uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nfcfrankirana pisma se ne • : !	sprejemajo.	: :	:
naročnina : celoletna	po pošti ali	s pošiljanjem	na dom za
Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 1080, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • ostalo inozemstvo	in Ameriko	celoletno	K 36'—.	:	:
Posamezne	številke po	8	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikot .* .* .•	ob pol 11. dopoldne.	\ \ *.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., ia uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Incerati: enostopna petitvrstiea 30 vin., pogojen prostor, poslan* ::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
...... Reklamacije lista so poštnine proste. .....
Štev. 27*2.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	2.	majnika	1912.
Praznovanje prvega majnika.
Leto II.
dom v ulico Madonnino. Tu sta govorila množici še prvi sodr. E. Kristan v slovenskem in sodr. Lavrencich v italijanskem jeziku, na kar se je množica mirno razšla.
Tako je praznoval tržaški socialistični proletariat letošnji prvi majnik. Popoldanska veselica pa je bila prenešena zaradi slabega vremena na prihodnjo nedeljo 5. t. m.
Ljubljana.
Majsko praznovanje v Ljubljani ni še doseglo stopnje, kakor bi si jo želeli: močne skupine delavskega ljudstva se še niso predramile iz indiferentizina, se še niso pridružile rastoči delavski armadi in še niso našle svojega prostora v delavskem boju. Vzlic temu se je praznovanje lepo izvršilo.
Zjutraj so pohitele delavske množice na Rožnik. Na manifestacijskem zborovanju v areni »Narodnega doma« je sodrug Bartl očrtal boje avstrijskega delavstva za skrčenje delovnega časa, za delavsko zavarovanje in za politične pravice. Ozrl se je na militarizem, ki je glavna zapreka delavskega boja in ki v blaznih požirkih pije ljudsko kri.
Zvečer je priredila »Vzajemnost« ljudski koncert, ki je bil sijajno obiskan. Pevski zbor pod vodstvom sodruga Baloga je pokazal, kaj zmore vztrajno vežbanje; zlasti pa je žel za izbrani spored, za precizno izvajanje iskreno odobravanje tamburaški odsek moščanske »Vzajemnosti«, ki je svojega spretnega in neumornega učitelja sodruga Lehpamra počastila s šopki in lovorjevirn vencem. Splošno je ugajal tudi nastop sodruga Vehovca, ki je s finim občutkom deklamiral E. Kristana »Stroj«, S. Gregorčiča »V pepelnični noči« in O. Zupančiča »Nekim poetom«. Animirana zabava, ki jo je ne-liko motila tesnoba prostora, je trajala pozno v noč.
Idrija.
Praznovanje 1. maja se je izvršilo letos nad vso mero sijajno. Kakor zmerom, je mirovalo delo v rudniku in vse mesto je imelo prazničen značaj. Na predvečer se je z velikim uspehom in ob mnogoštevilni udeležbi uprizorila E. Kristana drama »Samosvoj« in vse mesto je bilo na čast delavskega praznika iluminirano.
Na manifestacijskem shodu je ob ogromni udeležbi poročal sodrug Anton Kristan o pomenu 1. maja v delavskem boju za politično in gospodarsko ravnopravnost. Demonstracijskega obhoda po okrašenem mestu — z zasebnih hiš in javnih poslopij so vihrale zastave — se je udeležilo nad tisoč oseb.
Tudi popoldanska veselica je uspela vzlic neprijaznemu vremenu nepričakovano lepo.
Zagorje ob Savi.
Tudi v srcih zagorskega delavstva odmevajo zahteve, ki jih ponavlja razredni proleta-rit vseh dežel in vseh narodov na dan 1. maja, tudi v naših dušah živi neupogljiva volja v boju za politično in gospodarsko osamosvojitev: svetovni delavski praznik je za nas dan veselja, ko manifestiramo svojo neoinahljivo zvestobo do delavske internacionale.
Vzlic kislemu vremenu je bila naša majska slavnost veličastna. Močan sprevod zavednega delavstva z godbo na čelu se je pomikal iz Kisovca v Zagorje. Ko je dospel delavski sprevod na zborovališce, v prostrano Michelčičevo dvorano, je zapel pevski zbor delavsko himno, na kar sta sodruga Mlinar in Zore iz Ljubljane razložila pomen delavskega slavlja in glavne zahteve, ki jih la dan ponavlja socialistično delavstvo vsega sveta.
Popoldanska veselica je privabila delavske družine iz vse zagorske okolice v Michelčičevo dvorano in razvila se je ob sodelovanju pevskega zbora in godbe prav prisrčna in neprisiljena zabava.
Trbovlje.
Na dan delavskega praznika počiva delo v trboveljskem rudniku in opravlja se le najnujnejša varnostna služba; iz mračnih rovov pri-hite ta dan trboveljski rudarji na solnčno luč, da manifestirajo složno z vesoljnim delavstvom za delavske pravice.
Ves trg se je oblekel v praznično obleko, da počasti delavski dan. V bližini kolodvora je bil postavljen mogočen mlaj z ogromno rdečo zastavo in okrašene hiše so pričale, da biva tod uporen in bojevit delavski rod.
Na shodu, ki se je vršil na dvorišču »Delavskega doma« pod predsedstvom sodrugov Tokana in Škerjanca je poročal sodrug Kocmur iz Ljubljane. Po končanem raanifestacijskern zborovanju se je vlila ogromna masa trboveljskega delavstva na ulico in v impozantnem obhodu, v četverostopih, z godbo, zastavo in pevci na čelu, demonstrirala za osemurni delavnik, za delavsko varstvo in za pobratenje narodov.
Popoldne se je v »Delavskem domu« in na električno razsvetljenem dvorišču razvila prav živahna zabava, h kateri je izdatno pripomogla izvrstna rudarska godba. »Vzajemnosti« pod vodstvom sodruga Stanka Kolenca.
Samo ob sebi se razume, da so tudi sodrugi pevci v polni meri izvršili svojo dolžnost in pri tej priliki pokazali, da napredujejo od dne do dne. Vreme, ki se je cel dan kisalo, ni prav nič motilo delavskega slavlja, kar bodi trboveljskim rudarjem v tem večji ponos. Pa tudi okrajno glavarstvo v Laškem se je urezalo, če je mislilo, da bo s prepovedjo rdeče zastave v sprevodu sekiralo trboveljske delavce. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in s tem so dali rudarji c. kr. birokratom najlepši odgovor. Trboveljski rudarji so prepametni, da bi se dali izzivati. Slava jim!
Sv. Križ.
Krasno se je izvršilo praznovanje prvega majnika v tej ponosni, čvrsti postojanki socialne demokracije v tržaški okolici. Kakor se v Sv. Križu trajno razvija in poglablja organizacija. tako se tudi dviga praznovanje prvega majnika, ki se je v tej vasi že bolj vživelo od vsakega drugega praznika.
Druga leta so sodrugi iz Sv. Križa praznovali prvi majnik skupno z nabrežinskimi. Ker pa se je število praznujočih neprenehoma
Trst.
V	Trstu je praznovanje prvega majnika ysako leto lepše, vsako leto splošnejše. Ne-stevilni tovarniški dimniki ne kade; stroji in Motorji v tovarnah, delavnicah in pristanišču Praznujejo dan počitka. Prodajalne in trgovine so zaprte, trgi so prazni, kakor opustošenj od mogočnega utiska delavskega dneva, urebna tišina vlada povsod, kjer živi drugače m^gočno delo. povsod kjer ustvarjajo delavske roke in delavski možgani življenje in pod-
življenju. Prvi majnik je v Trstu praznik, ki ga praznujejo vsi. Delavci, ker ga hočejo Praznovati, nedelavci. ker ga morajo. Vreme {J* Prijetno. Po par dneh deževja nas danes kratkočasi naša dosledna prijateljica burja. Ni ^raz. toda gorka suknja udom ni preveč. Ani-Pak vse to ne more oplašiti zavednega tržaškega proletariata, ki gleda opravičeno na to, da temu dnevu delavski značaj. Ob 7. zjut-laJ ie zbrana pred Delavskim domom inno-z*ca. ki hoče z godbo po mestnih ulicah. Uvrsti se v sprevod, ki koraka za godbo naše socialistične mladine po ulici Madonnina k Sv. Ja-K°bu. po ulici deli’ Istria. mimo delavskih hiš. Prikoraka na veliki trg in odtod ob obrežju in P° ulici Miramar v ulico Boccacio, kjer so v gostilni »International« zbrani naši železničarji delavci novomeškega okraja. Po običajnem ^zdravu odkoraka pomnoženi sprevod po J^cah Boccacio, Belvedere. Carducci v ulico stadion, kjer se nam nudi krasen prizor delavskega veselja, delavske bratske solidarnosti. *u v ulici Stadion se sreča sprevod, ki mu nasuje godba socialistične mladine s^sprevodom zidarjev, ki jim načeluje godba s Škorklje. Zidarji so se zbrali pred Gozdičem, odšli z Sodbo čez Sv. Ivan in Kolonjo in dospeli po ulici 'Jiulia v ulico Stadion. Dve rdeči zastavi se Pozdravita, dve godbi se ustavita in zasvirati ^ednarodrio himno. Na tisoče delavskih rok v‘hti svoje klobuke in iz močnih grl done mo-^°čni glasovi: Živel prvi majnik! Živela socialna demokracija, živela delavska internaci-rpv * sPrev°da se združita v mogočno ko delavstva, ki napolnjuje široko ulico Sta-n i' s,pl°šno je mnenja, da šteje množica eKo 8000 oseb. Od tod se vrneta skupna Ul£ev<?da Po ulici Stadion na Goldonijev trg. v p C(? “arriera vecchia, po Madonmni in Sette Ria it]6- na ^ildijevo zemljišče, kjer se vrše ajmški shodi. Na vogalu ulice Madonnina se ogočen sprevod vrača s peščico narodnih °Venskih delavcev, ki so morali napraviti v^r. mogočni falangi zavednega delavstva. Na jViIdijevem zemljišču čaka druga množica in vedno prihajajo nove trume delavcev. Impozanten je pogled zlasti na prostor, kjer se rsi italijanski, in na prostor, kjer se vrši sionski shod. Lepo je tudi število nemških de-aVcev, ki so se združili okolu tribune, dolo-’eneza nemškega poročevalca. Slovenski de-^Vci so pa postavili na laž vse one. ki nepre-'jenoina govore o smrti slovenske socialne emokracije. Prišli so v impozantnem števliu farski. železničarski, pekovski in drugi slo-
e,"H.E ZOLA:
Rim.
(Nadaljevanje.) s . I udi zdaj se je hipoma pojavil učinek; zdaj t16. monsinjor Fornaro vdal z dražestjo, ka-n.r° je polagal v vse, kar je storil. Vendar pa I Popustil naenkrat, temveč zelo šegavo, v premih.
jj, v^Kaj, monsinjor Nani je torej indiskretni tenZ-j ^štejem ga, hud bom! . . . Kaj pa ve o p,. ■ Kongregaciji ne pripada, lahko da so ga „i^Varili . . . Poveste mu, da se je zmotil, da Po?vm z Vašo zadevo prav nič opraviti; to ga V^.da nima razkrivati nobenih potrebnih, od 011 ljudi spoštovanih skrivnosti.«
lj.,i ^ °čeh mu je bil čar in usta kakor cvet; ^oeznivo je dodal:
fio* ^	* ker želi monsinjor Nani, boni rad tre-
Poer i govori* z Vami, ljubi gospod Froment — ftiry pa )e’ da Ile izveste od mene ničesar o ZstrTr*1-1)0r01^11’ 'n tudi ne o tem, kar se utegne uiti ali govoriti v kongregaciji.«
r 1 se *e zopet P'erre smehljal, ker se je lika v’ kako je vse lahko, če sc le varuje ob-in j' ^ačel je zdaj zopet razlagati svoj slučaj, Han 0l)isa*' kako je strmel, da je njegovi knjigi jjjj vavljen proces in ker ne pozna pritožb, pa se vedno išče, ne da bi jih mogel najti.
Se »■Resnično, resnično!« je odvrnil prelat, ki Srp1]' *??0£el načuditi toliki nedolžnosti. »Kontič gac'ja je sodišče, in ne more nastopati, če se Se 2Proz' kakšna zadeva pri njej. Vaša knjiga zasleduje, ker so jo enostavno ovadili.«
d)a, vem, ovadili!« c°sk'i gotovo; tožba je vložena od treh fran-Hjju !1 Škofov — dovolili mi boste, da zamolčim lotjt.lmena — in tako se je morala kongregacija
1 Preiskave okrivljenega dela.«
Oti t! ‘,erre Ka je pogledal ves osupel. Ovadba škofov! Pa zakaj? Cemu?
V’telja°tem Se le zopet sP°mn‘1 sv°ieKa pokro-
kardinal Bergerot mi je napisal pri-I ain° pismo, katero sem dodal svoji knjigi
venski delavci, da čujejo prepričevalno besedo sodruga Etbina Kristana. In še ni dosti, še vedno prihajajo, kakor da bi hoteli prepričati vsakogar, da se zavedajo svoje dolžnosti, da hočejo napredek in razvoj socialne demokracije pokazati vsem, ki se je boje in ki jo sovražijo. Ura je deset. Burja piha neusmiljeno. Govoriti bo težko, to vedo vsi. Končno se otvorijo shodi. Italijanskemu shodu predseduje sodrug Lavrencich, poroča pa sodr. Puecher. Nemškim delavcem poroča sodr. Hupert. Slovenskemu shodu predseduje sodr. Regent, poroča pa sodr. L. Kristan, prisrčno pozdravljen od impozantne množice. Ali je treba poročati o govoru sodr. E. Kristana. Proslavil je prvi maj magistralno ob napeti pozornosti in navdušenosti navzočih. Delavstvo, tudi slovensko, napreduje in se oklepa bolj in bolj socialne demokracije in njenih organizacij, vedoč, da le tam je njegov spas. Starejši sodrugi — pravi E. Kristan — se spominjajo nedavnih prvih majnikov, ko smo imeli slovenski socialisti le peščico poslušalcev. In ta peščica je naraščala od maja do maja in postala je mogočna množica, ki jo vidimo danes tukaj zbrano v me-mento vsem. ki ne vedo, da mora delavstvo izvojevati svoj boj, svojo zmago. Prvi majnik je delavski praznik, praznik, ki so si ga izbrali delavci, da manifestirajo svojo moč in svojo voljo. Praznik, ki ga ne praznujemo zato, ker bi nam ga bil dekretiral papež ali vladar, marveč zato, ker smo si ga izvojevali. ker ga hočemo praznovati. Zato se ne more vršiti praznovanje prvega maja ne pod italijansko, ne pod nemško, ne pod slovensko trobojico, marveč samo pod svetovno plamtečo rdečo zastavo. v imenu katere se delavci bojujejo in pod katero bo delavstyo vsega sveta praznovalo bodoči prvi majnik kot dan zmage pravice nad krivico, kot dan miru. kot dan delavskega vstajenja. In zato ni nič smešnejšega kakor če se peščica nezavednežev zbere v ka-teremsibodi Narodnem domu, ko praznuje skupno z nacionalizmom naš dan. ki je proti-nacionalističen, protimeščanski, ki je praznik, socialne demokracije. Za njim je še sodr. Regent pozval navzoče na nadaljno delo za dobrobit delavstva, na delo. ki mora donesti delavstvu tudi moč v raznih administrativnih in zakonodajnih zastopih. da bodo tam sklepali delavci zakone v svojo korist, skrbeli za svoj in splošen dobrobit. S klicem: Živela socialna demokracija! Živel prvi majnik in delavska solidarnost! je nato zaključil ta impozanten majniški shod slovenskega zavednega delavstva. Ob tem času sta se zaključila tudi italijanski in nemški shod in se je razvil mogočen sprevod z dvema godbama in dvema zastavama. Za zidarsko godbo je plapolala ponosno rdeča zastava zidarske organizacije, za katero so stopali poleg zidarjev tudi drugi delavci, ki so se iznebili predsodkov in spoznali, da tvori združeno delavstvo moč, ki je nepremagljiva, nerazrušljiva. Impozanten sprevod se je pomikal po ulicah Ferriera, Sette fontane, Bar-riera. Corso, Veliki trg, ob morju, po ulici Nu-ova in zopet po Barriera vecchia pred delavski
za predgovor. Ali ni to jamstvo, ki bi bilo moralo zadostovati francoskim škofom?«
Monsinjor Fornaro je lokavo majal z glavo, preden je odgovoril.
»Ej da, gotovo, pismo Njega eminence, jako lepo pismo. Kljub temu, mislim, bi bilo bolje, da ni napisal tega pisma — zanj in zlasti še za Vas.«
In ker se je duhovnik boljinbolj čudil ter odprl usta, da bi ga pripravil do kakšnega pojasnila, je dodal:
»Ne, ne, ničesar ne vem, ničesar ne pravim ... Njega eminenca kardinal Bergerot je svetnik, ki ga spoštuje ves svet, in če bi mogel grešiti, bi se morala gotovo le njegovemu srcu pripisovati krivda.«
Nastal je molk. Pierre je občutil, da se odpira prepad. Ni se upal vztrajati in je nadaljeval nekoliko razburjen:
»Zakaj torej mojo knjigo, zakaj ne knjige drugih? Nimam namena, da bi od svoje strani igral ovaduha — ali koliko poznam knjig, ob katerih je Rim zatisnil oči in ki so očitno nevarnejše od moje.«
Topot e bil monsinjor Fornaro videti jako srečen, da se je lahko pridružil njegovemu nazoru.
»Prav imate; saj vemo, da ne moremo obtožiti vseh slabih knjig, in obupani smo zaradi tega. Pomisliti je treba, kakšno nepreračunljvo množino del bi morali čitati. Torej obsojamo le najhujše, ki nam prihajajo v roke.«
Prijazno je začel razlagati. Načeloma ne bi smeli tiskarnarji izdati nobene knjige v tisk, ne da bi prej predložili rokopis škofu na odobrenje. Ali dandanašnji, vpričo neznanske produkcije tiskarstva, je lahko razumeti, v kakšno strašno zadrego bi prišli škofi, če bi se tiskarnarji nenadoma pokorili pravilu. Za to silno nalogo ne bi bilo tie časa, ne denarja, ne potrebnih ljudi. Kongregacija indeksija obsoja torej objavljene ali za objavo pripravljene knjige gotovih vrst, začetkoma, ne da bi jih morala preiskovati; 1. vse nravnosti nevarne, vse erotične knjige, vse romane; potem sveta pisma v narodnih jezikih, ker se ne smejo dovoljevati brez razlike; napo-
sled čarovniške, znanstvene, zgodovinske, dogm nasprotujoče knjige, dela krivovercev ali pa enostavnih duhovnikov, ki se bavijo z vero. To so modre, od mnogih papežev sprejete postave, katerih izvleček služi od kongregacije objavljenemu katalogu prepovedanih knjig za predgovor; brez njih bi napolnil ta katalog, če bi imel biti popoln, sam po sebi celo knjižnico. Iz-kratka, če ga kdo prelistava, opazi, da zadeva interdikt predvsem dela duhovnikov; Rim se briga vpričo težav in neizmernosti naloge le za to, da pazi na dober red v cerkvi. Taka je tudi s Pierrom in z njegovo knjigo.
»Saj razumete, da ne maramo delati za cel kup nezdravih knjig s tem, da bi jih počaščali s posebno obsodbo,« je nadaljeval monsinjor Fornaro. »Vsi narodi jih imajo cele šume, mi pa nimamo niti dovolj papirja in črnila, da bi jih napadali. Zadovoljujemo se s tem, da zadenemo od časa do časa kakšno delo, ki je podpisano s slavnim imenom, ki napravi preveč hrupa, ali pa ki obsega vznemirjajoče napade na vero. To zadostuje svetu za spomin, da živimo in se branimo, in da ne opustimo niti za dlako svojih pravic in svojih dolžnosti.«
»Ali moja knjiga, moja knjiga!« je zaklical Pierre. »Kaj naj pomeni zasledovanje moje knjige?«
»Razložil Vam bom, kolikor mi je dovoljeno, ljubi moj gospod Froment. Duhovnik ste. Vaša knjiga ima uspeh, priredili ste ceneno izdajo, ki se zelo širi — pa niti ne govorim o njeni znatni literarni vrednosti, o dihu prave poezije, ki jo preveva in za katero sprejmite moj odkritosrčni poklon. Kako torej hočete, da naj pod temi pogoji zatisnemo oči vpričo dela, v katerem predlagate uničenje naše svete vere in razdejanje Rima?«
Pierre se je od strmenja skoraj zadušil, pa je obsedel odprtih ust.
»Razdejanja Rima! Veliki Bog, saj ga hočem videti pomlajenega, večnega, zopet kot kralja sveta!«
Zopet je vzplamtel v navdušenju; zagovarjal se je, vnovič je priznal svojo novo vero: Katoličanstvo naj se vrne k prvotni cerkvi, naj
zajame obnovljeno kri iz Jezusovega bratskega krščanstva, papež naj se osvobodi vse zemeljske visokosti, z usmiljenjem in z ljubeznijo naj vlada vse človeštvo, naj reši svet strašne socialne krize, ki ji žuga, da ga dovede v božje kraljestvo, v krščansko občino in napravi en sam narod iz vseh združenih narodov.
»Ali me more zatajiti sveti oče? Niso li to njegove tajne ideje, ki jih polagoma ugibamo? Moja edina krivica bi bila ta, če bi jih bil prezgodaj in presvodobno izrazilil. Ne bi li takoj dosegel, da se ustavi zasledovanje, če bi mi dovolili govoriti z njim?«
Monsinjor Fornaro ni več govoril; zadovoljil se je s tem, da je majal z glavo, ne da bi se bil jezil zaradi duhovnikove mladostne ne-potrpežljivosti. Nasprotno, smehljal se je boljinbolj prijazno, kakor da ga izredno veseli toliko nedolžnosti in tolika zanosa.
