Informativno glasilo Občine Grad številka 12 avgust 2004 Grad UVOD Spoštovane občanke, spoštovani občanil udi to poletje, že četrto leto zapored, praznujemo občinski praznik. Ob tej priložnosti želimo pregledati rezultate preteklih let, predvsem pa postaviti temeljne kamne, na katerih bomo zidali v prihodnje. Eden takšnih kamnov je skrb za zdravje. Zdravstvena postaja je najboljši kolektiv leta 2004. Po letih krize in negotovosti je prerasel v kolektiv z usposobljenim osebjem in moderno opremo, ki jo še vedno dopolnjujemo. Tudi stavbo, ki bo kmalu stara 40 let, temeljito prenavljamo, tako da bo nudila udobje bolniku in boljše pogoje za delo zdravstvenemu osebju. Čestitamo jim za doseženo in jim želimo, da z enako požrtvovalnostjo kot doslej, skrbijo za naše zdravje. Drugi temelj, na katerem želimo graditi prihodnost, je skrb za delovna mesta. Aktivno se vključujemo v prestrukturiranje obrata M-Cluba pri Gradu v večje in uspešnejše podjetje, ki bi ponudilo delo še več zaposlenim, obenem pa pripravljamo tudi obrtno cono, ki bi privabila več podjetnikov v našo občino. Ob tem urejamo tudi lokacijo za bencinsko črpalko, mehanično delavnico, vulkanizerstvo in avtopralnico. Tretji kamen, na katerem bo slonel razvoj občine, je razvoj turizma, vezan na širšo ponudbo aktivnosti na gradu Grad. Z znanim slovenskim podjetjem se dogovarjamo, da v delu gradu sofinancira ureditev hotelskih zmogljivosti in dodatne turistične ponudbe, kar bi v grad in občino pritegnila večji, predvsem pa stalnejši segment gostov. Ob tem seveda želimo, da bi se v dopolnilno ponudbo za turiste vključilo čim več domačinov. Ob zdravju, zaposlitvah in podjetništvu želimo, da bi občina ponudila tudi širšo možnost rekreacijskih aktivnosti, zato načrtujemo izgradnjo športno-rekre-acijskega kompleksa v bližini sedanjega nogometnega igrišča oz. ribnika. Načrtov in želja je več kot dovolj! Je pa res, da gre za dolgoročne načrte, ki bodo - po etapah - doseženi v več letih. A vseeno, spomnimo se ljudskega pregovora: »Vsaka pot se začne s prvim korakom«. Ge se za ta prvi korak ne odločimo, cilja ne bomo dosegli nikoli. Vaš župan Daniel KALAMAR CENJENI BRALCU V vašo družbo prihajamo v dopustniških poletnih dneh, ko bi moralo sonce in vročina ogreti dobršen del našega okolja. Pa ne vem, če bo ravno tako, vsaj ta trenutek, ko tole pišem, ne kaže nič takega. Lansko leto smo si na veliko nabavljali predrage klimatske naprave, letos pa se zavijamo v topla oblačila in željno stegujemo roke za redkimi sončnimi žarki. Se vedno smo bolj ali manj oblečeni v spomladanska oblačila, pa tudi kakšne vročice na naših kopališčih ni slutiti. Koliko bolj smo lani hrepeneli po kapljicah dežja, toliko bolj si želimo teden, ko bi vsaj nekaj dni zapovrstjo zaslutili pasjo vročino. Upam, da se bolje godi našim dopustnikom na morju, ki si - če že zaradi drugega ne — vročino in žgoče sonce zaslužijo zaradi cen, ki kraljujejo ob naši in hrvaški obali. Vreme je torej spet poskrbelo, da je v tokratnih dneh glavna tema pogovora. In tudi grešni kozel za vse, kar se neprijetnega dogaja okoli nas. Če nas boli glava, se slabo počutimo, smo razdražljivi, brezvoljni... Vreme je v bistvu idealna stvar za vse vrste izgovorov. Uredništvu našega glasila sicer izgovora za naše nedelo ni uspelo najti, kajti v občini se je dogajalo veliko zanimivega, kar smo morali obelodaniti pred občinskim praznikom, ki je pred vrati. Praznovanja so v bistvu priložnost, da se družno sprehodimo po prehojeni poti, se spomnimo uspešnih in neuspešnih trenutkov in hkrati kujemo načrte za prihodnost. Upamo, da vam bo tudi pričujoče glasilo vsaj delno predstavilo aktivnosti in delo naših ljudi in krajev v preteklih mesecih. Kot že nekaj let zapored pa je občinski praznik tudi priložnost za to, da se nekaterim posameznikom oziroma skupnostim izkaže posebno priznanje za njihov doprinos za dobrobit naše občine. Ne prezrite letošnjih občinskih nagrajencev! Sproščujoče poletje in čim manj deževnih dni ob prebiranju našega glasila vam želim. Glavna in odgovorna urednica Marjanca FERKO OMAHEN 3 Grad GRAD GRAD OTVORITEV ČRNE KUHINJE NA GRADU GRAD Na gradu Grad obstaja prostor, kjer je v preteklosti, verjetno do konca 19. stoletja, delovala t.i. črna kuhinja — prostor za pripravo hrane. Središčni del prostora je bilo ognjišče, nad njim pa kotlič, v katerem se je pripravljala hrana. Poleg tega so ime- li še eno ali več posod za pripravo jedi v samem pepelu oz. žerjavici. V istem prostoru so bile tudi mize, ponavadi iz masivnega lesa, na katerih so hrano postregli, okrog pa klopi — na gradu obložene z ovčjo kožo — na katerih so sedeli. V istem prostoru Moravske Toplice; Vinotoč Jani Er-niša, Suhi Vrh; Gostilna Marič, Se-beborci; Španova domačija, Moščan-ci; Vinska klet Lunežnik, Gornji Petrovci. Vse povabljene goste je očarala bogato obložena miza domačih goričkih dobrot, ki so jo pripravili Črna kuhinja na gradu Grad. Črna kuhinja v stari kmečki hiši. Bogato obložene mize domačih dobrot. je bil tudi eden ali več regalov za shranjevanje posode, katera je bila ponavadi lončena. Prostor, kjer bomo prikazovali nekdanjo črno kuhinjo, je arhitektonsko obnovljen, v prostoru so urejeni električna in vodovodna napeljava ter odtoki. Opremljen je z osnovnim pohištvom - mizami, regali in klopmi, posodo za pripravo in strežbo hrane, jedilnim priborom in namiznimi prti. Pripravljen je promocijski material, ki promovira črno kuhinjo, in jedilni list, katerega priloga so recepti za pripravo tradicionalnih jedi, in letaki, na katerem so predstavljeni ponudniki, ki so se vključili v skupno tradicionalno ponudbo kulinarike v Krajinskem parku Goričko. V soboto, 22. maja 2004, je bila uradna otvoritev črne kuhinje s podelitvijo zahvalnih plaket ponudnikom goričke kulinarike. Ponudniki goričke kuhinje so: Okrepčevalnica Pri veseli Goričanki, Radovci; Okrepčevalnica Na cerkvenem bregu, Bodonci; Gostilna Jelenov hram, Bez-novci; Okrepčevalnica Flegar, Ger-linci; Turistična kmetija Flisar, ponudniki. Gostje so se po pokušnji lahko zavrteli ob zvokih ansambla Atlanta. Kljub slabemu in mrzlemu vremenu je prireditev uspela in črna kuhinja je bila predana svojemu namenu. Edina ponudnica domače kulinarike v naši občini, Okrepčevalnica »Pri veseli Goričanki«, Radovci. Grad grad grad___ PRVO MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-fiRSEG Vino in kultura že od nekdaj povezujeta ljudi, posebej še na obmejnih območjih. Z vstopom Slovenije in Madžarske v EU in ustanovitvijo Krajinskega parka Goričko nastaja možnost večjega vsestranskega sožitja in sodelovanja, kakor tudi pozitivne konkurence. Tudi vinogradniki in vinarji ne želijo biti izjema. S ciljem pod enakimi pogoji primerjati kakovost vin iz