Foitnfan plačana v gotovini. Leto XVII., št. S t Ljubljana, torek j. marca 193* Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wien št. 105.241. Izhaja vsak Han, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 38-—> Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Izgledi morebitne vo;ne na Vzhodu Nedavni dogodiki v Tokiu so obnovili zjmimanje sveta za možni spopad med velesilama Rusijo in Japonsko. Vojaški strokovnjaki zapada ob tej priliki poudarjajo, da ta spopad ni samo neizbežen kot končni obračun za nadoblast na severnem delu tihomorskega obrežja A-zije, marveč da je celo tako blizu, da ga je treba pričakovati od meseca do meseca. Ob obletnici grozotnega šestmesečnega klanja pod utrdbami Verduna je marsikak nemški vojaški pisatelj na-glašal okoliščino, da bi Nemci tudi v primeru zavzetja trdnjave ne mogli v:sdržati zaradi popolne izčrpanosti nemških vojaških zalog. V zvezi s tem obravnavajo izglede, ki jih ima na uspeh v Vzhodni Aziji ruska vojska in prihajajo do prav presenetljivih zaključkov. Pred vsem podčrtavajo, da je današnja Rusija industrijsko tako odlično pripravljena na spopad z Japonci, da pri njej bojazen, da bi se izčrpale zaloge vojnih sredstev, sploh ne pride v poštev. Po nemških infc-rmaeijah je sovjetska vojna industrija izgrajena in organizirana v takem obsegu, da bi z lahkoto sproti nadomeščala ogromno potrošnjo materiala, ki jo zahteva moderni način vojskovanja. Po enako enodušnem naziranju nemških strokovnjakov pa trpi ruska vojska mi veliki tehnični oviri in na neki neznanki, od katerih obeh je v največji meri odvisen uspeli. Tehnična ovira je enotirna sibirska železnica, ki bi v resnem primeru ne mogla zmagovati dovoza potrebščin za one množice vojakov, ki jih bo morala Rusija vsekakor vreči na Aniur, če se bo morala pomeriti z mikadovimi četami. Neznanka v računih je morala rdeče vojske, ki doslej še nikjer ni bila preizkušena in sc v tem pogledu možna razna presenečenja. Podoba pa je, da se nemški vojaški strokovnjaki oklepajo dveh skoro iracionalnih postavk, ker v bistvu ne morejo omalovaževati sedanje ruske oborožitve in vojne pripravljenosti. Če namreč človek pazno pregleduje nemška poročila o sibirski železnici, mu je nekoliko nepojmljivo, da Nemci računajo še vedno z enotirno železnico, ko vse njihove vesti zadnjih mesecev govore o tem, da vodita skozi Sibirijo že po dva, mestoma celo po trije tiri in da bo zadnji odsek gotov še pred pomladjo. Tudi vedo zanesljiva poročila povedati o ogromnem naporu sovjetske vlade za zgradbo avtomobil-nih cest, določenih za gibanje motoriziranih ruskih sil. Kar se pa tiče nepreizkušene morale, beleži sicer vojaška zgodovina celo vrsto dokazov, da se nepre-iijkušena vojska prav dobro obnese, toda ravno z ozirom na obliko in metode sovjetske diktature je ta stran ruske vojske za enkrat res še neznanka. Zanimivo je v tem pogledu tudi mnenje češkoslovaškega vojaškega strokovnjaka, ki piše strateško-politične razprave v čeških revijah in dnevnikih pod psevdonimom Stanislav Jester. V zadnji številki »Pritomnosti« podrobno analizira vrednost sovjetskih tehničnih in živih sii z ozirom na moč Japonske. Tudi on poudarja veliki pomen občil, naglasu joč, da je v nujnem interesu Japoncev, ako izzovejo vojno čim prej, še preden Rusija dogotovi svojo strateško mrežo v Poamurju. Vojne operacije velikih množic so na Daljnem vzhodu mogoče šele tedaj, kadar reke odplavijo led in upadejo ter se posuši teren. To se zgodi šele nekako od srede maja dalje. Prej sploh ne kaže zbirati večjih vojaških sil. Japonsko prodiranje skozi Mandžurijo bi trajalo kaka dva meseca in bi morali Japonci proglasiti mobilizacijo že v začetku marca. Leta 1904. so Japonci izzivali spopad brez vojne napovedi 9. februarja, do prve večje bitke ob reki Jaki pa je prišlo šele 1. maja. Ako bi torej formalno izbruhnila vojna že sedaj, bi imeli pričakovati večjih operacij šele ob koncu maja. Sovjetsko-m andžurska meja meri približno 3000 km in rusko ozemlje obdaja v polkrogu Mandžurijo, iz katere središča vodita dve železniški progi: na zapad proti Čiti in na vzhod j(toti Vladivostoku. S tem sta že določeni obe glavni bojišči in dve giavni japonski operacijski skupini. Za Japonce je nedvomno ugodnejše bojišče v smeri Vladivostoka, ker je najbližje njihovi in najbolj oddaljeno od ruske baze. Tu imajo tudi premoč nad Rusi glede občil, oso-biti pa zato, ker bodo južno krilo svoje vojske lahko preskrbovali z morja, severno pa po reki Sungari, ki teče od Harbina proti severovzhodu. Japonske čete, prodirajoče ob tej reki, bi lahko kmalu presekale železniško zvezo Haba-rovfek- Vladivostok. Ker pa se mora aktivnost pričakovati cd Japoncev, nadaljuje češkoslovaški strokovnjak, zato morajo ti udariti na »točko manjšega odpora«, na primorsso oblast, da ruske zračne baze čim bolj odstranijo od gosto naseljenih japonskih otokov, od vojne mornarice in od vojaških transportov po morju. Dokler ni likvidiran Vladivostok, Japonc' ne morejo prodirati na zapad proti Bijkau. Zaradi tega je več ko verjetno, da bodo prve operacije imele težišče okoli Vladi-vostoka, kamor bodo moraJi Japonci Abesinske armade v razsul u Maršal Badoglio je rasa Kase in Rim, 2. marca. AA. Agencija Štefani objavlja naslednji komunike št. 143: Druga bitka v Tembienu, ki se je začela 27. februarja s prodiranjem eritrej-skega armadnega zbora s severne strani in tretjega armadnega zbora z juga, se je končala s sijajno zmago naših Čet. Vojski rasa Kase in rasa Sejuma sta storili vse, da bi se rešili iz obroča, ki se je čedalje bolj ožil. Izvedli sta več ogorčenih protinapadov proti Uarieju in proti bokom tretjega armadnega zbora. Vsi njihovi napadi pa so se ponesrečili in se je moral sovražnik umakniti in bežati. Sovražne izgube so zelo velike. Zaplenili smo veliko količino municije in orožja in več zalog živil. Naše letalstvo je zasledovalo sovražne oddelke in jih neprestano bombardiralo. Naše izgube niso posebno velike, če upoštevamo pomen in resnost bojev. Natančnejše poročilo bo sledilo, čim bodo zbrani podatki. Sovražne čete so v popolnem razsulu. Po porazu rasa MuSugete in rasa Deste sta bila sedaj poražena tudi ras Kasa in ras Sejum, dva ugledna voditelja abesinske vojske. Pot v Adis Abebo odprta Asmara, 2. marca. d. Vojska rasa Kase je popolnoma uničena. Ras Kasa sam je baje izvršil samomor. Na bojišču so doslej našteli 5.000 mrtvih Abesin-cev, med njimi večje število njihovih poveljnikov. Italijanske izgube so sorazmerno majhne. Ubitih in ranjenih ie bilo okrog 500 vojakov. Italijanom je sedaj odprta pot v abe-sinsko prestolnico. Tu se širijo celo že govorice, da se bo abesinski cesar v kratkem odpovedal prestolu. Adis Abeba, 2. marca. AA. Abesinska vlada demanitira z vso odločnostjo vest o samomoru rasa Kase. Beg v divjem neredu Asmara, 2. marca. AA. (Štefani). Čete prvega in tretjega armadnega zbora izrabljajo dalje izvojevano zmago in čistijo bojišče, ter zbirajo vojni plen in štejejo Padle sovražnike. Letalstvo preganja ostanke sovražnih čet, ki beže v divjem neredu. Inženjerski oddelki so že začeli graditi ceste v novih zasedenih krajih. Dramatska borba v Tembienu London, 2. marca. o. Agencija »United Press« opisuje dramatsko borbo v Tembienu. Boji proti rasu Kasi so dosegli vrhunec z osvojitvijo zlate gore. Italijani so se poslužili abesinske taktike in so izvršili svoj napad ponoči. Proti Abesincem je prodiralo več kolon alpincev, askarov in grenadirjev. Na vrhu gore je prišlo do borbe na nož. Vojaki so bili stalno v nevarnosti, da popadajo v globoke prepade. Ras Kasa se je s svojimi četami umaknil, a je takoj nato izvršil celo vrsto protinapadov, toda zaman. Abesinei so naposled morali prepustiti svoje postojanke Italijanom. Kje je ras Sejusu Rim, 2. marca. b. Zdi se, da rasu Sejumu ni uspelo pobegniti in da &e nahaja še vedno v Tembienu. Italijani bodo sedaj nadaljevali svoje prodiranje proti Desiju. Tudi na južni fronti se abesinske čete umikajo. Po močnem zračnem obstreljevanju Po Italijanih so abesinske čete pod poveljstvom dedžasa Smereda zapustili svoje postojanke ob reki Gestro. koncentrirati večji del svojih sil. Na za-padu proti Mongoliji in Bajkalu bodo morali nastopati le defenzivno. To spoznavajo seveda tudi Sovjeti, zato so odlično utrdili Vladivostok ter rusk: bregove rek Amura in Usurija. Do avgusta meseca bi se na fronti v Primorju borilo kakih 25 sovjetskih divizij proti 40 japonskim, za.to bi pa proti prodirajočim ruskim divizijam na meji Mongolije stalo le 20 japonskih in te bi morale vzdrževati naval, dokler bi Vladivostok ne bil zavzet. Za Japonce bi se borba prvega leta končala z uspehom, ako bi obkolili Vladivostok, zasedli ruski del Sahalina in ustje Amura pri Ni-kolajevsku, odkoder bi potem z lahkim rečnim brodovjem ogražali Habarovsk, in ako bi zapadna armada zadržaal rusko prodirnje, bi do prihodnje pomladi Japonci lahko zasedli Primorje. S tem bi onemogočili ruske zračne napade, obenem pa preprečili izgradnjo letalske etape iz Aljaske na Kamčatko in odtod v Primorje in Poamurje. Ako pa bi Japonci ne mogli zavzeti Primorja in zadržati pohoda ruskih vojsk iz M^ngoUje preko gorovja Velikega Čingana, potem bi ^i1 uspeh rrvetga leta odločno na ruski strani. Za vojno z Jap-nsko je sovj.'tom ntri.no rx>treber ^opoln mir na njihovih evropskih mejah. Vojni na dve strani bi tudi Rusija ne bila kos To je vse pojasnilo, zak?*' 9» je sovi-r?;Tx>dna politik" v zadnjih lotih tako bistveno spremenila. za 40 letnico nesrečne bitke pri Adui odločilno porazil armadi rasa Sejuma — Abesinija nesposobna za nadaljnji odpor Proti jezeru Ašangiju Adis Abeba, 2. marca. w. Po uradnem abesinskem sporočilu nadaljujejo Italijani svoje prodiranje od gorskega grebena Amba Alugi proti jezeru Ašangiju Nesloga med rasi Pariz, 2. marca. d. Ne glede na tehnično premoč in strateško vodstvo italijanske vojske. je povzročila abesinski poraz v prvi vrsti nesloga med abesinskimi vojskovodji. Drugače si tudi ni mogoče razlagati, zakaj vojski rasa Imra in r?sa Ajela, ki sta držali postojanke ob obeh krilih vojske ra^a Kase, nista posegli v hoje Čudno je 'udi, da je rezervna vojska, ki jo je poslal cesar iz Desija na pomoč rasu Kasi tn rasu Mu-lugeti, prispela šele do jezera Ašangija. ko sta bili ole abesinski vojski na fronti že popolnoma premagani. Cesarjeva garda razgnana Asmara. 2. marca- o. Ves TVmbien je se- j daj v italijanskih rokah. mi imajo svobodno pot proti jugu in €5? du ter zaplenili res vojni material r^a Sejuma in rasa Kase. Obe vojski sta sedaj brez orožja. Pri poslednjih borbah sta se najbolj izkazali letalstvo in artiljerija. Izvedelo se je. da je cesar z več oddelki svoje garde skušai prihiteti na pomoč rasu Kasi in rasu Mulugeti. Njegovo vojsko pa so opazila italijanska letala in jo pričela takoj bombardirati. Nekoliko kilometrov južno od jezera Ašangija so sc Abesinei razbežali. Vse kaže, da se bo cesarska garda zbrala in reorganizirala š?l» okrog Desija. Italijanska letala neprestano zasledu-jejo posamezne bežefe oddelke. Po poročilih inozemskih poročevalcev bodo Italijani sedaj lahko še pred deževno dobo zaključili svojo akcijo tako na severu kakor na jugu. Pravij,- da se pripravlja 1', "n nadaljnje sklepe sankcionistov. 40 letnica bitke pri Adui Rim, 2. marca. AA. Agencija Štefani poroča: V Riinu in v vseh italijanskih mestih so priredbi velike spominske svečanosti na čast vojakom, ki so pred 40 leti padli v bitki pri Adui 1. marca 1896. Adis Abeba. 