zamislite si-.samo Bustra v cilindru in dve sto polnokrvnih dečkov, ki so vzeli njegov cilinder na. piko in zmetali vanj tisoč' paradižnikov, dva tisoč gnilih jajc, pet sto glav gnilega zelja in še marsikaj. Uspeli tega metanja je najboljši film Bu-stra Keutona. V njem'je-mnogo prizorov iz newyorškega ghettu', ki ga doslej še niso nikdar posneli tako natanko. Najboljši Bustrov ^ prizor je oni. ko se pripelje s svojim starinskim avtom v najbolj prometno ulico in lioče tam napraviti red. ■
Filmski drobiž
V	Cannesu na francoski rivijeri se mudi na počitnicah Mauricc Chevalier. Te. dni so bili pri njem zastopniki Paramounta, s katerimi je podpisal za prihodnje leto novo pogodbo. Obvezal se je zn štiri filme. Dobil ne bo nobene posebne tedenske plače, pač pa za vse štiri filme znesek 25 milijonov francoskih frankov in precej visok odstotek čistega dobička. Filme bo 're- ^ žiral Ernst Lubitsch. Prvi film bo napravljen po Dumasovem romanu „Trije mušketirji".
Ervin Štraus. sin Oscarja Štrausa, je postal Paramountov komponist. Prvi film. ki je zanj napisal glasbo, se imenuje „Oola resnica".
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kje je rojena Lien Deyers?
2. Kako se imenuje novi film Svetislava Petroviča?
5. Kdo igra glavno vlogo v Filmu Vesela dunajska dekleta"?
i. Po katerem romanu je prirejen film ..Ljubezen in zaobljuba"?
5. Pri kateri družbi igra Charles Rogers?
Za rešitev teh vprašanj razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ
ki jih razdelimo med 10 reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 35. številke so: I. Pri Paramountu: '2. Hermann Thirnig: 3. „Gore v plamenu": 4. 17. amila 1903 na Dunaju: 5. Max Adalbert. Nagrade dobe:
5 slik: Marija Breznik, Maribor:
4 slike: Milan Zarnik, Ljubljana:	1
3 slike: Škrainer Vida, Selca:
2 sliki: 'Marija Bahovec, Ljubljana: .
1 sliko: Valda Inkret. Celie: Viktor Baraga. Ljutomer:	Voika
Prelovec. f.iiibljana: Znanoslav To-kavnik. Laško- Tvan Rcnaldo. Javornik: Roza Kranjčič, Cuštanj.
Aleksander Kozic
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rpžno dolino 44
Tel. 30-41
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — IzvrSitev strokovnjaška. — Cene zmerne.
aparate in rOIU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
’ Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon St. 34-01 ■ Zahtevajte ceniki
KLIiARNA (T-DlB
11UB11AIU BA1MJJIM0VA1I |
SSSSSSSSSSSSr/
Blagovna znamka
»Svetla glava11
se le obnesla. — Med tisoči znamk, ki u prigiašalo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbnla slika. In radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben.
»Znamka Oetker" lamčl za najboljlo kvaliteto po najnlillh cenah In radi tega načela so
Dr. Oetker-lev pecilni praSek Dr. Oetker-lev vanlllflov praiek Dr. Oetker-lev praiek za pudinga Itd. tako tnočno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagalo „prosvitllenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne ledi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-keriev šartell, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dohe pristni Dr. Oetker-levl labrlkatl, ker sa Casio ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
Je na)bo)JSa začimba
za mlečne In močnata ledi, pudinge In spen|eno smetano, kakao In čaj, šartljo, torte In pecivo, jajčni konjak.
Zavolček odgovarja dvema ali tram strokom dobre vanilije.
Ako se pomela % zavolika Dr. Oet-ker-levega izbranega vanlllnovega sladkorja z 1 kg finesa sladkorja la u dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja. teda) se dobi aromatična, okaaaa pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinfo In htšo
prinašalo Izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljlh, finih In aajfinejših močnatih jedi, lartllev. peciva, tort
I. t. d.
Za vsako obltelj so nalvečje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, »v»-Jega odličnega oknsa In svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo *o-spodlnl — tudi onih, ki stavilo večje zahteve — In ker Je, kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zaatonj pri Valem trgovcu; ako ne. pilite aaravaMt na tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika naej. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani