novice. * Narodnl svet za Stajersko. Na zaupnem shodu dne 7. februarja v Mariboru izvoljeni gg. dr. Hrašovee, dr. Korošec in dr. Kukovec so se dne 21. februarja zedinili na pravila ter določili po narocilu istega shoda sedmerico članov za spodnještajerski ,,Narodni svet". * Sejmi v marcu: 1. na Planini in v Cirkovcah; sredpostno sredo v Vitanju; vs oboto po sredpostn v Celju; 3. na Vranskem in v Gornji Ponkvi; ponedeljek po sredpostni nedelji v Lembergu; 8. na PilStanju; 10. v St. Jurju ob Taboru za živino, v Kapeli pri Brežicah, v Špod. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; sv. Gregorja dan v Št. Jurju ob južni želez.; 15. v Zdolah, v Soseski, Pleterje: sv. Jederti dan v Cmureku, Podčetrtku, na Rečici, v Frankolovem za živino, v Trbovljah in v Svifiini; pond. ps kvat. nedelji v postu v Poljčanali: 18. na Ptujski gori, in v Vidmu; dan po sv. Jožefu pri Sv. Barbari, v St. Jerneju na Tinskem, pri sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta dan v Rogatcu, Sv. Jederti; 20. v Smarijah pri Jelšah; 21. v Pernovu blizo Zalca in na Zigerskem vrliu pri Sevnici; sv. Ruperta dan v Spodnji Kostrivnici; 4. in 6. soboto v Podsredi; Mar. Dev. 7 žalosti dan v Bistrici, v Arnužu in Ormožu: dan po Mar. Dev. 7 žalosti v Strasu; dan po Mar. oznanenju na Teharjili in v Dobovi; pond. pred cvetno nedeljo v Sevnici ob Sav.; četrtek pred cvetno nedeljo v Artičah: cvetni pond. v Marnbergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu; vel. četrtek v Jarenini. v Konjicab, na Laškem in v Rajhenburgu. * Tržne vesti. Kake spremembe v cenab ni opaziti. Tudi svetovna tržišča so kazala mirno lice. Spekulanti šmatrajo dolgo zimo kot neugodnof za setve. Splošno pa še dosedaj ni bilo za setve toliko nevarnosti, ker je bila rastlina v jeseni krepka. Pženica se ni spremenila. Pri rži so cene postale raalo bolj krepke. Oves (e .jako stalen. Jstotako vztraja turšica pri ceni. Moki so cene nizke. Nasprotno so se zvišale pri otrobih. Cenle za semena so visoke. Rudeča deteljica dosega dobre cene, lucerna pa se je prodajala po nizki ceni, ker je slabo seme in je prišlo v zadostni množini na trg. Travna semena so še dosledaj brez zanimanja. * Zlata vredna izjava. ,,Narodni list" prinaša vest, da ,,v vseh akademifinih kirogih vzbuja veliko razočaranje", da je na shodu Slov. Kmečke zveze v Slov. Bistrioi nastopil kot govornik tudi profesor dr. V r s t o v š e k. Oho, ali ,,akademioni krogi" torej obžalujejo, ako gredo njihovi sovrstniki s kmečko stranko? Ali se kmetom ne sme nihče pi*ibližati, morda da bi ga tem lažje vodili samo odvetniški koncipienti in liberalni ufiitelji? Ali se naj ,,akademiki" morda celo sramujejo kmeta? Že prav, to si hočemo zapomniti, posebno ker so v Brežicah od liberalne strani padale enake opazke o dr. Benkovifiu. * Dr. Benkovič — tai*ča liberalnlh napadov. Skoro .,Narodni list" v zadnji številki na vse druge svoje ,,prijatelje" pozabi in v potu svojega obraza se trudi, .,razkrinkati" le — dr. Benkovioa. Dr. Benkovič ima strašen greh na svoji vesti, «d prvega početka je navdnšen pristaš Kmečke zveze in vsled tega ga liberalci sedaj ,,razkrinkajo" ter lažejo o n]em in zavi.iajo, kar se da. Tn ko so ga opsovali in olagali, vsklikajo ti ,,poštenjakoviči po oVinkih" žalostno in otožno: .,Mi g. dr. Benkoviču nismo bili nikdar nasprotni . . . kako more biti tako zaslepljen, da maenkrat tako nastopa? To ni lepo." — Res, g. dr. Benkovič, to ni lepo, da delate Narodni stranki toliko sitnosti in sicer kar naenkrat. Da bi ji vsaj prej naznanili, kaj nameravate! Ne zamerite tem žalostnim možera, vsaj sedaj ne, ko vas v svojem obupu ,,razkrinkajo."' * Odkritost ,,Narodiie stranke.^ Kako odkritosrcna je ,,Narodna stranka", za to dobimo vsak dan nove dokaze. Dr. Kukovec je govoril v Skalnati kleti nižjegimnazijcem (!). naj zunanje katoliško mišl.ienje kažejo. na tihem pa se naj pripravljajo na svoj bodoči liberalni poklic, da l>odo delovali na vso moč, da se duhbvniki izbacnejo iz vseh društev! To se pač pravi, zunanje naj se duhovnikom dobrikajo, ali drugače naj bodo njih največji sovražniki. Takq in enake besede govori doktor (!) neizkušeni mladini? Dr. Kukovcu damo dober svet, naj s svojimi ,.po ovinkih"-nauki mladino, posebno dijaštvo na miru pusti! Nasprotno, dijaštvo bo skrbelo, kolikor mogofie za ugled naše vere. Tn mnogo dijaštva je še boljšega, kakor Kukovec misli. Zivelo narodno mišljenje katnliškega fli.jaStva. Ljubitelj katoliško mislbčega dijaštva. Ljudska knjižnica in dr. Korošeo. V .,Domovini" napadajo dr. Korošca, da ni botel darovati za .Jjjudsko knjižnico" ter ga hoeejo s tem označiti kot nasprotnika narodnih podjetij. Verao, da je ustanoviteli imel blag namen, in dn istega časa je dr. Korošee tudi večkrat daroval za knjižnico, a odkar drugi Ijudj.e izposojajo v s a k o knjigo brez ozira na vsebino, v s a k e m u prošnjiku, brez ozira na nežno mladost ali priletuost, je stvar postala drugačna. Sicer pa je S. k. s. z., pri kateri sodeluje dr. Korošec, v mariborski okolici zadnji čas ustanovila tri knjižnice, in nihfie nima torej pravice trditi, tla bi dr. Korošec bil nasprotnik v resnici koristnih narodnib podjetij. * Celjjska ,,Domovina" noče veljati za ))ristransko, ampak ona pravi, da je le konstatirala, kar je poročevalec videl in s 1 i š a 1. 2e prav, toda endno je, da porofievalci ,,Domovine" v zadnjem času vidijo le liberalno straoko, slišijo pa le to, kar bi naj bujskajoče uplivalo proti pri&tašem Kraečke zveze. ..Domovina" je popolnoma zavozila v liberalno Narodno stranko in s tem dejstvom bomo odslej tudi računali. * Cirilova tiskarna v Mariboru je ,,Domovi.ni" posebno prirastla na srce, odkar ima v svoji bližini oloveka, katerega smo mi morali spoditi zaraili izdaje obrtne tajnosti. Na neresnico, da se je kedaj komu prepovedovalo v tiskarni slovenski govoriti, se ne oziramo, ker je ta vendar — predebela. Vsi delavci brez ozira na mišljenje iraenujejo nadalje kot laž, da bi kedaj kdo od njih nosil plavice. — t)a se nam v uredništvu niti v sanjab ne bo pripisovalo od kake strani tako posiopanje, priznala bo menda tudi od strasti zaslepljena ,,Domovina". — Kar se delavcev — staveev tiče, vedo pač tudi v Zvezini tiskarni, da se delavcem ne da mišljenje izsiljevati, a delavca, ki bi se prišteval kaki nemško-nacionalni ali nemškutarski stranki, ni pri našem podjetju. Iz ,,Domovine" torej ne govori resnica. ampak konknrenčna strast, ki pobere tudi vsako laž. * Kaj to pomenl? Z ozirom na notico pod tem naslovom nam je predsednik Posojilnice g. dr. Rosina poslal pojasnilo, da je naznanila o razpisu tri letnih podpor za dijake razpošiljala posojilniška pisarna brez podrobnega naročila ravnateljstva in da se je to poročilo poslalo ,,Slov. Narodu'- in ,,Domovini" v mnenju, da se bode uvaževaje kratko dobo razpisa na ta načln najpreje raznalo v dijaških krogih. — No, mi smo pa mnenja, da dijaki tudi ,,Slovenca" in ,,Slov. Gosp." ne čitajo po par tednov pozneje nego omenjene liste. Zapisali smo o Posojilnici torej popolno istino, a kdo v njenem področju nosi krivdo, ni stvar našega preiskovanja. Mariborski okraj. m Katollško politično društvo za sodnljski okrai Sv. Lenart v Slov. gor. je v svoji odborovi seji dne 21. svečana t. I. odobrilo( program ,,S 1 ovenske Kmefike zveze" ter sklenilo, da bo pri prihodnjih volitvah ž njo sodelovalo v popolnem soglasju. m Letošnji glavni nabor se bode vršil v sledečem redu: 1. V Mariboru v Gotzovi pi-* vovarni. Dne 22. aprila 1907 za občine: Dobrenja, St. Ilj, Kamnioa, Sv. Jurij ob Pesnici, Gradiška, Grušava, Sv. Jakob in JarenSna. Dne 23. aprila 1907 za občine: Jelovec pri Kamnici, Janžovska gora, Kaniža, Karčovina, Sv. Križ, Gornja Sv. Kungota, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter, Plafi, Polička ves in Possnitzhofen. Dne 24. aprila 1907 za občine: Rancenberg, Rošbah, Slemen, Spičnik, Slatinski dol, Gornji Duplek, Spodngi Duplek, Draguftova, Vesternica, Vosek, Boč, Svičina, Vukovski dol, Verti<5ki vrb, Sevnica ob Dravi, Sevnica ob Muri, Ciglence, Ceršak in Cirknica. Dne 25. aprila 1907 za občine: Verhov dol, Studence, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Falu, Fram, Gorica, Ješence, Gornje Hoče, Dolnje Hoče, Račje, Kumen, Lehen pri Ribnici, Limbuš in Dogoše. Dne 26. aprila 1907 za občiriie: Lobnica, Loka, Sv. Lovrenc, Sv. Marjeta na Dr. p., Ruše, Morje, Sv. Miklavž, Orebova ves, Pohorsko, Pekre. Pivola, Pobrežje, Podova in Ranče. Dne 27. aprila 1907 za obfiine: Ragoza, Razvanje, Rudieči breg, Radvanje, Slivnica, Skoke, Bohava, Cinžat, Smolnik in Zrkovce. 2. V S 1 o v. B i s t r i c i v mestni hiši. Dne 15. aprila 1907 za občine: Sv. Ana, Buhberg, Dežno, Zgornja Bistrica, Slov. Bistrica, Freiheim, Gabernik, Hošnica, Pekel, Hrastovec, Jelovec-Makole, Kalše, Crešnjovec, Oglenjak, Zabljek, Laporje in Zgornja Ložnica. Dne 16. aprila 1907 za občine: Spodnja Ložnica, Lusečja vas. Sv. Martin na Poborju. Modraže, Dolnja nova ves, Vrhloga, Osel. Pecke, Brezje. Pokoše, Pretrež, Poljčane, Gornja Polskava, Dolnja Polskava, Ritoznoj, Sentovec, Kovač v brepr in Smereče. Dne 17. aprila 1907 za občine: Stanosko, Statenberg, Stud nice, Stopno, Tinje. Vorhole, Vojtina in Cigonce. 3. Pri S v. L e n a r t u v A u b e 1 n o v i g ostilni. Dne 12. aprila 1907 za obftine: Andrence. Sv. Benedikt, Gornji Borfcifi, Dobiji Borfiič, Sv. Trojica, Sv. Tri kralji, Srednji Gasteraj, Doljni Gasteraj, Sv. Jurij v SIov. gor., Goftova, Veranje, Senovo, Jablance, .Cerkvenjak, Kremberg, Ledineg, Sv. Lenart, Malna, Ihova, Oseg, Partinje. Ragoznica, Gornja Ročioa, Zamarko, Gornji Zerjavci, Spodnji Zerjavci, Zikaroi, Setarova. Žiience, Zitce, Selce, Smolince in Ziipetinlee. Dne 13. aprila 1907 za občine: Dervanje, Tronkova, Caga, Cermlenšek, Gornja Voličina, Sptodnja Voličan^a, Zimica, Biš, Brengova, Korena in Cogetince. Nabor se prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj: naborni zavezanci pa se | imajo zaradi porazdelitve ob 7. uri zjutraj v nabornem prostoru sniti. K naboru morajo priti naborn|i zavezanci vseh treh starostnih vrst (letnib razredov), to so isti, k: so rojeni v letih 1884, 1885 in 1886, in občinski predstojniki dotičnih občin, ki imajo svoje-; naborno zavezance skupno privesti. Proti onim, kateri bivz zadostne opravičbe (izgovora) k naboru ne pnriejo, se bode po § 44 vojnega zakoim kazensko postopalo. ui Slovenska Bistrica. 1'ropadli sino pi-i volitvah v okrajni zastop. Zopet bode tri leta gospodaril Stiger in njegovi privrženci ter po stari navadi delal nepotrebne dolgove. Ua smo podlegli za qelih 9 glasov, je mnogo vzrokov. Zgubili smo dva zvesta zaveznika, dr, Glančnika in kneza Windischgraetz: oba sta vedno z nami glasovala. Nadalje je veleposestvo Vrečkovo prišlo v roke drugega veleposestnika, tako da smo zgubili tri glasove. Pa zinaga bi še bila vse eno naša, ko bi se nekateri veleposestniki-kmetje ne bili lofiili od nas, ter se obesili Stigerju na pete. Ti kmečki veleposestuiki se nas snamujejo; nočejo biti kmetje ter poželjivo gledajo po gosposki suknji. da bi ložje smuknili v njo, se prav pridno klanjajo Stigerju. A najhujše je, ker so njam obljubili, da volijo z nami, a v zadnjem trenutku so pojedli svojo besedo. Kmetje, povejte kmetu Zafošniku, kaj je tisti, ki svoje tovariše zapusti in dane besede ne drži!! štiger in meščani terjajo od okoliških občin denar za šolo, ker se hočejo od kinetov ločiti. Zafošnik rohni pri šolskili sejah proti Stigerju in zdaj pa voli z Štigerjem! Zafošnik ve prav dobro, da je Štiger po nopotrebnem napravil dolga 80.000 K, ki jih bodo vecinoma morali plačati kmetje, in vendar voli zopet s Stigerjem! Kje je zdravi razum? Ali ni to komedija?! Pa iiaj bo, vsaj vemo, kiij so Zafošnik, Auer in drugi! Krivi smo po.rj.za tudi sami; ni nobenega moža. ki \A se vnel za to delo, stopil aa čelo in braniJ naše pravice proti Nemcein in nemškutarjem. Isti mož namrež, ki bi bil v prvi vrsti poklican in dolžen kaj storiti, se nas kmetov sramuje in če imamo kako zborovanje, vsakokrat imenitno odkuri! Cela tri leta se ni nič storilo, da se zboljšajo razmere v veleposestvu — nazadnje se šele zdramijo, ko je vse prepozno. Kmetje! Od te strani nam ni pričakovati pomoči. Stopimo sami na svoje noge! Pridružimo se vsi kmečki zvezii; tukaj je naša pomoe in obrairiba! ,Sami si izberirao može, ki bodo skrbeli za naš politični blagor! m Kamulca prl Mariboru. Pred kratkim je trohica naših posilinemcev s, pomocjo nekaj Mariboržanov ustanovila v Azingerjevi gostilni podružnfico nemškega šulferajna. Sraešno in naravnost poniževalno za ta ,,nemški" šulferajn pa je, da so v njegovem odboru sami Slovenci, oziroma posilinemci. Smel bi se torej ta šulferajn icienovati posilinemški, nikakor pa ne ,,nemški" šulferajn. Predsednik tega šullerajna je kamški župan, ki je in ostane Slovenec, naj se za ponemčevanje Karnnice še tako zelo poteguje. Še celo en odbornik tega šulferajna se je nad njegovim posilinemškim predsednikom spodtikal, ko je šaljivo pripomnil: ,,Der deutsche Schulverein in Gams hat an windischen Obmann|." (Nemški šullerajn v Kamnici ima slovenskega predsednika.) Kamčani, zavedajte se in ne pripustite, da bi se vaši ljubi deci raaterinski jezik kradel. Sullerajnska šola bi nam bila le v škodo. Otroci še v šoli le tedaj kaj naučijo, ako se poučujejo v materinskem, ne pa v kakem tujem jeziku. V šulferajnski Soli pa se otroci k večem le poneumnijo. Mnogo lažje in prej se bo otrok, ako je res marljiv in mu je kaj na tem, naučil nemšeine v sjovenskih Šolab, ker se v teh šolah poučuje nemščina na podlagi materinega jezika. Slabe nasledke poneumljevanja slovenskih otrok nam kažejo šulferajnske šole povsod. Kdor se izneveri svojemu materinemu jeziku, zabrede navadno še dalje in iz takega ne bo kaj prida; za to imamo žal dovolj vzgledov. Ne dajmo se torej potujftevati na svojih rodnib tleh! Kamnica je in naj ostane slovenska! m Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 17. svečana je tukajšnje bralno drušh'0 priredilo prvi podučni shod v tem letu, ki je bil izvanredno mnogoštevilno obiskan. Tudi take, ki so se doslej našega bralnega društva izogibali, smo tokrat videli med poslušaloi. Z očividnim zanimanjem so vsi poslušalci sledili podudnemu p"re!davanju domačega g. župnika o socijalnih organizacijah prvih kristjanov; in vsakdo se je lahko prepričal, da je zmisel za gospodarske reči, za telesne potrelie v sv. cerkvi že od njenega početka sem imela vedno najkrepkejšo podporo in zaslombo. — Tako je prav, Križanoi! Le radi zahajajte k podufinim shodom svojega bralnega djruštva, zlasti sedaj, ko se bodd začela predavanja o novi volilni postavi, da se o tem velevažnem predmetu temeljito poučite in dne 14. maja vkljub vsemu hujskanju nekaterih privržencev protiverske ,,Narodne stranke" vsi brez iz.jeme zapišete v volilno glasovnico ime kandidata, ki vam ga bo priporočila vaša prava prijateljica ,,Kmečka zveza" v Mariboru. m Slov. Bistrlca. Nečuveno, nesramno in surovo se je na dan volitve v okrajni zastop* obnašala bistriška nemška gospoda. Pri Neuholdu so krulili, kakor brezumni. Ko so naši volilci šli mimo, so odprli vrata, nekateri so prišli celo vun in vpili nad nljimi svoj: ,,heul", ,,heul", kar slovenski pomeni: ,,kruli", .,kruli". Pri nas doma krulijo ncke vrste stvari, ki imajo Stiri noge; fie pa tudi bistriški Nemci upijejo: .,kruli, kruli", mi nimamo nift zoper to! Posebno so krulili tudi iz Matuš-ove kovačnice: ,,Heul und Sieg, den Windischen den Strick"! — Ali ni to očitno hujskanje k budemu ravnanju? Ali je potem čuda, da so se našli Bistri6ani, ki so zvečer metali debelo kamenje v Narodni dom in pobijali šipe? Gospod štiger, taki so vaši pristaši! Mi kmetje nosimo meščanom denar, od rnas živijo, potem bi še pa ne mogli mirno hoditi po mestu! Zdaj vidimo, da si celo nismo več življenja varni. A sila rodi silo. KmeCka potrpežljivost je sicer. velika, a ima tudi svoje meje! m Sv. Lenart v Slov. gor. Nedavno ,je ,,S1. Gosp.'* samo imenoval brez vsake druge opombe imena naših lokalnih odbornikov ,,Narodne stranke." Kako se vendar radi tega razburjajo naši liberalni gospodje! Nasvetujemo vam tale zdravniški recept: ako se tako bojite že saino tako nedolžnib političnih poročil, potem sploh nimate pravice do javnega političnega n&stopa. Kdor nastopa v politični javnosti, mora biti vedno pripravljen tudi na javni odgovor. Ce nimate te sposobnostL Jantje, ostanite doma za pečjo. Ali vam naj poklieemo v sporain, kako junaško (?!) ste kovali svoj lokalni odbor nove stranke. Kako, ste vabili na svoj zaupni shod in ste komaj dosegli velikansko število ,,petorice" izvoljenih jogrov? Ali se še spominjate, da ste sami pripoznali, da ste ustrelili velikega političnega kozla, da ste doživeli grozovit ,,lijasko" ? Gospodje, o njašib politifinih razmerah, kakor so nastale vsled vašega liberalnega nastopa v našem trgu in splob v uašem okraju, se bo govdrila še marsikatera beseda. bodisi glede našega političnega življenja, ali trlede naših denarnib zavodov itd. S svojim liberalizmom hočete zastrupiti naše Ijudstvo v zasebnem in javnem življenju. Svarimo vas pred tem vašim dejanjem. Naš politični okraj je v rokah naših vrlib mož, kmetov, vernih, narodnih. Za to je tudi naše geslo: smrt brezverskemu, breznarodnemu liberalizmu «v našem okraju, kakor ga hočete širiti vi! Prosimo, nikar se ne jezite radi tega članka, kajti jeza, pravijo, škoduje. — Nekdaj je bilo tukaj pri nas Bralno društvo. Zveze z ¦ ljudstvom društvo ni imelo no, bene. VrhAitega se je n/a vse zadnje to ime zdelo našim gospodom prekmečko, in so društvo ptekrv/ stili v ,,Citalnico". Da bi imela.stvar tudi na zunaj lepše lice, so prebrisani gospodje volili za predsednika svoji čitalnici g. dr. TVi p 1 i 6 a, moža vzornega našega mišljenja, in za knjižničarja celo g. kaplana A1 t-a. Pa sreča 61oveška je opoteča. Ker je dr. Tiplič obsojal delovanje liberalne stranke, ga je zadela strašna nesreča. Odvzeli so mu v slovesni seji — pri kateri je baje imel glavno besedo gosp. učiteij Urek — čast predsednika te'r ga celo, seveda v njegovi odsotnosti ,,vun , vrgli" iz čitalnice. Prav tako, gospodje, kaj ne, ,,čisti" moramo biti! Kdaj bote pa skazali isto čast še g. Alt-u ? Samo to vpra§anje vam damo v premislek: ako ne morete vi trpeti v nepolitičnem društvu moža nasprotnega mišljenja, kako sodite potem o človeku, ki hoče biti. v dveh političnih strankah, ki ste si po svojem programu nasprotni? O tem blagovolite presojati! Vrlemu dr. Tipliču pa izraža vse kmefiko ljudstvo svoje popolno zaupanje! m Okrajni zastop slovenjebistriškl. Pri volitvi kmečkih občin v soboto, dne 23. t. m. so zmagali Slovenci. Izvoljeni so sledefii: Hojnik Jožef iz Zg. Polskave (56 glasov), Hrastnik Karol iz Spod. Polskave (54), Mlakar Franc v Hošnici (54), Vehovar Franc na Videžu (54), Pernat Blaž v Ritoznoju (54), dr. Urban Leraež v Slov. Bistrici (54), Martin Medveti v Laporju (54), Novak Peter v Slov. Bistrici (54). V manjšini so ostali sledeči nasprotni kandidatje: Pliberšek (22). Kresnik (19), Ačko (20), Hrastnik Ant. (3), Mahorič (22), Jernejšek (22), Stepar (22), Siclierl (22), Juhart (22). Od zadnjič so Slovenci ¦tiapredovali za 4 glase. m Sv. Ropert, v SIov. gor. Pret&fieni mesec smo že čitali v ,.Sov. Gosp.", da nam pripravlja naša zavedna mladina neko presenečenje. Radovedni, kaj tiči za kulisami, prihiteili smo 3. februarja od vseh strani. Izkazali so se prav posebno Barbarfiani in Bolfenčani; zlasti nas je razveselil bplfenski pevski zbor s svojim lepim potjem ter tako pripomogel veselici k popolnemu vspehu. Hvala mu! Vse priznanje pa zaslužijo naše vrle igralke in pa igralci v igrah .,Pri gospodi" in ,,Crevljar." Utis obeh iger je bil za nas ta: Kadar bi Ljubljanfianom kak ,,šauspiler" zbolel ali dezertiral, naj telegrafirajo po roperške diletante. m Sv. Lenart v SIov. gor. Dne 17. t.. m. se je vršilo pri nas ogromno obiskano zborovanje radi pridobitve nove železnice Fel'dbach—Purkla—St. Lenart—Ptuj in dalje v Brežice, pri katerem je bilo navzočib čez .>00 ljudi. Po raznih govorih se je med burnim odobravanjem prebrala resolucija, ki povdarja potrobo in primernost proge Feldbach—Purkla — St. Lenart—Ptuj, njeno velevažnost, ter v Ptuji priliknm tamoSnjega železniškega zborovanja voljeni žellezniški odbor pozivlje, da se izreče cdino le za lo progo in napne vse sile, da se doseže, m Slov. Bistrica. Dne 27. prosinea je bilo zborovanjo narodne godbe, katerega so se udeležili podporni in izvršujoči člani; feal, da smo nekatere pogrešali pri tcm važnem posvetovanju. Predsednik godbenega odseka je govoril o pomenu narodne godbe za naše okraje in povdarjal, da daleč na okoli ni nohene. Govornik je rekel, da je treba godbi dvojnega okrepljenja, zunanjega in notranjega. Gledati mora na to, da bodo njena izvajanja vedno bolj dovrSona. a ob onem se ji je zavedati. da bodri neko organizacijo, narodno društvo'. Tajnik poroča o delovanju godbn v svojero prvem letu. Nastopila je godba častno in sicer v Mariboru, Poljčanah, Framu in osemkrat v Slovenski Bistrici. Godba šteje 20 mož; vodi jo z izredno požrtvovalnostjo kapelnik g. Ignac Kranjc. Tudi blagajnikovo poiroeilo nas je razveselilo. Dohodkov je bilo 747 K 20 v, stroškov pa 693 K. Da je bilo mogoče osnovati Narodno godbo, je pred vseiii zasluga slovenjbistriške poso¦jilnice. Tudi makolska in framska posoiibiica ste prispevali vsaka po 20 K. Tudi iz Maribora, Konjic in Ptuja smo dobili darove. ZabVala vsem! Godbeni odsek se je sestavil tako: dr. Franc Lukman, prodsednik: Alojz Piiiter, podpredsednik; Tvan Grobelšek, blagajnik: Milan Vršift. tajnik; Jože Gvahte, Anton Span in Nace Založnik, ortborniki; kapelnik Ignac Kranjc. m ,,Dom", registrovana delavska stavbena ssadruga z omejenim jamstvom v Mariborn, inja red: i občni zbor v nedeljo, dne 10. marca 1907 ob 10. uri dopoldne v Narodnem domn s sledečim sporedom: 1. Poročilo o deloTanju. 2. Odobrcnje letnega raSuna. 3. Kazdelitev čistega dobifika. 4. Razni predlogi. — Ako bi na določeno nro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, skliče se na 11. uro drugi občni zbor s prvotnim dnevnim redom, ki sme sklepati brezpogojno. m ,,Slovanska čitalnica'* y Mariborn priredi s sodelovanjem bralnega in pevskega društva ^Maribor" in drngih narodnih društev dne 7. apriln slavnost na čast pesniku Simonu Gregorčiča. SI07 .pevke in pevci se prcsijo, da zahajajo v sobotah ob 8. uri zvečer v MCitalnico1'. m Kmečko bralno drnštvo na Planici imelo bode v nedeljo, dne 3. sušca 1.1. ob treh popoldne v šoli na Planici svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse p. n. ude in prijatelje društva vabi k temn zbora najuljudneje odbor. Ptujski okraj. p Pol. narotl. gospod. društvo pri Sv. Lovrencit v Slov. gor. ima v aedeljo 10. marca po večernicah občni javni shod v stari šoli. K obilni udeležbi vabi odbor. — Odbor naznanja, da se ,,Pol. nsJrort. gosp. društvo*' strinja s programom ,,Kme5ke zveze" ter bode v soglasju ž njo delalo pri vseh volitvah. p Zaupnl shod Narodne stranke v Ptuju se je vršil dne 24. t. m. v Narodnem domu. Udeležilo se je shoda vkljub temu, da se je razposlalo na stotine vabil, le okolu 130 oseb iz ptujskega, ormožkega, ljutomerskega in lenarškega okraja in od teh še so bili mnogi pristaši Kmečke zveze, ki so prišli, da po potrebi brzdajo liberalno strast. Predsedn<ikorn je bil izvoljen bivši uoitelj g. Šinko iz Središča, ki pozdravi navzoče in pove med drugim, da so dosedanji voditelji štajerskih Slovencev (med katerimi pa |e bil tucli g. Šinko), dosegli svoj namen in ljudstvo pustili na cediln, za to se, ,je morala osnovati ,,Narodna stranka", ki hoce Ijudstvo voditi v smislu napredka. Na to podeli besedo g. dr. Knkovcu, ki se vsede med govorom tudi v vsej domišljavosti na sodni stol ter presodi sedanje poslance. Spoiminjal se je g. dr. Jurtela, kateremu je izrazil zaslužno zahvalo za nj govo požrtvovalno delovanje. O g. dr. Ploju pravi, da j'e sicer bil dober poslanec, pa je imel premalo stika s svojirai volilci. V obče pa je ponavljal svoj star govor, istotako tudi dr. Božič o kmečkem vprašanju. Izrazil se je za delitev velikih poseste\' okolu Šmarja in prav posebno za delitev posestva ljubljanskeffa škofa. Po teh dveh gorvorih se začnejo razgovori. K besedi se oalasi g. nadučitelj Pesek ter dokazuje kmetom, da .šolski otrocS niso v nikako korist za domače delo med šolskim letom, pozabil pa je na to, da se nahajajo še mnogokatera lahka dela, za katera so otroci ob času nujnega dela zelo potrebni, n. pr. pasti, varovati majhne otroke itd. G. Miha Brenčie povdarja potrebo složnega postopaaja nasproti narcrdnim sovražnikora. Ker je dr. Kukovec v svojem govoru tudi omenjal, da Narodna stranka ne bo delala sebično in samo z besedami, ampak z dejanjem, mu gosp. Franc Brenčiž odgovarja, da tega dosedaj še niso pokazali. da je bilo dosedan(je delovanje Nar. stranke le še v samih besedah, naj torej sami gredo med kmete in jim pokažejo, kako treba umno kmetovati. G. dr. Kukovec rau tega ne more obljubiti. Med razgovorom je g. dr. Kukovec se spominjal propadlih konsumov in g. Goriška iz Celja, ki je baje zakrivil (da to ni res, bi mu lahkn dr. Božič razložil!) propad konsuma. v Laškem trgu. Ta osebni napad odvrača g. Z i r o v n i k s tem, da se to lahko zgodi posod, kakor se je to tudi zgodilo pri mniogih posojilnicah, ki so bile v rokah strokovnjakov in pod nadzorstvom. G. Koprivšek v koncu opozarja, da so na dnevnem redu razven asrarnili vprašanj še mnogotera druga vprašanja, ki ne zadevajo samo kmeta, temveč so neprecenljivega pomena za občni Moveški blagor. Takšni vprašanji sta: svobodna šola in rnzporok.a. in kakšno stališče zavzema Narodna stranka nagproti tema vprašanjema ? G. dr. Kukovec odgovarja: k a r s e t i 6 e t e h vfp rašanj, pusti vsakemu nrosto v o 1 j o. Na to se vrši volitev odbora. Na napade e. dr. Kukovca in dr. Božifia nasproti Kmefiki zvezi in ,,Slov. Gospodarjn" se bode krepko odgovorilo na shodu, katerega bodo Kmočka zveza sklieala v Ptuju. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nad vso krasno je bilo zadnjo nedeljo tukajšn.je zborovanje Slovenske kmefiko zvezo. . Ne samo domači kmetje, ampak tudi bratje iz vseh sosednih far so prihiteli semkaj, da so poslušali govornike. Govorili so deželni poslanec R, a š k a r, kmet P i g e k , kmet Mlakar inj dr. Korošec. Njihovi govori so vzbudili splošno navdušenje in šel jo glas: Mi se držimo krepko Slovenske kmečke zveze in njenib voditeljpv._.(-I.n kar ti kremeniti možje rečejo, to vedo  tudi pod vsemi pogoji držati. Osnoval se je potem okrajni odbor za fare Sv. Lovrenc, Hajdin, Cir- kovce, Ptujska gora in Majšperg. Zborovalcev je bilo okoli 300 in mnogo jih je moralo oditi, ker so bili prostori natlačeno polni. V Ptuju so zborovali liberalci iz štirih sodnjiskih okrajev, in komaj so spravili 130 ljudi skupaj in od teli še je bilo mnogo zavednih naših pristašev, pri nas pa kar tako ogromnd število. Jaseii dokaz, za katero zastavo gre naše ljudstvo! p Sv. Vid niže Ptuja. Sklep sv. misijona dne 24. t. m. je bil zelo sijajen. Vsi stanovi so se ga polnoštevilno udeležili. Sklepno procesijo je vodil g. dekan Kralj ob asistenci sosednih duhovnikov in ptujskih menihov. Obhanjaneev med sv. misijonom je bilo okoli 0000. Posebno možki so*se pobožnosti čudovito pridno" udeleževali. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zima nam je.naredila ogromno škodo. Ozimina setva je poškodovana vsled dolgo trpečega snega. Gorice so pozeble in drevje je spokalo od hudega mraza. Kje se bo dobilo in kje se bo pridelalo za nujne potrebe? V ptujskem ,,Stajercu" v štev. 7 piše neki napredni kmet od nas z lažjo okinčane besede. On piše: ,,Naša prvaška gospoda je postala prevzetna, vse neumnosti jim pridejo na um. To smo si zapomnili, tebe dopisun pa poznamo, od tedaj. ko si k nam prišel tako učen. Povemo ti, da nam Lovrenčanom riiso prišle nobene neumnosti na um. Zdramili smo se, zavedamo se na.naši slovenski zemlji. O naši posojilnici piše, da jo hočemo vsled hujskanja proti Nemcu ustanoviti. Je to neumno! Hočemo imeti le za to, da bode našim posestnikom v korist. Koliko dolgih potov in stroškov si bomo prihranili, če nara ne bo treba hoditi po denar ali pa ga vlagati v daljno mesto. Nadalje piše: ,,Župnik se boji pametnega Nemca". Nikogar se ne bojijo, oni delujejo za red in mir po celi župniji. Ti pa pišeš v ,,Štajercu": boj se naj pri6ne, ne pa mir. Mi zavedni Lovrenčani, se labko ogibljemo ,,Štajer6evih" gostiln in trgovin. Za tokrat dovolj, drugokrat pa več. Tih opazovalec. p Sakošak. Vsled neutrudljivega preiskavanja g. orožniškega stražmojstra Fr. Kus in postajevodja Iv. Boži6 pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je posrečilo dognati, da je zažgal gospodarsko poslopje Vinka P1 o h 1 njegov svak Fr. Plohl, ki je zaradi umora svoje žene obsojen na 20 let ječe. Za to je dobil pogoreli popolno odškodnino iz premoženja Fr. Plohl. p Iz ormožke okolice. Ko smo čitali v zadnji štev. (8) ,,Slov. Gospodarja" uvodni članek ,,V pravi luči", zdelo se nara je, da imamo pred seboj ogledalo vesti za ..Narodno stranko", glede onih grehov, s katerimi se je do sedaj vkljub kratkemu času svojega obstanka pregrešila zoper vero, kot vzdrževalna moč slovenskega naroda, in proti kmetu, vzdrževalno. moe slovenskega naroda, in proti kmetu, ki ste se vrgli ,,Narodni stranki" v naročje, na to ogledalo vesti, da premišljujete, ali Vam kaže lioditi s to stranko io biti deležnim njenih srehov. Vemo, da liberalnega ueiteljstva, ki je po veeini v našem okraju vneto za to stranko, ne bomo odvrnili tako hitro od nje, čeravno bi moralo tudi ono, ker živi in deluje med kmečkim ljudstvom, obsojnti kriva nafiela .,Narodne stranke." Vprašamo tedaj le še vas kmečke zastopnike našega okraja in pristaše ,,Narodne stranke", ali morete odobravati njene grehe zoper kmeeko ljudstvo?! Začnirao tam doli v Šredišču. Kaj mislite vi, g. Sinko? Kot bivši učitelj bi radi bili kraet. pa se postavite kot prvi pristaš Narodne stran'ke proti nam: saj ste prvi podpisali prograra Narodne stranke. da ste celo podpredsednik izvrševalnega odbora in načelnik okrajnega odbora. Kako se to vjema z vašim stališčem? Načeljujete kot župan kmeekemu ljudstvu v trgu, ki od nekdajj slovi kot odločno narodno; sami ste pa pristaš stranke, ki je zavzela v šolskOv-jezikovnem vprašanju protinarodnn stališče, ki hoče prijemati kmeta za ušesa itd.. koje zastopniki (dr. Božič) pravijo, da je kmeoko gibanje. ki se je takorekoč še-le pričelo na podlagi starega priznano dobrega gesla ,,Vse za vero, dom, cesarja", že pretirano. In vi, g. deželni poslanec Kofievar, ki se kaj radi ponašate kot kmečki poslanec, vprašajte se, ali se v resnici vjema vaša vest z ..ogledalom vesti" Narodne stranke. Ne bomo vam nadalje izpraševali vesti, storite to rajši sami. Boljše je. če človek, ki je zabredel, sam pride do lastnega spoznanja, kakor 6e ga raora še-le drugi k spoznanjju privesti. Povemo pa vam lahko že sedaj, da se bomo znali odkrižati takega kmečkega poslanca, ki je prvič po milosti liberalnega ufiiteljstva prišel na poslaniški stolec, in se mu mora sedaj v zahvalo za to klanjati na račun kmeta, ki pa drugifi stoji v taboru one stranke, ki je vse druga, le ne kmečka ampak protikmefika. Ob priliki si vzamemo še druge pristaše Narodne stranke na mubo, da njim iz- prašujemo vest. p Sv. Marjeta pri Moškanjcib. Ka gostiji gosp. Franca Obrau v Cnrovcih zbrani svatje so vsled govora mladeniča Fr. Rarifl zbrali za družbo sv. Cirila in Metoda 6 K. p Kmetijsko drnštvo Lešnica in okolica ima prihodnjo nednljo, dne 3. sušca ob 3 uri popoldne v prostorib načelnika svoj ob&ni zbor z navadnim siioredom p Velika nedelja. Na g^stiji v vrli kržčacski in narodni hiši MeSko v TrgoiSJu se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 7 K 28 v. Ljutomerski okraj. 1 Ola-ajni zastop gornjeradgonskl je res v dobrih rokali. Kakor sedaj izvemo, so se dnc 20. in 21. januarja vozili oče Bračko, vzorni Paulifi. mladi elefant-birt Kurbos in nemški Zorzini v Fehring ponujat okrajnega denarja za železnico Fehring-Radgona. V Gradcn so se pomudili nekoliko v Kleinošekovi pivnici, in tam se jim je baje zasvetilo, kako sraešno ,je, domač denar ponujat tujim okrajem. Potrto so šli dalje v Febring in po glavi jim je šumela pesem: Nazaj v gornjeradgonski okraj! Vse ljudstvo po okraju pa odpeva: Vun ž njim iz okrajnega zastopa! 1 Kapela. Dne 20. t. m. divjala je tukaj strašna burja. Vihar je trl okna, razkrival strebe ir. eno stran strebe na zvoniku celo razdrl. Škoda je velika. V noči je zafielo znežiti tei* je do jutra padlo do 30 cm na debelo snega. Kmetje se boje za zimino, ker vA zemlja zmrznila pod snegom in je v ravninah zelo podlita. i Sv. Križ pri Ljutomern. Cenjene sestrice Marija, Frančiška in Terezija Kralj iz Iljaševec so iz obiirne knjižnice svojega pred kr&tkim utnrlega dobrega ofceta podarile 130 lepih, poučnih knjig za tukajtojo šolarsko bukvarnico, za kar se y imenu šolske mladeži zabvaljnje šolsko vodstvo. Konjiski okraj. k Kiuečka zveza. Odbor ,,Katol. polit. društva" v Konjicah se je v seji dne 24. t. m. soglašno izrekel za novoustano\rljeno ,,Slov. Kmečko zvezo" ter izjavlja sledeee: Odbor z veseljem pozdravlja ustanovitev ,,Kme6ke zveze", odobruje povsem njen gospbdarsko-politični program in sklene, da hoče za prihodnje državnozborske volitve sprejeti in podpirati le takega kandidata, ki se odločno i?i odkrito prizna kot njenega pristaša, ter da bo sploh v vsem postopal v soglasju z zvezo. Kandidat na lastno rako ali izven naše stranke se že .vnaprej od- klanja. k V Podobu prl Ločah je umrl dne 21. t. m. posestnik Jernej D e t i 6 e k. 68 let star. Bil je vrl narodnjak. N. v. m. p.! k Kat. del. društvo pri Sv. Kunigundi n. P. ima redni občni zboj 1 nedeljo, dne 3 marca pojjoldne ob 3. uri v bralni sobi v posojilnici navadnirn sporedom. Celjski okraj. e Celjska Narodna stranka je imela dne 17. t. ra., kakor smo že poročali, v Smarju pri Jelšah zaupni shod. Uspeh tega shoda je, da sedaj b 1 at i j o liberalci v svojih listih naše k m e t e, ki so se tudi hoteli udeležiti zborovanja, čeprav pri vabljenju niso bili deležni vabil. Naš g. župan, učitelj Ferlinc, je na tem zborovanju govoril zelo pobožno, da l)i se kmetom prikupil. Toda kmetje poznajo liberalnega učitelja Ferlinoa, ki se je še pred kratkim strašansko napenjal, da postavi Šmarčanom novo šolsko poslopje v znano šmarsko lužo, , kojo naj bi občina meter po dve kroni odkupila, kar pa mu je spodletelo. Na to in še marsikaj bomo gpsp. župana opomnili. Celjski advokat dr. Karlovšek je tudi snubil za Narodno stranko ter bifial našo dosedanjo politiko. Zal, da je pri tem bifcanju popolnoma pozabil na zavoženo gospodarsko politiko Združenib pivovarn. G. odvetnik, ali veste. kdo jo je zavozil? o Hrastiiil;. Dne 15. t. m. je bilo v dolski mrtvašnici sodnijsko raztelesenje dne 10. t. m. v hrasitniškem rudokopu ponesrečenega rudarja Jak. T u š e k. Pri tej priložnosti se je izrazil g. dr. Keppa. okrajni nadzdravnik v Celju, rekofi: ,,Knapi imajo pač dobro ,,košto", ker iraa ta tako debel špeh." Ne omenili bi tega. in pri miru bi pustili sporain na ubogega delavca, ki je postal v težkem in nevarnem svojem stanu žrtev poklica, vendar pa moramo z vso odločnostjo obsojati in zavračati take opazke sodnijskega uradnika. ki v tako resnem trenutkn pac niso bile nikakor umestne. Ce je prevzel g. doktor patent na svoj špeh, mu to radi privoščimo, strogo pa si prepovemo, da bi- smel med mami Slovenci brez vsakega ugovarjanja in ogorčenja kazati svoj olikani nemški značaj. Tbliko g. doktorjn v prevdarek! — Socialdemokrati tukaj bujskajo proti dr. Korošcn, češ, da je delal le za kmete in ne tudi za delavce. Vprašamo, ali se ni ravno dr. Korošec pošteno in odkrito, potegoval za splošno in enako volilno pravico. ki je za delavce vendar največjega pomena? Ali ni ra.vno oiv nastopil proti pluraliteti, ki je hotela ubiti enakost volilne pravice? Govorite resnico ali pa vsaj molčite in ne buiskajte! c Polzela. Pretresljivo nas je iznenadil dne 15. t. m, žalosten glas zvona. Preminol je namree mladenič, še ne 23 let star, po lcratki, miični bolezni, sin obče spoStovane rodbine, Alojz B r i šn i k. Bil je spoštovan ter nadarjen fant in pričakovati je bilo, dn bode kedaj dober gospodar in vzgledeti občan. Bil je ud, soustanovitelj in tajnik prostovoljne požarne brambe na Polzeli. Kako priljubljen je bil, kazalje njegov pogreb. Vdeležilo se ga je 78 mož požarne brambe. Pa tudi ogromno ljndstva se je udeležilo pogre!)a. tako da je bil sprevod, kakoršnega ^e Polzela ni videla. Rajnega. Alojzija priporoi!:amo vsom v blag spomin! c No.va hmeliska postava iu g. Širca. Kateri nismo bili na libcralnem sbodn, Mtali smo sedaj lahko Širfiev govor o bmeljski postavi v .,Narodnem listu." To vse, toda mnogo jasnejše in tofnejše nani je razlagal g. dr. KoroSec -V Petrov6ab in Zalon. Le uekaj ne moremo pri g. Široi brez zamoleanja preiti. Rekel je, da bi bila obvezna hmeljska postava boljša nego je neobvezna, toda stopiti bi morala obvezna postava še le 6ez pet let v veljavo. G. Sirca, vaša modrost nam ne imponira. Kakor veste, ima savinjski hmelj skozi pet le't še itak vse ugodnosti kakor dosedaj in se neobvezna postava ne ozira nanj. Sedaj imate torej istih pet let časa, da hmeljarsko društvo vendar nekoliko več stori za ime našega hmolja, iraate pa ,tudi 5as za agitacijo, da se eez pet let hmeljska postava spremeni v obvezno. Ceški Imieljarji bodo kaj radi za spremenitev. Toda, g. Sirca, opozoriti Vas moramo, da je že več kot pet let se govorilo o hmfeljski postavi, a kaj ste storili, da bi postald ime našega hmelja samostalno znano? Presneto malo! Kakoi- se je dokazalo, niste skrbeli niti za to. da bi dobilo poljedelsko ministrstvo točne podatke o našem hmelju, a ko je prišel dr. Korošec s temi ministrskemi podatki v Zalec, padli ste nanj in se začudili: Odkod ti podatki? Da. tako ste skrbeli za ime našega hmelja, storili niste skoro nič in če ne bi prišla ta postava sedaj, lenarili bi naprej v našo škodo. Res prava s,reča je in zahvala gre poslancem, da še je postava sedaj tako ugodna za nas, če pa hočemo spremerabe, čez pet let je oas. Toda v vodstvo moramo dobiti drugp ljudi. — Dostavek uredništva: Kako malo pozna g. Širca celo bmeljsko sribanje. dokazuje tudi njegov izrek, da se boji enake neniške postave. G. Sirca, ne govorite o rečeh, katere so Vam nežnane, ampak poglejte samo nemško postavo z dne 27. maja 1886 ir. postavo z dne 12. maja 1894, potem boste spoznali svojo — nevednost. In k t a k i m žalskim liberalcem bi naj liodili naši poslanci po informacije? c Dobrna pri Celju., Oj! Al' so zopet zahreščale in zaškripale stare !a.ine. ki jih imenujeirio z domačim imenom ,.celjska vahtarca"! Pa moramo biti previdni v izrazih. zakaj pošteni lajnarji nas lahko tožijo. če primerjarao lajne z ..vabtarco". Vsake lajne imajo vendar po več pesmi, ,,vahtarca" pa piska samo eno melodijo, zato je pa že tako strašno obrabljena. »Vahtarca" sama je bila prepričana, kako slabo blago bo ponujala svojim redkim 6itateljein v vrstah, katerim je dala napis: ,,Krasne toplice Neuhaus" v štev. 13, zato je pa dotično klobasarijo postavila za člankom ,,Laško (večer norcev"). Resnica: od norcev za norce! Cenjeni bralci ,,Slov. Gospodarja" naj ne inislijo. da se bomo prerekali z brezzobno celjsko klepetuljo, zakaj prevee časti bi ji s tem skazovali. Samo na kratko podamo načrt njenih ,,člankov", ki so vsi napravljeni po enem kopitvi, posebno tisti, v katerih se gre zoper slovenske duhovnike in slovenska drnštva. Ti ,.članki" so si vsi podobni kakor jajce jajcu. V uvodu se opiše lepota kraja: zatem je slavospev na nekdanji ,,mir", ko so Š6 iiemškutarski privandravci lahko molzli sloven-sko ljudstvo in polnili svoje žepe; zatem pa pride prehod na duhovnike, na župnika ali kaplana, kateri jp pae vecji ..hujskač"; zatem vroče solze srčne žalosti zaradi sedanjega ,,nemira", pri katerem se krčijo nemskutarski lafini - clodci, zatem 'padajo polena na društvo, navadno na bralna društva; zatem se sklenejo roke in se pade na kolena pred kneza in škofa, katerega se drugače obliva z gnojnico; zatem se zagrozi s ,,pro5 od Rima" in trara, bum, bum, konec! Po tem načrtu je tudi divjo a onemoglo jezo razodevajoči ,,elanek" v štev. 13 *celjske ,,vahtarce". Da stara celjska tetka v svoji jezici ne raore najti novili misli, ampak se ponavlja, je umevno in ji tega ne smemo zameriti. Možgani so stari in se sušijo. Da se ji pri teh njenih izbruhih primeri tudi kaka — laž, ji človek tudi mora odpustiti, saj je ..vahtarca" navajena na laži, kakor • beraft na uši. Par dokazov za to priobčimo prihodnjič. Za danes še povemo, da je ..vahtarca" poklicala na pomoč zoper g. kaplana Sclireinerja tudi deželni odbor. Saj res, dobrnske toplice so deželne! Kaj bo le zdaj ? Škoda, da ni poklicala na pomoč — nemškega cesarja! Ne čutimo se poklicanih braniti g. kaplana — to zna ori gotovo boljše — a nekaj bi priporočali ,,vabtarci" v premislek. Ker deželni odbor do sedaj ni imel pravice soditi slovenskih duhovnikov, naj torej rajši ,,vahtarca" prosi deželni odbor, da premišljuje o tem, kako se naj davkoplačilcem povrne onih 100.000 kron, katere je deželni odbor vtaknil brez potrebe v dobrnske toplice ob časii, ko je vladal v toplicah ,,valitarčin" prijatelj — A. !Auer. O teh 100.000 kroncah so pisali graški časniki. Zakaj neki ..vahtarca" o tem ničesar ne pove? Dobro bi bilo tudi, da bi ..vahtarca" oporanila deželni odbor, naj preišee slučaj Crep. ki se je zgodil lansko leto v toplicab. Zanimivo bi bilo zvedeti, 6e ni kje škodovalo dobrnskim toplicam, da so se našle od podgan oglodane kosti otrok nemških nezakonskih . mater v topliškera stranišču? ..Vahtarca" Ijuba! Al' hočeš še Ve8? Ne! To Še za slovo! Dvajset kronc najmanj se je potrebovalo za ta ,,vahtarčin" pustni in pust ,,61anekli, če tudi ni vreden poženega groša. Al' bo Augustl radoveden, kako da je to prišlo v ,,SIov. Gosp."