treh različnih držav je Društvo vinogradnikov Goričko organiziralo prvo mednarodno ocenjevanje vin z območij sosednjih dežel, ki mejijo na Krajinski park Goričko in so naravovarstveno usmerjena. Ocenjevanje je potekalo 25. maja 2004 v prostorih Javnega zavoda Krajinski park Goričko na gradu Grad. Ocenjevanje je opravila šestčlanska komisija, sestavljena iz štirih članov iz Republike Slovenije, enega člana iz Republike Avstrije in enega člana iz Republike Madžarske. Na ocenjevanju je bilo prijavljenih 107 vzorcev vin, od tega 87 vzorcev vin normalne trgatve, 6 vzorcev vin pozne trgatve, 2 vzorca vin izbora, 4 vzorci vin jagodnega izbora, 6 vzorcev vin ledenega vina in 2 vzorca vin suhega jagodnega izbora. Tako je bilo 76 vzorcev vin iz Republike Slovenije, 26 vzorcev vin iz Republike Avstrije in 5 vzorcev vin iz Republike Madžarske. Glede geografskega porekla sodelujočih vinogradnikov so bila na območju Slovenije vina iz območja Krajinskega parka Goričko z občinami: Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Salovci, na območju Avstrije iz parka Raab, JV Štajerska, na območju Madžarske pa iz Nemzeti, park Orseg, in vinorodnega območja Koszeg-Vashegy. Razglasitev rezultatov ocenjevanja vin in podelitev odličij, nazivov prvakov in šampionov je bila v nedeljo, 27. junija 2004, v murskosoboškem gradu v okviru Soboških dnevov. Podeljeno je bilo 9 velikih zlatih medalj, 42 zlatih medalj, 50 srebrnih medalj. Naziv prvak so dobili: za sorto laški rizling 2003 pridelovalec Matija Gjerkeš; za sorto beli pinot 2003 pridelovalec Franc Zelko; za sorto chardonnay 2003 pridelovalec Vinogradništvo Kovač; za sorto renski rizling 2003 pridelovalec Martin Kociper; za sorto sauvignon 2003 pridelovalec Alojz Marič. Naziv šampion kat. I. so dobili: za sorto sivi pinot 2003 pridelovalec Jože Puhan; za sorto muškat otonel 2003 pridelovalec Jože Šumak; za sorto sauvignon 2003 pridelovalec Vinogradništvo Kovač; za sorto traminec 2003 pridelovalec Martin Šumak. Naziv šampion kat. III. je dobil za sorto modri pinot 2003 pridelovalec Vinarium - Franc Puhan in naziv šampion kat. IV. za sorto sauvignon ledeno vino 1996 pridelovalec Ernest Novak. Nagrade je podelil Daniel Kalamar, v. d. direktorja Javnega zavoda KP Goričko. Zupan Daniel Kalamar je podelil priznanja najboljšim vinogradnikom. VINOTEKA NA GRADU GRAD V okrogli kleti je urejena vinoteka, ki ponuja gorička vina domačih pridelovalcev in vina treh dežel oziroma vina iz Trideželnega parka Goričko-Raab-Orseg, ki so bila najvišje ocenjena na Prvem mednarodnem ocenjevanju vin Trideželnega parka na gradu Grad. V vinoteki lahko ta vina pokušate in jih tudi kupite. Lidija KRPIC Lidija KRPIC GRAD GRAD Grad POZNOGOTSKI PORTAL NA GRADU Pri zadnjih gradbenih delih na gradu se je pokazal zelo lep poznogotski portal (14. stoletje) s poteznimi mrežastimi vrati, ki je po ocenah strokovnjakov edini takšen, v celoti ohranjeni portal, v Sloveniji. Ta najdba uvršča grad tudi po ohranjeni arhitekturi, ne samo po velikosti, med bisere slovenske zgodovine. Vrata bodo v celoti izkopali in rekonstruirali v prvotni podobi. Poleg vrat se na desni strani ob skali zarisujejo zelo lepe visoke arkade, ki jih bodo prav tako obnovili. Grad kaže, da so bili njegovi lastniki zelo bogati, kajti podoben portal in arkadno dvorišče ima v neposredni bližini le še kraljevska palača v Estragomu na Madžarskem. Daniel KALAMAR PALACIJ Grad OBČINSKI nagrajenci NAJ KOLEKTIV LETA 2004 ZDRAVSTVENA POSTAJA GRAD Občinski svet Občine Grad je na zadnji redni seji Občinskega sveta za naj kolektiv v letošnjem letu imenoval kolektiv Zdravstvene postaje Grad. To je kolektiv, ki skrbi za naše zdravje in dobro počutje v okolici, kjer delamo in prebivamo. Skrbi za vse, od naših najmlajših pa do najstarejših občanov. Za naše zdravje skrbijo dva zdravnika, vodja Zdravstvene postaje, Srboljub Gurčič, dr. med., in Martin Pečnik, dr. med., ter tri medicinske sestre, Marija Kisi-lak, Darinka Moršič in pripravnica Lidija Stivan. Organizirana je tudi patronažna služba, katero opravljajo Darinka Bauer, Ema Bunderla in Nataša Jelenovec Ferko. Za vedno čisto in urejeno stavbo ter okolico pa skrbita hišnik, Jožef Bauer, in čistilka, Anica Kerec. Zdravstvena postaja Grad je bila zgrajena 1968 leta ter je bila za vas Grad in okoliške vasi zelo pomembna pridobitev. V njej sta v začetku delovali tudi otroška posvetovalnica in zobozdravstvena ordinacija, slednja se je pred časom privatizirala. Zdravstvena postaja se je vsa ta leta posodabljala in razvijala. Urejen je bil dostop za rešilna vozila. V lanskem letu pa smo začeli s fazno obnovo celotne zgradbe. Najprej smo obnovili sanitarije, saj od zgraditve objekta sploh še niso bile obnovljene. V letošnjem letu bo prenovljena čakalnica za paciente. V naslednjem letu, letu 2005, pa želimo zamenjati Vodja Zdravstvene postaje, Srboljub Curčič, dr. med. Zdravnik, Martin Pečnik, dr. med. kritino in dozidati garažo za dve medicinski vozili. V letu 2006 bomo zamenjali vsa okna in vrata ter leta 2007 zaključili z obnovo fasade. Zdravstvena postaja se opremlja tudi z novo in sodobnejšo opremo za nudenje hitre medicinske pomoči. Za obnovo zdravstvene postaje smo pridobili sredstva iz sofinanciranja investicij v zdravstvu na primarni ravni Ministrstva za zdravje. Naj kolektivu želimo tudi v prihodnje veliko uspeha. Lidija KRPIC Skupinski posnetek zaposlenih v Zdravstveni postaji Grad. ODLIČNJAKI VSEH 8 RAZREDOV Čestitamo! Tadeja FORJANIČ, Jasna MERKLIN, Katarina KIKEC, Jasna FERKO, Motovilci Ha Motovilci 3 Motovilci 41 Radovci 74 1__ OBČINSKI NAGRAJENCI Grad OCENJEVANJE NAJLEPŠE UREJENE OKOLICE DOMAČIJ IN BALKONOV V OBČINI GRAD V okviru občinskega praznika smo letos že četrtič izbirali naj domačijo v naši občini in drugo leto naj balkon leta 2004. Na podlagi predlogov smo opravili zahtevno delo, saj smo ocenili 46 domačij in balkonov. Ob tem smo bili pozorni predvsem na tiste detajle, ki ohranjajo našo značilno goričko arhitekturo in vgradnjo naravnih materialov v okolje in prostor, da se ohranja primerna okolica, kot so stari sadovnjaki, lesene ograje, brajde in da je okrog domačij čim manj nenaravnih materialov. Opazili smo, da se tega naši občani vse bolj zavedajo in tako smo seveda pri izbiri upoštevali ta merila. Ocenjevali smo ograje, dvorišče, pozorni smo bili na rastline, vodnjake ter na urejenost, pospravljenost in čistočo dvorišč. Ocenjevali smo tudi zelenjavni vrt, sadno drevje ob hiši ter bivalne prostore na prostem, brajde in ostalo, kot tudi vključevanje celotne domačije v širše okolje in prostor. lOb tem je seveda zelo pomembno, da se ohranjajo stare domačije, ki iz dneva v dan izginjajo, vendar jih je še nekaj ohranjenih in za nekaj teh so se občani odločili, da jih obnavljajo in jim poskušajo vrniti nekdanji videz. Jože Ferko, Vidonci 32 Jože SEVER, predsednik ocenjevalne komisije Pri izbiri naj balkona smo upoštevali: vizualno obliko balkona in njegovo vključevanje v okolje; ograjo ter vrsto cvetja (ali je to domače avtohtono cvetje ali kaj drugega); bili smo posebej pozorni na to, da je balkon čim bolj naraven in urejen, ter da so uporabljeni naravni materiali. Tako smo ob seštevanju točk v obeh kategorijah prišli do tesnih rezultatov. Svoje delo smo opravili korektno in odgovorno. Vsem vam, ki ste sodelovali v ocenjevanju, se v imenu komisije zahvaljujem za vaš sprejem na vaših domovih in pripravljenost za sodelovanje. Vsem nagrajenim pa v imenu ocenjevalne komisije iskreno čestitam. | Nagrajenci za naj domačijo: 1. Franc in Viktorija KRPIC, Grad 75 2. Štefan DERVARIČ, Radovci 1 3. -4. Leopold KUZMIČ, Motovilci 11 3.-4. Jože FERKO, Vidonci 32 | Nagrajenci za naj balkon: 1. Družina NEMET-PANČOR, Kruplivnik 18 2. Zvonimir KOLMANKO, Motovilci 3/a 3. Jože POTOČNIK, Dolnji Slaveči 154 Družina Nemet-Pančor, Kruplivnik 18 Zvonimir Kolmanko, Motovilci 3!a Jože Potočnik, Dolnji Slaveči 154 Grad 8 ŠOLA DEJAVNOSTI MLADIH TEHNIKOV IN FIZIKOV V ŠOLSKEM LETU 2003/04 Dejavnosti so se odvijale v okviru lončarskega krožka, tehniškega krožka ter individualnega dela s posamezniki pri fiziki. V okviru lončarskega krožka smo z učenci nadaljevali delo prejšnjih let. Skupina učencev, ki je letos prvič obiskovala krožek, je spoznavala lastnosti gline in možnosti uporabe tega materiala v različnih izraznih načinih. Učenci so se naučili pripraviti glino in modelirati s svaljki in ploščicami. Svoje sposobnosti so dokazali pri izdelavi posode za božično žito. Na lončarskem vretenu so ustvarjali učenci, ki se že več let srečujejo z glino v okviru krožka. Čez leto so nastajali zanimivi izdelki, katere smo razstavljali v prostorih šole. Da bi se prepričali o kvaliteti izdelkov, smo kolekcijo, katero je predstavljal Igor Recek, predstavili širši javnosti na Regijskem srečanju mladih tehnikov, ki ga organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo. Kolekcija je prejela srebrno priznanje in bila izbrana za razstavo na Državnem srečanju mladih tehnikov v Hrastniku. Strokovna komisija je kolekciji lončarskih izdelkov dodelila bronasto priznanje. Učenca Goran V krožek je bilo vključenih devet-učenk. Naštudirali smo igro M. Dekleve, Zveza diamantnega čuka. Premierno smo se predstavili ob slovenskem kulturnem prazniku, marca pa smo se udeležili območnega srečanja dramskih skupin v Murski Soboti. Območno izpostavo Murska Sobota smo zastopali na medobmoč- Farič in Timi Gomboc sta se udeležila mednarodnega tabora. Lončarstvo nekoč in danes, katerega organizira OS Puconci v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kultura v Pečarovcih, od 28. junija do 2. julija 2004. Tehniški krožek je bil na šoli organiziran z namenom, da bi učencem nudili več tehničnih vsebin, kot jih ponuja učni načrt. Vsebina dela pri krožku je bila zelo raznolika. Učenci so spoznavali osnove klasične in digitalne fotografije ter s fotoaparatom spremljali dogajanja na šoli. Spoznali so osnove ra-diogoniometriranja, obdelovali lesna gradiva in konstruirali s pomočjo računalnika. Goran Farič in Uroš Potočnik sta v radiogoniome-triranju na Regijskem srečanju mladih tehnikov osvojila 1. in 2. mesto. Na regijskem srečanju mladih tehnikov je bil uspešen tudi Timi Gomboc, ki je v panogi izdelave tehnične dokumentacije s pomočjo računalnika dosegel 3. mesto. V okviru pouka fizike smo se odločili za individualno dodatno delo s Tadejo Forjanič, Katarino Kikec in Jasno Ferko. Pri učenkah je bilo zaznati, da jih fizikalne vsebine še posebej zanimajo, tako da nem srečanju dramskih skupin, ki je letos potekalo prav tako v Murski Soboti. Pri delu smo uživali in upamo, da so uživali tudi gledalci. Udeležili smo se tudi srečanja mladih recitatorjev na Ptuju, kjer je učenka Jasna Merklin dobila priznanje Župančičeve frulice. Marija ŠTESL smo z našim delom skušali poglobljeno obravnavati določene fizikalne probleme. Izvedli smo nekaj zahtevnejših fizikalnih poskusov, opravili meritve in jih matematično razložili. Reševali smo težje fizikalne naloge in se tako pripravljali na tekmovanje za Stefanova priznanja. Tako so na šolskem tekmovanju iz fizike osvojile bronasto Stefanovo priznanje Tadeja Forjanič, Jasna Ferko in Katarina Kikec. Tadeja Forjanič in Katarina Kikec sta osvojili tudi srebrno Stefanovo priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike v Beltincih. Karel ŠALAMON SLOVENŠČINA V ŠOLSKEM LETU 2003/2004 Jeseni je OS Miška Kranjca iz Velike Polane razpisala kviz na temo Miško Kranjec in mali ljudje. Učencem sem predstavila razpis in takoj so bili za to, da pobliže spoznajo življenje in delo našega rojaka Miška Kranjca. Udeležili smo se torej kviza in zasedli 3. mesto. Sodelovali smo tudi na literarnem natečaju proznih del, kjer je učenka Jasna Merklin osvojila 2. mesto. Tudi v tem šolskem letu smo se pripravljali na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 13 učencev, 4 učenke so osvojile bronasto priznanje. Vse te učenke so sodelovale tudi na drugih predmetnih tekmovanjih, zato je bilo delo zelo težko. Srebrnih in zlatih priznanj nam letos ni uspelo osvojiti, smo pa uživali ob raziskovanju »kriminala«. Mariia ŠTESL DELOVANJE DRAMSKEGA KROŽKA NA OŠ GRAD V ŠOLSKEM LETU 2003/2004 9 šola Grad POROČILO 0 DELU PROMETNEGA KROŽKA NA OŠ GRAD V prometnem krožku je aktivno in sorazmerno uspešno delovalo 20 učencev od 4. do 8. razreda. Program smo realizirali v strnjenih urah v popoldanskem času. Učenci so se učili prometno teorijo, vadili spretnostno vožnjo na posebnem poligonu ob šoli in vadili pravilno vožnjo po prometnih površinah v Murski Soboti. Po končanem pouku smo izvedli tekmovanja. Na šolskem tekmova- nju smo dobili ekipo šole za regijsko tekmovanje — s kolesom in mopedom. Učenec — tekmovalec — kolesar Sašo Kuzmič je na regijskem tekmovanju KAJ VEŠ O PROMETU v Murski Soboti dosegel 2. mesto in se s tem uvrstil na državno tekmovanje v Luciji. Razvrstitev ostalih štirih kolesarjev je bila naslednja: 11., 12., 22. in 25. mesto. Med mopedisti so v Murski Soboti dosegli: Alen Sinic 1. mesto, Štefan Bunderla 2. mesto in Dejan Fujs 5. mesto. Prva dva sta se uvrstila in se tudi udeležila državnega tovrstnega tekmovanja v Luciji. Na državnem tekmovanju je kolesar Sašo Kuzmič dosegel 19. mesto od 61 tekmovalcev, mopedist Alen Sinic je dosegel 3. mesto od 26 tekmovalcev, Štefan Bunderla pa ni bil uvrščen. Aleksander LUTHAR OČIŠČEVALNA AKCIJA NA OS GRAD 22. april obeležujemo kot svetovni dan Zemlje. Ob tem dnevu na šoli že vrsto let organiziramo očiščevalno akcijo. Tudi letos smo jo izvedli ob lepem sončnem vremenu. Razporedili smo se po različnih smereh in se dela resno lotili. V treh urah so se v naših vrečah nabirali raznovrstni odpadki, vreče so se zelo hitro polnile. Marsikomu med nami se je utrnilo vprašanje, kako je to mogoče, saj nam vendar odpadke mesečno odvažajo. Za odvoz nabranih odpadkov je poskrbela občina Grad. Velika želja učencev in delavcev šole je, da bi odpadki končali na za to določenem mestu, ne pa v lepem naravnem okolju. Amalija SUKIČ vsi telimo uveli v cislem okolju, vsak naj počili POSEŽEMO LE S SKUPu/Mj pred s vojjmpraao |i ■k ,, - MOČMI iifgN|g|| pa bo naredil veliki Mia čislo naravo Egi 5VETOVtJim ZEMLJE vnnoqe raslliaske in živalske vrsle sohumrk-preveč'sajjh lovili uničevali njihova življenjska okolja industrija proizvaja ogromna količina strupenih km&Sp ki pridejo v zrak, vvodat v zemljo -zastrupljajo-‘komu nalne odplcdce, pesheitJi, uradna ‘-p>cj/Jut smetišča DIVJIM JE VAKEPILA ČLOVEKA JODA ČLOVEK (JE m£M*n>Jr/WM DIVJik/E, LAHKO Ji 'PMZMJE.SE K POROČILO 0 TEKMOVANJU IZ ZNANJA NEMŠKEGA JEZIKA Kot učitelj nemškega jezika na naši šoli sem se z učenci 8. razreda odzval tudi na razpisano tekmovanje osmošolcev iz nemškega jezika. Učenci so najprej tekmovali na stopnji - šolsko tekmovanje iz nemškega jezika za osmi razred osemletne osnovne šole. K tekmovanju so se prijavili vsi učenci razreda, eni — slabši — predvsem iz radovednosti, kaj zajema (zahteva) test. Na osnovi danih normativov so se trije učenci »plasirali« naprej na državno tekmovanje, ki je bilo meseca februarja v Murski Soboti. »Podlaga« za državno tekmovanje je bila predpisana knjiga, ki jo je vsak učenec dobil vsaj tri mesece vnaprej. Ker so omenjeno knjigo premalo dobro »prežvečili«, so bili na državnem tekmovanju tudi manj uspešni. Vsi trije: Matej Vogrinčič, Tadeja Forjanič in Jasna Merklin so prejeli bronasto priznanje. Vsi učenci od 5. do 8. razreda pa so sodelovali tudi v razpisanem tekmovanju EPI LESEPREIS (nemška bralna značka). V tem tekmovanju so bili dokaj uspešni. Vsi tekmovalci so prejeli priponko, velik odstotek jih je dobil priznanje in lepo število tudi nagrado - koristno knjigo v nemškem jeziku. S tem uspehom sem zelo zadovoljen. Aleksander LUTHAR PODELITEV ZAKRAMENTA SV. BIRME V CERKVI MARIJE VNEBOVZETE PRI GRADU Grad V nedeljo, 27. junija, je bil v župnijski cerkvi pri Gradu letošnjim birmancem slovesno podeljen zakrament sv. birme. Slovesnost sv. birme je bila nazadnje pred štirimi leti, leta 2000. Letošnji birmanci so bili veroučenci iz dveh sedmih razredov in osmega razreda osnovne šole. Celo veroučno šolsko leto so se vneto pripravljali na sprejem darov sv. Duha. Ob letošnjem sv. misijonu so se skupaj z njimi pripravljali tudi njihovi starši in tik pred praznično slovesnostjo ob devetdnevnici še skupaj z botri in ostalimi verniki. V času devetdnevni-ce, in sicer v sredo, 23. junija, je bila vizitacija in skušnje birmancev, ki jo je vodil pomožni škof — birmova-lec dr. Anton Stres. Po sv. maši istega dne je bilo še srečanje članov ZPS z gospodom škofom. V času vodenja devetdnevnice je bil domačemu župniku v pomoč br. dr. Gabrijel Recek OFM Cap. iz Kančevec. Slovesna sv. maša se je v nedeljo začela ob 10. uri s prazničnim vhodom v cerkev s pomožnim škofom dr. Antonom Stresom, dekanom Martinom Vorošem, upokojenim župnikom Ivanom Camplinom in domačim župnikom Stefanom Kuharjem ter letošnjimi birmanci, ki jih je bilo 54, in njihovimi botri. Slovesen vhod v cerkev je pozdravil domači cerkveni zvon ter cerkveni pevci s petjem. Pozdravno geslo birmancem na prazničnem slavoloku je bilo: »PRIDI, SVETI DUH«. Na začetku sv. maše je škofa najprej pozdravil tajnik ZPS Jože Volf. Slovesnost je lepo potekala ob škofovem nagovoru in pridigi, ki je poudarila pomembnosti vere, upanja in ljubezni ob prejemu zakramenta sv. birme v življenju mladih kristjanov in njihovi nadaljnji odločitvi za krščansko življenje. Vrhunec slovesnosti je bila podelitev zakramenta sv. birme birmancem s polaganjem rok škofa — bir-movalca in pesmijo »Pridi, sveti duh«. Ob koncu slovesne maše sta se birmanki Jasna in Katarina v imenu vseh birmancev zahvalili škofu za podarjene darove sv. Duha, domačemu župniku Stefanu Kuharju za pastoralno pripravo na prejem sv. birme ter s. Mirjam Ferčak za pripravo ob času sv. misijona, katehi-stinji Štefki Fujs in organistkam. V trajen spomin na praznično SV. BIRMA PRI GRADU slovesnost podelitve zakramenta sv. birme v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu bo birmancem poleg prejema darov sv. Duha ostala še spominska fotografija z gospodom škofom, domačim župnikom ter ostalimi gosti te slovesnosti. Štefka BOHAR 11 še pomnite... Grad POMEN IN VLOGA JEZIKA V EVROPSKI UNIJI V petek, 23. aprila 2004, se je v prostorih gradu Grad odvijala okrogla miza z naslovom POMEN IN VLOGA JEZIKA V EVROPSKI UNIJI. Razpravljalci so poskušali odgovoriti na izhodiščno vprašanje: »Ali gorički narod in jezik lahko ohranita svojo identiteto tudi v Evropi?« Po pozdravu župana Daniela Ka-lamarja so uvodne iztočnice podali dr. Marko Jesenšek, dr. Andrej Hozjan in Marjanca Ferko Omahen, prof., medtem ko je mag. Metka Fujs zaradi zadržanosti pripravila pisni povzetek o svojih raziskavah prekmurske zgodovine, njenih ljudi in njihovega življenja 20. stoletja. Dr. Andrej Hozjan je predstavil zgodovinski pregled Prekmurja od začetkov do danes in se ob tem dotaknil njegovih velikih osebnosti in njihovega dela. Ob njegovi slikoviti predstavitvi smo se udeleženci kar utapljali v preteklih časih in iskali vzporednice z nekaterimi današnjimi sodobnimi pojavi. Marjanca Ferko Omahen je primerjala Kuzmičev Nouvi zakon s sodobnim prekmurskim narečjem. Slo je za primerjavo razvoja jezika glavnega pisatelja prekmurskih evangeličanov, Stefana Kuzmiča, kot ga je uporabljal v prevodu celotnega No-uvoga zakona leta 1771, z današnjim goričkim govorom. Pri časovnem razmaku več kot 230 let je bilo najti marsikaj zanimivega, na besediščni ravni predvsem popolno izginotje nekaterih besed in pojav novih. Dr. Marko Jesenšek se je ustavil predvsem pri prekmurskih piscih in opredelil njihov pomen za nadaljnje jezikovne premike. Veliko časa je namenil Miklošu Kuzmiču, pomembnemu katoliškemu pisatelju, rojenemu na Kukojci, katerega 200-letnico smrti obhajamo letos. Prisotnim pa je postavil provokativno vprašanje: »Se bo slovenski jezik go- voril tudi čez 200 let?« Zanimiva razprava je odpirala nove poglede in odstirala vedno zanimivejša spoznanja o jeziku kot živem organizmu, ki živi in se spreminja vzporedno s človeškim življenjem. Ge ga bomo ohranili in prenašali na prihodnje rodove, pa je odvisno predvsem od nas samih, od naše ljubezni do svojega maternega jezika in zavzetosti, da ga ponosno uporabljamo tudi v Evropi združenih narodov. Marjanca FERKO OMAHEN MED V PREHRANI Zavod za zdravstveno varstvo je v mesecu decembru razpisal natečaj MED V PREHRANI, na katerega smo se prijavile učenke 7. razreda devetletke. Izdelati je bilo potrebno poster o uporabi medu v prehrani. Naloge smo se lotile z vso resnostjo, saj smo iskale podatke pri čebelarju Alojzu Sukič, v različnih brošurah, na internetu. Zbirale smo tudi recepte. Posterji so bili razstavljeni v prostorih kmetijske šole v Rakičanu 27. maja. V kratkem kulturnem programu so nam podelili priznanja, potem pa je sledila degustacija jedi in pijač iz medu ter ogled zeliščnega vrta, čebelnjaka in okušanje različnih vrst medu. Učenke 7. razreda z mentorico Amalijo SUKIČ Grad INVESTICIJE NAKUP GASILSKEGA AVTOMOBILA PGD Radovci navezuje stike sodelovanja tudi z gasilskimi društvi izven meja naše države. Tako so v mesecu aprilu navezali stike tudi z gasilskim društvom Fering iz Avstrije. V dogovoru z njimi se je naše gasilsko društvo odločilo tudi za nakup specialnega gasilskega vozila, 4.000 1 cisterne z vso opremo za gašenje. Tako so 5. 5. 2004 s sklenitvijo pogodbe in ureditvijo vse potrebne ostale dokumentacije radovski gasilci postali bogatejši za še eno nujno potrebno pridobitev. Za kupljeno vozilo so morali odšteti 10.000 evrov lastnih sredstev iz delovanja društva. Kljub temu da bo uraden prevzem gasilskega vozila še sledil, pa so pomembno pridobitev proslavili z vaškim piknikom, katerega so se udeležili tudi avstrijski gasilci. Jože SEVER Suzana FARIČ POMEMBNA PRIDOBITEV ZA GASILCE IN KRAJANE VASI KOVAČEVO Po večletnih prizadevanjih za zamenjavo in nabavo večje motorne črpalke nam je končno uspelo. Za novo črpalko je bilo treba zbrati 2.980.000 tolarjev, kar za našo majhno vas ni tako enostavno. Gasilci in krajani smo se organizirali in izpeljali nabiralno akcijo po vaseh v občini Grad. Zbrali smo polovico sredstev, preostali del pa bomo v dogovoru s predsednikom in svetnikom g. Dervaričem črpali iz vaške blagajne. Nabavili smo črpalko znamke Ziegler ultra power, ker je sodobna in ima zelo dobre karakteristike. Poga- nja jo motor vw polo, največja kapaciteta črpalke pa je 2150 litrov v minuti. Črpalka je robustno in zelo kvalitetno narejena, tehta pa dobrih 189 kg. To črpalko z opremo za požar nam je priskrbelo podjetje Gasilska oprema iz Ljubljane. Pri prevzemu smo sodelovali vsi in jo tudi preizkusili ter se prepričali o njeni sposobnostmi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali s prostovoljnimi prispevki. Štefan GJERGJEK GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL VASI MOTOVILCI Do zaključka redakcije, žal, nismo uspeli dobiti obljubljenega besedila. Urednica , V INVESTICIJE / SE POMNITE... Grad ASFALTIRANA CESTA NA DOLNJIH SLAVEČIH PRIPRAVE CEST ZA ASFALTIRANJE V KOVAČEVCIH Zaradi slabega vremena so stroji zabrneli nekoliko pozno, a zato bolj veselo. Začeli so se delati izkopi na Žekšovi in Bašovi cesti, zaradi že prej dobre podlage pa se bo pripravila še Corova cesta.Vsi ti odseki merijo v skupni dolžini 300 metrov. Skupno bo tako pripravljeno 1200 metrov cestišč za asfaltiranje v jesenskem času. Štefan GJERGJEK Cesta, ki pelje v »Olabe«, je bila pred leti komaj prevozna. Letos pa je dobila popolnoma novo podobo. V lanskem letu je bil na tej relaciji zgrajen vodovod. Zaradi lažjega dostopa do vode se je pojavila želja, da se ta odcep ceste tudi asfaltira. Ta potreba je bila še posebej močna v lanskem zelo sušnem letu, ko smo bili bitko za vodo. Kljub nasprotovanju nekaterih posameznikov so se začela zemeljska dela. Cesta s skupno dolžino 804 m, navožena z gramozom, je počakala čez zimo in se dobro utrdila. Spo- mladi je sledil drugi navoz in seveda asfaltiranje. Uredile so se še bankine in obcestni jarki. Kompletna investicija je znesla 6.6 milijonov SIT. Asfalt, v vrednosti 4.986.000,00 SIT, se je pokril z občinskimi sredstvi, ostali stroški pa so bremenili vaško blagajno. S prostovoljnimi prispevki posameznih gospodinjstev (prispevalo jih je 37) se je zbralo 426.000,00 SIT sredstev. 339.000,00 SIT je stala ureditev bankin in jarkov. Dela je izvajalo Cestno podjetje Murska Sobota. Slavica POTOČNIK NOGOMETNI TURNIR NA DOLNJIH SLAVEČIH V nedeljo, 25. 7. 2004, je bilo SRD Dolnji Slaveči prireditelj občinskega turnirja v malem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip oz društev iz celotne občine Grad. Turnir se je odvijal na novem igrišču na Dolnjih Slavečih v prijetnem, ne prevročem vremenu. Odigranih je bilo veliko tekem, na koncu pa so se najbolje izkazale naslednje ekipe: 1. Gračka pomlad, 2. NK Grad, 3. ŠD Vidonci. Prve tri ekipe so prejele pokale, ostale pa priznanja za sodelovanje. Ekipa Gračke pomladi je že drugič zapored prejela še prehodni pokal Občine Grad. Za popestritev turnirja so poskrbele ženske oz. dekleta iz PEŠKI društva Motovilci in ŠRD Dolnji Slaveči, ki so se prav tako pomerile v »žogobrcu«. Poleg nekaj zgrešenih udarcev je domačinkam vseeno uspelo zadeti zmagovalni gol. Prireditev si je ogledalo veliko število obiskovalcev. Slavica Potočnik 3. TRADICIONALNI POHOD PO MOTOVILCIH KRESOVANJE OB 1. MAJU V KRUPLIVNIKU Tudi letos je društvo »Peški« Mo-tovilci pristopilo k izvedbi že tretjega pohoda po Motovilcih. Proga je bila dolga cca. 7 km in precej razgibana. Vreme nam je sicer rahlo ponagajalo, a kljub temu je bila udeležba številčna, saj je bilo kar 170 pohodnikov. Na posameznih postajališčih smo poskrbeli za manjše prigrizke in napitke, tako da so se pohodniki lahko za kratek čas odpočili in okrepčali. Namen pohoda je bil predvsem rekreacija, sprostitev in druženje, kajti to nam vsekakor vse bolj primanjkuje. Mar ne? Tatjana GRAH Grad ŠE POMNITE... Na predvečer 1. maja - ob vstopu Slovenije v EU smo tudi v Krupliv-niku praznovali. Ob vaško-gasilskem domu so gasilci, mladinci ter vaščani dan pred praznikom dela postavili tradicionalni mlaj. Ko se je stemnilo, je bil zakurjen prvomajski kres, ki so ga pripravili mladinci in nekateri posamezniki. Ko se je grmada vej razgorela, smo zbrani obstopili ogenj ter v mi- slih modrovali, kaj nam bo dobrega prinesla Združena Evropa. Vaški odbor, PGD Kruplivnik ter Društvo žena in deklet pa so poskrbeli, da nam je bilo vsaj tisti večer lepo. Ob dobro obloženi mizi z zabavno pesmijo domačih glasbenikov ter s humorja polnimi veselimi glavami smo vsaj tisti večer vstopili v obljubljeno Evropo - zastonj. Štefka BOHAR 15 ŠE POMNITE. Grad 19. TEK NA GRAD Državno prvenstvo v gorskih tekih pri Gradu. Kdo bi si upal to napovedati pred nekaj leti? Mislim, da takega junaka v našem mladem društvu ni. Vendar se je zgodilo in uspelo. 29. maja smo za razliko od lani in predlani pogledovali v nebo, kajti vreme je bilo kot celo pomlad tudi ta dan muhasto. Vendar je kljub nizkim temperaturam za ta čas le vzdržalo. Poleg državnega prvenstva v gorskih tekih — disciplina gor/dol je tekma štela tudi za Pokal Slovenije v gorskih tekih gor/dol, za Pokal Pomurja v rekreativnih tekih POM-P 2004, prvenstvo osnovnih in srednjih šol v gorskih tekih in izven konkurenčno tekmovanje Osnovne šole Grad — po razredih. Glede na širok spekter konkurenčnih tekov smo veliko pozornosti morali posvetiti dobri računalniški obdelavi podatkov, s katero se je izkazal naš računalniški mojster Gregor Bauer. Za osvežitev spomina izpred dveh let, ko smo v naši sredini gostili prvič gorske tekače Slovenije, naj povemo, da se gorski teki v osnovi delijo na »tek navkreber«, to je tek na gorski cilj, in »tek gor/dol«, kjer je proga krožna. Tipično za gorske teke pa je, da so prisotne bolj ali manj ekstremne višinske razlike. V našem primeru je bila višinska razlika mnogo manjša, kot so je vajeni gorski tekači, vendar pa v treh ponavljajočih se krogih in nenehnem menjavanju ritma, prav tako še tako pripravljenega tekača proga dodobra izčrpa. Za popestritev otvoritve prireditve so poskrbeli padalci Padalskega društva Murska Sobota, ki so prinesli slovensko in evropsko zastavo; še posebej smo ponosni, da sta bila med njimi domačin Denis Šeruga in skorajda domačinka Spela Sebjanič. Ob obeh zastavah in slovenski himni smo ob kratkem nagovoru župana, Daniela Kalamarja, delegata tekme AZS Sekcije za gorske teke, Marjana Kastelica in predsednice OO 19. teka na grad označili, da je državno prvenstvo uradno odprto. Otroci OS Grad, ki niso tekli v konkurenci, so med tem časom že opravili tekmovanje, na startu pa so nestrpno čakali otroci najnižjih kategorij, da se pomerijo, kdo je najboljši gorski tekač v državi. V veliko zadovoljstvo nam je, da je letošnje tekmovanje spremljalo tudi veliko število staršev, ki so vsekakor velika motivacija za otroke, ki so se borili z vsem srcem. Zmagovalci so bili vsi, ki so pritekli v cilj, žal pa vsem medalj nismo mogli podeliti, le trem najboljšim po posameznih kategorijah, ločeno za dečke in deklice. Za štart ob 16. uri so se pripravljali mladinci, mladinke, članice in veteranke, katere je čakala dolga proga, in sicer dvakrat 3 kilometre. Na tej, 6 km dolgi progi, smo za žensko konkurenco razpisali tudi rekord proge. Na tihem smo upali, da bo ostal nedotaknjen, vendar ni bilo tako. Mladinka Mateja Kosovelj iz ŠD Na-nos-Podnanos je dosegla rekord in seveda pobrala nagrado. Veliki tek, trije krogi in 9 km je čakal člane, veterane in starejše veterane. Naš stari znanec Jože Ceh iz AK Lenart mi je v pogovoru pred tekom povedal, da je prišel po naslov državnega prvaka in tudi po rekord proge, ki je bil prav tako razpisan za to najdaljšo progo. Športno sem mu to tudi želela in osvojil je oba, čeprav se mu je dobro upiral Mitja Kosovelj iz TK Kobarid. Po napornih tekih so tekmovalci potrebovali malce počitka, sodniška služba pa je pridno obdelovala rezultate, tako da smo slovesno podelitev opravili ob 19. uri. V konkurenci je tako skupaj teklo 208 tekmovalcev. Cel popoldan pa so naši zvesti pohodniki na pohodu po Gradu in Vidoncih občudovali lepo naravo in krepili svoje telo. Čeprav je bil to komaj drugi pohod, smo zabeležili 186 pohodnikov. Tudi društva Občine Grad so se odzvala našemu povabilu in vsem, katerih skupina je štela 15 in več pohodnikov, smo podelili spominski pokal. Za zaokrožitev prireditve smo izvedli še tradicionalni družinski tek, ki je tako rekoč »rdeča nit« priredi- tve, brez katere Tek na grad ne bi bil to, kar je. Po napetih in razburljivih tekih smo za vse obiskovalce pripravili tudi manj napet večer ob prijetni glasbi, ki je trajal v zgodnje jutranje ure. Tako smo zaključili 19. tek na grad, pred nami pa je naslednji z lepo okroglo številko 20. Kaj bomo pripravili naslednje leto, še ne vemo, vemo pa, da tek bo. Za konec naj v svojem imenu in v imenu Športnega društva Grad vsem, ki ste kakorkoli pomagali s svojim delom, prispevki in prisotnostjo na prireditvi, izrečem iskrena HVALA. Andreja CELEC 16 Grad ŠE POMNITE... UTRINKI Z IZLETA PO DOLENJSKI Vaščani Radovcev smo se v soboto, 5. 6. 2004, ob 6. uri zjutraj odpeljali na izlet, katerega je tudi letos organiziralo Športno društvo Radovci, ob pomoči PGD Radovci, za vse vaščane, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi prireditve Noč čarovnic. Zbralo se nas je okrog petdeset, tako da smo napolnili avtobus. Za dobro razpoloženje že na začetku poti pa je poskrbel harmonikar. Tokrat nas je pot vodila na Dolenjsko. Najprej smo se ustavili v najmanjšem in najstarejšem mestu na Slovenskem, Kostanjevici na Krki, kjer nas je počakala prijazna vodička in nam razkazala mesto. Nato smo si lahko ogledali cistercijanski samostan, kjer so stalne razstave slovenskih umetnikov. Tam smo se tudi okrepčali z dobrotami, ki so nam jih za na pot pripravile naše pridne vaščanke. Pot smo nadaljevali z ogledom samostana Pleterje, kjer smo se seznanili z življenjem za samostanskim obzidjem. Ogledali smo si muzej na pro- stem, ki prikazuje življenje na kmetiji v 19. stoletju; tu smo poskusili tudi pleterski cviček in medico. Nadaljevali smo pot proti Novemu mestu, ogledali smo si znamenitosti dolenjske prestolnice — stari del mesta in kapiteljsko cerkev s kripto, v mestnem muzeju pa smo si ogledali film o reki Krki. Odtod smo se odpeljali med vinograde, v vinsko klet na degustacijo pravega domačega cvička. Zadnji cilj izleta je bil grad Otočec. Po ogledu tega naravnega bisera smo se odpeljali na večerjo in počasi nadaljevali pot proti domu, polni lepih doživetij tega dne, kljub kislemu vremenu, ki nas je spremljalo celo pot. Upamo, da si tudi v naslednjem letu vzamemo čas zase in skupaj raziščemo še kakšen kotiček naše prelepe dežele. Jože SEVER OLDTIMERJI PRI NAS 'spomlad.m škili dnevih so grad Grad obiskali ljubitelji starodobnih vozil iz sosednje Avstrije, ki se združujejo v Moto klubu ve- teranov Fehring. Lidija KRPIC ■ iC m. 17 ŠE POMNITE... Grad OČIŠČEVALNA AKCIJA OBČINE GRAD Bograč je slastno zadišal. Po napornem delu je bograč prav teknil. ELEKTRO Inštalacije Boštjan Mihalič s.p. Kruplivnik 28 9264 Grad GSM: 051 223 073 Izvedba elektroinštalacij - strelovodi - telefonija računalniške mreže - domofoni - alarmi - videonadzor avtomatika - zasilna razsvetljava - klimatske naprave Namen spomladanske očiščevalne akcije je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce našega kraja, prispevati k ozaveščanju in s tem tudi h kakovosti življenja. Dejavnosti vseslovenskega projekta Moja dežela — lepa in gostoljubna so usmerjene v urejanje