»Le naprej, naprej,« je nazadnje govoril zelo vesel. »Ne bom Vas oviral. Prepovedano mi je, da bi Vam kaj rekel ... Ali posvetno gospodstvo, posvetno gospodstvo . . .«
»No, posvetno gospodstvo?« je vprašal Pierre.
Prelat zopet ni odgovoril. Dvignil je svoj ljubeznivi obraz proti nebu in elegantno gibal svoje bele roke. Naposled je izpregovoril, le da dostavi:
»Razuutega — Vaša nova vera — beseda .nova vera, nova vera’, je dvakrat v knjigi..,
O	Bog!«
Še bolj se je razvnel in se je končno tako razburil, da je Pierre, ves nepotrpežljiv, vzkliknil:
»Monsinjor, ne vem, kakšno bo Vaše naročilo, ali zagotavljam Vam, da nisem nikdar hotel napasti dogme. In v dobri veri — to se vidi iž vse moje knjige, sem hotel le izpolniti delo usmiljenja in izveličanja. Treba je vendar uvaževati tudi namene.«
Monsinmr Fornaro je bil zopet zelo miren, ves očetovski.
»O, nameni, namerit —«
množilo, so letos sklenili, da opravijo vse samostojno. In uspelo je nad vsako pričakovanje lepo.
Zjutraj je odšlo mnogo zavednih svetokri-ških sodrugov v Trst. da se tam udeleže majskih priredb in si zopet ogledajo znano praznično fiziognomijo mesta. Tisti, ki so ostali doma, so pa priredili z godbo in rdečo zastavo po vasi sprevod, katerega se je udeležilo nad 150 sodrugov.
Popoldne je bil v gostilni gosp. Magajne shod. Visoko nad hišami je plapolala velika rdeča zastava. Ker je močna burja ovirala zborovanje na prostem, se je shod priredil v veliki dvorani, ki je bila tako natlačena, da bi bilo komaj še prostora za kakšnega obiskovalca. Uvodoma je godba zaigrala »Internacionalo.« Potem je nastopil pred kratkhn ustanovljeni pevski zbor podružnice »Ljudskega odra«, ter je zapel »Delavski- pozdrav«. Uue produkciji sta napravili najboljše razpoloženje. Mladi zbor im prav dobre glasove in pri petju se je pokazala za kratko dobo obstanka pohvale vredna točnost in disciplina.
Na shodu je potem obširno poročal sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane o pomenu prvega majnika. Njegove žive besede so našle med napeto poslušajočimi zborovalci najglasnejši odmev.
Po shodu se je razvila živahna, vseskozi prijetna in dostojna zabava s sodelovanjem glasbe in pevskega zbora, in je trajala do poznega večera.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in taue naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna...................................K	21 60
polletna .	. . }........................„	1080
četrtletna	..............540
mesečna .	.	.	.	•......................180
Za Nemčijo:
celoletna...................................K	26 40
polletna.......................................13	20
četrtletna.....................................„6	60
mesečna .	.	.	.	 ......................2 20
Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobaharnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Vlada in poštni uslužbenci.
Dunaj. 30. aprila.
Danes je zbornica razpravljala o predlogih za poštne uslužbence. Odsek za državne nastavljence predlaga za kategorijo poštnih tlačanov, obsegajočo 37 tisoč oseb, zboljšanje plač v znesku 8 miljonov kron. Vlada pa izjavlja. da je v to svrho namenila le 3 miljone kron. Kakor zadnjič, ko je šlo za pisarniške oficiante tako se tudi topot vlada omejuje na prazne besede. Najboljše namene imamo in najboljšo voljo za stradajoče uslužbence, ampak denarja nič! Ugovor je naraven — odkod bi zajemal moloh svojo krmo. če bi država pošteno plačevala svoje uslužbence?
Trgovinski minister dr. Roeliler ja zajahal starega konjička; navajal je. da vlada pri zadnji regulaciji 1. 1908. — ki jo nekateri poštni uslužbenci še sedaj hudo občutijo — žrtvovala za 70 tisoč erarnih in neerarnih poštnih uslužbencev 4 miljone in pol in da ni malenkost, če žrtvuje po štirih letih za polovico onega osobja dve tretjini prejšnjega zneska. Izjavil je, da soglaša s predlogom, da se izenačijo plače poštarjev z dohodki državnih uradov najnižjih štirih činovnih razredov. Za poštne adjunkte in oficiante je vlada namenila poldrug tniljon; odsekovi predlogi gredo po ministrovem mnenju predaleč in so neizpeljivi. Odsekove predloge o poštnih ekspedientih bo vlada vsaj deloma upoštevala, pomožnemu osobju bo zvišal dnine, ampak odsekovim zahtevam za pismonoše vlada odločno ugovarja, češ da so pretirane. Naposled je trgovinski minister obljubil, da bo predložil po službeni pragmatiki prikro-
OKTAV MIRBEAU:
Zakaj je bil Andrejec 'potrt?
I.
Od jeze je pihal, klel in pljuval Andrejec, ko je obuzdaval svoje konje v hlevu in se odpravljal na polje. Rožena svetilka je razsvetljevala strop; skozi špranje so gledali snopi sena.
—	Po umazanih, nesnažnih stenah so se premikale ogromne sence živali. Na vratih hleva se je pokazala dekla LojZika. »Stric!« je zaklicala, »stric!«
»Kaj pa je že spet?« je vprašal Andrejec,
ki je ravno zvezal povodec. »Kaj je že spet?«
»Brž, brž pojdite, sama ne vem, kaj je naši sivki, da neče vstati. Naj jo še tako z nogo obdelavam, se ne gane. In pa sopiha, moj Bog, kako sopiha!«
»Oh, oh! Praviš, da neče vstati mrcina?«
»Zares, da ne.«
»No, le čakaj . . .«
Andrejec je snel svetilko in šel za deklo. Zunaj toliko da se je danilo. Megla je plavala, ona rumena jesenska megla, ko oko ne loči neba in zemlje, megla, v kateri se drevje in hiše prikazujejo v zamazanih obrisih in se sestavljajo z debelo brezbarvno atmosfero v otožen nič. Na dvorišču so kokoši, prebujene od petelinovega klica, brskale po gnojišču. S konca umazane luže so si gladile race svoje perje. Ko je ovčar s svojo čredo kot prikazen zginil v megli, so se prizibale počasi in neukretno krave iz hleva, mukale z iztegnjenimi vratovi in se druga za drugo podrgnile s hrbtom ob deblo oreha, s katerega se je usipala nočna rosa.
Andrejec je vstopil pred Lojzko v hlev. Notri je bilo toplo kakor v parni kopelji, oster in neprijeten duh po mleku in gnoju je polnil
jeno pragmatiko za vse pogodbeno nastavljene poštne uslužbence, čim bo mogoč točen pregled o finančnem uspehu regulacije; pri sestavi pragmatike se bo vlada kar najbolj ozirala na odsekove želje.
Ministrov govor je imel za poštne uslužbence poln koš cenenih besed in obljub, ampak resnične in takojšnje odpomoči za to najsra-motnejšo plačano kategorijo državnih uslužbencev pa ni napovedal. Frivolno igro. ki jo vlada uganja s poštnimi uslužbenci, si je privoščil socialnodemokratični poslanec Polke. Pokazal je na dolgoletno agrarno politiko v Avstriji. ki je vzela mezdam in plačam nekdanjo veljavo in ki najhujše zadeva ljudi s trdnimi plačami. Državnim uslužbencem vlada neče pomagati; kar jim nudi, je kruto norčevanje. Najslabše se godi poštnim uslužbencem. Poštna uprava trpi na prehudem izobilju juristov. za katere pri pošti ni posla. Da pa iz-gleda. kakor da delajo, si izmišljajo vsakovrstne službene predpise; če bi se ti predpisi točno izvrševali, bi imeli na pošti večno pasivno rezistenco. Za odpravljanje poštnih poslov ti predpisi nimajo niti najmajšega pomena.
Nato se je govornik pečal z zahteyami posameznih^ poštnih kategorij. Najmanj kar je treba poštarjem takoj dovoliti, je uvrstitev v spodnje štiri činovne razrede državnih uradnikov. Poštnim ekspedientom ponuja vlada mesečen priboljšek — pet kron. kar je ob sedanji draginji kapljica v razbeljen pesek; odsekove zalteve niso pretirane in jim vlada mora pritrditi. Najhujše je razočaranje poštnih oficiantov; odsekov predlog, da se odpravi stopnja poštnih oficiantov, je z veseljem pozdraviti. Ampak poštni juristi ga bodo nedvomno zadavili.^ Najžalostriejše in najsramot-nejše od vse državne uprave je poglavje o poštnih aspirantih, ki so vsak dan na tem. da jih odpuste iz službe, in oko marsikaterega poštnega aspiranta se zavistno obrača v definitivnega cestnega pometača. Država pusti da vzdržujejo to kategorijo uradnikov starši.'sestre, tete m — neveste. Pismonošem in poštnim slugam na deželi obljublja osem vinarjev priboljška in najboljša nagrada za te tlačane je da jih pošta po dvajsetletnem službovanju lahko na cesto vrže.	v
Končno je govornik izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali za odsekove predloge dasi so tudi ti predlogi nezadostni in vs led tega nezadovoljivi. Poštni uslužbenci čakajo v negotovosti: ali sreča vlado boljše spoznanje, ali pa se bo parlament udal vladnemu pritisku in zatajil predloge, sklenjene v odseku.
NOV K E.
*	Alkohol in kirurgija. Dr. Most trdi. da ima kroničen alkoholik napram nezgodi v splošnem jako malo odporne sile, zlasti pri poškodbah na glavi. Čestokrat napade pijanca pri nezgodi delirium tremens. Marsikak mlad in krepak mož zbesni tako, da umre. Pijanec je tudi bolj podvržen raznim boleznim. Dr. Most pripoveduje o mladem možu, ki ga je ugriznil stekel pes in je vkljub takojšnjemu cepljenju umrl, med tem ko je 131eten otrok, ki ga je popade! isti pes. ostal pri življenju. Pozneje se je izvedelo, da je bil pacient močen pivec, ki je vsako jutro na tešče izpil par kozarcev žganja in je to nadaljeval tudi med zdravljenjem. Tudi napram operacijam se zadržujejo pivci slabše nego trezni, ker so najvažnejši organi. kakor srce. pljuča in ledvice, pijancu že pokvarjeni torej ravno isti organi, ki so pri splošni narkozi in tudi na bolniški postelji najbolj prizadeti. Alkoholizem je tedaj slaba priprava za operacije. Pivec se da samo težko in počasi omotiti. Bolnik kriči, razgraja in besni in se skuša vreči z operacijske mize. Ako je pa narkoza postala že globoka, potem obstoja nevarnost. da otrpne srce. Pivec potrebuje pač več kloroforma nego nepivec. V zunanji uporabi pa so si vsi kirurgi edini v tem. da je alkohol izborno desinficijsko sredstvo. — Tudi moderne operacije na srcu (šivanju prebodenega srca) se bodo pri pijancih ponajveč ponesrečile. ker je srce alkoholika tako izpre-menjeno, da je rešitev s kirurgično operacijo nemogoča.
zrak. Vzad v temi je ležala krava na umazani stelji. Ogromne, čisto bele lakotnice so se napenjale in spet vpadale kakor kovaški meh v polnem delu. Stegna so bila polna nesnage. In iz gobca, ki je počival na umazani stelji, je prihajal šum kratkega, žvižgajočega diha. Lojzka je svetila s svetilko, Andrejec se je sklonil nad kravo, jo natančno preiskal, potrkal s svojimi velikimi sinjimi rokami po udih, odprl trepalnice in pogledal v mehko, neumno oko, ki je žarelo v mrzlici.
»No, sivka moja,« je dejal nežno, »no, moja lepa sivka! Kaj ti je golobica? Česa ti manjka, princesinja, povej? Kje te boli?«
»Iz jasli je vzel peso, jo zdrobil in pomolil kravi. Ta pa je odmaknila glavo, ne da bi se z ostalim telesom ganila.
»Oh, oh!« je zamrmral.
Njegov obraz, ki je bil kakor s kapo pokrita kepa zemlje, se je zresnil. Andrejec se je par-krat popraskal po glavi in se zatopil v globoko premišljevanje; Lojzka, ki se je zibala v širokih kolkih, pa je zamišljeno pogledovala prazni hlev in težko tramovje, ki se je izgubljalo v črnem kotu pod streho. Andrejec je vrgel peso v jasli, pokleknil na steljo, pritisnil svoje uho kravi na prsi in sklenil oči, da bi tem pazlivejše poslušal. Grda podgana je stekla preko gar nad jas-limi in in izginila v razpoki. Kokoši so prišle v hlev.
»Moj Bog, kako sopiha,« je zaklical Andrejec in se zravnal. »V pljučih vre kakor mošt v sodu. Žival je bolna, res, bolna je, zelo, zelo bolna, Bog pomagaj! Ali kaj ji je, Lojza?«
»Hm.«
»Daj, prinesi iz pasjice vreče od krompirja in pa staro plahto, saj veš, katero mislim, nad perilnikom leži. Jej, jej, kako sopiha?«
* Stanovanjska beda. Zidarski pomočnik Leopold Hromatka iz Neustifta na Nižje Avstrijskem ni mogel dobiti nikjer stanovanja. Povsod so se ga branili, ker ima sedem otrok. Ves je bil že obupan, kar mu pride srečna misel. Kupil je dva stara železniška vozova in postal hišni posestnik. Ali žal, njegova sreča ni trajala dolgo. Razdrli so mu jo oni, ki oznanjajo nauk Kristusov, nauk ljubezni. Hromatka je namreč postavil svoje domovanje ob robu travnika, ki je lact bogatega samostana v Klosterneuburgu. Najemnik travnika je dovolil Hromatku postaviti vozove na travnik, a samostanski gospodje so bili drugačnega mnenja. Hromatka je moral takoj odstraniti vozova. Zopet je brez stanovanja, a tudi brez denarja, ker je za vozove dal ves svoj denar in še izposodil si je nekaj.
* Poroka bivšega duhovnika. V Rimu se je poročil 25. m. m. bivši modernistični duhovnik Romolo Murri z NOrvežanko gospico Ragnhildo Lund. Murrija so svoječasno odstavili od duhovstva zaradi modernističnih naukov, slednjič ga je doletelo še cerkveno prokletstvo. Zdaj je poslanec in pripada meščansko radikalni stranki.
* Iz dežele tripolitanskih pustolovcev. Medtem ko požira roparski pohod Italije v Tripolitaniji miljone in miljone, podi pomanjkanje najnujnejših življenskih potrebščin sestradano prebivalstvo v Siciliji in južni Italiji v obupna dejanja. V pokrajini Trapaniju je občina Alcamo povsem nezadostno preskrbljena z vodo; občina ima 60.000 prebivalcev. Prebivalstvo je že dalje časa različno izražalo svojo nejevoljo nad neznosnim pomanjkanjem vode. dokler ni prikipela razburjenost do vrhunca. Dne 23. aprila je 1000 demonstrantov razbilo cevi vodovoda, ki je napeljan v Tra-pani. Poklicali so vojake, ki so naskočili množico z bajoneti in ranili eno ženo. Potem se je zapodila konjenica na demonstrante in jim odvzela zastave. Naskok konjenice pa je podnetii razburjenost množice do vrhunca. Ljudje, večinoma poljedelski delavci, so se oborožili s senenimi vilami in motikami ter se navalili na konjenico. V prvih vrstah so stale žene. Med silnim vriščem je trajal boj deset minut, dokler niso vojaki demonstrantov razkropili. Po dosedanjih poročilih je bilo ranjenih osem vojakov. število ranjenih demonstrantov je še neznano. Obenem prihajajo zelo resna poročila iz Apulije, kjer je tolika brezposelnost, da so sestradani ljudje v Foggii oplenili voz kruha.
V	Cerignoli so stopili poljedelci v stavko, da opozore javno mnenje na svojo bedo. Okolica Cerignolija je predvsem poljedelska in prideluje pšenico ter vino. Leta 1910. je močno trpela vsled krize, leta 1911. je morila v njej kolera; trpi neprenehoma vsled suše in brezposelnosti. Boj proti koleri je izpraznil občinske blagajne tako. da so morala izostati marsikatera javna dela. Zategadelj je po teh krajih, kjer se prebivalci težko odločijo za izseljevanje in se preživljajo samo kot dninarji na zemljiščih veleposestnikov, brezposelnost še posebno huda nadloga. Ako vlada takoj ne priskrbi brezposelnim množicam dela, tedaj se utegne zgoditi najhujše. Ampak italijanska vlada rabi denar za banditski rop v Afriki, doma pa pusti ljudstvo umirati od pomanjkanja!
* Litopedion iz Toronta. Iz Winnipega v Kanadi poročajo: V Torontu se ie zgodil slučaj. ki nima para v zgodovini kanadske medicine. V mestu živi žena. ki je stara sedaj 67 let. Pred 40 leti je mislila, da je v drugem stanu. Ker je pa srečni dan le predolgo izostal, je šla k zdravniku v Montreal, ki ji je rekel, da je bilo njeno upanje prezgodnjo in da ima le oteklino. ki bo že sama od sebe splahnela. Zena je bila močno razočarana. V teku let je porodila štiri otroke. Pred enim letom je začutila tako silne bolečine, da se je dala po nasvetu svojega moža operirati. Operacijo je izvršil 23. marca dr. Frazer v Torontu. Uspeh te operacije je nad vse čuden. Zdravnik je našel pri operacijo majhno postavico z rokami, ki so na prsih prekrižane, z ušesi, ustnicami, nogami itd. sploh, majhno sedemmesečno dete. ki je v telesu žene okamenelo. Tak tvor imenujejo zdravniki litopedion.
* Muley Hafld in čarovnik. O priliki zadnjih krvavih dogodkov v marokanskem glavnem mestu je omenjal neki pariški list epizodo, ki se je pred nedavnim časom dogodila v Mar-
Dekla je izročila svetilko gospodarju in je odcokljala.
Vznemirjen, z nagubanim čelom, je tekel Andrejec okrog krave, ki je vedno močneje sopihala.
Skrb, da bo ob njo, da bo v najkrajšem času s stegnjenimi udi ležala pred njim, mu je stiskala srce; čutil je, da ga davi bojazen, da trepeta po vsem životu.
Taka lepa krava, najboljša v celem hlevu. Krava, ki mu je dajala dan za dnem po šestnajst litrov mleka in vsako leto telička, ki ga je prodal redno za osemdeset kron na semnju. Zakaj je zbolela? Po kakšni pravici ga srne oropati tako pravičnega in stanovitnega dohodka? Ali so slabo ravnali ž njo? Ali ni imela dobre mrve, korenja in pese. Kolikor se ji je zljubilo! Potipal jo je po hrbtu, po trebuhu, po podvratku in vimenu, še enkrat ji je razklenil oči. Sam ni vedel, ali naj se togoti nad njo, ali naj jo pomiluje. Toda v strahu, da ji s sirovim ravnanjem poslabša bolezen, je govoril milo in jo obkladal z nežnimi imeni.
»No, sivka moja! No, princesinja ti mala, moja golobica!«
Toda bolj iz srca bi mu bilo prihajalo, če bi jo bil imenoval »prokleto mrho«, jo prav pošteno premikastil za roge in naščuval pse na njo.
Lojzka se je vrnila in prinesla vreče in plahto. Zavila sta z nežno skrbnostjo kravo, da ji je bilo toplo, kakor se napravi z otročajem.
»No, uboga sivka!« je vzklikal Andrejec.
In Lojzka je vsakikrat dostavila:
»No, angel moj, moja golobica, drobni pre-Šiček, no, uboga sivka!«
II.
»Ali še ne boš obmolknil, zli otrok!« je kričala žena Andrejčeva, ko je sklonjena nad ba-
rakesu. Bilo je ob času. ko je veljal Muley Hafid za »pretendenta na jugu« in je rezidiraj v Marrakesu. Neki francoski čarovnik je prišel k Muley Hafidu. da mu pokaže svojo »črno umetnost«. Pričakoval je knežje nagrade. Čarovnik je delal naravnost imenitno in s hitrostjo. ki je vse osupnila. Za konec je prihranil višek svojega znanja: čarovnik je imel dva goloba, belega in črnega. Odrezal jima je glave in potem nasadil glavo belega goloba črnemu golobu, in glavo črnega goloba belemu-Po izvršeni operaciji sta odletela goloba vesela in zadovoljna. Muley Hafid je z največjim zanimanjem sledil čarovnikovemu delu in med tem je šinila tudi njemu dobra misel v glavo. Ukazal je, da prinese meč in da pripeljejo dve haremski dami, izmed katerih Je imela ena rujave lase, druga je bila blondinka. Pozval je čarovnika, naj isto operacijo, ki i° je preje izvršil z golobi, naredi še pri teh dveh damah. K sreči je bil čarovnik mož, ki si Je znal pomagati iz zadrege. Rekel je: »Zvezde so danes naklonjene le živalim. Šele čez štirinajst dni bo nebo ugodno tudi ljudem.« Muley Hafid je dovolil čarovniku, da čaka 14 dni na nebesno naklonjenost. Čarovnik je seveda ta čas porabil, da jo je odkuril iz nevarnega kraja, ker drugače bi tudi njegova glava lahko odletela.	s k
* Prednosti kitajske kite. Kitajska revolucija je zahtevala poleg drugih žrtev, tudi to, da so morali Kitajci odrezati svoje kite. ki so star, častitljiv znak božjih sinov. Čeprav i® nova vlada zapovedala, da si mora vsak Ki* tajec odrezati kito. vendar je še mnogo takih, ki se kar ne morejo ločiti od nje. Neki kitajski list »Yen-Sai-pe-hav-pav« pripoveduje, da se mera kita vsak izmiti in počesati, da dostikrat ovira glavo pri svobodnem gibanju, da pa inja tudi sledeče prednosti: kita varuje ušesa; ®e se namreč dva Kitajca stepeta, se ne primeta az ušesa, nego za^ kite; kita je tudi imenitno rešilno sredstvo. Če pade kdo v vodo. ga P°' tegnejo čolnarji za kito iz vode, ga hitro privežejo^ k robu čolna in rešijo še druge. Tudi orožnikom je Kitajec s kito ljubši, ker ga lahko drže kar za kito, kadar ga ženejo. Miroljubn® meščane varuje kita pred sitnostmi policije i” detektivov, ki gledajo z nekim zadovoljstvom na Kitajce s kitami, ker pri teh se ni bati revU-lucionarnih nakan. Ako izbruhne kje požar, tedaj aretira policija najprej one. ki so brez kit* Možje s kitami so nedotakljivi.
* Lov za solnčnim mrkom. Popolni solnčn* mrk je v naših krajih zelo redek pojav. Zato vlada pred takim pojavom v astronoiničnih krogih napeto pričakovanje, ki se konča dostikrat z velikim razočaranjem. V daljne, puste kraj® potujejo astronomi, da bi razširili znanje 0 solncu. S kolikim trudom, s kolikimi žrtvami so združene te ekspedicije, pripoveduje v revij’ »Nature« Renaudot, ki se je udeležil lansko leto velike ekspedicije, katero je vodil angleški astronom Lockyer. Za svoje opazovališče si ie izbrala ekspedicija majhen koralni otok v Im dijskem oceanu. Ako bi bilo vreme ugodno, oj 28. aprila lanskega leta lahko opazovali popoln} Solnčni mrk. Na otoku Vavan so hoteli postaviti observatorij. V začetku februarja je šla eksp®' dicija iz Angleškega s parnikom »Encounter«-Ko so se angleški astronomi izkrcali, jih je spre-jel cel oblak komarjev, ki so bili menda edim gospodarji na otoku in katerih piki so povzro-čevali bolestne rane. Med ekspedicijo so se vrh-tega pričele širiti tudi ošpice. Po dolge111« utrudljivem iskanju so našli slednjič pripraven prostor za observatorij. 4. aprila, 24 dni Pr?. solnčnim mrkom, so pričeli graditi in stavit' astronomično kolonijo. Sekali so drevesa, vrj1 hriba so morali pripraviti za svoboden razglej: tudi tla je bilo treba izravnati. Delati so mor*1’’ v soparni, dušeči tropični vročini. Termomete* je kazal v senci 30 stopinj. Skoraj nemogoče J® bilo spraviti astronomične aparate iz ladje 113 otok. Plima in oseka sta zadrževali delo. P?' staviti so morali poseben most za prevažanj' drugače bi ne spravili niti ene reči iz ladje 1,3 suho. Z največjim trudom so spravili zaboje 113 vrh hriba, ker so si morali delati pot skozi g°s. plezavke, ki se vlečejo od enega drevesa d° drugega. Postavili so osem šatorov za sta}1?' vanja in za laboratorije. Ali hitro so komarji’3 nenavadno veliki pajki zasedli šatore. 10. apr’13 je pričelo deževati. Od tega dne dalje je deZ®' valo neprenehoma dan in noč. Vendar je pri=Y
krenim kotlom mečkala z rokami krompir i11 ^ mešala s kislim mlekom. Čakaj me, jaz te s P3' lico odvadim tega kričanja.«	_ kj
Toda krik v zibelji, spleteni iz vrbovja, je stala med obema posteljama, ni ponehal, tem' več se je izpremenil v hropenje, kakor g’3 otroka, če ga daviš.
»Prokleta žleza! Oh, prismojeni otrok!« > kričala žena. »Ali še ne boš tiho!«
Pred sajastim ognjiščem je stal sultan zrl v tleče ostanke polena. Dve mački sta sPa na toplem pepelu.	,
Andrejka je stopila k zibeljki, v kateri > kričalo dete. Drobni obrazek je bil suh, bled,11 kremžen in popačen, da je bil usmiljenja vr den. Ohlapna in zvenela koža je pokrivala 0 / na pol odprte trepalnice so izgledale kakor o prta rana. Ječanje je prihajalo šiloma iz stism nga grla in život je utripal pod odejo.
»Ali sc še nisi do sitega nakremžil, P^m, vec!« je dejala. Sklonila se je preko n vzdignila otroka in zrahljala vso poneceo slamnico.	^
»Če se lotiš,« je dostavila in posadila otr . v zibelj, »če se lotiš, ne bi človek utegmi drugega delati.«	.
Sla je zopet nazaj k ognjišču in raZ^\zbi, skoro ugasli ogenj. Pes je vstal, tekal po j6 sta svoje ude in splezali na stol. V tem 111 je sto svoje ude in splezali na stol. V tem j1 p vstopil Andrejec in Lojzka mu je sle , Tjav<>,' »Sivka je zbolela,« je dejal majaje z g »zelo je zbolela, prav zelo!«	nmah'
Žena, ki je baš netila ogenj, je kar
»Kaj blebetaš, da je sivka obolela?4 vprašala in prebledela.
(Konec prihodnjič.)
težko pričakovani 28. april! Jutro tega dneva ni obetalo mnogo. Veliki oblaki so plavali v neznatnih višinah, le skozi špranje v oblakih so opazovali solnce. Ob 7. zjutraj so bili že vsi na delu. Vsak je čakal na odkazanem prostoru, da pride veliki trenutek. Ali ves trud zadnjih tednov je bil zastonj. Ko se je približeval mesec solncu, se je ozračje ohladilo, vodni hlapi so se stisnili in nekaj sekund pred popolnim mrkom Je zakril mogočen oblak solnce. Z velikim naporom so spoznali skozi goste oblake le nejasno obliko solnčne ooie. Kronometer, ki ga je imela ekspedicija seboj, je pokazal, da se je pričel solnčni mrk 12 sekund preje in nehal 20 sekund Pozneje, kakor so bili prej izračunali. 4. maja fo astronomi, vsi razočarani, zapustili neprijazni otok.
Ljubljana m Kranjsko
—Za »Zarjo«. Pred mesecem dni smo de-J«i. da se mora naš dnevnik s 1. majem postaji krepko na lastne noge, da ne bo več navezan na denarno pomoč stranke, ki se vsled podpiranja lista ni mogla s tisto živahnostjo in s tisto silo posvečati ostalim svojim nalogam, kot bilo potrebno. Naše besede niso zadele na I Sluha ušesa in niso padle v mrtva srca: mnogo
i	Požrtvovalnih sodrugov se je odzvalo našemu Pozivu in se je v tem času vsled njihovega dela Povspelo število naših odjemalcev. Vendar ne v tej meri, kot je bilo potrebno, da dosežemo ki sta ga nam narekovala z enako silo interes lista in interes stranke: aktivnost »Zarje«. £at° ej bilo neobhodno in absolutno potrebno, da smo v neznatni meri povišali naročnino lista. Sodrugi, ki umevajo položaj slovenskega delavskega dnevnika in ki jim je živo pri srcu *?voJ socialistične stranke, so soglasno odobrili naš korak in se niso ustrašili male žrtve, ki jo podražitev lista nalaga, tem manj ker je *^arja« po svojem obsegu in po bogastvu svoje vsebine je sedaj najcenejši slovenski list, cenej-?! °d vseh meščanskih listov, ki v najrazličnejših oblikah globoko zajemajo iz kapitalističnih ‘Ondov. Ampak to ni dovolj! Ni dovolj, da ohranimo dosedanje število naročnikov, vsak dan Sl mora »Zarja« osvajati nove kroge odjemalcev. Računajoč z uvidevnostjo sodrugov, Vas Pozivljemo, da ne ostanete ne le zvesti svojemu Gasilu, temveč da mu pridobivate neprestano novih naročnikov! Na delo!
— Miljonski sklad. Vse zbirke včerajšnjega dne je z označbo: Miljonski sklad poslati na naslov: V. Zore, strokovni tajnik, Ljubljani, Se-•enburgova ulica št. 6.
— Klerikalne volilne sleparije. Proti celi Vrsti šmarskih klerikalnih veljakov teče kazenska razprava in bo obravnava še v prvi polovici tega Meseca.
—Odborova seja Matice Slovenske bo v četrtek, dne 2. maja ob 6. zvečer v društvenih Prostorih. Dnevni red: 1. Poročila predsedstva.
Zapisnik zadnje odborove seje. 3. Oferti za hsk 1912. 4. Rokopisi. 5. Tajnikovo poročilo.
* Slučajnosti. — Dr. Fr. Ilešič.
— Gostovanje slovenskih igralcev v veliki *jvorani »Narodnega doma«. Ker se arena »Nar. floma« ni dala primerno in dostojno za to gostovanje urediti, se uprizori v četrtek dne 2. maja
nrka »Nebesa na zemlji« v veliki dvorani tega Poslopja. Dasi so se stroški s tem nekoliko pomnožili, ostane vstopnina ista, kakor je bila že aznanjena; sedeži prve vrste so po K 1.40, se-Uezi druge vrste po 1 K, sedeži tretje vrste pa Po 60 vin. Stojišča po 30 vin. Cen, ki so za ve-'iko dvorano nekoliko prenizke, ni bilo mogoče Več premeniti, ker so lepaki že tiskani. Upamo da občinstvo popravi to z mnogobrojnim diskom.
— Pijanec v Gruber evem kanalu. V torek ? Polnoči je slišal stražnik ob karlovškem mostu v'*ce na pomoč. Ko je š< 1 v smeri klicov, je na-e' v Gruberjevem kanalu popolnoma pijanega
J"(,ža, ki je bil na glavi ranjen. S pomočjo več n’°ž je spravil pijanca iz prekopa in ga dal prebijati z rešilnim vozom v bolnico.
.	— Umrli so v Ljubljani: Ernest Krainer,
železniškega poduradnika. 7 let; Anton Zale-o dninar, 61 let; Alojz Bačar, bajtar, 34 let; ^arija Merček, hči bajtarja. 15 let; Uršula Kri -občinska uboga, 70 let — vsi h pet v de-e'ni bolnici.
*	- Smrtna nezgoda mladega delavca. V
entpetru je padel med vo?n,o voz obložen z ^ojem na 16ietnega voznika Matija Ahaca iz e'ovca. Potegnili so mrtvega izpod gnoja
— Nesreča na železnici. Danes ob pol 4.
k l raj je ponesrečil neki premikač na južnem
Ocilv^VOru‘ PriSel je Prl premikanju s prsmi med
pijače in je bil takoj mrtev. Ponesrečeni je bil °ženjen.
u Kinematograf »Ideal«. Še danes se kaže j JUiS.n' umetniški Nordisk film »Predrzna igra«, ttiat' sPec'a'ni večer z sijajno dramo »Usoda 7re« in »Težavno ujetje glavarja pariških tinf i.eY Bonnota. V soboto »Smrtna nevesta« etniški film prve vrste.
Šiška.
1'be TT ^eralna obrekovanja. Vodilne glave %/ le v Spodnji Šiški so močno opu-r0n ,e 'n se odlikujejo po vnebovpijočem sito •1>aSt\u političnih misli. »Zveza z Nemci« — jilj edina norost, ki jo ti ljudje iztisnejo iz svo-lL Možgan, in odkar jih poznamo, jo ponav-fin 1 kakor lajnar svojo »vižo« na cestnem kon-HiajJ.Jn v svoji nezmerni naivnosti, ki ni nič Uto JSa °d lažnjivosti, se ti ljudje pri vsem tem j Hij »e zavedajo, da tolčejo sami sebe po lažna J e^usti. Sami spominjajo šišenske volilce Drjg°rostasne laži, na debele neresnice, ki so jih krat^.Hlih volitvah trosili o socialno - demo-Dari)1- g*. straiiki in s katerimi so varali in sleda 1 gensko prebivalstvo. Sami Priznavajo, ^Čin pr' zadnjih volitvah na najinpertinentnejši ne s, Ce!° svoje ljudi za nos potegnili. Kdo se cev •°minia dolgoveznih pravljic o zvezi Nemost11 socialnih demokratov, s katerimi je de-iitat^P sovražno časopisje »farbalo« naivne k°do • ? živo in tiskano besedo so lagali, da Pred So.(:’a*no - demokratični kandidatje tik bod0 v°litvijo odstopili od kandidature in da socialni demokratje kakor en mož glaso-
vali za nemške kandidate. Pa so prišle volitve, ki so jasno dokazale šišenskemu prebivalstvu podlo laznjivost liberalne knke, ki so pokazale, da o zvezi Nemcev m socialnih demokratov ni bilo niti govora in da je socialna demokracija na vse strani samostojno vodila delavstvo v ooj za šišensko oocmo. Vse te stvari so šišenskemu prebivalstvu uobro znane in liberalci v svoji neprekosijivi nerodnosti le obujajo stare spomine, ki booo za laznjvo kliko pri tej volim se usodne. Zakaj eno je gotovo: Ljudje, ki lažejo celo svojim pristašem, ki ne poznajo iskrenosti niti napram svojim somišljenikom, so nevarni občinski upravi, le ljudi je treba postaviti v občinskem zastopu pod najstrozjo kontrolo, da ne bodo svojih sleparskih volilnih metod prenesli tudi v upravo občinskega imetja. bisenski občani ne bi imeli niti trenutek mirne vesti, če bi s pečatom laži zaznamovana kuka sama med seboj, brez kontrole, »gospodarila« ze občinskim imetjem. Komur je na tem, da občina ne bo pisana mati delavskemu ljudstvu, komur je na tem, da se bodo občinski dohodki — ki so naši izdatki — ooračali v splošne, vsemu prebivalstvu koristne namene, ne more biti niti za hip v dvomeh, komu naj pri nedeljski volitvi odda svoj glas. Socialno demokratična opozicija v občinskem zastopu je v kategoričnem in teresu redne, čiste in ljudske občinske uprave. Zanje gremo v nedeljo v boj!
— »Osel gre samo enkrat na led,« pravi pregovor, bišenska liberalna klika, ki je s svojo laznjivo, z obrekovanjem in neresnico otrovano agitacijo šišenskim obrtnikom povzročila že o-gioinno škouo, si domišlja, da pojdejo šišenski voliici dvakrat na ld. Pri lanski volitvi se jim je posrečilo potegniti s svojo lažjo o kompromisu Nemcev in socialnih demokratov nekaj volilcev na svojo plat. S tem, da svojo lansko laz pogrevajo in ponavljajo, naravnost greše na nerazsodnost volilcev. Računajo in mislijo, da zapeljani voliici niso pregledali grobega obrekovanja in prozorne laži in da se bodo dali še enkrat premotiti. Z drugimi besedami: šišenske volilce smatrajo za bolj neumne od osla. Na to mora šišensko razsodno volilstvo odgovoriti, da bo odgovor infamni kliki ostal v ušesih! V nedeljo vsi do zadnjega na volišče za socialno-demokratične kandidate!
— Soclalno-uemokratična stranka v Sp. Šiški je postavila za nedeljske občinske volitve naslednje kandidate:
Odborniki:
Nežič Avgust, posestnik, št. 144
Miškot Anton, pose tnik, št. 160,
Jerin Albin, kotlar juž žel, št 132
Tarman Florijan, posestnik, št. 118
Franzot Anton, stavec, št. 66.
Kopitar Franc, delovodja južne železnice, št. 118.
Tarman Mihael, posestnik, št. 212.
Namestniki:
Muhar Josip, strojevodja državne žel., št. 268.
Linhart Josip, stavec, št. 189.
Sterle Franc, čevljar št 47.
Zalta Vekoslav, strojevodja drž. žel., št. 169.
Naloga vseh somišljenikov je, da se v nedeljo udehže volitev in da glasujejo za delavske kand date!
— Vsa pojasnila v volilnih zadevah daje volilcem naša volilna pisarna (Sp. Šiška, Kolodvorska ulica št. 56, v hiši konzumnega društva), ki je ves dan odpita.
— Nocoj ob 8. vsi k Anžoku, kjer se po-razgovorimo o občinskih volitvah. Ostudno agitacijo liberalcev, ki niti en dan ne nr rejo izhajati brez laži. je treba do nagega sleči I — Jutri, v petek 3 maja bo shod pri Breskvarju (gostilna .pri vinski trti*); v soboto, 4. ma|a pa pri Sternu Začetek vseh shodov ob 8. zvečer. Agit | rajte za obilno udeležboI
Štajersko
— Žetev trboveljske preinogokopne družbe.
Rudarji v službi trboveljske premugokopne d užbe so ustvarili s svojim delom gospodom d. lničar-j-m 448,181 kron čistega dob čka Odpisalo se je 300.000 kron, ostanek 148.181 kron se je nakazal na nov račun. Tako so sklenili kapitalistični gospodje na glavnem zboru 29. aprila.
Strokovne organizacije na Koroškem 1. 1911.
Leta 1911. je bilo v koroških strokovnih organizacijah 5600 članov. V nekaterih krajih, kjer je primeroma mnogo industrijskih delavcev, napredujejo organizacije počasi. V Pliberku, kjer je čez 1000 rudarjev, je le malo organiziranih. V Borovljah, kjer je čez 500 delavcev pri koroški železarski družbi in najmanj 400 puškarjev, je organiziranih komaj
100	delavcev. Temu so krivi ondotni mogotci, ki hočejo z vso silo ponemčiti slovenske delavce. Ni se jim sicer posrečilo, da bi utrdili med delavstvom v Borovljah žolte organizacije. ali zanesli so prepir in neslogo med delavce. kar zelo ovira naše delo. Domači zidarski delavci morajo od doma. ker so jih nadomestili Italijani, katerih ni moči spraviti v organizacijo. Zato je zidarska organizacija zelo oslabela. Koroški delodajalci so pričeli nastopati prav ostro nasproti delavstvu, ki žal ne zna združeno nastopati proti njim. Iz bojazni se obračajo od organizacij.
Člani se razdele na 58 krajev s 128 krajevnimi skupinami ali vplačilnicami. V Celovcu je 2240 članov, v Beljaku 1522. v Št. Vidu 351 in v Volsperku 261. Člani manjših vplačilnic po deželi so priklopljeni krajevnim skupinam večjih krajev. Na novo je bilo ustanovljenih 5 vplačilnic. in sicer: za lesne delavce v Volšperku. za rudarje v Kreuthu pri Pliberku in vplačilnice za poljedelske in gozdne delavce v Gschiersu, Malti in Briicklu. Vplačilnice pri Malem Sv. Pavlu in v Briicklu (zveze kemičnih industrijskih delavcev) so se izpremenile v samostojne krajevne skupine.
Leta 1911. se je izvršilo 15 mezdnih gibanj. Nekatera izmed njih so bila uspešna.
Mezdna gibanja so bila povzročila 1500 K stroškov. — Tiskarji in knjigovezi so dobili poleg tarifnega mezdnega stopnjevanja še tedensko doklado v znesku 1 K. — Celovški mizarji so dobili brez stavke v 16 obratih s 135 delavci povišano mezdo za 11 do 12 procentov. delovni čas se je skrajšal od 54 na 53 tedenski hur. — Damski krojači v 6 obratih s 30 delavci v Celovcu so stavkali 14 dni. Dosegli so delovno pogodbo in povišanje mezde za 15 procentov. Med stavkujoče se je izplačalo 601 K 90 vin. podpore. — Čevljarji v Celovcu so stavkali v 42 obratih s 96 pomočniki 14 dni. Dosegli so delovno pogodbo in 10 do 20 procentov zvišanje pri posameznih kosih. Za to stavko se je izplačalo 1049 K 10 vin. podpore. — V vseh koroških pivovarnah so pivovarji morali obnoviti pogodbe. Pri tej pri-Jmi so delavci dosegli 10 do is procentov zvišano mezdo. V nekaterih zaostalih obratih se je skrajšal tudi delovni cas. — V neki mizarski delavnici v Vrbi ob Vrbskem jezeru se je skrajšal delovni čas od 64 na 59 ur na teden.
—	'lesarji v Celovcu so brez stavke dosegli 10 procentov povišanje mezde. — blikarji m Iileskarji v Beljaku so stavkali tri tedne. V stavki je bilo 100 delavcev iz 12 obratov. Dosegli so delavno pogodbo in mezda se jim je zvišala za 10 procentov. Podpore so dobili 300 K. — Mizarji v Beljaku — 13 obratov s 67 delavci— so brez stavke dobili povišanje mezde za 10 do 15 procentov. — 1000 rudarjev v Pliberku je brez stavke doseglo, da se jim je povišal vsak »šiht« za 20 vin.
Rudarji pri Sv. Štefanu in v Wiesenau v Labodski dolini niso nič dosegli. Organizacija je ona tudi prešibka, da bi rnogia pričeti uspešen boj. — Usnjarji neke celovške tvrdke so se uprli, ker se jim neopravičeno prikrajševala stopili solidarno. — Zidarji v Celovcu in Beljaku. kamnoseški delavci v Špitalu so se morali braniti proti prikrajševanju mezde in poslabšanju delovnih razmer. Obnovitev delovne pogodbe ni bilo mogoče doseči. — Delavci z glino v Beljaku so podaljšali mezdni tarif za eno leto.
Priredilo se je na Koroškem 898 strokovnih shodov, da bi se pridobili novi člani. Strokovna zveza je poslala 560krat referente, na
101	shodu so poročali zunanji referenti. Bilo je 374 mesečnih shodov, 187 javnih in 337 po § 2.
Narodne in krščanske organizacije so se ustanovile v nekaterih krajih. Živele bodo le tako dolgo, dokler jih bodo podpirali podjetniki. V kemičnih tovarnah v Treibachu je sklical ravnatelj delavsko zborovanje, da bi ustanovil narodno delavsko organizacijo. Poizkus se mu je popolnoma ponesrečil. — V Jezernici pri Beljaku je posestnik kovinske tovarne, eden najhujših delavskih sovražnikov, dajal denarno podporo »Germaniji« v Beljaku, ali vzlic temu ni pridobil prav nič članov žolti organizaciji. — Ravnotako se godi tudi majhnim krščanskim organizacijam, ki ne morejo ne živeti. ne umreti.
Zelo razveseljiv je napredek organizacij konsumentov. Celovško konsumno društvo je otvorilo prodajalne v Beljaku. Svincu in Št. Vidu ob Glini. V najkrajšem času odpre prodajalne še v treh drugih krajih.
Na zadnjem zveznem zborovanju je bilo sklenjeno, naj se ustanove učni odseki, ki naj skrbe za razširjenje znanja in pouka med organiziranim delavstvom. Taki odseki so se ustanovili v Celovcu in Beljaku. Pri posameznih predavanjih je ponavadi mnogo poslušalcev. Učni tečaj ima v začetku veliko število obiskovalcev, ki se proti koncu precej skrči. Strokovna zveza je z najlepšim uspehom omogočila nekaj predstav v celovškem mestnem gledališču in priredila nekaj ljudskih koncertov. S takimi prireditvami se nudi članom lep, duševen užitek.
Kupujte »Zarjo*.
Goriško
—Samomor dijaka Loverčiča. Učiteljiščnik Loverčič je umrl v bolnišnici v soboto zvečer. Samomor spravljajo tudi v zvezo z nesrečno ljubeznijo, da je bil zaljubljen v neko laško kandidatinjo, ki nni pa ni vračala ljubezni. Videl jo je malo poprej nego si je pognal krogljo v sence. Samomor je zbudil veliko senzacijo po mestu in umevno so nastale razne govorice o vzroku samomora. Kakor že povedano, je bil pokojni Loverčič jako inteligenten mladenič, ki bi bil sedaj napravil maturo ter šel na jesen učiteljevat. V šoli ni imel nobenih zaprek, torej bi bil iskati vzrok samomora res le v nesrečni ljubezni. Loverčič je bil nervozen; v trenotku razbujenosti je storil usodepolni korak. Dne 30. aprila je bil pogreb nesrečnega dijaka, ki se ga je udeležila velika množica ljudi. Prav nekrščan-sko sovraštvo pa je pri tej priliki pokazal do mrtvega dijaka njegov katehet, ki niti pred veličanstvom smrti ni mogel ukrotiti svoje klerikalne nestrpnosti Z nekrščansko vnemo si je bil prizadeval, da bi se mrtvemu dijaku odrekel pogreb, kar se mu pa ni posrečilo. Pač pa je dosegel ta vrli katoliški svečenik, da dijaki niso smeli položiti na krsto svojega tovariša vencev in niso smeli zapeti nagrobnice. Goriško prebivalstvo se je po pravici globoko zgražalo nad to brezobraznostjo katoliškega duhovnika.
Vestnik organizacij.
Odborova seja podružnice lesnih delavcev se vrši danes v četrtek točno ob 6. zvečer v društvenem lokalu.
B a b š e k.
zadnje v usti
PRVI MAJNIK.
Opatija.
Opatija, 1. maja. Prvi majnik se je tukaj slovesno praznoval. Na shodu, ki je bil jako dobro obiskan, je poročal sodrug Golouh. Spored je bil impozanten. Na veselici so nastopili tamburaši in pevci.
Pulj.
Pulj, 1. maja. Praznovanje prvega maja je izvrstno uspelo. Oba shoda, dopoldne v delavskem domu in popoldne v gledališču, sta bila izvrstno obiskana. Udeležba pri sprevodu je bila kljub skrajno slabemu vremenu velika.
Nabrežina.
Nabrežina, 1. maja. Sprevod, ki je korakal od Šempolaja, je bil impozanten. Na kolodvoru je bi odmor. Govoril je sodrug Kopač. Potem je šel sprevod v vas. Popoldne je bila velika veselica.
Hrvaško.
Zagreb, 1. maja. Po sedanjih poročilih počiva danes delo po vseh mestih in industrijskih krajih. V Zagrebu je bila udeležba na shodu in na veselici velikanska. Iz pokrajinskih mest prihajajo enaka ugodna poročila.
Reka.
Reka, 1. maja. Tukaj se je praznoval prvi majnik v velikem stilu. Na shodu so govorili govorniki v italijanskem, hrvaškem in madjar-skem ježku.
Na Dunaju.
Dunaj, 1. maja. Tukaj se je prvi majnk praznoval kakor običajno. Delo je počivalo po vseh večjih podjetjih. Dopoldne so imeli nemški sodrugi 18 ljudskih shodov in 10 različnih strokovnih shodov. Razen tega so imeli shode tudi poljski, rusinski, rnadjarski in češki (centralistični in avtonomistični socialisti). Na vseh shodih je bila udeležba velikanska. Povsod se je sprejela resolucija, ki se bavi z aktualnimi dogodki, z nemškimi volitvami, z angleško stavko, ter zahteva žensko volilno pravico za državni zbor, splošno in enako volilno pravico za deželne zbore in občine, ter pospešitev socialnega zavarovanja. Udeležbo pri popoldnevnem sprevodu v Prater, ki je korakal z neštetimi rdečimi zastavami, cenijo na 80.000 ljudi.
Nižje Avstrijsko.
Dunaj, 1. maja. Po dežel je bilo danes 51 velikih shodov. Praznovanje prvega majnika se je po vsem Nižjem Avstrijskem izvrstno obneslo.
Italija.
Milan, 1. maja. Današnje praznovanje prvega majnika se vrši v znamenju protesta proti vojni.
DELEGACIJE.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 1. maja. Današnjo sejo delegacije je otvoril predsednik Dobernig ob pol 11. dopoldne. Vojni poveljnik Montecuccoli predlaga letno poročilo vojne mornarice za 1. 1910. Delegat Stanek interpelira zaradi odškodnine za nekega v službi ponesrečenega vojaka in zaradi zahtev živinozdravniške visoke šole na Dunaju, ki še niso izpolnjene. Del. Sommer in Markhl predlagata peticije zaradi vojaškega konsumnega društva, del. Langenhan pa zaradi pospeševanja vojnega zrakoplovstva (!). Peticije se odkažejo vojnemu odseku.
Del. grof Sylva Taroucca predlaga, da se vzame šestmesečni proračunski provizorij v razpravo, ne da bi se čakalo na tiskano poročilo finančnega odseka. Predlog je sprejet z večino glasov. Poročevalec dr. Grabrnayer je podal poročilo o proračunskem provizoriju in zagovarjal stališče, da se provizorij nima sestavljati na podlagi lanskega proračunaskega leta. temveč na podlagi računov tekočega leta.
Dalmatinski delegat dr. Čingrija govori o
hrvaškem vprašanju.
Najprej razmotriva državnopravni položaj Hrvaške in izvaja, da je komisarijat nezakonit. Sedanja ogrska delegacija je nepopolna. Za njeno zakonitost je potrebno, da je tudi Hrvaška v njej pravoveljavno zastopana. Zakon iz leta 1867. zahteva, da se mora najdalje čez tri mesece po razpustu hrvaški sabor zopet sklicati. Ker se to ni zgodilo, nima Hrvaška danes nobenega zakonitega zastopstva; vsled tega je ogrska delgacija nepopolna in nezakonita in avstrijska delegacija mora natančno preiskati, če more stopiti v stike s tako okrušeno delgacijo. Govornik predlaga, da naj avstrijska delegacija odkloni vsako stiko s sedanjo nezakonito ogrsko delegacijo.
Nato govori del. Guggenberg. Po njegovem govoru se seja zaključuje.
Vojno zrakoplovstvo.
Dunaj, 1. maja. Danes dopoldne so člani delegacije na vabilo vojne uprave napravili izlet v Dunajsko Novo Mesto in so si ogledali naprave vojnega zrakoplovnega oddelka.
Ogrska delegacija.
Dunaj. 1. maja. V proračunski razpravi je delegat Zoltan Desu nastopil proti vojnemu ministru Auffenbergu, češ da se je vmešaval v ogrska državnopravna vprašanja. Član vladne stranke Issekutz je zagovarjal Auffen-berga. Češ da je njegova včerajšnja izjava pojasnila zadevo.
BOLNA MINISTRA.
Finančni minister Zaleskl.
Opatija, 2 maja. Zdravje f nančnega ministra Zaleskega se nikakor ni toliko zboljšalo, da bi se lahko pričakoval njegov povratek na Dunaj v bližnjem času.
Poljedelski minister dr. Bral odstopi?
Dunaj, 2. maja. Poljedelski minister dr Braf je tako težko obolel, da se snide danes pred njegovo bolniško posteljo zdravniški konsilij Dr. Braf najbrže vloži po konsiliju prošnjo za odpust.
V	češkdi fevdalnih krogih imenujejo za njegovega naslednika princa Friderika Schwarzenberga.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. Čuvajeve fantazije.
Budimpešta, 1. maja. Ogrski korespondenčni biro poroča iz Zagreba: Včeraj popoldne je bila pod predsedstvom kraljevega komisarja Čuvaja konferenca oddelnih načelnikov, predstojnikov posameznih odsekov, ter
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
priporoča ter vabi p n slovensko občinstvo, da skl«p* zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Življenske polke banke . Slavi je* so neizpodbitne in nezapadljive. Omotno podpira banka . Slavi ja * narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,495'719. Kapitalij in škod pa je oo sedaj izplačala K 109.356'861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI
tudi referentov deželne vlade, najvišjega sodišča in državnega pravdništva. Čuvaj je izjavil, da bo bržkone komisarijat na Hrvaškem dalje časa trajal, vsled česar se je pokazala potreba, opravljati realno delo tudi na kulturnem in gospodarskem polju, da se tako pokaže potreba in koristna delavnost kornisarijata v obstoječih posebnih razmerah. Čuvaj je pozval vse predstojnike in voditelje uradov, naj izdelajo v tem oziru delovni program in mu ga predlože. da bo mogoče nato sklicati pod njegovim vodstvom ankete ter povabiti izvedence in strokovnjake. Udeleženci konference so zagotovili Čuvaju podporo od svoje strani, kakor tudi od podrejenih organov.
Proti Stjepanu Rad ču.
Zagreb, 1. maja. Stol sedmorice je zn:žal Stjepanu R«d ču kazen zaradi dogodka v Raje-vem selu v Vrbanju od 4 mesecev na 3 mesece, glede na dogodek v Soljanih je pa odrejena nova razprava v Osjeku.
UMOR DELAVCEV.
Peterburg, 1. maja. V zadnji noči so nadaljevali s hišnimi preiskavami pri delavcih in jih veliko aretirali. Zaradi umora delavcev v sibirskih rudnikih stavka v Peterburgu 22.000 delavcev. Ob 6. zvečer so demonstrirali študenti in študentke pred kazensko katedralo. Policija je razgnala demonstrante in aretirala 40 oseb.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Zaprte Dardanele.
Carigrad, 1. maja. Mladoturško glasilo predlaga, naj se preskrbi za vojne čase nadomestilo za Dardanele. Najbolj pripraven bi bil Solun, ki je zvezan s Carigradom z železnico. Tarifi za to železniško zvezo bi se morali primerno znižati in uvozna carina za transitno blago bi se morala znižati za osem odstotkov. Velevlasti bi morale seveda temu pritrditi.
Carigrid, 1. maja. V svojem odgovoru ruskemu poslaništvu pravi turška vlada, da ji nobena vlada, da ji nobena pogodba ne prepoveduje zapreti Dardanel v vojnem času. Vendar je vlada pripravljena, Dardanele zopet odpreti, kakor hitro bodo to dopuščale razmere. Rusko poslaništvo je naznanilo turški vladi, da si Rusija pridržuje pravico, zahtevati od Turčije odškodnino za izgube, katere je imela ruska trgovina zaradi zaprtih Dardanel.
London, 1. maja. Sir Edward Grey je obljubil danes deputaciji, ki se je zglasila pri njem, da protestira proti zaprtju Dardanel, da bode brzojavil takoj v Rim in Carigrad, naj se od-pro Dardanele. Turška vlada naj pusti, da bi smele ladje vsaj od časa do časa svobodno voziti od Egejskega morja do Črnega morja.
AVTOMOBILSKI APAŠI.
Nov napad.
Pariz, 1. maja. V ponedeljek se je zgodil nov drzen avtomobilski rop, medtem ko je lastnik avtomobila sedel v restavrantu, pred katerim ga je čakal avtomobil. Ko je hotel zrpet sesti v avtomobil, je še videl dva dobro oblečena gospoda skočiti v avtomobil in se z največjo naglico odpeljati Roparja sta streljala na zasled >-valce. Mislijo, da je glavni ropar avtomobilni bandit Garnier.
POTOP „TITANICA“.
Predrznost kapitalističnega zločinca.
London, 2. maja. „White Star Line* odločno odklanja vse zahteve po odškodnini in izjavlja, da ni prevzela nikakega jamstva za tako škedo. Obenem svari pred napadi na njeno poslovanje iti preti s tožbami zaradi oškodovanja kredita.
Prihod parnika z mrtveci,
Halifax, 1. maja. Ob dohodu parnika „Mak-ksy Bennett“, ki je pripeljal 190 mrtvecev „Tita-nica“, so zvonili vsi zvonovi Ker ni bilo dovolj krst, so bili morali nad 70 mrtvih tmpel, med njimi tudi miljonarja Astorja, spraviti v preproste zaboje.
KATASTROFA PARNIKA.
200 mrtvih.
Berlin, 1. maja. V smirnskem pristanišču je včeraj zadel ameriški parnik »Texas« družbe Hadži Daud na pomorsko mino, ki je eksplodirala. Na parniku je bilo 300 popotnikov, 200 je mrtvih in 40 ranjenih.
Kako se je zgodila nesreča.
Berlin. 2. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Smirne: Parnik »Texas« družbe Haždi Daud ki je odplul iz Smirne proti Solunu, ni hotel slediti pilotu, ki so mu ga dale oblasti, in je poskušal voziti po poti. ki je bila zaprta z minami. kljub temu. da so ga s streli iz topov svarili. V vnanji venikalski luki je zadel parnik na pomorsko mino. ki je eksplodirala in parnik tako poškodovala, da se je potopil. »Tanin« trdi. da je bilo na parniku 152 popotnikov. Rešilo se jih ie samo 92. med temi več ranjencev. Vse moštvo je našlo smrt v strašni katastrofi. Po poznejšem poročilu »Agence Ottomane« je bilo na »Texasu« 139 oseb, izmed katerih se je 70 rešilo. Prvi kapitan se je težko poškodoval, drugi, tretji in četrti častnik, strojnik in kurjač so utonili. Poročilo »I3erliner Tageblatt« iz Carigrada, da je »tonilo 220 oseb in je 40 ranjencev. po zadnjih vesteh ni povsem verjetno.
Eksplozija.
Pariz, 1. maja. Ko je zadel »Texas« na mino. se je zgodila strašna eksplozija, ki je raztreščila ladjo na kose. Pomožna akcija je bila zelo otežkočena. ker se druge ladje vsled min niso upale blizu. Razen tega je bila temna noč. Sedemdeset popotnikov se je rešilo s plavanjem. Iz morja so potegnili že nad 30 trupel; veliko trupel je strašno razmesarjenih. Parnik »Texas« je bil manjši parnik, na njegovem krovu so bili večinoma Grki. a tudi Francozi in Angleži. Vozil je tudi pošto za Solun in Evropo. Uvedli so preiskavo.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Več dobro izurjenih
čevljarskih pomočnikov
se sprejme takoj v staino delo pri Ivan u Kos$ čevljarski mojster v Zagorju ob Savi.
Št. 14215,
Razglas.
Dne 27. t. m. poginila je v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, k' se je dne 24. t, m* zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti n?, loko, na znakih pasje stekline. Psica je bila kake 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolgih dlak in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konasteg* gobca ter Dodobna kraškim psom. Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 4' zakona z Tine 6. avgusta 1909 drž. zak. štev. 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do preklica
pasjo kontumacijo.
V	tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki p°' padanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor v gostilno, kavarne itd. Ako bi kdo p1* svojem p^u zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, ^ konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo.	31'
2v£estril	lj-ci/b-o	s-	znalci
dne 29. aprila 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar, 1. r-
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladin
Otigovurm uredruK Fran Barti, Iidftj# in i&laga saložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
»NARODNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9 /večer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
K"1*1? dosežejo, dobe tisti, ki uamesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, xV.ll* sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d TVTof*? r~ P'*° »SLADIN0, to je dr pl. Tmkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju 7{\VS\"VIA? V 80SP°d*njstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi^ma. ZjUI aVJv« Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri K A 01	l^rj	f trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamtniati z manj vredno
Jo	1111 Hlili.d«	sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubi[ani lekarna Trn-
NililtAliGl	f	koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vil!, Josef^tad-
JLILPlJol ZdJlltV« terstrasse 25; III. Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner- .....................  strasse	109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	—--------------------■—
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbacligasse 59.
RAZGLAS.
Članski prispevki in dajatve na podlagi dnevnih mezd, določenih z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160.
							Določena		Tedenski		prispevek		Mesečni prispevek			
							UliC V Ud mezda		delojemalca		delodajalca		delojemalca		delodajalca	
		A. Za delojemalce:					K	v	K	v	K |	v	K	v	K	v
I.	Za	vajence, praktikante in volonterje						1					12		6	_____	52		26
II.	Za	delojemalce, kojih dnevna mezda ne presega 2 K		.	.	• ,	1	80	—	22			11			94	__	47
III.	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K do 2	K 30	V	.	.	2	20	—	26			13	1	14		.	57
IV.	Za	delojemalce z dnevno me<:do nad 2 K 30 v	do 2	K	60	v .	2	50			30	_	15	1	30			65
V.	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 60 v	do 2	K	90	v .	2	80			34	__	17	1	46			73
VI	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 2 K 90 v	do 3 K		20	v .	3	10			37		19	1	61		L	82
VII	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 20 v	do 3	K	50	v .	3	40			41		21	1	77	—	89
VIII.	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 50 v	do 3 K		80	v .	3	70	___	44		22	1	92	—	96
IX.	Za	delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v	. . .	•	•	• •	4	—	—	48	—	24	2	08	i	04
		B Za delojemalke5														
X	Za	vajenke, praktikantke in volonterke ....						ou	—	10*			5	—	42	—	21
XI.	Za	delojemalke t dttevno mezdo do 1 K 60 v	.	.	.	.	1	30,	—	16	—	8	—	68	—	34
XII.	Za	deloiemaike z dnevno mezdo nad 1 K 60 v	do 2 K		•	.	1	60	—	19	—	10	—	83	—	42
XIII.	Za	delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K do 2 K 40		V	.	. .	2		—	24	—	12	1	04	—	52
XIV.	Za	delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 40 v do 2 K 80				v .	2	40	—	29	—	15	1	25	—	63
XV.	Za	delojemalke z dnevno mezdo nad 2 K 80 v	do 3	\r	20	v .	2	80	—	34	—	17	1	46	—	73
X <	Za	delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 20 V do 3 K 60				v .	3	20	—	38	—	19	1	66	—	83
XVII.	Za	delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v					3	60	—	43	—	22	1	87	—	94
QJ	E	
B <D	CL> a	
H	03	
-C	JU O	
nu	CJ	
>		
03 v-	>	
cx		• •
o	03 C	
u-		o
	>f/>	
03	x>	
C	CJ	
CJ 'zr CJ	V—* 60 O Om	03 c M
		([)
	V—1	Tl
o		M
NI	03	CU E
<U	C	
B	>u	CL>
	>(/)	
JZ		
> <u	o X)	c "O
a		a
X3	03	,-r4,
	C	< n
ja	o	a> a
»	t/5	fv»
		
bfi	o	
03 5	o	
		
O		
CX	03	
ca	n	
	n>	
£		
a) za moške v
b) za ženske v
		Bolniščina (dnevna)		Pogrebščina	
		K		v	K	v
I.	mezdni vrsti			60	20	—
II.	» »	1	08	36	—
III.	n »	1	32	44	—
IV.	n n	1	50	50	—
v.	n n	1	68	56	•—
VI.	n n	1	86	62	--
VII.	n n	2	04	68	—•
VIII.	n »	2	22	74	•—
IX	n »	2	40	80	"
X.	n n		48	16	
XI.	n n	—	78	26	
XII.	» »	—	96	32	■—’
XIII.	n n	1	20	40	
XIV.	n n	1	44	48	
XV.	r* n	1	68	56	
XVI.	n n	1	92	64	—■
XVII.	n rt	2	16	72	—'
Ti nastavki so stopili z dnem t. marca 1912. 1. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.
Pri pieračunanji blagajničnih prispevkov se nedelje ne vpoštevajo in se za celi mesec trajajoče delavsko razmerje šteje povprečno 26 mezdnih dni.
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
1
B
Del. glavnica: K 8.000.000.
j——————I — II ■	i------------
Ljubi Sanska kreditna Isanka v Ljubljani.
Stritarjeva ulioa. Mtev. Q, (lantna lii£a). --
Rez. fond nad K 800.000.
- - -  - - -- ................
X5o<3j:‘u.žriio© -v S^ljetct, Celovcu, Trsta., Sarajsva, G-orici lan. C el j tj-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 'h\.
U
B