! Da vas radovednost ne umori, nehamo! Za prihodnjič pa: dober tek! c Petrovče. Nadučitelj g. Ant. Petriček spravlja. ,,Spodnje-štajersko hmel.jarsko društvo" s svojimi nastopi na strankarskih sbodih ob vse zaupanje pri kmetih na deželi. Oe hmeljarsko družtvo res uvažuje potrebo zborovanja o hmeljarstvu, moralo bi zborovanje samo sklicati, da bi se zadeva stvarno in nepristransko o!)ravnavala. UpoStevati se mora pocočilo poslancev; berite «Slov. Gosp." predzadnjo številko in pomnite, da se zid z glavo težko predere. Zal skirn sokolom pa bi zapisali v album, da si tudi z žvižganjem na shodih ne bodo pridobili zaupanja med občinsuom. Pometajo \m\ najpoprej prah iz domačih ognjišč kulienskega nemčizma v lastnih rodbinah in družbali, potem pa nastavijo ost proti našemu skupnemu povražniku, ker to je baje namen sokolstva polog telo\adskega vežbanja. c G. Fridrieh kandidat? Vzdržuje se vest, da misli iiiirodiia strauka za prihodnje državnozborske volitve za celjski in vranski oknaj postaviti Fr. Em. Fridricha, veleposestnika na Mirasanu za svojega kandidata, ker gosp. Franc Roblek, veleposestnik v Zalcu, ni maral te časti prevzeti. Cestitamo! Bodemo videii, koliko kalinov se vjame na te limance. Z gosp. Fridrichom, ko\ najeiiii)ikom lova, dobijo tudi zajci v d^žaviie.ai zboru svojega zagovornika. c Braslovče. Ze več let nismo imeli take zime, da bi sneg ležal tako dolgo, kar bo gotovo ozimni setvi zelo škodovalo in tako bo zopet vbogi kmet trpel. Noben stan ni tako raznim uimam izpostavljen kakor kmečki. Letos je zopet ta preklicani zajec veliko mladih drevesc oglodal. Tako mi je eden mojih sosedov pravil, da je kar v naši občiui okoli tisoč kron škode napravil. Torej je nujna potreba, da se lovski zakon prenaredi. Ravno tako je za kmeta šolska postava veliko breme, ki za kmeta ni nikakof prikladna, ampak po mestnem kopitu urejena. Dokler nam bodo kmetom mestni gospodje postave delali, bomo mi kmetje slabo shajali. Za nas kmete bi bil le poldnevni (nerazdeljeni) poduk najboljši, zatinji dve leti naj bi se pa na deželi o kmetijstvu in to v vseh strokab podučevalo. Kajti v vsakem stanu, bodisi rokodelec, obrtnik itd., se mojra dečok najlnanj tri leta za svoj ooklic pripravljati, samo kmet ne. Tisti easi so minuli, da je znal kmot samo orati in kopati. Za gotovo saiem trditi, ako bi pisatelj teh vrstic tako gospodaril, kakor pokojni oee, bi že zdavnej ne bil na svojem posestvu. Koliko je še takib kntfttov, ki ne vejo, da čisto zastonj delujo, ko take pridelke sejejo, ki dvakrat toliko stanejo, kakor veljajo. Mestni gospodje ne vejo, kako je za delavce na deželi hudo, tako da ga po leti pri najboljši plači ni dobiti. V mestu je vse to drugače, tam če ni drugih, so kaznjenci dobri. Torej bi bilo želeti, da bi se na Spodnjem Stajerskem vsaj trije mandati kmetom prepustili, saj imamo za to sposobne može, lo je se videlo na zbofovanju ,,Kmečke zveze" v Mariboru. Mnogo je še takib, ki mislijo, da bo znanje nemšcine kmeta rešilo pogina, pa ni tako. Blizu mest znajo kmetje najbolj nemški, pa vendar tam pride največ gospodarjev na kant. c St. Pavel pri Preboldu. Na vabilo ,,Gospodarskega društva" bo v sredo, 6. maroa, o.b 8. uri zjutraj predaval deželni potovalni učitelj g. M. Jelovšek o živino- in svinjereji. Naj vas, gospodarji in gospodinje, ne moti, da je to zborovanje na delavnik, ker je predavatelj vse nedelje in praznike do jeseni že oddan. Imenovani izvrstni strokovnjak je po drugih krajih že mniogokrat predaval v delavnik pri tako obilni udeležbi, kakor v nedeljo. Ker še zima zadržuje pomladansko delo, ne bo pretežavno, odtrgati se za urico od doma! Vsled današnje visoke živinske cene je živino- in svinjereja dvakrat važna panoga kmetijstva. Za to: Vsak zaveden gospodar, vsaka umna gospodinja, v sredo v Št. Pavel k temu predavanju! — Kakor dru"-od, se tudi tukaj po židovsko vsiljuje ,,NarodnJ list" pa s tem vspehom, da je poskočilo število ,,Slovenskega Gospodarja" od lani. — Dne 9. marca bodo nove občinske volitve. — Stari občinski odbor je vzel slovo. s pametno naredbo, da je vpeljal 1 K pasjega davka. — Tudi pri nas se kaže živahno zanimanje za< ,,Kmečl:o zvezo" in se je že krajni odbor izvolil. c Izpod Oljske gore. Volkovi se klatijo po rtaši okolici. Brr! To je pa za življenje nevarno. Gotovo! Ti volkovi so pa še nevarnejši, kajti nevarni so za duševno življenje ljudij. Ti volkovi v ovčjih oblekah so brezverski, oziroma protiverski in liberalni listi, kakor ,,Stajerc", ,,Narodni list", ,,Slov. Narod" itd. in njih pristaši,. ki dobivajo svojo ,,dušno pašo" iz predalov teh listov. Zviti so pa ti ljudje, to se jim mora pripoznati. Sedaj, ko se bližajo volitve, se jim je naenkrat njih srce vnelo silne ljubezni do kmeta, tako, da so že smešni. Vse mogoče  nam obetajo, no mi se jim skrivoma muzamo. Poznamo to vrsto ljudi, naj se ovijejo v kakoršno koli kožo, magari v — oslovsko! Cudimo se le nekaterim pametnim možem, da se dajo zapeljati. Poznam moža, ki je bil jaka spdstovian in ugleden mož. Pa se je spajdašil z nekim ,.Štajercijancem". Naenkrat je bil čisto drug človek. Sedaj pra^- pridno zabavlja čez duhovnike in sploh čez vse kakor ,,Stajerc." Ko so pobirali prostovoljne prispevke za nov zvon na Oljski" gori, je tudi pokazal svojo barvo. Godrnjal je čez pobiranje in pridno zabavljal 6ez polzelskega g. župnika. Rabil je izraze, da se jih človek sramuje zapisati. Ali je še mogoče. da je tak mož — cerkveni ključar? To se sliši tako, kakor bi kokošim postavili za viaruha — lisico. Potem še pa naj eden re^o, da ..fttajerc" ni polm.|Sl.jiv list! Zatorpj, somišljeniki, na delo! Kmalo bodo volitve za državne poslance pred dnrmi. Delujmo vsi za to, da bode izvolje kandidat ..Kmečke zveze". nasprotniki pa korenito osmešeni! Na svidenje drugokrat! c Dol pri Hrastniku. V ,,Narodnem listu" se njeki hrastniški dopisnik zaletava v naše ,,Bralno društvo" ter se izpodtika riad dopisi iz Dola, češ, da isti prihajajo iz ,,Bralnega društva" in ob enem tudi iz farovža. Grozi na'.B, da ubere druge strune, ako ne jenjamo. Nimamp sicpr namena, se prepirati iu delati zdražbo med ljudstvom, a v odgovor na ta napad javljamo, da ddlski dopisi nimajo nikake zveze z farovžem niti z duhovniki, ker smo Dolani že toliko zavedni, da francoskih razmer n,e bomo odobravali, niti podpirali onih, ki pripravljajo v naši Avstriji tem razmeram pot. Dopisnik se sklicuje na ,,Narodni list."" Prosto mn. Mi nui ga ne branimo, a nas Dolane naj v miru pusti in naše ,,Bralno društvo." Naj pomni, da ima ,,Bralno društvo" svoj sedež na Dolu. ne pa v Hrastniku. Sicer pa tudi mi vemo, odkod prih(aja dopis, ker, nam je dopisnik znan že iz njegovega bivanja med narni, a vhvaležni smo mu, da nas je zapustil. Naj raje skrbi za svoj delokrog in z-a svoj stan. Dolani bomo že izhajali brez njega in njegovih nazorov.; Naj jili vsiljuje tam, kjer jih hočejo sprejeraati, a rai Dolani ne. Ob enem mu tudi svetujemo, da če že cerkve ne mara, naj pusti še farovž pri miru, ako hoče, da se ,tndi njemu kaj neprijetnega ne pripeti! Ve6 Dolanov. c Cudak. V celjski bolnišnici je umrl minoli tedeiK Tlletni Jožel M 1 a k a r, ki je splošno veljal za beraca*. ni imel namrefi nobenega stanovanja in je navadno spal v nekem hlevu. Po njegovi smrti so pa našli 8800 K denarja. Zapustil je oporoko, v kateri deli svoj denar. Med drugimi je tudi dobil majhno svoto hlapec, ki ga je pustil spati v hlevu. c Izobraževalno drnštvo v Celju priredi 10. marca ob 3 uri vopoldne v Narodnem domu gospodarsko predavanje. GoToril bo g. jjotovalni učitelj Goričan o kmečki samopomoči. c Polzela. Pri omizju po rajnem M&tiju Brišnik dDe 27. jannarja 1.1. so darovali mladinoljubi za diiaško kuhinio v Celja 15 K. c Pcdrnžnica drnžbe sv. Cirila in Metoda za Polzelo ima svoj občni z;bcr v nedeljo dne 3. marca ob 3. uri pcpoldne v obč. pisarni z obič&inim sporedom. Radi volitve novega odbora bi bilo potrebno, da se udeleže udje podružnice v večjem številu, kot se je to doslej zgodilo. Po zborovanju se vrši pobiranje udnine in vpisovanje covih udov. c Št. Jurij ob juž. žel. Katoliško braluo društvo se iskreno zahvaljaje Tereziji Zupanc v Brežicah za 4 krasne knjige, ki jih je podarila. Hvala! Bog daj pošnemovalcev! c Petrovče. Dne 5. marca ob dveh popoldne imel bode deželni potovalni učitelj gosp. Mart. Jelovšek poufcno predavanje o živinoreji t petrovški šoli. Kmetje, udeležite se tega pouka v pra? obilnem žtevilu, ne bode vam žal! c Zahvala. Slavna posojilnica v Vojniku je blagovolila tudi letos podariti svoto 15 K kot podporo ubogim šolarjem pri Sv. Martinu v Rožni dolini, za kateri dar se podpisana kar najprisrčneje zahvaljujeta. Josip Podgoršek, načelnik krajnega šol. sveta. — Ivan Kvac, naduftitelj. c Ljubno. Za družbo sv. Cirila ia Metoda se je nabralo na občnem zboru »Bralnega društva 6 K. *"¦•_*[ Brežiški okraj. b Zborovanje ,,Knie»5ke zveze" in liberalne Narodne1 stranke dne 17. febr. v Brežicah se še vedno živahno razpravlja po vseh občinah. Tukaj smo enkrat kmetje videli oko v oko, kdo je z nami in kdo proti nam. To si bodemo zapomnili! Drugi sad tega shoda je, da se nam nikakor ni treba sramovati, da smo morda neolikani kmetavzarji, ko smo gledali te strastne obraze in poslušali indijansko vpitje svojili nasprotnikov. To bodi enkrat in vselej povedaao našim liberalcem: Najnovejši politifini dogodki so nam tako jasni, da prav nič ne potrebujemo celjskih škricev in rajhenburških poštenjakovičev, da nas podufie. Zidovska vsiljivost njihovega lista in njegovib izdajateljev je že naravnost odurna. Zanimiva je tudi ta-le okolnost: Skoraj v vsaki občini se najde eden ali drugi bolj gospoški kmet. ki zna nekoliko neraški, ki rad s puško na rami z meščani po lovu pobaja, nerad pa s pošteliimi soobčani k službi božji prihaja, nerad h kmečki družbi prisede, a se do tal priklanja pred mestnimi škrici, glejte, taki-le možje so' šli vsi v liberalno družbo. Tega smo že itak vajeni, pa naj rečejo n. pr. Bizeljanci. da ni tako? Prav smešen je bil edcn brgžiškiii gospodov, od katerega se je do sedaj niisililo. da mn je edina skrb in veselje na tem ljubem svetu pečena goska .ali purica z mlinci, kako se je pehal, vlačil, »vpil, klo?xike jemal itd., da bi došle kmete spravil v liberalni tabor. Siromak je bojda od samega napora zbolel. Kmetje, tovariši, le vkup, nič straha! b Rajhenbui*g. Voz z drvami naložen se je prevrgel dne 20. t. m. na dninarja Martina Skobernie. Dobil je težke poškodbe ter vsled istih drugi dan umrl. Zapušea vdovo in sedem nedoletnih otrofiičev. Bil je dober mož. Bog bodi milostljiv r.jegovi duši! — Setve so vsled doloo ležečega snega v veliki nevarnosti. Pšjenioa še kljubnje. a rž in jefimen sta večinoma že uničena. Narodno gospodarstvo. g Kmetijska di*užba za Stajersko je imela dne 30. m.m. sejo. Sklenilo se je: prositi vlado, da dovoli sajenje duhana na Štajerskem; prcdlog. da se dotični, ki točijo vino pod vejo, ne smatrajo za gostilničarje, se ni sprejel; vlada se naprosi, da izdela nafirt za državno zavarovanje proti ocnju in tofii; da se š^iti pri pribodiijem sklepanju pogodbe z Ogrsko naSa živina pred ogrsko; sprejme se pred-' log šmarske podružnice, da je ta okraj za rejo murodolske pasme: ..Hmeljarsko rbruštvo" v Žalcu prosi, da so nvcde obligatorično poukončavanje divjega hMielja, se odkloni: prošnja spodnještajerskega fiebelarskcga društva za jiodporo se odda celjski podružnici, da se o tem izjavi. (Aha! op. ured.) g Mlekarski in perutninarski tečaj za "ospodinje in njih liftero priredi Kmetijska družhakranjska od 20. do 23. maroa 1. 1. v Ljubljani. pozeba in rez. Namen rezi trsa je število očes omejiti tako, da se nastavljeno grozdje lahko dobro razvije, dobro zori, da se preobilica mladja preveč ne obsenčuje mejsebojno, da se trsu ne izmolze odveč moči in pa da se podeli oziroma ohrani trsn primerna oblika, ki se skuša z vednim pomlajevaDJem ohraniti. Omejenje števila očes je letos pa že mraz poskrbel. Dočim je les še popolnoma zdray, so očesa alasti v nižjih legah večinoma, deloma popolnoma pozebla. Komaj se je trs popravil od pozebe, ki mu je pred nekaj leti hudo prizadjala, eto Vam zopet nova škoda. To pogosto ponavljanje pozebe krči v nekaterih legah zelo dohodke od vinogradov, kajti najaianj je izgaba za eno leto velika, čestokrat, kjer so vsa očesa pozebla, tako da mora trs iz starega lesa poganjati, bode pridelek celo skoz dve leti pičel. Če se torej take poškodbe tako pogosio vsakih 4—5 let ponavljajo, potem je seveda poprečen dohodek od vinograda nezadosten. Ta okolščina nas sili za prihodnjost uporabljati sredstva, ki bi take poškodbe kar mogoče oinejila. Treba se bode tudi na Štajerskem bolj spoprijazniti z zagrinjanjem trsa v jeseni. Že s 100 1 vina, ki se z tem otme, je strošek tega dela obilo poplačan. Poprečni dohodki se bodo zelo zvišali. Komu pa ni za to, da bi cel trs zagrinjal, (dasiravno je to tndi pri visokih odgojah lahko izvršljivo), naj bi sedaj, kakor vsako lelo, pri rezi pazil na to, da ohrani vsaj en čepek tik pri tleh, čigar rozgo je lahko osipati. Isti, ki so lansko leto za to skrbeli, imajo letos to korist, da jim bode rozga tega čepeka dala letos vina, za prihodnje leto pa krepko rodovito rožje, mejtem ko bi jim menda sicer moral trs iz starega lesa poganjati ter letos in tndi prihodnje leto nerodovit ostati. Slnčaj, da so vsa očesa pozebla, je k sreči bolj redek in bolj na nizke lege omejen. Večinoma je le en del očes poskodovan, to pa jako nepravilno. Deloma so spodnja očesa najbolj poškodovana, deloma srednja. Pri letošnji rezi pa ne pride kakor v navadnih letih število očes v obče v poštev temveč število zdravih očes. Vsak vinogradnik se naj toraj prej ko začne kak oddelek v svojem vinogradu rezati, prepriča, kaj mu je pozeba kaj napravila. Nareže si naj od raznih trsov po dotičnem oddelku rožja pa prerežuje njih oSesa in pogleda, koliko na priliko in na katerem delu rozge je največ črnih. Po tem naj se ravna. Tam, kjer so bolj višja očesa pozebla nego nižja, naj reže le reznike, pa naj radi večje sigurnosti njih število pomnoži. Ce mi je na doljnem delu rozge n. pr. pol očes pozeblo, gornja pa vsa, narezal bodem na trsu dvakrat toliko reznikov, kakor običajno in tako si nekako osiguram, da dobim toliko mladic in grozdja kakor običajno. Kar mi pregosto raste, lahko pozneje oplevem, kar mi suho ostane, lahko pozneje odrežem. Spodnja očesa so se najbolj ohranila posebno tam, kjer je bil o času najhujšega mraza visok sneg. V mnogih slučajih so pa ravno višja očesa in pa na višjih rozgah ostala, mej tem ko so nižja pozebla. V tem slučaju se letos tudi ni držati navadnib. načel ter se trdovratno držati navadnih pravil. Ni ga pravila brez izjeme. Oblika se bode morala že v poznejih letih popraviti, sedaj nam gre največ za to, da za letos in tudi prihodnje leto otmemo kar je še za oteti. Tudi tam, kjer obidajno narezojem le reznike, bodem letos primerno dolge loene rezal in sicer čim višje so očesa pozebla tim daljše. Kjer je mnogo očes pozeblo, tam bi se radi sigumosti tudi celo po dva locna narezala. Locne je pa pametneje narezavati nego prav dolge reznike, kajti če locen primerno vpognem, spravim grozdje bližje zemeljske toplote in pa ne potegnem trs tako zelo kvišku. Pri oplevanji po leti treba tudi pač varovati mladice, ki bodo dale reznike, namenjene poznejemu pomlajevanju, tako, da se bode letos nekoliko pokvarjena oblika trsa v prihodnjem času še lahko popravila. Pozeba je letos pri raznem položaju zemljišča in pri različnih vrstah jako različno škodo provzročila. Upati je sicer, da je poprečna škoda mnogo manjša kakor se sedaj misli. Opreznost je pa le zelo vmestna. Celo na enem trsu so oČesa različnih rozg različno pozebla. Zategadel je svetovati, da se ne napravi le po par rozgah od nekaj trsov pravilo za rez celega vinograda, temvefi da se preiščejo očesa večih trsov na posameznih manjših oddelkih vinograda ter da se na vsakem oddelku po tem ravna. Upošterati je tadi, da čim so glavna očesa pozebla, je le mogoče da so stranska ostala, ki znajo dobro pognati in tudi roditi. Če je le srce glavnega očesa zeleno, bode isto gnalo. Ena črna pičica na vrhu mladike glavnega očesa torej ni še merodajna. Kjer so tla očes črna, tam seve ni ni<5 upanja. Posebno opozoriti je pa trsničarje, ki cepiče nabirajo, da zelo vpoštevajo letošnjo pozebo. Cim je 30°/0 očes njih cepičev mrtvih, imeli bodo že 30% signrno nevspešnega dela. Nabavljajo si naj le cepiče le vifcjih leg, koder je pozeba manj škodovala, preiščejo naj pa mnogo rozg, da zadobe prepričanje o poprečni dobroti a'i pa naj nabavljajo raji cepiče iz južnih krajev. Z količkaj previdnosti je p a upati, da se bode letošnja škoda pozebe zelo omejila. Maribor, 28. febrnarja 1907. I. Bele. Najnovejše novice. Zborovanie -Kmečke zveze" v Sevnici. V ne- deljo dne 3. marca 1907 po večernicah bo zborovala ,,K m e 6 k a z v e z a" pri g. Janezu S t a r k 1 u v Sevnici ob Savi. ,,Kmetje, le vkup, le vkup!" to je sedaj klic ,,Kmečke zveze" po Spod. Stajerskem, zato upamo,* da se mu bodo odzvali v obilneni številu tudi kmetje v sevniškem okraju! Kmetie, v Slovenigradec! V nedeljo, dne 3. marca priredi Slovenska kmefika zveza javen družtven shod v Narodnem domu v Slovenjgradcu. Za- fietek točno ob 3. uri pop. Kmetje, iz celega okraja, udeležite se sboda v obilnem številu. Za »Kmečko zvezo". Politično društvo ,,Straža" v Zrečab bode pri državnozborskih volitvah letošnjih delovalo za tistega kandidata, katerega bo priporočala ,,Slovenska kmečka zveza" za