bivalnega okolja, podeželja, nabrežij potokov, jezer, rek in morja, gozdnega prostora, okolice prometnih poti. S spomladanskim urejanjem okolja tako želimo tudi delovno obeležiti svetovni dan voda, 22. marec, in dan zemlje, 22. april. Tudi očiščevalna akcija Občine Grad je prispevala k urejenemu, čistemu in prijaznemu okolju. Z aktivno vlogo vsakega posameznika pa se vzpostavlja tudi odgovornejši odnos do narave, človekovega okolja in nenazadnje tudi do turizma oziroma turistične dejavnosti in razvoja. Očiščevalna akcija Občine Grad je potekala v soboto, 24. aprila 2004, na celotnem območju Občine Grad. V akciji je sodelovalo 14 društev iz občine in okrog 200 ljudi. Kljub slabemu deževnemu vremenu je bilo nabrano 2.640 kilogramov smeti. Vsi udeleženci akcije so bili ob zaključku akcije pogoščeni v grajskem parku z bogračem, katerega so pripravili lovci. Prva tri najbolj aktivna društva, ki so nabrala največ smeti, pa so bila nagrajena z nogometnimi žogami. Prva očiščevalna akcija je uspela. Upamo pa, da bomo naslednja leta vsi občani prispevali k lepši, čistejši in urejeni okolici ter sodelovali v akciji. e-mail: mihalicp@volja.net Lidija KRPIC 18 Grad ŠE POMNITE... SREČANJE MED UPRAVO OBČINE IN POLICIJSKO UPRAVO Evropski prvaki 2004. Policijska uprava Gornji Petrovci je v lanskem letu pomagala pri izvedbi prireditve »Noč čarovnic 2003«. V zahvalo in spodbudo za pomoč v naprej je Občinska uprava organizirala srečanje med policisti in svetniki ter upravo občine. Družabno srečanje je potekalo 4. junija 2004 v CT Vidonci. Najprej je bila odigrana nogometna tekma med Policijo in svetniki Občine Grad. Zmagali so svetniki s 3:1, ampak le ob spodbudnem navijanju navijačev, ki so jih skozi celo tekmo spodbujali k zmagi. Po tekmi so se vsi zbrani okrepčali z jedmi z žara in pijačo ter poklepetali v prijetni družbi. Izražena je bila želja po še podobnih srečanjih. „ ’ Lidija KRPIC ŠPORTNO IGRIŠČE IN SLAČILNICE V VIDONCIH SD Vidonci je dokaj mlado športno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1996. Društvo vključuje približno 50 članov, in sicer od najmlajših letnikov ter vse do najstarejših. Da bi si ustvarili pogoje za druženje, igro in zabavo, so si pred petimi leti zastavili strateški projekt. Projekt obsega izgradnjo igrišča za mali nogomet na travi, izgradnjo namenskega objekta (slačilnice in mladinska soba) ter izgradnjo otroškega igrišča. V svojih osmih letih delovanja jim je projekt v večini uspelo realizirati in že uspešno služi svojemu namenu. Otvoritev igrišča in slačilnic je bila izvedena v okviru občinskih dni, in sicer 31. julija 2004. Prireditev je potekala ob udeležbi nogometnega kluba z Dunaja, občinskih funkcionarjev Občine Grad, ekipe zdravnikov bolnice Rakičan ter ekipe veteranov NK MURA. Pripravili so kratek kulturni program, temu pa je sledil turnir, na katerem so sodelovale navedene ekipe. Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo. Mateja FERKO V GORICANKA KALAMAR TRDKOVA d.o.o. PRAZNUJE 15 LET 15__ PREDSTAVLJAMO VAM Trgovsko podjetje Goričanka Kalamar Trdkova d.o.o. letos praznuje 15 let delovanja. In ker njihova trgovska dejavnost poteka tudi pri Gradu kot PE Grad gradbeni in PE Market TUŠ GRAD, je prav, da jih predstavimo. 22. julija 1989 sta Irena in Srečko Kalamar med prvimi v Pomurju odprla zasebno prodajalno z mešanim blagom v Trdkovi, kjer je še sedaj sedež podjetja. Sprva je podjetje delovalo kot s.p., že naslednje leto pa je bilo ustanovljeno Trgovsko podjetje Goričanka d.o.o.. Od prvega leta poslovanja sledijo potrebam domačega človeka in prilagajajo ter širijo zalogo blaga. V letih 1990—1993 so se posvečali tudi veleprodajni dejavnosti. Leto 1994 je bilo prelomno, saj so pričeli z gradnjo skladiščne hale, kar je hkrati pomenilo začetek prodaje gradbenega materiala. Kmalu so začeli vzpostavljati svoj lastni vozni park za dostavo gradbenega materiala, saj se je območje prodaje vse bolj širilo. Leta 1995 so odprli poslovno enoto pri Svetem Juriju na Goričkem. Po odprtju poslovalnice z gradbeno tehničnim blagom so za obdobje petih let prevzeli tudi generalno pokroviteljstvo nad nogo- metnim klubom, ki se je preimenoval v Goričanka Rogašovci. Leta 2001 so vzeli v najem del prodajnega centra podjetja ZKG in v njem preuredili dve prodajalni, in sicer gradbeno tehnično trgovino in živilski market. Leto po odprtju prodajnega centra pri Gradu pa so se odločili za prevzem franšize podjetja Engrotuš d.o.o. iz Celja za živilski market, gradbeno tehnična trgovina pa je ostala popolnoma samostojna. Glavna dejavnost podjetja je trgovina na drobno, ki jo razvijajo v dveh segmentih, prodaja živilskega blaga in prodaja gradbeno tehničnega blaga. Razvijajo pa tudi storitveno dejavnost, kot so trgovinske storitve, dostava in razklad blaga. Trgovska dejavnost poteka na treh lokacijah: v Trdkovi, pri Gradu in pri Svetem Juriju ter v naslednjih poslovnih enotah: PE TRDKOVA GRADBENI, PE GRAD GRADBENI, PE SVETI JURIJ, PE TRDKOVA ŽIVILA in PE MARKET TUŠ GRAD. Njihov prodajni program je zelo širok. V živilskem programu je glavni dobavitelj in partner podjetje Engrotuš d.o.o. iz Celja, program pa dopolnjujejo predvsem z lokalnimi dobavitelji za Grad dosego asortimana, ki najbolj ustreza zahtevam potrošnikov. Pri prodaji gradbeno tehničnega materiala sledijo načelom: vse za gradnjo, obnovo, ureditev okolice in kmetijski program. Ponujajo osnovni gradbeni material, izolacijski material, kritine vseh vrst, fasade in omete, dimniške sisteme, elektro material, material za vodovod in kanalizacijo, stavbno pohištvo, suhomontažne sisteme, železnino, barve, lake, orodje, program za ureditev okolice doma, vrtni program, kmetijski repro material, kmetijske stroje in belo tehniko. Podjetje Goričanka je rastoče podjetje. Uvršča se med gazele pomurskega gospodarstva in je med največjimi zasebnimi podjetji na Goričkem. Trenutno zaposluje 12 delavcev, vsako leto pa usposobi za delo povprečno dva nova dijaka. Geslo Podjetja Goričanka se glasi: »FSE KA NUCA GORIČANEC - NUDI GORIČANKA«. Da je temu res tako, se prepričajte sami in obiščite eno izmed poslovnih enot podjetja. Iskrene čestitke ob praznovanju 15-letnice in vse dobro tudi v prihodnje. Lidijo KRPIC Grad javne objave______20 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Pravilnika o vrednotenju programov športa v javnem interesu v Občini Grad, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev in letnega programa športa Občine Grad za leto 2004, ki je bil sprejet na 13. redni seji občinskega sveta dne 27. maja 2004, objavlja Občina Grad naslednji JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v Občini Grad za leto 2004 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa se lahko prijavijo: • športna društva, • zveze športnih društev, ■ zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji. 3. Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine v športu: a) Športna vzgoja predšolskih otrok, b) Športna vzgoja šoloobveznih otrok, c) Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kako vostni in vrhunski šport, d) Športna vzgoja mladine, e) Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, f) Športna dejavnost študentov, g) Kakovostni šport, h) Športna rekreacija. 4. Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2004, so določeni v Pravilniku o vrednotenju programov športa v javnem interesu v Občini Grad, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev. Vlagatelji, ki imajo poleg športnih dejavnosti registrirane še druge dejavnosti, se lahko prijavijo samo za eno dejavnost. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za programe iz točke 3. a) do h) javnega razpisa je 2,200.000,00 SIT. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. 7. Rok za prijavo na javni razpis je 06. 09. 2004 do 12. ure. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Sofinanciranje programov športa v letu 2004« na naslov: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog priporočeno po pošti. Občina bo izločila vse prepozno vložene in nepopolne vloge. 8. Vloge bo odpirala komisija 07. 09. 2004. Odpiranje vlog ne bo javno. 9. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa, je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju izvajanja programov športa v Občini Grad za leto 2004 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana. 10. Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Občinski upravi Občine Grad naslednji dan po objavi razpisa. 11. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Grad, pri Lidiji Krpic, tel.: 02/551 88 84. Št.: 567/2004 Grad, 26. julij 2004 Občina Grad 21___ JAVNE OBJAVE GrCtd Na Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih in ljubiteljskih dejavnosti v Občini Grad, Občina Grad objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grad v letu 2004 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Grad, Grad 172, 9264 Grad. 2. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali pravne osebe, registrirane za področje kulture in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki: • imajo sedež v Občini Grad oziroma opravljajo dejavnost v Občini Grad, ■ imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulturne in ljubiteljske dejavnosti, • imajo organizirano redno dejavnost, • imajo urejeno evidenco članstva. 3. Sofinanciranje iz proračuna za leto 2004 je predvideno za vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju knjižne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske, video dejavnosti in zbiranje in ohranjanje ljudskega blaga, varstva naravne in kulturne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništvo, kinematografija, radio in TV in na drugih področjih kulture. 4. Vlagatelji morajo svoje vloge pripraviti in oddati v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je na voljo na Občinski upravi Občine Grad. Vlagatelji, ki imajo poleg kulturnih dejavnosti registrirane še druge dejavnosti, se lahko prijavijo samo za eno dejavnost. 5. Okvirna višina sredstev, ki je namenjena za sofinanciranje kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti iz točke 3. javnega razpisa je 1,000.000,00 SIT. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004. 7. Vloga mora prispeti na Občino Grad, Grad 172, 9264 Grad do 06. 09. 2004 do 12. ure. Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - razpis KULTURA 2004«. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog, priporočeno po pošti. Občina bo izločila vse prepozno vložene in nepopolne vloge. 8. V roku prispele vloge bodo obravnavane na podlagi Pravilnika o financiranju kulturnih programov in redne ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grad, odpiranje ponudb ne bo javno. Nepopolne vloge bodo zavrnjene. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 45 dni od datuma odpiranja ponudb. Z vlagatelji, katerim bodo odobrena sredstva za sofinanciranje ljubiteljskih in kulturnih dejavnosti, bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranje programov. 9. Vse dodatne informacije dobite vsak delavnik med 8. in 13. uro na sedežu Občine Grad, pri Lidiji Krpic, tel.: 02/551 88 84. Št.: 568/2004 Grad, 26. julij 2004 Občina Grad OBNOVLJENA POSLOVNA STAVBA PRI GRADU S ponosom in zadovoljstvom upiramo oči v obnovljeno poslovno stavbo v središču vasi pri Gradu. Zadružni dom, kot smo ga prej imenovali, je torej dobil novo, lepšo podobo. V njem so prenovljeni prostori pošte, krajevnega urada in občine ter prenovljena kulturna dvorana. O obnovi stavbe se je razpravljalo že nekaj let in v lanskem letu se je k obnovi tudi pristopilo. Meseca oktobra leta 2003 je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p. iz Spodnje Ščavnice, ki je bilo tudi izvajalec obnovitvenih del Pošte Grad. Vrednost pogodbenih del je znašala 57 mio SIT. Nadzor nad obnovo je vršil Stanislav Žigo, inženir iz Murske Sobote. Sama obnova je trajala več kot pol leta, to pa zato, ker so obnovo ovirali razni dejavniki, predvsem slabe vremenske razmere. Občina Grad je z obnovo pridobila nove in večje prostore. V kletnih prostorih se nahajajo kurilnica, prostor za kotlovnico (gorivo) in arhiv. V pritličju sta sprejemna pisarna in pisarna za računovodstvo. V prvem nadstropju pa so pisarna žu- pana, pisarna vodje občinske uprave, priročna kuhinja in sanitarije ter sejna soba nad odrom kulturne dvorane. V drugem delu stavbe so v pritličju urejeni prostori Pošte Grad, sanitarije in prostor Telekoma d. d., v prvem nadstropju pa avla, prostori Krajevnega urada in dve pisarni za potrebe Občine in domačih društev. Želimo si lahko le, da bodo prostori v čim večji meri služili svojemu namenu in da bo vsak obiskovalec zadovoljen in z nasmeškom na obrazu zapuščal ta nov modernejši objekt. Lidija KRPIC »OBČINA GRAD - Informativne glasilo, vpisano v razvid medijev pod zap. Sl. ¿70« * glavna in odgovorna uredniea M.n jama i jrkojjOmaheii • uradniški odbor: Maleja Perko, Amalija Sukič. Suzana Farič, Štefanij» Bnliar. Štefan Gjergjek. Slavica Potočnik. Alojz luškei, Tatjana Grah • lektorica Marjan« Perko Omahen • lotografije. arhiv občine Grad, Atelje za črko in sliko • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko, Prešernova 14. Murska Sobota • lisk: Purotrade Priol d.o.o . avgust 200 i • naklada: SOO izvodov • glasilo ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drogi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 926-1 Grad. telefon: 1)2 / asi XB K". -7- I