2. marca. AA. Koptski nad; škof je izdal poslanico na narod, v kateri priporoča, da naj se ljudstvo preživlja samo s kruhom in vodo. da bo omogočilo vojaškim oblastvom boljšo o«krbo čet na bojišču. Danes se je vršila služba božja v katedrali sv. Jurija v spomin na abes'-nsko zmago pri Adui leta 1893. Na okoliških hribih so streljali s lopovi, zaplenjenimi v bitki pri Adui. Pri tej priložnosti je bilo mnogo patriotskih govorov v navzočnosti uglod-! nih vojaških in civilnih osebnosti. Adis Abeba, % marca. AA. besinsko letalo, na katerem je bilo gotovo število uglednih eritrejfkih dezerterjev, je izginilo. Verjetno je. da se je ponesrečilo. Ne izklju-1 čujejo pa tudi možnosti, da so bili med de- zerterji tudi izdajalci, ki so letalo pokvarili. Kava obtožba proti Abesiniji ženeva, 2. marca o. Italijanski dele. gat pri Društvu narodov je danes izročil tajništvu DN obširno protestno noto, ▼ kateri se pritožuje Italija nad postopa, njem Abesincev z ujetniki in ranjenci. Noti je priloženih mnogo fotografij in drugih dokumentov, ki naj bi dokazali, da krši Abesinija vse mednarodne dogovore in skrajno kruto postopa z ujetniki Noto smatrajo v ženevskih krogih za čisto politično potezo, ki najbrže predstavlja uvod v novo italijansko diplomatsko ofenzivo proti Abesiniji. Angleži v skrbeh zaradi italijanskih London, 2. marca. o. Vesti o najnovejših dogodkih na severni fronti v Abesiniji so izzvale največjo pozornost, ker sedaj že večina angleških poročevalcev na obeh frontah ne more več zatajiti italijanskih uspehov. Vladni krogi so Precej v skrbeh, ker se boje, da bi bili spričo italijanske zmage prekrižani njihovi računi. Po vseh znakih je abesinski odpor že ▼ agoniji. Morda si bodo Italijani že v najkrajšem času odprli pot v Adis Abebo. Vsekakor je gotovo, da bodo še pred pričetkom nove deževne dobe dosegli svoj namen. Evropske države bi na te način postavili pred gotovo dejstvo, ki ga bodo morale enostavno vzeti na znanj'1. Namesto sankcij mirovna pogajanja? Popolnoma izpremenjen položaj v Ženevi — O poostritvi sankeij proti Italiji zaenkrat ni govora ženeva, 2. marca. rb. Danes popoldne se je pričelo zasedanje ženevskega sank. cijskega odbora, ki mu pripisujejo v diplomatskih krogih največjo važno9t, ker ima odločiti, ali naj se sankcije proti Italiji poostre, ali pa iščejo druge poti za lik vida. ciio italijansko-abasinske vojne. Proti pri. čakovanju se osebno udeležujeta zasedanja tudi francoski in angleški zunanji minister Flandin in Eden. V ženevi so se zbrali nadalje mnogi drugi vodilni državniki, med njimi ruski posianik v Parizu Potem, kin, zastopniki Male antante in Balkanske zveze, ter števUni drugi diplomati. Jugoslavijo zastopa pariški poslanik dr. Purič. Dočim se je vse zadnje dni domnevalo, da se bo glavna razprava vrSila o tem, ali naj se uvedejo petrolejske sankcije ali ne, so najnovejša poročila iz Abesinije položaj iz temeljev spremen la ženevski krogi so docela pod vtisom poročil o zmagi Italijanov in o porazu Abesinije. Izgleda, da se bo zaradi tega posvetovanje odbora osemnajstorice zavleklo in no trajalo delj, kakor pa se je prvotno mislilo že danes so napovedovali, da bodo posvetovanja trajala najmanj štiri dni. Težišče položaja pa je zaenkrat v diplomatskih razgovorih, ki se vodijo med zbranimi državniki. Eden in Flandin sta imela danes dopoldne dolg sestanek, med vožnjo iz Pariza v ženevo pa je Eden dolgo konferiral tudi z glavnim francoskim delegatom bivšim ministrskim predsednikom Boncourjem. že snoči je imel predsednik odbora 18-torice Vasconcellos v Parizu daljši sestanek z Edenom, nato pa je skupno s Flandinom odpotoval v že. nevo. Dobro poučeni krogi ne dvomijo, da bo v ženevi te dni padla odločitev Nekateri so mnenja, da je mogoče položaj rešiti na ta način, da se odbor 18.torice že danea odloči za konkretni predlog za mirovna pogajanja, ki naj bi ga stavila Italija, aH pa za premirje, ki naj bi ga zahtevala Abesinija. Vse kaže, da se bo Društvo narodov odločilo za drugo alternativo. Potemtakem bi se sankcijska konferenca spremenila v konferenco za rešitev 40.000 obkoljenih Abesincev. Sankcijski odbor bo moral sedaj pustiti popolnoma na strani vprašanje, kako preprečiti nadaljno vojno in se enostavno odločiti, ali naj Društvo narodov potrdi ali zavrne italijansko zmago. Sankcijsko vprašanje je stopilo spričo poslednjih dogodkov v vzhodni Afriki malone že povsem v ozadje. Zato pa je tembolj aktualno vprašanje, kako pričeti z Italijo mirovna pogajanja. Na dnevnem redu danes pričetega zase. danja odbora 18.tih so naslednja tri vprašanja: 1. Razširjenje sankcij na petrolej, železo in druge sirovine. 2 Prepoved za vse države-članice Društva narodov, da b4 dovolile italijanskim ladjam dostop v svoje luke. 3. Razširjenje sankcij na vse italijansko izvozno blago, prekinitev vsega finančnega prometa z Italijo in prepoved za vse sankcijske države, da bi sprejemale italijanska plačilna sredstva Zna&ilno je tudi, da je baron Aloiari, M prvotno ni nameraval priti, danes prispel v ženevo. Zatrjuje se, da je takoj pričel razgovore z vodilnimi delegati zapadoo-ev.. ropskih držav, da bi jih pridobil za mirov, na pogajanja med Italijo tn Abestnijo. SMfeor osemnajstorice za takojšnja pogajanja Ženeva 2. marca. b. Današnja prva seja odbora osemnajstih je prinesla presenečenje. Francoski zunanii minister Handin je podal izjavo v kateri je zahteval takojšnje sklicanja odbora trinajstih, ki naj naslovi na vojskujoči se državi. Italijo in Abesini-jo. ponoven apel. da naj ustavita sovražnosti in pričneta mirovna pogajanja v okviru določb pakta DN. Napraviti se mora nov ! poizkus za sporazum, preden se bo dalo govoriti o kaki vaanejši poostritvi sankcij. Eden je izjavil v imenu svoje vlade, da pristane nn Flandinov predlog. FlandjnoT predlog glede sklicanja odbora trinajstih je odbor osemnajstih sprejel brez debate. Komite trinajstih, ki je pooblaščen od sveta DN. da zasleduje italijansko-abesinski konflikt zlasti pa da pripravi posredovalni pogajanja je bil sklican za jutri dopoldni ob 11. Po tokijskem fraču Kronski svet v Tokiju — Pričakuje se, da bo na Japonskem sestavljena vlada močne roke Tokio 2. niarca. b. Semkaj je prispel knez Srjoni in od?el takoj v dvor, kjer je že bila skuona seja kronskega in ministrskega sveta- Kakor znano, pričakuje cesar od kneza Saioniia, da mu bo predlagal novega ministrskega predsednika. Zaradi zapletenega položaja pa je malo verjetno, da bi bil novi ministrski predsednik imenovan že danes ali jutri. V političnih krogih naglašajo, da bodo poleg posameznih ministrsvev na novo zasedena tudi druga važna državna mesta. Novi kabinet bo predstavljal močno vlado. Sestava vlade po strankah bo sicer ostala enaka kakor dosedaj. vendar bodo prišli v vlado novi možje. Hirota bo Se dalje vodil zunanje ministrstvo. Vojska je na stališču. da je vzrok za zadnje dogodke iskati v tem. da vladajo v socialnem sistemu veliki nedostatki in da otstoji že več let velika politična korupcija. Zaradi lega mora biti novi predsednik vlade motna osebnost, I ki bi mogla odpraviti te nedostatke. Mornariška stranka iz.;avlja. da se mora vlada j sestaviti iz oseb. ki bodo lahkr. vodile na j trdni podlagi zgrajeno politiko -i ki bodo ' točno poučeni e vprašanjih nacionalne obrambe. Tokio, 2. marca. AA. (DNB). Knez Sa-ionji je po avdijenoi pri cesarju in po kon-1 ferenoi s predsednikom kronskega 3vebo?J-š^nje dobre soseščine z drugimi državami Potreba reform v vojski Tokio, 2 macoa. AA. Listi pišejo, da j« sedaj najbolj potrebano itzvesrtii nekatere forme, da bi sc dvignila brezj»ogojna di-scsplioa v vojski. »JUTRO« St. 52 ~ Torek, 1 QL BOB Seja narodne skupščine Zadetek podrobne proračunske razprave — Razprava napreduje zelo hitro in bo najbrž že ta teden končana Beograd, 2. marca. p. V narodni skupščini m je danes pričela podrobna razprava o proračunu. Poslanci opozicijskih kluoov razen seljačkega kluba ne prisostvujejo sejam skupščine, zato pa tudi vladni poslanci niso več prisotni polnostevilno. Tako se j« zgodilo, da so bila nekatera poglavja proračuna vrhovne državne uprave, ki jfc bH dernes n« dnevnem redu, sprejeta sploh brez vsake debate. Današnji se p ie na početku predsed /val podpredsednik narodne skupščine Fran Markič, pozneje pa predsednik Stevan Č;-rič. Navzoči so bili tudd vsi člani vlade razen notranjega ministra dr. Korošca. Zanimanje publike za proračunsko razpravo je bilo dane« v primeru s prejšnjimi dnevi maihno. Po odobritvi zapisnika je predsednik prečital pismo angleškega poslanika, ki se zahvaljuje za počastitev spomina pokojnega angleškega kralja Jurija po narodni skupščini. Posl. Nikola Lazarevič je predlagal resolucijo glede spremembe Me-na 11. zakona o poslovnem redu naroune skupščine, ki govori o prisegi. O tej resoluciji bo razpravljal poseben odbor, ki bo izvoljen na eni prihodnih sej. Posl. Bo-ško 2/ivkovič je vložil interpelacijo na ministra za Sume in rudnike Posl. Pinterovič je interpe%«l notranjega ministra ztiradi finančnih bremen, ki jih ima osješka občina za vzdrževanje policije. Posi. Mravlje je vložil interpelacijo na notranjega ministra zaradi neke policijske zadeve Ze vse te interpelacije je vlada prista'a na nuinost, ki so jo zahtevali inte>rpe'anti Sledila je podrobna razprava o proračunu vrhovne državne uprave, inva'idnin m pokojnin ter o proračunu državnih dolgov. V imenu vladne veoine je posl. M^hajlo Krstič predlagal, na i se po2'avje vrhovne državne uprave, kolikor se nanaša na civilno listo za dvor. sprejme z aklamacijo. Pri tej priliki je napadal opozicijo zaradi njene abstinence, pohvalil pa je seiiački klub. da sodeluje z vladno večino. Proslavljal je sposobnost predsednika vlade dr Stojadinoviča in njegovo veliko avtoriteto. V imenu seliačkega kluba je podal posl. Luka Kostrenčič izjavo, da bo nie- gova skupina brez debate glasovala za proračun tega poglavja. V imenu madžarske narodne manjšine je posl. dr. Gavro 5zalito nagla šal, da je madžarska narodna manjšina v najglobljem spoštovanju udana dinastiji Karadjardjevičev ter da v polni meri zaupa kraljevim namestnikom v prepričanju, da bodo v redu izročili državo nasledniku velikega kralja Uedimitelja. Z ovacijami Nj, Vel. kralju in kraljevim namestnikom je bil nato ta del proračuna sprejet brez glasovanja. Prav tako je bil brez debate odobren proračun za narodno predstavništvo, pri čemer je bi! sprejet amandman, po katerem se krediti za narodno skupščino in senat znižajo za 1.4 milijon« dinarjev Pri proračjinu o invalidninah in pokojninah je govoril v imenu JRZ posl Mihajlo Lješevič. ki je polemiziral z opozicijo V imenu seljačkega kluba je posl. Života Milanovih kritiziral proračun in se zavzemal za povišanje invalidnin. Opozarjal je na zgled Amerike, ki je dala pokojnine vsem bivšim bojevnikom. Odgovoril mu je posl. Živko Dimitrijevič, nakar je vladna večina proračun odobrila. Ze debato o proračunu državnih dolgov sta bila najavljena kot govornika vladne večine, poslanca Joca Kašanin in Jo« k'm Kunjašič Kašanina ni bil<, na seji. Kunjašič pa se je besed; odrekel in vladna /eči-na je sprejela ta proračun brez debate. Seja je bila nato zaiključena. Jutri dopoldne se prične razprava o proračunu ministrstva pravde In ministrstva za prosveto. Damašn;a »Pravda« napoveduje, da bo proračunska razprave v narodni skupščini končana še ta teden, nnk^r bo pno-ačun dostavlien sena+u. Sklicanje Sinančnega odbora Beograd, 2. marca. p. Za jutri je sklicana seja finančnega odbora. V parlamentarnih krogih računajo s tem. da bo finančni odbor mogel že jutri razpravljati o atnandmanih, ki jih namerava predložiti vlada k finančnemu zakonu. Beležke Ugotovitve Kurenčkove Neže Generalni direktor državnih železnic o povišanju potniških cen Beograd, 2. marca. Generalni direktor državnih železnic inž. Dimitrije Nauonovič je dal novinarjem daljšo izjavo o povišanju železniških tarif. Pred vsem bodo s 1. aprilom povišane tarife na prevoz potnikov in sicer za okrog 10 odstotkov. Lani so dohodki železnic od potniškega prometa zelo padLi. Tarife so bile lani, kakor znano, znatno znižane v pričakovanju, da bodo ljudje spričo nižjih cen več potovali in bodo dohodki tako kljub znižanju cen večji. Ugotovilo pa se je, da so dohodki padli, čeprav je res potovalo več ljudi. Lani so se znižale za 20 do 30 odstotkov tudi tarife za prevoz življenjskih potrebščin in krme. Kakor znano je bil i lani velika suša. Treba je bilo prevažati žito v pasivne kraje. Tarifa se je znižala za- j to, da bi ljudje v pasivnih krajih po nižji j ceni prišli do žita in krme. Te tarife ostanejo nespremenjene. Dohodki potniške tarife so zelo padili. Da bi se železniški proračun spet uravnovesil, so se morale potniške karte podražiti. Na progi Beograd-Užice-Duibrovnik je n. pr. veljala vozna karta v potniških vlakih za I. razred 465 Din, po novi tarifi bo veljala 512 Din, za II. razred sedaj 349, po novem 384 Dim in za III. razred sedaj 232.50, po novem pa 366 Din. Na progi Beograd-Sučak . so te. cene v brzih vlakih za I. razred 515 Din. po novem 552, za II. razred 386.50 odnosno 414 in za III. razred sedaj 257.50 Din, po novem pa 276 Din. Po novi tarifi so predvidene tudi izletniške vozne karte, toda le za nedelie in ne tudi za ostale praznike. Zahteve stanovanjskih najemnikov Zagreb, 2. marca. o. V smislu 6iklepa nedavnega kongresa stanovanjskih najemnikov v Zagrebu je posebna deputacija Z^e-ze društev stanovanjskih najemnikov s predsednikom prof. Košutaričem na čelu odpotovala v Beograd, kjer je posetila predsednih vlade dr. Stojaidinoviča, finančnega ministre Letico. ministra za socialno politiko Cvetkoviča, ministra za gradnje dr. Kožule, predsednika senata dr. Toma-šiča, predsednika narodne skupščine čliri-ča in predsednika finančnega odbora narodne skupščine Mito Dimitrijeviča, kakor tudi vse poslanske klube ter jim obrazložila želje in težnje stanovanjskih na-jemnkcv. V prvi vrsti je deputacija v smislu zagrebške resolucije zahtevala, naj se v novi fmanen: zakon sprejme amandman. s katerim se bodo bani pooblastili, da n« svojem področju uredijo stanovanjsko vprašanje. Stanovanjski najemniki se strinjajo z mnenjem vlade, da tega vprašanja ni mogoče urediti enotno za vso državo. Zato pa naj bi se pooblastili bani, 'ia v svojem delokrogu izdajo prilikom in potre- bam primerne ukrepe v pogledu zaščite stanovanjskih najemnikov. Deputacija je v zvezi s tem opozorila na težaven položaj javnih nameščencev zaradi znižanja njihovih prejemkov in zaradi eplošnega porasta cen življenjskih potrebščin. Vse to nujno narekuje da se jim kot nadomestilo za znižanje prejemkov, da vsaj primerna stanovanjska zaščite. Dalje je deputacija predlagala, naj bi se na novo uredilo vprašanje lastništva hiš na način, ki bi pospešil gradbeno delavnost. Po zgledu drugih držav bi se tudi pri nas uvedel sistem lastništva posameznih stanovanj. S tem bi se mnogim stanovanjskim najemnikom omogočilo, da bi prišli do lastnega stanovanja in brez dvoma bi se v mestih poživela gradbena delavnost. Opozarjali so zlasti na zgled Bolgarije, kjer so najemniki na ta način zagradili z velikimi palačami cele ulice. Od tego bi imela tudi država velike koristi, ker bi se na eni strani omilila brezposelnost, na drugi strani pa ustvarili nov trajen vir davčnih dohodkov. Ministri so deputaciji obljubili, da bodo predloge stanovanjskih najemnikov prou-črli in jim v okviru možnosti ugodili. Političen napad na zagrebškega novinarja Zagreb, 2. marca. o. Iz Karlovca poročajo, da je bil napad na novinarja Draga Bubli-ča političnega značaja. Kakor Je »Jutro« že poročalo, so ga napadli neznanci v noči od 28. na 29. februarja na cesti v Dugi Resi. Ranjenega Bubliča so prepeljali v karlov-ško banovinsko bolnico, kjer je bil danes tudi zaslišan. Napad je naslikal takole: V Dugi Resi se je mudil že mesec dni pri svoji sestri, ker je zadnje čase bil nezaposlen. V omenjeni noči ie bil z večjo družbo v neki gostilni. Ko se je družba razšla se je sam odpravil še v gostilno Dom-janiča, ki iz političnih razlogov z njim ni simpatiziral. V gostilni je naletel na večjo skupino fantov, ki so prepevali razne pesmi. Ko so opazili Bubliča. ki Je v Dugi Resi znan po svoji jugoslovenski politični ' orientaciji, so ga začeli izzivati tn prepevati pesmi, ki mu niso bile po volji. On je protestiral in tedaj je prišlo do prerekanja, zaradi česar je gostilničar lokal zaprl. Ko se je Bublio vračal domov, so ga na nek«m samotnem kraju napadli neznani fantje z noži in ga udarili tudi z nekim topim predmetom. Nato so se izgubili v mrak. Ko je prišel k zavesti, se ie sam vlekel še do bližnje gostilne od tam pa so ga prepeljali v bolnico. Oblasti, ki so takoj po napadu uvedle preiskavo, so aretirale tri fante, ki pa trdijo, da nimajo ničesar skupnega z napadam. Stanje Bubliča je sorazmerno dobro. V nedeljski številki »Slovenca« se je pet enkrat oglasila k besedi Kurenčkova Neža, ljudska politična so trudni ca tega lista, in je med drugim pribila tele stvari: i »Cigani imajo vsaj še svoj jezik. Mi imamo pa samo še dialekt, drugega pa prav nič. še šol nimamo več svojih, čeprav smo jih sami in s svojim denarjem sezidali. Stojijo sicer še, samo v njih ne mislijo več učiti našega jezika, ampak jugoslovenski jezik. Ta jezik je nekaka ko-lobocija, kakor pravijo. Z eksekutorjem se bomo že Se na kak način razumeli, kadar nas bo prišel rubit. Ce se ne bomo mogli razumeti, nam bo pa vse od kraja pobral, kar bo našel. To bo še bolj zaleglo. Jugoslavija je sedaj naša mati. Dokler imamo kaj pod palcem ji moramo* pomagati, kakor dobri otroci. Kadar bomo Beograd tako napravili, kakor mora biti glavno mesto, se bo tudi na nas Jugoslovene spomnila ter nam priskočila na pomoč. Takrat pa bomo mi Jugosloveni že bosi okoli letali po Jugoslaviji. Skoro gotovo pa že tudi brez hlač.« ' Zelo smo radovedni, ali bo te ugotovitve , ponatisnila beograjska »Samouprava« kot I vrhovno glasilo Radikalske zajednice, ker | vidimo iz njenih številk, da v njenem uredništvu »Slovenca« zelo pozorno čitajo in ga skoro vsak dan citirajo. Prav hvaležni pa bomo »Samoupravi«, če pojasni, kdo prav za prav pravilno tolmači politično situacijo in pa politiko JRZ: Frtaučkov Gustl in Kurenčkova Neža ali pa oni članki v »Slovencu«, ki jih »Samouprava« ponatiskuje. Shod slovenskih mačkov-cev na hrvatskih tleh Zagrebški listi Poročajo iz Varaždina, da je bil v nedeljo zaupen sestanek pristašev Mačkovega pokreta iz ljutomerskega, ptujskega, mursko-soboškega in lendavskega sreza. Na sestanek pa je prišlo okrog 3.000 ljudi, tako da so ga pretvorili v shod in da se je vršil na prostem. Kot zastopnik dr. Mačka je govoril profesor Tomašid. ki je v daljšem govoru razvijal ideologijo kmečkega pokreta. zlasti program bratov Radi-čev. ter nato poročal o Političnem položaju in o zahtevah hrvatskega in slovenskega naroda. Govorili so še Simun Gazdek. Stje-pan Dombaj. Ivan Okovih in trije Slovenci. Ob zaključku je Ljudevit Ban iz Varaždina govoril o nalogah Gospodarske sloge in pozival Slovence, da tudi organizirajo enako akcijo. Shod se je zaključil z manifestacijami za dr Mačka. Po shodu je bil ožji sestanek delegatov iz omenjenih štirih srezov Razpravljali so o tem. kako naj bi se pristaši dr. Mačka tudi v dravski banovini čim prej organizirali. Konferenca hodžerovcev v Ljubljani »Obzor« poroča iz Ljubljane: V hotelu Štrukelj je bila v nedeljo konferenca vodstva Narodne stranke za dravsko banovino. Prisotnih je bilo skupno 52 delegatov. Iz Beograda sta prišla predsednik stranke Svetislav Hodžera in dr. Smo-dlaka, iz Zagreba pa Mirko Benič Konferenco je vodil dr. Potokar. predstavnik Hodžerove stranke za dravsko banovino. Svetislav Hodžera je imel govor, v katerem je zanikal, da bi se zavzemal za kak fašistični režim. Zatrjeval je, da sta on in stranka odločna zagovornika demokratskih načel. Nasprotni sta federaciji, a sta za čim širše samouprave. Tudi dr. Smodlaka se je izrazil za najširšo samoupravo. Zagrebški delegat Mirko Benič pa je nanašal, da združena opozicija ne more sestaviti niiti skupnega programa. Dr. Mačkov pokref je že preživel svoj višek in postaja polagoma vedno bolj slab. ker ljudstvo ni zadovoljno s pasivnim zadržanjem voditeljev pokreta. Problem razdolžitve V soboto popoldne je bila v kabinetu ministra za trgovino in industrijo dr. Milana Vrbaniča medministrska konferenca, na kateri so razpravljali o izvajanju uredbe o zaščiti kmetov, zlasti o pravilnikih za izvrševanje te uredbe. Pravilniki so že izdelani, vendar pa še niso bili objavljeni, ker so zadnje čase nastopile prilike, ki zahtevajo bolj širokopotezno obravnavanje vprašanja razdolžitve. Postavlja se načelno vprašanje, ali naj se sploh prične •* -ajanjem sedanje uredbe o zaščiti kmetov, ali pa naj se izdela nova, ki bi uredila tudi vprašanje razdolžitve ostalih stanov in ne samo kmetov. Na sobotni konferenci še ni prišlo do definitivnih sklepov v tem pogledu. Nazori dr. Dragoljubc Jovanoviča V Veliki Kikindi je imel sestanek svojih pristašev voditelj levičarskega dela srbi-janske združene opozicije dr. Dragoljub Jo-vanovič. V svojem govoru je poskušal dokazati potrebo, da se organizirajo Srbi v velikem kmeCko-delavskem pokretu, ki bi potem izvedel sporazum z dr. Mačkom, odnosno s Hrvati. Po njegovem mnenju ni pričakovati prej sporazuma, dokler se ne izvede organizacija takega pokreta. Pri sedanjih političnih organizacijah in strankah sploh ni mogoče reči, kdo danes predstavlja Srbe. Končno je tudi obširno govoril o gospodarski in socialni akciji dr. Mačka in njegovih pristašev ter opozarjal na uspehe, ki so jih dosegli s povišanjem cen živini. Pred zaključkom svojega govora je še ostro napadel parlamentarno opozicijo zaradi njene taktike v narodni skupščini. Dvestomilijonski proračun savske banovine Zagreb, 2. marca. o. Danes 90 bili objavljeni podatki o proračunu savske banovine za I. 1936/37. Novi proračun znaša 175,056.482 Din in je za 742.000 Din manjši od proračuna za tekočo poslovno dobo. K proračunu je treba prišteti še proračun fondov in skladov, ki znaša 32.5 milijonov dinarjev. Tako znaša proračun vseh izdatkov savske banovine prav za prav 208.6 milijon; dinarjev. Od proračuna ▼ znesku 176 milijonov odpade 37.5 milijona na osebne izdatke, ki so zmanjšam skoraj za 700.000 Din. Banovin^ namerava v prihodnji poslovni dobi z^racfrti tud nekatera nova srednješolka poslopja. V ta namen bo najela posojilo v znesku 8 milijonov dinarjev. Novi viri pro- ; računskih dohodkov v prihodnji dobi bo- , do trošarina na tovarniško izdelano obleko ! r obutev v znesku 1.7 milijona dinarjev, ■n še nekatere druge davščine m doklade. Proračunsko zasedanje banovinskega sve-fa «e bo začelo v ponedeljek, 9. t. m. Smrt slavnega psihiatra i Haag, 2. marca. AA. V Utrechtu je umrl i slavni psihiater in nevrolog prof. dr, Bau-man. Bilo mu je 66 let. J Sarajevska džamija se je zrušila Sarajevo, 2. marca. o. Snoči se je zrušila v sarajevski Skenderiji znamenita Sken-der - pašina džamija. Od nje je ostal le še kup kamenja in razvalin. Skender - pašina džamija je bila ena najlepših in najstarejših džamij v Sarajevu. Zgrajena je bila v 15. stoletju, takoj po turški okupaciji Bosne. Zgradil jo Je sin turškega vojskovodje Škender bega. ki jo je tudi imenoval po svojem očetu. Skender pa- ' ša je ustanovil v Sarajevu mnogo socialnih kulturnih in higienskih ustanov. Poslopje je bilo zadnja leta zelo zanemarjeno. i Francoski pogoji za zbližanje z Nemčijo Vrnitev v Društvo narodov, omejitev oboroževanja in priznanje srednjeevropskega statuta Pariz, 2. marca. r. V francoskih političnih krogih še vedno razpravljajo o Hitlerjevi ponudbi za sporazum med Francijo in Nemčijo. Današnji »Oeuvre« piše, da pri vaej gostobesednorti v Hitlerjevi ponudbi ni nikaitih konkretnih predlogov. List prihaja po vsestranskih razmotrivanjifo do za-ljučka, da mora Nemčija pred pričetkom novih pogajanj za sporaizum s Francijo hz-polniti naslednje tri pogoje: 1. Nemčija se mora vrniti v Ženevo, kajti Francija noče sklepati nikakih pogodb in sporazumov izven Društva narodov in evropske skupnosti. 2. Osnovni temelj vsakega francosko-nemikega zbližanja je predhodna omejitev nemškega oboroževanja, kajti vse tako dolgo, dokler bo obstojalo med Francijo in Nemčijo nekako prikrito tekmovanje v oboroževanju, ne more biti govora o sporazumu. 3. Nemčija mora priznati srednjeevropski statut in pristati nedvoumno na neodvisnost Avstrije. London, L marca. AA. Havas: »Sundajr Espreas« misli, da bo britanska diplomacija v »vezi s Hitlerjevo izjavo fmncodce-mu novinarju stonAa korake za zbližan je med Francijo in Nemčijo. List dodaja, da bo g. Eden še ta teden govoril s Flandinom v Ženevi o možnosti razgovorov, ki jih fa omenil v svoji izjavi kancelar H i tiar. Pričakovati je, da bo Eden predlagal pakt štirih velesil, in sicer med VeMko Britanijo, Francijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Prestolna beseda grškega kralja Jurija Atene, 2. marca, a Danes dopoldne je bila svečana otvoritev novega parlamenta, ki so ji prisostvovali člani vlade, sv sinoda, diplomatskega zbora, mnogi visoki uradniki, generali in admirali in veliko število drugih uglednih osetraosti. Za sejo je vladalo silno zanimanje. Okrog poslopja se je zbrala ogromna množica. Ob 10.30 je prispel Nj. Vel. kralj Jurij n. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Pred vhodom v poslopje so vladarja pozdravili ministrski predsednik, člani vlade in začasnega parlamentarnega predsedstva Po verskem obredu je Nj. Vel. kralj otvoril skupščino s prestolno besedo ki navaja med drugim, da bo Grčija tudi v bodoče ostala zvesta dosedanji smeri »vaje zunanje politike. Grčija bo brezpogo£»o na strani Balkanske zveze, Id je že dokazala svojo koristnost Nj. VeL kralj poziva nato v presto lili besedi narodne poslanca, noj m svoje strani pripomorejo Grčiji do močne in trajne vlade, ki bo pospešila no>rmalixa_ cijo političnih razmer v državi. Po prestolnem govoru, ki ga je jfurejeta zbornica z burnimi ovacijami, je Wla seja zaključena. Kralj je zapustil parlament v spremstvu Članov vlade in začasnega predsedstva. Na povratku v dvor je prebivalstvo zopet pozdravljalo vladarja s viharnimi ovacijami Volitve stalnega predsedstva bodo ▼ pa. tek Nemčija prikrito militarizira Porenje Bruselj, 2. marca. AA.: Poročilo odbora za narodno obrambo pravi med drugim: Nemčija stvarno ni javno zasedla demilitarizirane cone v Porenju z rednimi četami. toda na tihem ga skrivaj zopet militarizira. V tej pokrajini ima sedaj že 30.000 Policijskih vojakov, dasi pogodbe med Nemčijo in zavezniki dopuščajo samo 8440 vojakov v policijskih vojašnicah. Dalje ima Nemčija na tem ozemlju napol vojaške oddelke, katerih moči ni mogoče točno oceniti, in kontingente delavskih oddelkov, ki žive v taboriščih vsaj šest mescev Nemška vlada je izdala nekatere druge militaristične odloke; tako na pr. je dala izprazniti nekatera mesta. To vse dokazuje. da hoče nemška vlada oborožiti Porenje. Poročevalec odbora je dodal, da generalni štab že dalje časa proučuje možnost, kako bi preprečil vpad Nemcev skozi nizozemsko ozemlje. Na koncu je poročevalec omenil, da o vprašanju narodne obrambe nemški vohuni in agenti nemSke informativne službe stalno spremljajo vsak korak belgijske vlade, Belgija pa ne stori ničesar, da bi to njihovo delo Preprečila. Oboroževanje drugih sili tudi nevtralne države k tekmovanju Haag, 2. marca. AA. Nizozemska zveza za državno obrambo objavlja resolucijo, v kateri pravi, da zahteva ogromna večina inozemskega ljudsitva okrepitev nizozemske državne obrambe ne le v interesu nizozemske nevtralnosti, marveč tudi za obrambo državne neodvisnosti. Nihče v Nizozemski ne tolmači naglega oboroževanja neke sosednje države (Nemčije) tako, kakor da bi bilo naperjeno proti Nizozemski. Toda oboroževanje mnogih držav sili tudi Nizozemsko k temu, da razmišlja o okre- pitvi svoje državne obramoe. V zvezi z nedavno razpravo o drsosvsh, katerih kolonialno ozemlje daleč presega njihove gespodareike potrebe, je nizozemski zunanji minister Degref na vprašanje novinarjev o tej stvari izjavil kratko in odločno: »Nizozemska ne bo prostovoljno odstopila niti kvadratnega motna svoje kolonialne posesti«. Nifflozemsloa jaomladi z gradnjo knjižnice. | Napoleonovih 100 dni Največje zgodovinsko filmsko delo! WERNERKRAUS Prido v KINO UNION 1 Premij* joitril I Huda nesreča na cesti V družino, ki je hodila po poti za pešce, je zavozil avto ter ubil očeta in nevarno ranil sina Ljubljana, 1. marca. Ko je enoči malo pred polnočjo odbrzel reševalni avto proti Šiški in se je nekaj minut kasneje s silovito naglico vračal proti bolnišnici, se je po mestu kmalu raznesla vest o strašni nesreči, ki se je okrog 23.30 pripetila na Celovški cesti, kakih 500 korakov nad mitnico proti tramvajski remi-zi. — Neki avtomobilist je s tolikšno silo zavozil v družino, ki se je vračala z nedeljskega izileta proti domu, da je ubil očeta in nevarno ranil sina. Podrobnosti, ki jih j« bilo mogoče prvi hip ugotoviti — policijska preiskava še traja — so naslednje: Sluga rudarskega glavarstva, 44-leivo je, da pišejo v Avstriji Pau-šinova brez strešice na š. Uspeh, ki sta ga dosegla komaj osemnajsti etna oziroma dvajsetletna Paušimova, je zaiprav tudi naš uspeh. Vsi inozemski listi so pisali, da je bH to na olitmipiadi eden najlepših uspehov. — Brat in sestra Pavšin sta v nedeljo v Parizu na svetovnem prvenstvu zasedla drago mesto. Le z majhno razliko točk je pred njima nemška dvojica Her-ber-Baier. V prvenstvu gospodov je že sedmič postal svetovni prvak Avstrijec Karli Schafer. Tujski promet v Laškem Laško, 2. marca Število tujcev, ki posedajo Laško kot zdravilišče in letovišče je od leta do leta večje. Uradna statistika, ki je bila objavljena v listih, ni bila povsem točna. Lani je bivalo v Laškem naslednje število tujcev: 2174 Jugoslovenov, od teh 472 članov OUZD, ki so oproščeni plačila nočnin, 109 Avstrijcev, 26 Cehoslovakov, 3 Angleži, 25 Italijanov, 13 Madjarov. 17 Nemcev, 3 iz nordijskih držav, 5 Švicarjev, 4 Romuni in 4 Amerrkanci, skupaj 2383 tujcev, za katere je bilo občini prijavljenih 1379S prenočnm, k čemur je prišteti 9756 pre-noSnin za člane OUZD tako. da znaša skupno število nočnin 23554. Če pogledamo statistike tujskega prometa večjih tujskoprometmih krajev v Sloveniji, je Laško na osmem mestu, eeved« če vzamem« med tujskoprometne Kraje Ljubljano, Maribor in Celje. Če izločimo te, je Laško na petem mestu. Čudovita zdravilna moč naših termalnih vrelcev privabi vedno večje število revmatikov, ki ne brez izjeme vsi izredno pohvalno izražfljo o našem korailišču. Celo sedaj v zimski sezoni je v kopališču po okoli 30 do 40 gostov dnevno. Ako prištejemo k temu tujskemu gibanju še tujce, ki posečajo sosedne Rimske toplice, vidimo, kako važnega oemena je tujski promet za naše revne kraje. Želeti bi bilo v prvi vrsti, da se noše ceste izboljšajo toliko, da bo varna avtomobilska vožnja. z'asti v odseku Laško-RVn-ske toplice—Zidani most, kjer se letno pripeti okroglo 10 karaimbolov, nesreč in nezgod, ne redko s smrtnrn izidom. Romantična in lepa je ta cesta, vsebuje pa s svojimi ovinki, vzponi, strminami in oži-rami nešteto nevarnosti, ki odbijajo tujce. Je pa brezdvomno to najvažnejša prometna žila med Zagrebom in našrni zdravilišči ob Savinji, Celjem in Savinjsko dolino. Upamo, da bo banska uprava uvidela, da je treba z vsemi žrtvam! čimpreje izvršiti rekonstrukcijo te ceste, ki bo, če bo imela oredpisano širino, brezdvomno tudi v kratkem podržavljena. Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Novi predpisi o železobetonu Nedavne polemike o uvedbi novih pred. pisov o železobetonu so izzvale mnoge pomislike in neki strah predvsem v tehničnem svetu, pa tudi v širši javnosti. Ker je to vprašanje prvenstveno zadeva strokovnjakov, je zanimivo, kakšno stališče zavzema in zastopa ta ali ona skupina, eni, ki se zavzemajo za dosedanje nemške, in drugi za nove švicarske. Za objektivno presojo je potrebno, da slišimo obe strani, in prav v ta namen sem se obrnil na profesorja češke tehnike v Brnu, dr. L. Za-rubo, avtorja številnih najaktualnejših del na polju železobetona Prvo, kar mi je dejal, je bila pohvala našemu rojaku, prof. Rošu na curiški tehniki, s katerim se dobro pozna. Prof. Zaruba je mnenja, da so tudi sedanji čsl. predpisi nepopolni in nikakor ne ustrezajo niti projektantom, niti podjetnikom ne odgovarjajo pa tudi dobi, čeravno datirajo iz leta 1931. Torej novi predpisi. In če se primerjamo mi, kaj bi šele lahko rekli o naših, skrpucanih in za prvo silo veljavnih predpisih, ki nam jih je pustila še rajnka Avstrija, ko je bil železobeton takorekoč šele v povojih Zato je že skrajni čas, da se tu nekaj stori, da dobimo končno veljavne norme, po katerih bo mogoče v bodoče enotno delo. Izrecno sem poudaril, da so tu gospodarski mo. menti, ki bi bili z uvedb novih švicarskih predpisov predvsem prizadeti in razumljivo vsa dosedanja naša praksa in literatura o železobetonu bi bila s tem znatno oškodovana. Na videz je to resnično, če pa pomislimo, da je ta literatura dokaj skromna, lahko mirne duše prekrižamo z minilostjo in se postavimo na trdnejšo in sodobnejšo podlago. Kakšni pa so gospodarski momenti, ki bi bili v nacionalno škodo, tega ravno se ne more reči o švicarskih normah. Prof. Zaruba je ravno to poudaril, češkoslovaški in, razume se, tudi jugoslovenski predpisi so v bistvu nemški. Zakaj bi ne mogli ustvariti nekaj lastnega, nekaj res dobrega. Prof. Roš je strokovnjak svetovnega imena in Švica je ravno v železobetonu najmodernejša. Prof. Zaruba vidi ravno v tem dobro stran in prof. Rošu lahko popolnoma zaupamo. Po njegovem mišljenju mora biti dano pro-jektantU-konstrukterju nekaka svoboda v statičnem računu, ki se pa mora seveda gibati v ograničenih mejah. Napaka vseh dosedanjih predpisov tiči baš v tem, da so formule izdelane in podane preveč detajlno, tako da bo kmalu že lajik računal železobeton. Prav s tem pa se inženjersko delo omalovažuje. Vzemimo samo v poštev delikatnejše konstrukcije, loke, okvirje itd. Bilo bi smešno, da bi jih računal nekdo, ki nima za to temeljite strokovne izobrazbe. Druga stvar so seveda splošni predpisi o materialu Ti morajo biti naravno točno predpisani in v praksi točno upoštevani. Švicarske name po zaslugi p ros. Roša, ki ogromen tehnični laboratorij, pa predpisujejo še za nas nekaj docela novega, namreč: če se ^ izrabi dovolj železo, da se lahko izrabi bolj beton In obratno. Toliko v informacijo. Prof. Zaruba v tem popolno zaupa prof. Rošu in naloga našega ministrstva za gradbe v soglasju s strokovnjaki in Inženjersko zbornico je, da to dobro preštudira tn čimprej izvede r praksi. Inž. C. F. Svetina. WILLY FORSTOVA M A Z U R K A JE EDIN' rVENA! 0 tem 90 si edini vsr ki so jo videli. Kdor je pa ie al videl, naj ne laimidi cadnje prilike in naj si film ogleda! DANES POSLEDNJ1C ob 36., ■191-15 ia 91.15 uri 22-21 KINO UNION 22-31 Proračun laške občine V petek se je vršila plenarna seja občinskega odbora v Laškem, ki mu je občinska uprava predložila osnutek proračuna za leto 1936/37. Proračun izkazuje potrebščine na osebnih razhodkih 72.068 Din, na materialnih razhodkih pa 40&.687 Din, torej Skupnih potrebščin 480.755 Din. Potrebščine so se zvišale napram tekočemu proračunu za okroglo 40.000 Din. Med najvišje izdaitke materialnih razhodkov je všteti doplačilo na najemnini državnih uradnih prostorov v znesku po 32J00 Din, katere postavke dosedanji proračuni niso poznali. Za vzdrževanje sreskega načeJ-stva je dolžna občina prispevati vrhu tega 12190 Din, to javno razsvetljavo 20.000 Din, k šolskemu proračunu 68.776 Din, k čemur se pripomni, da prispeva občina Laško za šole 72%j. sosedne občine Marijagradec in Sv. Krištof pa samo 28%. Za vzdrževanje in popravo občinskih cest je namenjenih 14.000 Din, za kanalizacijo 10.0C0 Din, za napravo regulacijskega načrta prvi obrok 14.000 Din. K občinskemu ubožnsmu skladu prispeva občina 16.100 Din. Povsem nova postavka je znesek po 40.000 Din kot prvi obrok za asfahtacijo ceste, ki bo odslej najprej tvorila pač stalno postavko v občinskem proračunu. Banska uprava ni dovolila, da bi se neka vloga pri Mestni hranilnici uporabila za plačilo prispevka občine k asfaltacaji ceste in tako bo morala občina plačevati na njo odpadlo tangemto v letn?h obrokih, kar bo potrebno seveda tudi kasneje pri obnovi asfalta Letna anuiteta za plačilo vodovodnega posojila znaša odslej 110.000 Din ter obstoji posojilo še v znesku po 869.000 Din. V dobrodelne namene je občinski odbor votiral manjše in večje Driwf>evke, tako dobi gasilskn četa 3000 Din, Olepševalno društvo 5.000 Din. za renoviranje farne cedkve se je odobrilo 3.000 Din, manj-5e zneske so dobila razna društva, Vakor OMID, Dijaška podnoma društva, »Bl*>go srce«v gluhonemi. Protituberkulozna liga, mestna godba itd. Tfcžak boj Je Ni pd napnrt o dohodkih. Saj kažejo občinske trošarine v« ako leto manjše dofcot&e. Pobirala se bo trošarina od vina po 1-50 Din, vinskega mošta 1 Din, od piva 0.60 Din, od zaklantega goveda nad eno leto 50 Din, pod 1 letom 25 Din, od preačev 20 Din, od kg uvoženega mesa 1 Din, od uvoženih mesnih izdelkov 2 Din itd. Potočilo se je lani v Laškem 650 M vina, 90 h4 mošta, 220 M piva i«bd. V kritje primanjkljaja, ki se kaže, se bo pobirala 70% doklada na vse državne neposredne davke in sicer od predpisa po 230.000 Din. Sklenilo se je dovršiti kanalizacijo v mestnem delu pod Šmihelom, podaljšati vodovod proti Podgorici, namestiti nove žarnice za javno razsvetljavo. Odobrila se je od mizarja Hrastilja predložena tarifa za pogrebni zavod. Izdelava regulacijskega načrta se je oddala podjetniiku inž. SavŠku za pavšalno vsoto 27300 Din. Zupan je prečital okrožnico, v kateri daje banska uprava navodila obofnsfcim uradom glede blagajniškega poslovanja ter povedal, da je odredil, da so se vsi formalni nedostatki v smislu teh navodil odpravili. Vsi sklepi so se storili soglasno m kaže občrnska odbor; da je zavzet za pro-speh mesta. Postni običaji v Srbiji Beograd. februarja Ker bo letos pravoslavna velika noč istega dne kakor katoliška, so Srbi tudi s katoliki vred začeli svoj velikonočni postni čas. Prvi dan velikonočnega posta je »čisti« ponedeljek. o katerem je »Jutro< nedavno že poročalo. Slaba tradicija čistega ponedeljka so >bekrijske slave« — tekme v pijančevanju, začetek velikonočnega posta pa ima tudi dosti lepih običajev. Naša pustna nedelja je bila za' Srbe nedelja >belih poklad«. To je bil zadnji dan pred velikonočnim postom, ko si privoščijo v izdatni meri mesa. Gospodinje pripravijo za >bele poklale« razne dobrote. V nedeljo »fc«Jih poki a d« gospodar ves dan ne gre iz hiše. Ta dan je domači praznik kakor je tudi prvi božični dan. Sele po večerji, ki je zelo obilna, stopi domačin k sorodnikom ah' sosedom v po-sete. V gostilno se ta dan navadno ne zahaja. Zanimiv običaj predstavlja »lamkanje«. Gospodinja skuha za vsakega člana po eno jajce, ki pa ostane belo. Pripravila pa je tudi prožno šibo, privezala nanjo nit, drugi konec niti pa s šivanko potegnila skozi kuhano jajce in napravila vozel, da visi jajce na niti. Šibo z jajcem na niti vzame nato gospodar in treplje z njo po sobi, da jajce skače sem ter tja. Mladina pa lovi jajce z rokami in ustmi in kdor ga ujame, ga sme pojesti. Ženske so ves teden napekle veliko zalogo kolaoev. ker računa vsaka hiša, da bo prišlo na >bele poklade« mnogo gostov. Mladeniči pa napravijo na dvorišču >ljuljaško« (gugalnico). K njej privežejo dve vrvici, pa ljuljajo potegujoč za vrvici vsakogar, ki prihaja, od najmlajšega do najstarejšega, najrajši pa seveda dekleta Da se ne bi kdo pobil, če bi padel z gugalnice, pa natresejo pod njo slame. Pravijo, da pomeni veliko srečo, če se mlado dekle prekopicne z »Ijn-Ijaške« v slamo. Guganje pa je potrebno zaradi tega. da se ljudje z njim zavarujejo proti »vešticam« čarovnicam, ki imajo posebno moč v postnem času. Dasi je nedelja »belih poklad« dan obiskov, ostanejo pri večerji samo domači. Preden gredo spat, vzame vsak bos čebule in si ž njo obdrgue bose podplate, pazduhe in srčno stran prsi. Tako je potem popolnoma varen, da mu vveštice« ne bodo prišle med postnim časom do živega. Nobenih srčnih bolečin mu ne bodo povzročale in podplate ima namazane, da jim bo lahko utekel ,če bi ga zasledovale Ko so >bele poklade« končane se na >či-sti« ponedeljek gospodinje lotijo vse kuhinjske posode. Temeljito jo osnažijo s peskom in lugom, da ne bi ostalo na njej kaj mastnega »mrsneara«. Potem napravi gospodinja postno pogačo iz bele moke, toda samo z vodo, za kosilo pa kako strogo postno jed-Če pridejo_ v hišo sorodniki in prijatelji, se jim postreže samo % raki jo in postno pogačo. Tudi ljudje, ki se nočejo prištevati k bo-gomolcem. ne uživajo od »bcKh poklad« do velike noči mesne hrane m živalske m? ščobe Iz sodne dvorane Po poti navzdol Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Brelih, se je zagovarjal ladd poskušenega vloma v stanovanje Repe Anton, trgovski pomočnik. Njegov kazenski fisrt izkazuje močno pestro 6liko zaporov, strogih zaporov in celo ho-bije ne manjka v tem seznasrm — kazni so se vrstite leto za letom. »Pismo o glasu« *uda ne v«e poved&ti rnč dobrega m »imovinski izfeaz« ne bnakakih posvetnih dobrin. Obtoženec brez ovinkov priznava svoje dejanje, ki naj bi mu bilo pripomoglo do hrane in nekaj denarja. Pa ga je zalotila natakarica in je zbežal, ne da bi bil postal nasilen in ne da bi kaj odnesel. Kazenski list nedvomno izpričuje »pro-fesionala« ala »poklicnega«, kakor imenuje ljudi te vrste naša sodna tenorimologija. To pa še ne ovrže žalostnega dejstva, ia še poštenjak v dandanašnjih dneh težko tudi poštenjak ostane, kaj šale da bi po-stal pošten človek, ki je že tako afi tako k lizmikanju nagnjen. Po dobrotfljivosti zadnje amnestije se je R. A. znašel na pogojni svobodi — ta pa je bila zanj cesta, brez strehe m kruha. Trt tedne — prem — se je kkitH ofcnog pri prijateljih, 24. 12. 1935. kw na sam Sveti večer pa ga je zopet zmotijo, da je poskusil tujo srečo. »Popraviiti se ga itak ne da« — pravi drž. tožilec Lučovnik — »večja kazen naj vsaj družbo očuva pred njhn.« Sodba se je glasite. na 1 leto ioW je, na najnižjo kazen, kfi jo omogočajo vse možne olajševalne okoliščine: ponesrečen poškiliš, stiska itd. wPa glejte, da ne pridete več, ker drugič ne bo mogoče ItS izpod 5 let* — svetuje predsednik senata. Zakon je strog za nepoboljšljive: če te kazen ne poboljša, bomo varovali družbo pred teboj! Počakajano norega Sv. večera pogojno Domače vesti * Jubilej uslužnega gledališkega umetnika. Prvak in starosta narodnega gledališča v Skoplju Pena Jovanovič, ki ga vse mesto pozna hi čisla pod imenom čika Pera, to te dni slavil 40 letnico svojega umetniškega delovanja. Pera Jovanovič je beograjski rojak. Ko je dovršil gimnazijo, je šel v neko tiskarno za vajenca in postal ti-pograf. Ved let je služboval v državni tiskarni v Beogradu. Ker je uspešno nastopal kot gledališki igralec na raznih društvenih odrih, se je naposled popolnoma posvetil poklicu gledališkega igralca. Pridružil se je Stojkovičevi potujoči skupini gledaliških igralcev, prepotoval z njo Hrvatsko. Slavonijo, Banat, Bačko, Bosno, Dalmacijo in Istro ter žel povsod kot umetnik velike uspehe. Njegovo umetniško delovanje so prekinjale vojne. Kot ranjenec je leta 1915 padel sovražnikom v roke. Šele po osvobo-jenju se je vrnil iz vojnega ujetništva. Prva povojna leta se je udejstvoval kot član narodnega gledališča v Sarajevu, od tam pa je prišel v Skopi je. • Ženski dan. Centrala za Izobraževanje delavcev prireja vsako leto v prvi polovici meseca marca ženski dan. Ta dan slavijo žene. ki so organizirane v delavskih strokovnih organizacijah, ki imajo svojo centralo v Parizu in članice Zveze ženskih kulturnih organizacij, ki ima svoj sedež v Bruslju. Na ta dan manifestirajo žene za svoje pravice v javnem življenju in posebej ^e za ziaščito žen. ki se udejstvujejo v raznih poklicih. • Žene naj bi bile sodniki. V Beogradu je v nedeljo društvo za oskrbo odpuščenih kaznjencev imelo svoj občni zbor. na katerem je bilo sprejetih več resolucij. Ena teh resolucij je posebno pomembna. Zahteva namreč, naj bi bile tudi žene, ki so dovršile pravne študije, pripuscene v službo sodnikov. Resolucija naglasa, da bi ženski sodniki boljše razsojali primere, v katerih nastopajo kot obtoženci mladoletniki in ženske. Senati, ki jih tvorijo sami možje, se ne morejo v polni meri poglobiti v psiho žensk in mladine. • Smrt zaslužnega prosvetnega delavca. V Kragujevcu je umrl 73 letni upokojeni gimnazijski ravnatelj Mihajlo Ilič, ki je Ul najstarejši in najzaslužnejši intelektualec mesta in okolice. Filozofsko fakulteto je dovršil leta 1888 v Beogradu, potem pa je nekaj let služboval na gimnaziji v Gornjem Milaiiovcu. Od tam je prišel za profesorja v Kragujevac. kjer je deloval do leta 1923. Mnogo je deloval v raznih nacionalnih in kuMurnih organizacijah dolga leta je bil predsednik Narodne odbrane v Kragujevcu in odbornik profesorskega druStva. 23 vrst vonjev KOLINSKE VODE V4 litra samo Din 12'— Droge rija HANC IVASi, Nebotičnik tel. št 35-20 » Odbor ljubljanske Filharmonije se obrača na vse slovenske skadatelje s prošnjo. da do 1. septembra 1936 vpošljejo orkestralne materiale, katere namerava ljubljanska Filharmonija izvajati na svojih simfoničnih koncertih. Vse podrobnosti se izve v pisarni Podsaveza muzičara. opera. * Veliko premoženje v dobrodelne svrhe je zapustila v Kninu gospa Tonka Bujato-vic-Sarova, ki je te dni umrla v visoki starosti 80 let Njen pokojni mož je bil notar v Kninu in zakonca sta imela veliko premoženje, ki ga cenijo na 5 milijonov. Vso svojo imovino je blaga pokojnica zapustila v dobrodelne svrhe. Zemljišča je razdelila svojim najemnikom, iz izkupička raznih stavb pa je ustanovila fond za podpiranje revnih dijakov iz Knina in okolice. Pokojna Tonka Bujatovieeva je bila prva žena, ki je v Dalmaciji dovršila srednjo šolo. Pokopali so jo z velikimi častmi, njeno krsto so nosili kmetje, ki so podedovali njena zemljišča v sprevodu pa je bilo mnogo reve-žev in mladine. * Stanovske zadeve naših veterinarjev. V nedeljo se je vršil v hotelu Unionu v Celju občni zbor ljubljanske sekcije Ju-goslovenskega veterinarskega združenja, ki se ga je udeležilo prav lepo število Članov. Na dnevnem redu je bilo najprej predavanje ir. Kocjana o potovanju naših veterinarjev po Bolgariji, nato pa so zbo-rovalci pretresali svoje stanovske zadeve, ki se tičejo mnogih, kljub vsem prizadevanjem še zmerom nerešenih strokovnih vprašanj. Tako 6« njihova organizacija že več ko tri leta zaman bori, da bi se končno sprejeli razni prepotrebni pravilniki in osnutek zakona o ureditvi veterinarske službe, brez katerih je izvrševanje njihovih dolžnosti brez vsake zakonske podlage in zato tudi skoraj povsem onemogočeno. Pravilnike in osnutek zakona eo veterinarji samri izdelali in jih že zdavnaj predložili ministrstvu, a njih odobritev se neprestano zavlačuje. 0 vprašanju nove veterinarske fakultete v Beogradu naši veterinarji dosledno zavzemajo stališče, da je treba nujno dograditi in izpopolniti predvsem obstoječo fakulteto v Zagrebu in šele nato bo mogoče misliti na ustanovitev nove. V bližnji bodočnosti prirede bratski bolgarski veterinarji Potovanje po naši državi in pri tej priliki obiščejo tudi ljubljansko sekcijo, da si ogledajo razne veterinarske ustanove in druge zanimivosti pri nas. Za novo poslovno dobo je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Franc Veble. podpredsednik dr. Josip Čeh. tajnik Milan Dolenc, blagajnik Viktor de Gleria, knjižničar dr. Leon Hribar, odborniki dr. Josip Kune, dr. Leon Kocjan in dr. Vinko Kolendo, namestnika Rajko Deu in Leopold Vari, revizorja Janko Vizjak in dr. Vilko Jed-lička. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. • Eno srce — ena radenska! * Smrt vrle žene, V Lučah v Savinjski dolini je Po daljšem bolehanju umrla gospa Ana Boltinova, soproga podžupana g. Josipa Boltina, trgovca, gostilničarja in posestnika. Pokojnica je bila vrla narodna žena in krepka opora svojemu možu v vseh njegovih poslih. V občini in bližnji okolici je bila splošno znana in spoštovana. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, njeni rodbini naše iskreno soža-lje! * Pravda o potomstvu Ferhad paše So« koloviča. Med turškimi upravniki nekdanje Herceg-Bosne se je s svojimi važnimi reformami in tudi kulturnim udejstvova. njem posebno odlikoval Ferhad paša So-kolovič, ki si je sedež uprave prenesel iz Sarajeva v Banjaluko. Ustanovil je raz. ne verske in socialne ustanove ter v svoji oporoki določil, naj se upravitelji teh ustanov določajo iz vrst njegovih potomcev. Skozi stoletja so vodili upravo vakufa Sokolovičevi potomci. Pred nekaj leti pa je vakufska uprava začela dvomiti o verodostojnosti dokumentov, s katerimi so se nekateri kot Sokolovičevi potomci potego. vali za izpraznjena mesta Nekatere so odklonili in namesto njih namestili druge. Neki Cerinpašič je vakufsko upravo zdaj tožil, ker je bil odklonjen. Prinesel je najrazličnejše dokumente v dokaz, da je tudi on potomec paše Sokoloviča Sodišče se ni moglo prepričati o verodostojnosti njego. vih dokumentov in je njegovo tožbo zavrnilo. * Poleg orožja in drugih redkosti na divjaških otokih, je pripeljal svetovni potnik Jovanče Micič s seboj v Evrono tudi malega slona in noja. Vse te pridobitve namerava pokloniti muzeju v Jasrodini, da »odo pričale na večne čase o njegovem potovanju, Njegovo bivanje v Trstu se je poda'j-šalo za nekaj dni ter namerava obiskati Piran, Pazin in znameniti grad Miramar, kjer je umrla avstrijska nadvojvodinja, kasnejša mehikanska cesarica Charlotta. * Reševanje potopljene albanske jadrnice. V Tijesno je prispela neka jadrnica, ki bo skušala dvigniti potopljeno albansko jadrnico »Tirano«, ki se je ponesrečila pri Kor-©atskih otokih. Pri tej hudi nesreči v viharni noči so utonili štirje člani posadke, rešil pa se je samo strojnik. Trupli dveh ponesrečencev so našli ribiči, dve žrtvi pa še počivata v morskih globinah. * Ves občinski odbor na zatožni klopi. Pred sodiščem v Kragujevcu so se znašli vsi člani bivše občinske uprave iz vasi Stanova v okolici Kragujevea Obtoženi so bili, ker so raznim občanom dajali najraz. ličnejše izkaznice, ki niso bile upravičene. Enemu so uradno potrdili, da je imel pravico do kakega zemljišča, drugemu spet, da je imel pravico do izvrševanja kake obrti, tretjemu, da je že plačal to in ono, in tako kar po vrsti. Obtoženci so se zagovarjali, da so izdajali potrdila v dobri veri resničnosti vseh navedb prosilcev in da niso ničesar takega storili iz koristoljubna. Ker ni bilo dokazov, so bili vsi oproščeni Sodniki so jih oprostili v prepričanju, da so izdajali razne listine iz gole nevednosti » Vsakdo je že kdaj vzkliknil: >Škoda, da nisem te stvari prej poznal!« Isto se bo Vam zgodilo, ko boste poizkusili rženo žitno kavo Ziko. Dobite jo v vsaki špecerijski trgovini. * Morilec gluhoneme d oklice kondukter Cvija, ki je svojo žrtev umoril meu vožnjo blizu Dugega sela, je bil dalje časa na motrenju v bolnišnici za duševne *x>ie7-ni v Vrap&u. Tja ga je poslalo okrožno sodišče, ker je v preiskovalnem zaporu kazal znake blaznosti Zdravniki so zdaj iz. javili, da je odgovoren za svoie defant« V prihodnjih dneh bo že razpisana pred zagrebškim okrožnim sodiščem glavna, raz. prava. Iz Liitbliane u— Pred spomladansko razstavo naše likovne umetnosti. V soboto zvečer se je Pri »Slonu« vršil izredni občni zbor Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki je ioflinitivno izpfremenil ime društva tako, da se namesto označbe »dravske banovine« vstavi pridevnik »slovenskih«, in ki je hkratu izpremenil dosedanja pravila o častnem članstvu. Pri tej priliki se je med aborovaloi razvila tudi živahna razprava o organizaciji spomladanske razstave, ki bo otvorjena 26. aprila r Jakopičevem paviljonu. Med starejšim rodom, kateremu pripada zdaj že tudi takozvana četrta generacija, in pa najmlajšimi, ki Predstavljajo umetniško in ideološko precej strnjeno skupino, je prišlo v debati do rahlih diso-nanc in najmlajši so odločno izjavili, da se spomladanske razstave ne udeleže, temveč bodo jeseni priredili svojo posebno razstavo. Z. K. D. NASLEDNJI PROGRAM Ljubezei diktator mode u— II. mladinski koncert letošnje sezone to v nedeljo 8. t m. ob 11. dopoldne v Fil-harmonični dvorani. Tudi letoSnji glavni koncert bo imel naslov Arija; izvajala ga bosta operna pevka Zvonimira Zupevčeva in Josip Gostič. Pri klavirju bo prof. LipoV-šek, uvodno besedo pa bo imel skladatelj Emil Adamič. Spored stane 3 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice; velja obenem kot vstopnina. I I PRIDETA Vlasta Burian In Theo Lingen v groteski o— Glasbena Matiea IJsbljamka Je glede na nujno koncertno potrebo nabavila nov koncertni klavir od tvrdke Seiler v Liegnitzu v Sleziji. Prvič bo služil ta dragoceni instrument svojemu namenu na koncertu 6. t. m. v Filharmonični dvorani, ki ga bosta izvajala violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova. Sedeži za ta koncert se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. u— Pianistka Zora Zarnikova je brez dvoma ena izmed naših najboljših klavirskih umetnic, kar dokazujejo izredno laskave ocene, ki jih je prejela kot sodelavka na Ruplovih violinskih koncertih. Tudi ▼ petek 6. t. m., ko bo koncertiral v Filharmonični dvorani violinist prof. Rupel, je prevzela vse spremljevanje. Posebno opozarjamo na Beethovnovo Kreutzerjevo sonato. kjer morata biti oba umetnika, violinist in pianist, na isti stopnji dovršenosti. Gdč. Zora Zarnikova je izšla iz konservatorija Glasbene Matice in nadaljevala svoje študije v Pragi in Parizu ter deluje zdaj na državnem konservatoriju in šoli Glasbene Matice kot profesorica klavirja. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Primorsko akademsko starešinstvo vabi članstvo na redni sestanek, ki se bo vršil v salonu restavracije SlamiČ v Ljubljani 4. t. m. ob 20. uri. Na dnevnem redu so referati o aktualnih problemih emigracije. u— Društvo »Soča - matiea« vabi vse članstvo. prijatelje in sploh vse prebivalstvo Ljubljane k zelo aktualnemu predavanju, ki bo v soboto 7. t. m. v salonu »Pri levu«. Ta večer bo govoril prof. trg. akademije g. inž. Bruno Gombač o strupenih plinih in obrambi civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi. G. govornik bo polasnil najnevarnejše fiziološke lastnosti istih ter individualno in kolektivno obrambo pred plinskimi napadi G. referent za zaščito mesta Ljubljane naš odtornik g. Turel Slavko l>o še dodal nekaj splošnih pripomo o potrebi organizacije obrambe. Ne zamudite tega večera. Pridite! Vstop vsem prost ZVOČNI KINO »SOKOLSKJ DOM« v eisid. — Telefon 88-87 100 film Harry Piela ARTISTI Senzacija. Atrakcija. Najboljši film Harry Piela. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri. V petek za ceno Din 3.— film: Muzej živih kipov V soboto velefilm: Ženin v neprlliki Adolf Wohlbruk, Renate Miiller LAŽNI VITEZ u— Instrukcije dobit« najceneje v pripravljalnem tečaju za dijake srednjih in meščanskih šol v Beethovnovi ulici 7. V tečaju. ki se vrši vsak dan v popoldanskih urah, poučujejo profesorski kandidati ln sicer vsak samo svoj predmet, kar jamči za uspešno napredovanje učencev v šoli. Vsak učenec ima za vsak predmet tri ure pouka na teden. Učnina je malenkostna in znaša 80 Din za mesec. Podrobnejše informacije dobite vsak delavnik od 3—4 v Beethovnovi ul. 7., pritličje. desno. Odbor DBPK. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. skupna pevska vaja- Radi bližajočega se nastopa pridite vsi točno. Pevovodja. n—Bolničarska tečaja sreske organizacije RK v Novem mestu Sreska organizacija RK v Novem mestu je zadnja leta redno prirejala samaritanske tečaje. Tudi letos je imela dva daljša tečaja v svrho izobraženja prostovoljnih bolničarjev. Obeta tečajev se je udeležilo 50 moških ln 21 žensk. Med sihišatelji je bilo tudi 19 vojnih obveznikov, ki so ahsolvirali tečaj pod nadzorstvom vojašk*h oblastev ter so bili po napravljenem izpitu uvrščeni v rezervno vojsko kot kvalificirani bolničarji. Tečaja sta trajala od 4. decembra do 23. februarja. Predavanja so bila v realni gim_ naziji, praktične vaje pa v banovinski ženski bolnišnici in javni bolnišnici usmiljenih bratov. Vodja prvega tečaja je bil sreski sanitetni referent g. dr. Božidar Kilssel, vodja drugega pa je primarij žen. ske bolnišnice g. dr. Milan Žiga Cervinka. Poleg obeh gospodov so predavali še a. o a. g. Božidar Romih, sekundarij ženske bolnišnice g. dr. Marjan Rozman in sreski desinfektor g. Zakonjfiek. Zaključnih izpitov so se udeležili zastopniki sreskega na-čelstva, komande mesta in državne realne gimnazije. V imenu sreske organizacije RK je pozdravil prostovoljne bolničarje predsednik RK notar g. Matija Marinček. V prvem tečaju je delalo Izpit 30 tečajni, kov, od katerih je bilo 5 odlično, 7 pa sla. bo ocenjenih. V drugem tečaju pa je delalo izpit 32 tečajnikov, Izmed katerih je bi. lo odlično ocenjenih 7, slabo pa 5. u— Skakalne tekme v Planici eo preložene za 1 teden, ker morajo tekmovalci trenirati v soboto 7. t m. na valčkovem večeru v eokotekem domu na Taboru. Pridite vsi na valčkov večer. u— Ljubljanski šoferji so imeli v soboto zvečer svoj redni otčni zbor pri »Levu«. Zbor je vodil predsednik g. Plantan. Delo zveze v preteklem letu je opisal tajnik g. Malahovsky. ki je povedal, da so mnoge intervencije zveze uspele, nekatere pa ne. Zveza šoferjev dravske banovine šteje zdaj 90 članov. Iz blagajniškega poročila g. Cerar-ja je razvidno, da izkazuje blagajna prebitek. Prečitano je bilo tudi poročilo O delovanju saveza. Navedba v ponedeljskem »Jutru« da zaradi sporov v organizaciji savez ni imel posebnih uspehov, je netočna, ker o sporih v organizaciji ni govora. Tako trditev v ponedeljskem »Jutru« je. kakor smo dognali zakrivil le tiskarski škrat. Na zboru je bila tudi soglasno sprejeta obširna spomenica. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Anton Plantan. za podpredsednika in tajnika g. Rudolf Malahovsky, za blagajnika Franc Cerar, za zapisnikarja Fran Prašnikar, v nadzorstvo Gabrijel Hrovat, Anton Mihevc m Rafael Demšar ln za namestnika Ivan Hočevar in Franc Leban, v upravni odbor Ivan Perko. Maks Vrečar, Stanko Jakomin. Alojzij Babnik, Ludvik Pov-še Ignac Gabrovšek, Franc Žalec, Andrej Pogiaj, Vinko Vrščaj, Franc Kušar, Niko Trojan', in Karel Marenče. Med slučajnostmi je bil sprejet predlog, da bo odšle: zveza nudila članom pravo varstvo (to je, da v primeru nesreče dobi vsak član brezplačno odvetnika na razpolago) že takoj od prvega I ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES OB 4., 1% in 9bi uri BISER FILMSKE UMETNOSTI ANA STEN v velefilmu n N AN A u po motivih slovitega E. Zolajevega romana. Film velike ljubezni ln triumfov. FIlm kakršnega Ljubljana še nI videla. Božanska ANA STEN je v tem filmu ustvarila lik vreden EMILA ZOLAJA. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. Radi velikega zanimanja za film si vstopnice rezervirajte. dne, ko stopi v organizacijo in ne šele po 6 mesecih kakor doslej. u— Cepljenje proti škrlatinki in davlci. Ker se obe bolezni kljub strogim preventivnim ukrepom še zmerom pojavljata, bo poleg državnega higijenskega zavoda Pričel zaščitno cepljenje proti obem boleznim istočasno tudi mestni fizikat. Cepljenje sestoji iz treh injekcij v tedenskih intervalih ter se bo vršilo od 9. t. m. dnevno od 11. do 13. ure na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Nepremožni. ki se izkažejo z ubožnimi listi socialno-političnega oddelka, prejmejo injekcije brezplačno, ostali povrnejo minimalne nabavne stroške. u— K aram bol tramvaja z motociklom. Včeraj malo pred 17. je prišlo pri bencinski črpalki pred prodajalno Čebelarskega društva na Tyrševl cesti do prometne nezgode, ki bi bila skoraj zahtevala člo. veško žrtev, a je nazadnje nudila velikemu številu opazovalcev samo nekaj nervozne, ga, a vendarle veselega užitka. Pri črpalki, ki stoji kraj tramvajske proge, sta drug za drugim jemala bencin neki avto in pa motocikel mehanika Trampuža s Črnuč Ko je bil rezervoar napolnjen, je Trampuž sedel na svoje vozilo, vžgal motor in s krepkim sunkom krenil čez tračnice na cesto. Medtem pa je od Bavarskega dvora privozil za njegovim hrbtom tramvaj. Voznik, ki je opazil nevarnost, je udaril na zvonec, a Trampuž zaradi ropota v svojem motorju njegovih signalov ni mogel čuti. V hipu je voz cestne železnice zgrabil motocikel, ga nekajkrat zavrtll pred seboj, da so voznik potniki v tramvaju in ljudje na cesti v strahu vztrepetali za Trampuževo življenje. Ko se je po nekaj metrih tramvaj ustavil, pa se je motociklist, ki je bil pri ka rambolu padel na tla, pobral izpod svojega vozila in si otresel prah z usnjatega suknjiča živ in zdrav. Samo motor se mu je toliko poškodoval, da se ni mogel dalje peljati. Za mladino je pa tudi poskrbljeno in je rezervirana mala dvorana v I. nadstropju za moderne plese. Vsi plesalci pridejo na ta način na svoj račun in ne bo nihče prikrajšan. Začetek bo ob 9. zvečer. u— Drevi ob pol 9. plesni turnir sa šolsko prvenstvo Ljubljane v veliki dvorani Kazine. Vabljeni vsi ljubitelji družabnega plesa. Pri k maščobi nagnjenim učinkovito podraži stalna uporaba naravne FRANZ - JOSEFO VE grenčice — delovanja črevesja. __o«» reg. a » arm+m. Iz Cella e— V celjskem gledališča bo uprizorila ljubljanska drama dane« ob 20. Rosegger-jevo veseloigro z godbo, petjem in plesom »Vesela božja pot«. Gledališče je razprodano. e— Celjski šahovski klub priredi na željo svojih članov teoretske šahovske tečaje. Za člane je pouk brezplačen. Predavanja o šahovski umetnosti bodo vsako sredo ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope«. e— Ljubljanska sekcija združenja davčnih izvrševalcev kraljevine Jugoslavije, ki ima v dravski banovini okrog 100 člahov, je imela v nedeljo dopoldne v Zamparuttijevi restavraciji v Celju 2. redno letno skupščino, ki ji je predsedoval predsednik g. Flovar iz Ljubljane. Skupščina je odobrila poročilo funkcionarjev ter razpravljala o pridobitveni stalnosti davčnih izvrševalcev, ki so po večini dnevničarji. Zadevne vloge združenja so bile doslej brezuspešne. Skupščina je sklenila, da združenje ne bo prej odnehalo. dokler ne bo priborilo svojim članom stalnosti. e— V celjski bolnišnic! so umrli: v petek 43 letna posestnikova žena Matilda Zabukovškova iz Globokega pri Šmarju C/ Bi E državne razredne loterije A. REIN I DRUG Giajeva 8 - llfca 15 Žrebanje: in 8#aprila t, I. u— Tatvina po telefonu. Stvar se zdi skoraj neverjetna, pa je vendarle res. Včeraj se je neki navihanec izmislil sicer duhovito, a precej neusmiljeno šalo na račun dveh ljubljanskih trgovcev. Telefo-nično je od nekod naročil nekaj malega blaga, zaprosil, naj mu ga Po vajencu dostavijo na ta in ta naslov, hkratu pa je naročil, naj fant prinese s seboj tudi drobiž, ker bo račun plačal s tisočakom. V dveh trgovinah so se naročilu v resnici odzvali Prevejanec pa je fanta prestregel na pragu stanovanja, mu odvzel drobiž in ga poslal v kuhinjo, češ, naj tam odloži paket in da mu tam tudi izroče tisočak. Ko je vajenec pozvonil na vratih stanovanja, pa se je v obeh primerih izkazalo, da je ogoljufan, zakaj za naročnikom ni bilo ne duha ne sluha. Take in podobne sleparije so zadnji čas že toliko diskreditirale naročila po telefonu, da previden trgovec dandanes že več ne naseda nastavljeni pasti. vočni kino IDEAL Danes ob i, 7. in 9.15 zvečer LILIAN HA*VEY v sijajni opereti Suzana - to sem jaz Vstopnina 450., 6^0 in 10.— Din. Sleparski prodajalec preprog. Kupčije s preprogrami, ki jih naši ljudje radi sklepajo z raznimi potujočimi trgovčiči z juga, krijejo pogostokrat v sebi razne nevarnosti Tako je te dni Nikola Tatanovič iz Dreznice pri Ogulinu ogoljufal neko stranko v Kranju za 4.000 Din. Ko pa je na svojem romanju prišel v Ljubljano, je padel policiji v roke. nakar je bil izročen sodišču. Tatanovič je imel že nekajkrat opravka z našimi oblastvi in je bil Pred leti izgnan iz Ljubljane. n— Na valčkovem večera, ki to v soboto 7. t m. v sokolskkem domu na Taboru se bodo plesali v veliki dvorani izključno samo valčki in so moderni plesi zabranjeni. pri Jelšah, in 73 letni občinski revež Franc Naraka iz okolice Vojnika, v nedeljo pa 43 letna posestnikova žena Jo-sipina Golobova iz Topolšice. e— Iz celjske statistike. V februarju so obiskali Celje 903 tujci (763 Jugoslovenov in 140 inozemcev) nasproti 944 v letošnjem januarju in 768 v lanskem februarju. V preteklem mesecu je nmrio v Celju 87 oseb in sicer 10 v mestu in 27 v javni bolnišnici Pri celjski borzi dela je bilo 29. februarja v evidenci 781 brezposelnih (710 moških in 71 žensk) nasproti 682 (617 moškim in 65 ženskam) dne 20. februarja. V tem razdobju se je na novo prijavilo 248 brezposelnih, po večini delavstvo Wo8chnaggove tovarne, odpadlo je 129. odpotovalo pa 9 brezposelnih. e— Kino Union. Danes ob 17.30 in 80.80 velefilm »Alkohol« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Trboveljski slavčki v Maribora. V soboto prispe v Maribor zbor Trboveljskih slavčkv, Id bo nastopil zvečer v UnJoau. a— Rdeči sneg na Pohorju! Zanimiv priročni pojav rdeče-rumenega snega se je pokazal budi na pohorskih vrhovih, kjee je te dni precej močno snežilo kakor drugod v Alpah. Vetrovi zanesejo is afriSke puščave saharski pesek, ki se poaneSa s snegom in ki nam po ti spojitvi daje rdeče-rameni sneg. a— Pokop brca obreda. Znanega mariborskega kočijaža Antona Korošca, ki Je bil man pod imenom »Nula«. so pokopali na pobreškem pokopališču brez obreda. Žalostna usoda mariborskega originala! a— Poceni meso se bo prodajalo danes od 8. ure zjutraj naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici ln sicer 80 kg svinjskega mesa po 6 Din, na osebo do 2 kg. ar— Vlomilci v Studijski knjižnici. Preko nedelje je bil izvršen vlom v tukajšnjo Studijsko knjižnico, imeli pa so smolo, ker Je bila blagajna — prazna. Žrebanje ▼ drž. razr. loteriji V. razreda Žrebanje 28. februarja 1936. Din 2.000.— 8t_: 6.808, Din 1.000— št.: 10.852, 10.890, 15.751, 15.768, 33.023, 83.041, 62.014, 62.037, 62.058, 62.084, 62.097, 95.728, Žrebanje 29. februarja 1936. Din 2.000.— 8t.: 15.749, Din 1.000— št.: 5.896, 24.847, 24.881, 24.892, 24.897, 33.018, 33.079, 62.068, 75.667, 95.743, 95.744. ZADRU2NA HRANILNICA r. z. z o. Z. — LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 »JUTRO« it. 52 5 Torek, 3. UL 1936 oUuej.il kolodvor. V sraiaflu sklepov jugoslovansko avstrijke obmejno prometne konference se bodo s 13. majem uveljavili vsi predpisi glede obmejno prometnega poslovanja pri tu. knjžnjem glavnem kolodvoru kot obmejnem kolodvoru, kjer bodo vrSili svojo kontrolno službo avstrijski carinski, železniški in policijski organi, ki bodo imeli svoje uradne prostore v dograjenem prizidku pri poslopju glavnega kolodvora. a— Žalostno stanje nadih cest. 7]a?t: ba. novinska cesta prvega reda Novo mestc-Toplice. Cesta tudi nima nobene var^ost-ne ograje, ki bi jo morala imet vaj na najnevarnejšem mestu, to je ob desnem bregu Krk« pri Dol Gradišču. Kljub prošnjam in apelom, ki so jim sledile samo ob. ljube, se do danes za to cesto, ki je najbolj frekventirana na Dolenjskem, ni storilo drugo, kot da so jo posuli z nekaj vo. zovi gramoza, ki pa spričo mehkih tal ničesar ne zaleže. Svoječasno se je mnogo govorilo o nekem fondu, ki Je bil zbran za temeljito popravo te ceste. Davkoplače-VEilci povprašujejo, kje je ta fond. a— Novi odbor Slovenskega obrtniške, ga društva, je v smislu sobotnega občnega zbora, sestavljen »takole: Ivan Sojč pred. eednik, Miha Vahtar podpredsednik, Emanuel Hib blagajnik; odborniki: Ivan Jemec, Ivan Kvas, Štefan Koter, Franc Sulič, Tone PaheTnik, PeteT Semko in Rajko Zotter; za namestnike: Gust Gus-ttačič, Martin Safran in Drago Tratnik. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Simon Forstnerič in Matevž štauber. a— Iz mariborske zelene bratovščine. V soboto zvečer se je zaključil pri Orlu prvi tečaj za lovske čuvaje v naši državi v okviru SL.D in so prejeli v okviru prisrčne slovesnosti, pri kateri so govorili predsednik ~SLD B. Pogačnik, inž. Ziernfeld m gojenec Libaiik, lovsko čuvajne diplome: Schonbacher (Maribor), K Kores (Pre_ log), F. Kac (Maribor), E. Majhenič (Maribor), J. Kefer (Maribor), F. Skledar (Ptuj), R Ternik (Dravograd), C. Sch5n_ dorfer (SlovenjgTadec), F. Keber (Dravo, grad), F. Korošec (Ptuj), J. Libnik (Pre_ valje). M. Bezjak (Maribor), J. Holzman (Maribor), F. Leb (Maribor), J. Herzog (Maribor), A. Metarnik (Dravograd), J. Medved (Maribor), J. Srebre (Dravograd) S. Lang (Maribor), S. Rac (Maribor), R. Kolmanič (Maribor), J Urbančič (Ljubljana), S. Jul (Maribor) in F. Rajko (Maribor). a— Glasbeno društvo poštnih in tele. grafskih uslužbencev v Mariboru je imelo v nedeljo popoldne v Gambrinovi dvorani redni občni zbor, ki je pokazal lepe uspehe kulturnega in nacionalnega delovanja na. šili požrtvovalnih poštnih uslužbencev. Poštarska godba v Mariboru je bila ustanovljena pred štirimi leti in je vidno napredovala, zlasti v preteklem letu pod strokovnim vodstvom kapelnika g. Kra-tichwila. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki ljubljanske poštarske godbe, predsednik sekcije Združenja PTT g. Penko in drugi Prisoten je bil tudi upravnik pošte Maribor II. g. Klemenčič. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Franjo Babič, za podpredsednika g. Franc šerbec, za tajnika g. Franc Uhl, za blagajnika g. Franc Dasko, za namestnika g. Jože Ketiš, za odbornike gg Pavel Kandus, Anton Crvek in Firbas Janko. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Franc Volavšek in Martin Bezjak. Po občnem zboru je bil lepo uspeli koncert, na katerem je pokazala mariborska poštarska godba velik napredek in že precejšnjo izurjenost. Po konceTtu pa je bila prosta zabava, ki je potekla v najboljšem razpoloženju. ;a_ Okoli bencolske afere. 22 letnemu Golu, ki je tudi med žrtvami bencolskega zastrupljenja, se je zgnojila spodnja čeljust in je nevarnost, da mu bomo vsi zobje izpadli, a— Plan>nei. skavti, mladina! V. predavanje Alpinistične šole bo v sredo 4. t. m. ob 2o. v dvorani ljudske univerze. Predaval bo Franjo Vilhar iz Ljubljane o nevarnostih v gorah. Predavanje bo spremljalo večie število skioptičnih slik. Iz Litije i— Lepo uspelo učiteljsko zborovanje. Učiteljs>tvo litijskega s-reza je zborovalo te dni pri Mikliču v Ljubljani. Uvodno pedagoško predavanje je podala višnje gore k a učiteljica gdč. Tere-zija Samčeva. Prikazala je v vznesenih besedah učitelja-vzgojiitelja, ki naj bo svoji deci vodnik in sonce. Njena razprava je bila zanimiva silika gledam j a na delo med šolskimi stenami, kakor ga vidi mlaHa straži velemesta« s Gustavom Frflhliehom. Predigra Merkurjev tednik. j— Sroski kmetijski odbor t Ptuja je nedavno obravnaval računski zaključek za leto 1935. iz katerega izhaja, da je odbor izdal za živinorejo 75.719.50. z« poljstvo in travni-štvo 6.28598. za kmetijsko propagando in pouk 26.537.50, za sadjarstvo 16.856.25 za vinarstvo 8-088 in za gozdarstvo lOCO Din. Dohodkov je imel kmetijski odbor 181.112.71 Din in je zaključil s prebitkom 23.540 Din, ki se je prenesel na proračun za leto 1936. Proračun za leto 1936. izkazuje potrebščin 150983.49 Din in prav toliko dohodkov. Gospodarstvo Proti povišanju ljubljanskih občinskih ■m V v« davščin Glede na predlog proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1936/37, ki je bil v petek razpoložen na magistratu na pogled, se je vršida včeraj v Trgovskem domu konferenca predstavnikov gospodarskih organizacij. Na konferenci so bili zastopani predstavniki ljubljanskega Združenja trgovcev, Obrtniškega društva. Prvega društva hišraih posestnikov, Zveze industrij cev, Zveze gostilničaTskih združenj in Društva tiskarnarjev. Konferenco je vodil predsednik Združenja trgovcev v Ljubljani mestni svetnik g. Karel Soss. Vsi navzoči predstavniki navedenih gospodarskih organizacij so ugotovili, da je položaj našega gospodarstva tak, da ne prenese prav nobenega povišanja komunalnih davščin; nasprotno, nujno potrebno bi bilo, da bi se davčna bremena znižala. Občinska doklada na neposredne davke, ki je biila lani s proračunom znižana od 50 na 45%, je v novem proračunu predvidena v višini 60%, tako da bi se po tem predlogu znesek doklade zvišal za polovico. Znatno novo breme predstavlja tudi predvideno povišanje vodarine in kanal- ske pristojbine, kar ne bi ostalo brez vpliva tudi na najemnino. Tako naj bi »e vodar in a v štorih hišah povišala od 63 na 8.5%, v novih hišah pa celo od 4 na 8%. Kanalska pristojbina pa naj bi se zvišala pri starih hišah od 2 na 3 in pri novih hišah od 1 na 3%. Povišanje bi samo pri kanalski pristojbini zneslo 1,45 milij. Din,, pri vodarmi pa 3.75 milijona Din; skupaj bi povišanje kanalske pristojbine ki vodarine znašalo 5,300.000 Din in bi od tega zneska odpadlo gotovo 4_5 milijona Din na hišne posestnike v stari Ljubljani. Če upoštevamo še povišanje občinske doklade, ki bi pri zgradarini ▼ stari Ljubljani znašalo 900.000 Din, tedaj vidimo, da bi pri teh postavkah dosegla nova obremenitev samo pri hišah v stari Ljubljani okrog 53 milijona Din. To je znesek, ki ne bi zadel samo hišne posestnike, temveč po večini tudi najemnike, ki pogosto plačujejo mestne davščine posebej, poleg najemnine. Vrini tega so predvidene nekatere nove obremenitve tudi pri mestnih trošarinah. Na konferenci so sklenili napraviti vse potrebne korake, da se tako povečanje mestnih davčnih bremen prepreči Znatno zmanjšanje nemškega zunanjega dolga NavzMc gospodarskim težkočam je Nemčija v zadnjih letih odplačala odsnosno 6e na drug način rešila več nego polovico prejšnjega zunanjega dolga. Nemški politični krogi, ki hočejo pred 9vetcm pokazati gospodarsko stanje Nemčije vedno v najslabši luči, se tega vprašanja ne dotikajo. Razvoj v zadnjih letih pa nam kaže, da je Nemčiji navzlic krizi uspelo rešiti se velikega de'a svojiih zunanjih obveznosti. V juliju 1931., ko je izbruhnila kreditna kriza tudi v Nemčiji, so znašali nemški zunanji dolgovi skoro 24 milijard zlatih mark. V začetku leta 1933. je ta dolg znašal še 19 milijard zlatih mark, v septembru istega leta (po devalvaciji dolarja) p« le še 14.8 milijarde mark. To je zadnji ofioielni izkaz. Od takrat se uradno te številke ne objavljajo več. Po nemških informacijah pa je ta dolg sedai že reduciran na 11 milijard zlatih mark, tako da je od izbruha kreditne krize ta zunanja zadolžitev nazadovala za več nego polovico namreč za 13 milijard mark. Dolgoročna zadolžitev 9e ceni na 7 milijard | mark. kratkoročna pa na 4 milijarde. \ Gospodarske vesti = Pred povišanjem potniške tarife. Beograjski »Privredni pregled« poroča, da pripravljajo v prometnem ministrstvu povišanje potniške železniške tarife za 10 do 14% in bi to povišanje stopilo v veljavo 1. aprila. Po informacijah tega lista zahtevajo to povišanje neki interesenti, ki želijo doseči znižanje blagovne tarife za nekatere vrste blaga. Izpadek dohodkov zaradi tega znižanja naj bi se nadomestil s povišanjem potniške tarife. — Kakor znano je lani želzniška uprava precej znižala potniško tarifo, kar je imelo za posledico občutno povečanje frenkvence na naših železnicah. NavzMc povečanemu prometu pa so dohodki zaostali in ©o znašali v prvih devetih mesecih lanskega leta le 365.2 milijona Din, to je z« 30.6 milijona Din manj nego -v istem razdobju prejšnjega leta. = Nemške klirinške nakaznice se lahko prodajo na borzi. Narodna banka je izdala sklep in obvestila vse pooblaščene zavode, da se smejo vse nemške klirinške nakaznice prodajati na borzi pod istimi Pogoji kakor klirinški čeki na marke. Da ne bi marka zaradi tega oslabela, bo Narodna banka tudi v bodoče po svojem prejšnjem sklepu odkupovala klirinške nakaznice po tečaju 14 Din za marko. Vsi izvozniki, ki ne bi mogli realizirati svojih nakazil na domačih borzah, se lahko obrnejo na Narodno banko, ki jim jih bo kupila po tečaju 14 Din za marko. (Doslej je bilo dovoljeno prodati na borzi le one klirinške nakaznice, ki so bile izdane po 1. januarju t. 1.). = Naš klirinški dolg v Češkoslovaški. V teku meseca februarja se je naš klirinški dolg v Češkoslovaški ponovno nekoliko povečal. Ob koncu januarja smo bili po klirinškem računu dolžni češkoslovaški 90.6 milijona Kč (164 milijonov Din), ob koncu februarja pa je znašal ta saldo 97.5 milijona Kč (176.5 milijona Din) — Od ostalih klirinška držav dolgujejo Češkoslovaški: Rumunija 107.7 milijona Kč, Bolgarija 32 mriljijona Kč, Turčija 69.4 milijona Kč, Grčija (Konto a) 42 milijona Kč in končno Nemčija 28.3 milijona mark ter Italija 24.9 milijona lir. _ Naša monopolska uprava se poslužuje tujih ladij ln tujih Ink. Naša trgovinska mornarica je lani proti koncu leta po. novno zašla v težko krizo, ker je prenehal izvoz v Italijo. Sedaj se z vsemi silami bori, da dobi vsaj one prevoze blaga, ki prihajajo k nam iz drugih držav. Trgovin, sko ministrstvo je že lani podprlo prizadevanje pomorskih krogov, da se bolj zaposli naša mornarica, in je izdalo razpis ki pravi, da naj oblastva vplivajo na gospo, darske kroge, da bi prevoz blaga poverili po možnosti samo domačim paroplovnim družbam žal pa se tega načela ne drži naša uprava državnih monopolov, ki vrši prevoze za potrebe vzhodnih krajev naše države preko rumunskih luk in z rumun-sklmi parniki, za potrebe južnih krajev pa preko Soluna ta z grškimi parniki. Naše paroplovne družbe so napravile sedaj primerne korake, ki gredo za tem, da se ta praksa ukine. ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, ožite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ • JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Op reg a ur. «0474». Začasna carinska oprostitev za žveplo. Na predlog trgovinskega in kmetijskega ministra je finančni minister odločil, da se prečiščeno žveplo m žvepleni cvet po točki 2, št. 197 carinske tarife uvozita carine prosto v teku šestih mesecev od dne objave tega odloka v »Službnih Novinah« (t j. od 29. februarja t. L) — Uradni tečaji za marc. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah določil za marc naslednje uradne tečaje: 1 nepoleondor 303 Din, 1 zlata turška Lira 344, 1 angleški funt 251, 1 ameriški dolar 42.90, 1 kanadski dolar 42.60, 1 nemška marka 15.50, i poljski zlot 8.20, 1 avstrijski Šiling 9.50, 1 betga 7.40, 1 penga 8.80, 1 brazilski mitlrajs 2.15, 1 egiptski funt 215.50, 1 uragvajski pezos 18.50, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 34.50, 100 zlatih francoskih frankov odnosno 100 švicarskih frankov 1427.50, 100 albanskih frankov 1399, 100 francoskih frankov 288, 100 italijanskih lir 310, 100 hoilomdskih goldinarjev 2950. 100 bolgarskih levov 46, 100 rumunskih leje»v 27.50, 100 danskih kron 955, 100 švedskih kron 1112, 100 norveških kron 1083, 100 španskih pezet 620, 100 gršloih drahm 42, 100 češkoslovaških kron 180.60. 100 finskih i mark 95, 100 letonskfh ktov 1027 Din. j 0 V neizmerni žalosti javljamo, da nam je umrla naša ljubljena sestra, svakinja in teta TONI MAVSAR Pogreb bo v Sromljah v torek, 3. marca 1936 ob dveh popoldne. Ljubljana, Trbovlje, Novi Sad, 1. marca 1936. TINE, FANI, in TINCA, brat in sestri; Dr. MIRKO ROŽIČ, IVA MAVSAR, GAVRO NIKOLIC, svaka In sva MIMIKI BOŽIČ, nečak. KIJTIOJO PBKMIJO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Din 2,000.000.