Štajersko. Za društvo ,,Straža" v Zrečah dne 26. februarja 1907. Mibael Lamut, predsednik. Matija Karba predsednika namestnik in začasni tajnik. Kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini je v zadnji seji v nedeljo 24. februarja sklenilo, se tesno okleniti ,,Kmečke zveze'" in bo pri prihodnjib državnozborskih volitvab nastopilo za poslanca ..Kmečke zvez,e". Ptujske novice. V nedeljo dne 24. t. in. se je v tukajšni Citalnici ]>redstavljala igra ,,P u t if a r k a". Igralci so po splošnem mnenju svoje uloge prav dobro igrali, a reči se mora, da je igra sama na sebi brez prave snovi in nudi zelo malo umetniškega užitka. V Janževcih. župnije sv. Urbana pri Ptuju je umrl dne 25. febr. na svojem posestvu vpokojeni Generalmajor Ernst Schwarzl i z D u n a j a. Po lastni želji pokojnika se je pogreb vršil brez vsake slovesnosti, celo brez vsakega zvonenja, iu so truplo prenesli na ptujsko mestno pokopališče. Na Hajdinu pri Ptuju je krajni šolski svet sklenil za 4. in 5. šolski razred. — čujte in strmite! nemški ucni jezik. Navidez so sicer to zahtevali kmetje, a resnica je, da je to delo novega šolskega načelnika, zagriženega sovražnika Slovencev, brežkega krčmarja M. Straschilla! Zalibog se mora tu javno pribiti, da so Slovenjevaščani prodali svoje otroke nemškutariji; ti so iiamreč prvi ¦zahtevali nemški pouk. Vsak količkaj razsoden človek dobro ve, da so .otroci v teh dveh razredih nikoli ne bodo naučili nemškega jezika, samo Slovenjevaščani tega nečejo spoznati. Na celem svetu nikjer noben narod ne prodaja sebe in svojih otrok svojim sovražnikom, samo zaslepljeni Slovenci izvršujejo to judeževo delo! Žalostno, a resnično; Dr. Kukovec, Vaiši nauki rodijo svoj sad! Poštenost v javnem življenju! To je baje geslo naše liberalne stranke! Oglejmo si! Zadnjič je jeden izmed govornikov pri z a u p n e m sbodu v Ptuju tudi trdil, da je župnik Medved koj črtal kmeta Mlakarja izmed kandidatov za okrajni zastop v Slov. Bistrici, ko je (Mlakar) dal besedo po ploskanju koprnečemu koncipientu dr. Gosaku. Poizvedovali smo ter izvedeli, da je vse od prve do zadnje črke — zlagano. —In kaj naj refiemo o tem: Na shodih se stranka laska kmetom, v ,,Domovini" pa pristaši iste stranke pišejo proti sedanjim cenam živine. Pošteno? Okolica, Mozlrjo. V zadnjem ..Slov. Gospod." je nekdo izrazil svoje ogorčenje, da se je dovolilo v tej občini točiti žganje 4. knšmarjem. Namignilo se je tudi, da je to delo liberalne Narodne stranke. To je čisto navadno sumničenje našili poštenih katoliško mislefiib mož. Nam je Narodna stranka deveta briga; Ijubimo jo tako, da ji prav od srca želimo naglo smrt. Na kateri strani smo, bodo pokazale volitve. Naš program je program ,,Kmečke zveze." Res je sicer, da nebodigatreba ,,Narodni list" zaide večkrat v kakšno hišo. Ali prosim Vas, če pa je ta nerodni list tako siten kot konjska niuha. Pošlješ ga nazaj — vrne se zopet kakor pravi židovski agent. Saj; plačamo ga ravno ne, ako se ni mogoče kak Šmibelčan tako zmotil. Tja res zahaja ,ta list, ki bi rad obudil k življenju mrtvi kranjski liberalizem. Toda Šmihelčani so bili do sedaj vednio pristaši katoliške stranke in taki bodo tudi ostali. Mislimo, da je bil le pravi porednež tisti, ki je ,trosil okoli — da so Smihelčani liberalci. Ce hofiete, pa zabavljajte zoper žganjetočje, zabavljajte tudi čez tiste, ki so ga že prej točili. Moja iskrena želja je, naj to vražja pijačo tudi vrag vzame, kakor pri nas — tako tudi povsod, zdaj in vekomaj. Brežice. Zgodovino shodov v Brežicali ,,Nar. list" v toliko netočno opisuje, ker je zamolfial, da sem jaz najpreje od najemnika g. Kojštoraaja dvoranp v najem vzel; pri posojilnifini seji pač nisem ugovarjal zoper odstop dvorane Narodni stranki radi ljubega miru, gotovo pa bi to storil in se držal svojega dogovora s krčmarjem, če bi vedel, da pismena najemna pogodba (na katero se sklicuje N. L.) še ni od odbora Posojilnice odobrena, kakor še danes ni odobrena. Jaz sem se še neposredno pred zborovanjem pogajal z g. Kukovcem, kako bi bilo mogoče prirediti skupno zborovanje, ker misli na zborovanje v dvorani (četudi skupno) nisem nikdar opustil; ko pa sem uvidel, kako si g. dr. Kukovec predstavlja to skupno zborovanje, sklenil sem zborovanje v spodnjih prostorih prirediti. Mi smo zahtevali, da ostane dvorana vsem dostopna (saj je bilo napovedano j a v n o zborovanje); iz tega razloga so najbrže tudi ključi izginili, a dvorana je odprta ostala. Da pa Narodna stranka ni marala skupnega zborovanja in prostega pristopa v dvorano, pokazala j,e s tem, da j'e dala zakleniti že dopoldne vse dohode v dvorano, celo privatno sobo, katero je najel g. Roškar od gostilnifiarke! Na namestništvo sem se pafi pritožil (v slovenskem jeziku!), ker je okrajno glavarstvo kot unikum dovolilo dve zborovanji nasprotnib strank v istem lokalu (Narodni dom) in v istem 6asu; s,aj duhovi so bili v istini na obeb straneh zelo razburjeni. Tz trtc izvita neresnica pa je, da sem jaz zahfeval orožniško asistenco. Jaz v tem oziru nisem prnv ničesar ukrenil; splob pa orožniške asistence nikdo drugi ni vi- del kot poročevalec ,,Naroidnegalista." Končno vztrajam pri svoji trditvi, katero lahko s pričami dokažem, da se je po zborovanju v restavraciji .,na Griču" od pristašev Narodne stranke z g. dr. Kukovcem na čelu klicalo: ,,Raje Cobala nego dr. Benkoviča!" Kar se tiče groženj Narodnega lista, naperjenih proti raoji osebi, slovesno izjavljam, da se takira grožnjam ne umaknem nikdar; ako bode pri moji obrambi kaj odletelo na povzročitelje takih groženj, potem naj oni obračunajo sami s sabd. Zalivaljuje se Vam v naprej za priobčenje tega pojasnila beležim velespoštovanjem dr. BenkoviS. Nazarje. Veselici, kateri je priredilo društvo v predpustu, ste se prav dobro obnfesli. [grali smo ,,Bo.j za doto", ,,Krčmar pri zvitem rogu" in ,,Kmet in fotograf." Igralci in igralke so nastopili [)rav pogumno. Pohvalno so se o njih izrazili eelo taki. ki so vajeni gledati nastope gledaliških igralcev po veSjih mestih. Lepa hvala Mozirjanom, ki so nas počastili s svojo navzofinostjo. Prihodnja igra bo 1. aprila. Predavalo se je 3. febr. o varčn(osti. Prihodnje predavanje bodu 3. marca in sicer o ustavi. Slov. kršč. socialna zveza je postala liberalcem neljuba in v ,,Narodu" tirjajo, naj jo vlada razpusti! Živio, to je svobodomiselno! Toda le pocasi! Kar liberalni listi pišejo, da baje eden izmed udeležencev pri zadnjem poučnem tečaju v Mariboru še ni bil 14 let star, iz.javl.ja nam odbor S. k. s. z., da je njemu to popolnoma neznano, ker sploh od nobenega udeleženca ni tirjal rojstnega lista. — Obrekovanje istih listov, da so se udeleženci učili med seboj pretepati, je seveda celo z 1 a g a n o. Učili so se le eno, kako se vodijo društveni shodi, javni društveni sliodi, Ijudski shodi, volilni shodi, in pri tera so seveda bili imenovani tudi reditelji, ki so na poziv predsednika vršili svojo dolžnost. To sedaj podle liberalne duše izrabljajo in blatijo S. k. s. z.. bralna društva in naše vrle mladeniče ter može. To obrekovanje bodo možje in mladenie.i pri volitvah liberalnem pošteno poplačali! Resnici na ljubo. Komaj je »Narodni List" v štev, 8. deloma preklical eno laž, je že zapisal drugo. Piše namreč, da je kmet Roškar bil zadnjo nedeljo (namreč 17. febr.) v Brežicab toliko možat. da se je uprl nepoštenira načrtom dr. Benkoviča zoper narodno stranko ter zahteval od njega, naj se poslužuje poštenih sredslev. Podpisani iziavliam, da nisem imel povoda upirati se ,,nepoštenim načrtom" g. dr. Benkoviča, in tudi ne zahtevati od njega, naj se „ poslužuje poštenih sredstev", ker je bilo njegovo postopanje popolnoin!' korcktno. Z Vaftimi dokazi pa le na dan! J. Roškar. Št. JuriJ ob juž. žel. Shoda narodne stranke se je udeležilo krog 60 oseb. St. Jurčanov kmelov lahko rečemo, da jih ni bilo. nad 30, ki bi bili pristaši te stranke. Bilo je pribiižno 10 oseb s Ponikve, nekaj iz Dramelj, bilo je nekaj komijev, ueiteljev in tudi naših somišljenikov je bilo precej. Tz Celja so prišli kar trije doktorji koncipienti: dr. Gosak, dr. Stiker, dr. Sernec, tudi g. Fridrich iz Žalca je prišel, katerega je naš župan kandidatom razglasil. Govorili so vsi trije koncipijenti, Fridrich, Jožef Podgoršek in H. Oset (Goriški), ki pa ni vedel drugega povedat, kakor po ,,Slov. Gosp." odrihati in tako je pokazal ljubezen do kmeta. ker tisti list sovraži, ki se edin na slov. Stajerskem poteguje za kraečke koristi. V kratkem se vrši pri nas jjaven shod narodne stranke.