- je zadela srečka St. 18987, od katere je % prodala ▼ SLOVENIJO — znana kolektura MILANA LAVRIČA - Beograd — Poenkareova 25 (telefon 24816, poštni predal 460). Srečko je kolektura dne 1. marca t. L dopoldne takoj izplačala v SlovenijL Poleg tega so aadele Številke: Din 100.000 % 57395 Din 50.000 % 25.559 Din 40.000 % 15.699 Din 50.000 % 15.656 Din 50.000 % 63.629 itd. Vse te srečke je prodala omenjena srečna kolektura. Zato kupujte — naročajte srečke za novo 32. kolo od MILANA LAVRIČA, ki posluje na obče zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev. =e Jugoslavija v svetovni statistiki avtomobilizma. Po statistiki za leto 1935. so imele Zedinjene države lani 23.8 milijona avtomobilov. Francija 1.88 milijona, Anglija 1.70, Kanada 1.04, Nemčija 0.72, Avstralija 034, Italija 0.33, Argentina 033, Nova Zelandija 0.17, Španija 0.16, Belgija 0.15, Švedska 0.14, Danska 0.12. Japonska 0.11 in Če3koslovaika 0.11 milijona avtomobilov. V vseh ostalih državah se giblje število avtomobilov izpod 100.000, tako v Švici 86.000, v Norveški 58,300, v Avstriji 37.300, v Rumuniji 35.000, v Finski 34.800, v Portugalski 32.000, v Poljski 36.100, v Madžarski 16.900. v Grčiji 15.000, v Jugoslaviji 10.900, v Turčiji 7.800 in v Bolgariji 3.500. V razmerju s številom prebivalcev imajo seveda največ avtomobilov Zed in jene države, kjer pride na en avtomobil pet prebivalcev. Takoj za Zadinjenimi državami sledi Nova Zelandija, kjer pride 9 prebivalcev na en avtomobil, in Avstralija, kjer pride na avtomobil 11 prebivalcev. Nadalje pride povprečno na en avtomobil: v Franciji 22 prebivalcev, ▼ Angliji 27, v Danski 30, v Argentiniji 36, v Švici 41, ▼ Južni Afriki 42, v Švedski 46, v Nizozemski in Norveaki 50, v Irski 60, v Kanadi 79, v Nemčiji 90, v Finski 115, v Italiji 127, v Češkoslovaški 137, v Španiji 138, v Avstriji 181, v Portugalski 206, v Grčiji 420, v Madžarski 510, v Latviji 600, v Japonald 830, v Poljski 950, v Rusiji 1100, v Litri lisa v Jugoslaviji 1290, v Tw£iji 1600, ▼ Bolgariji 1600. __ Svetovna trgovina T lanskem leta. Po februarskem poročilu tajništva Društva narodov se je vrednost svetovne trgovine, račune v Zlatu, lani po petih letih nazadovanja prvikrat nekoliko povečala ln sicer za 1.7%- V primerana z letom 1929 je znašala lani zlata vrednost svetovne trgo. vtag komaj dobro tretjino, namreč 34%. Po količini padec ni tako znaten, kar je razumljivo, saj so r zadnjih letih cene ▼ zlatu precej nazadovale. Po količini se je svetovna trgovina pričela zopet dvigati že leta 1933 in 1934, lani pa beleži povečanje za 3%. Svetovna trgovina je pri tem znašala v lanskem letu 74«/o količine iz leta 1929 Nazadovanje obsega zunanje trgovine so zabeležile lani predvsem Svlca, Nizozemska, Francija, Finska, Nemčija ta Danska. Borze l. marca Na ljubljanski borzi so oficielni tečal ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nekoliko popustili in so »e trgovali po 9.52, angleški funti pa nespremenjeno po 250. V zagrebškem privatnem kliringu so avstrijski šilingi še bolj popustili m so bili zaključeni po 9,3950; nadalje je bil promet v angleških funtih po 250, v grških bonih po 32.50 in v španskih pezetah po 6.40. Nemški klirinški čeki «o »e trgovali ▼ Ljubljani po 14.40, v Beogradu 14.2452 in v Zagre- bu po 1435 (za 15. marc pa se je nudHo blago po 14.35). Na zagrebškem efektnem tržašču je bilo povpraševanje za vojno škodo po 358 brez promet« (v Beogradu so biki zaključki po 35930 — 360). Promet pa je bil zabeležen v 4% agrarnih obveznicah po 45-50. Devize LjaMjana. Amsterdam 296137 — 2975.97, Berlin 1748.48 — 176236, Bruselj 733.82 — 738.88, Curih 1424.22 — 1431.29, London 214.59 — 216.65, Newvork 4272.54 — 4308.86, Plariz 287.89 — 289.33, Praga 180.61 — 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2150. London 15.1025, Newyork 302.50, Bruselj 51-5750, Miten 24.25, Madrid 41-8750, Amsterdam 207.90, Berlin 122.95, Dunaj 56.90. Stock-holm 77.85, Oslo 75.85, Kobenhavn 67.40, Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 230. Efekti Zagreb. DrSanrne vrednote: Vojna škoda 358 den., za marc-aprH 358 — 360, 4% agrarne 4530 — 46, 6% begluške 6430 den., 6*/» dal m. agrarne 61,25 bL, 7% invest. 77 den, 7% Blair 72 — 73, 8% Blair 82.50 bi.; delnice: PAB 239.50 den.. Trboveljska 120 — 130, Šečerana Osijek 140 — 150. Beograd. Vojna škoda 359 — 360 (359.50 — 360), 6% begluške 64.75 — 65 (65), 7% stabiliz. — (7930), 7>U Blak 72 — 73. 7% Drž. hip. banka 81 den., 8% Blair 82.25 bL, Narodna banka 6780 bL PAB 240 — 240.50 (23930 — 240). Blagovna tržišča ŽITO 4- Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška 157 — 159; okol. Sorobor 156 — 158: ba-ška ladja Tisa 160 — 162; ladja Begej 139 _ 161; slavonska 160 — 162; sremska 158 — 160; banatska 156 — 161. Oves: ba-ški, sremski in slavonski 14230 — 145. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 13730 — 142. Koruza: baška in sremska 107 — 109; banatska 106 — 108. Moka baška in banatska »Og« in »Ogg« 245 — 265; »2« 225 — 245; »5« 205 — 225; »6« 190 — 205; »7« 160 — 170; »8« 105 — 110. Otrobi: baški sremski m banateki 95 — 99. Fižol: baška uzančni 190 — 200. 4- Budimpeštanska terminska borza (2. t m.) Tendenca stalna Pšenica: za maj 17.47 _ 17.48; koruza: za maj 14.49 — 1430. Iz življenja na deželi MOSTE PRI LJUBLJANI. Ker je zadnje predavanje gospoda Lenarda zelo ugajalo, ga je pridobila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, da bo 5. t. m. ob pol 8. spet predaval o pravilnem obrezovanju sadnega drevja. Vati jeni! CERKNICA. Te dni odhaja na svoje novo službeno mesto v št Vid nad Ljub. ljano g. *olski upravitelj Hladnik Leopold. G. upravitelj je bil v Cerknici član Sokofla, Jugoslovanske nacionalne stranke, Jadranske straže itd. Njegovi prijatelji so mra v slovo priredili v dvorani Prosvetnega društva ginljlv poslovilni večer V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja predobra in nadvse ljubljena žena, gospa ANICA BOLTIN roj. STEINŠEk v nedeljo popoldne ob pol 5. uri, previdena s sv. zakramenti mirno ▼ Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo ▼ torek, dne 3. marca ob 11. mi iz hiše žalosti na farno pokopaliiče ▼ Lučah. LUČE OB SAVINJI, 1. marca 1036. Žalujoči mož JOŽE, hčerka HEDA in ostalo sorodstvo. t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da je naSa predobra, nadvse ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra ta taSča, gospa ANTONIJA UDOVIČ vdova BLAŽIČ roj. MRAVLJA SOPROGA DIMNIKARSKEGA MOJSTRA, v nedeljo zjutraj ob 8. uri po dolgotrajni ta težki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 2. marca t. L ob 8. uri popoldne iz hiSe žalosti, Krakovska ul. St. 9, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 1. marca 1986. žalujoči rodbini UDOVIČ, BLAŽIČ in ostalo sorodstvo. »JUTRO« št. 52 6 Torek, 3. ITL 1935 Po smrti akademika Pavlova Oče refleksne teorije in ustanovitelj moderne fiziologije — v;;;;...........'''''"i:::::;::::::::, tičen konservativec, toda revolucionar v znanosti Kakor smo na kratko že poročali, je 27. februarja umrl v Moskvi v starosti 87 let za težko h-ripo prof. Ivan Pavlov, ustanovitelj moderne fiziologije. Ta slavni učenjak, v svoji stroki največji v naših dneh, se je rodil 26. sept. 1849. v Rjaznji. Ko je dovršil medicinski študij, je postal najiprvo privatni docent na petro-grajskem vseučilišču, nato so ga poslali v inostranstvo. da se je znanstveno izpopolnil. Postal je profesor farmakologije na vseučilišču v Tomsku, kmalu potem je prišel siprva v isti stroki na vojaško medicinsko akademijo v Petrogradu kjer je pozneje presedlal v fiziologijo. Postal je nato vodja treh največjih ruskih fizioloških laboratorijev in je s svojim delom, kakor z delom svojih učencev o tvori novo dobo v razvoju eksperimentalne fiziologije. Vsa moderna eksperimentalna fiziologija, posebno ameriška, temelji na njegovem delu. Sprva se je zanimal najbolj za delovanje prebavnih žlez in je tu dosegel takšne uspehe, da so mu 1. 1904. kot četrtemu ve-leumu podelnili Nobelovo nagrado. Naloge, ki si jih je dajal, je reševal s pomočjo popolnoma novih, zelo kompliciranih in bistroumnih eksperimentalnih metod. Najbolj znan je postal pač z rešitvijo vprašanja o izločevanju slin, ki je bila temeljni kamen njegove slovite teorije o pogojnih refleksih Njemu je kot prvemu usipela ugotovitev, da povzroča reakoija živčnega sistema na mnogovrstne zunanje dražljaje pri živalih na temelju izkušnje te reflekse. Eden njegovih najbolj znanih eksperimentov v tem področju je bil sledeči': Če psu daš hrane, mu povzroči vonj te hrane izločevanje sil i/ne. Krtmitev laihko združiš z različnimi drugimi vtisi, n. pr. z udarci na gong, s tem, da živali pokažeš določene barve itd. Kmalu bo dobila žival refleks izločevanja sline že ob samih udarcih na gong ali po določenih barvah, tudi če ji drugače bistvenega dela vzToka za refleks, hrane, niti ne pokažeš. Na videz je ta ugotovitev neznatna, a vendar je dala fiziološki znanosti popolnoma nove smeri. Nad vse važno je tudi njegovo poznejše delo, ki je izviralo iz tega in ki se je bavilo s temeljnimi zakoni delovanja obeh možganskih polovic, kar je dalo trdino podlago moderni objektivni psihologiji, nadalje njegovo proučevanje oloveake fiziologije, dela o histeriji, shicofreniji, zdravljenju shico-frenije i.td. Bil je še ves poln načrtov, rešil bi bil še dosti pomembnih vprašanj, da ga ni nemila in nepričakovana bolezen iztrgala delu. Pavlov pa je bil tudi kot človek velik, ne samo kot učenjak. Bil je vnet pacifist in je s tega stališča z izredno energijo zagovarjal politiko v boju za mir. Po svojem političnem prepričanju je bil vse kaj drugega nego pristaš sovjetskega režima. Toda bil je tako velik, da so tudi najhujši boljševiki zapirali oči pred njegovimi Baziran ji in so se ž njim celo ponašali. Drastične so v tem pogledu besede, ki jih je zapisal ljudski poverjenik za narodno zdravje Semaško 1. 1929. ob priliki njegove 80-letnice, ki so jo v RuKaj ne, ali ni vse to čudovito?«, je Aristotel odgovoril': »Da, čudovito je, da te poslušam.« VSAK DAN ENA »Čudim se samo temu, kal«) morejo ribe tako dolgo vzdržati brez dihanja«. »JUTRO« 8t 52 Torek, 1IIL193S « Kulturni pregled K vprašanju nase kritike Vprašanj« književne kritike in njenih meril je žgoče tudi v slovenski slovstveni problematiki Na tem mestu sem že ponovno opozarjal na enostranski in umetniškemu značaju pesništva in lepe proze škodljivi utilitarizem, ki se po daljšem presledku atipet vrača r našo literaturo, posebej še v našo kritiko. Prihaja k nam v modni obleki novejšega kroja in s krinko socialne književnostih v kritik pa se bahavo postavlja z nekako čarobno palico sociološke metode, ki naj bi izrinila vse druge, in imela zadnjo besedo pri slehernem vrednotenju pesniških stvaritev. Medtem ko se je še pred nekaj leti zdelo, da bo Pri nas vsaj za dogledno dobo obveljalo novo, z našim domačim filozofskim in estetskim razvojem (Veber, Iz. Cankar) podprto pojmovanje umetnostnih stvaritev kot avtonomnih estetskih vrednot, se v zadnjem času očitno zaostrujejo nasprotja v dva utilitaristično opredeljena književna tabora. Na eni strani so oznanjevalci baje edinozveličavne socialne tendence, ki jim je književnost samo »izraz življenja« in zato nujno podrejena socialnemu toku časa; samo odraz proizvajalnega procesa in neizogibna dekla te ali one, v medsebojno borbo vržene gospodarsko-socialne skupine. Z druge strani pa se začenjajo, čeprav še rahlo in previdno, oglašati Pristaši Mahni-čevih estetskih meril, katerim skušajo najti vsaj glede filozofske in literarno-znanstve-ne terminologije nekoliko sodobnejše oblike ln izrazila. V jedru pa gre za ostrejši poudarek verske tendence. Umljivo je, da književnost, celo v tistih »vojih stvaritvah, ki so — kakor na pr. lirične — že po neki formalno dani določenosti oddaljene hrupu vsakdanjih gesel, ne more in ne sme biti ravnodušna nasproti socialnim problemom. Asocialna književnost je sploh nemogoča. Prav tako ne more biti književnost ravnodušna nasproti večnim vprašanjem človekovega obstoja v vesolj-stvu. torej nasproti bistveno religioznim in nravnim vprašanjem (Pri čemer nam je na pr. panteizem prav tako blago roden vir umetniških emocij kakor deizein). Danes tolikanj zaničevani larpurlartizem je grešil prav v tem, da je hlinil umetnikovo ravno-dtišnost v rečeh, ki ne trpe ravnodušja. Toda od priznanja socialne in nravne problematike časa do hlapčevanja konkretnim strujam in smerem je pot zelo dolga. Tako dolga, kakor med književnostjo sploh in pesniško umetnostjo Posebej. V novejši kritiki se začenja odpor zoper izvenestetska načela, ki se skušajo — sledeč demonskemu nagibu časa — uveljavljati z diktaturo. Ce je po Masaryku demokracija diskusija, je tembolj diskusija umetnostna demokracija. V sleherni pravi demokraciji je najpoglvitnejši problem raz delitev in razmejitev moči. Poseganje te sile v ono povzroča neurejenost in ustvarja anarhijo. Zato je treba priznati posameznim področjem avtonomnost. V literaturi je res da mogoče presojati sestavine posameznih stvaritev tudi s sociološkega, Biološkega, moralnega. Pedagoškega in še kakšnega vidika, toda nobena teh delnih razčlemb in vrednotenj ne more povedati nič veljavnega o najbistvenejši in zato najpomembnejši strani sleherne umetniške stvaritve. t. j. o njenih čisto umetniških, estetskih kvalitetah. To področje je in ostaja povsem avtonomno. Književnost v širšem smislu lahko obstoji tudi izven njega, a na njem je šele njeno pravo in najlegitim-nejše polje. Kajti vse drugo je minljivo in postransko, samo čiste umetniške vrednote jmajo pogum, da se upirajo zloglasnemu »robu časa« in kriče o sebi v »gluho ve-soljstvo« in »neznano večnost«. V marčevem zvezku zagrebške »Hrvatske revije« je napisal eden najboljših jugoslovanskih estetov in literarnih teoretikov, v glavnem pri B. Croceju izšolani A. Haler razpravo: »Je li estetska kritika jednostra-na?<* Haler zavrača one, ki hočejo pojma »estetsko« in »umetniško« Postaviti v ozko na.sprotje z »življenjem«, ki naj bi obstajalo v asocialnem« momentu, v reagiranju na problematiko posameznih razdobij in narodov. v nje reševanju in učinkovanju na tok življenja. Takim kritikom je pojem »estetski« premalo jasen; oni vulgarno istovetijo estetsko z vnanje lepim. V resnici pa pojem »estetsko« nima dandanes nič skupnega, z »lepim«. Pod estetskim razumemo tvorno čuvstveno fantazijsko moč kot potrebno funkcijo duhovnosti. Kakor je tvorna emocionalnost v silni razdalji od prazne sentimentalnosti, nima tudi umetniška fantazija niti najmanjše zveze s fantastičnim, marveč korenini globoko v življenju in sesa iz njega vse sokove, vso svojo življen-sko moč. Umetnost je vrojena duhovna forma in estetska intuicija je edin spoznavalni organ konkretno-individualnega. Vsako iskanje »življenjskih Problemov« je po Hale- ru »abstrahiranje od individualnega« in prehaja v razumske sheme. Patos, ki ga kažejo posamezna pesniška dela, je njihova bistvena odlika in dušeslovna nujnost, a to ga. loči od abstraktne shematičnosti raznih socialnih gesel. Umetniško ustvarjanje mora biti res zakoreninjeno v življenju, toda življenje ni v »problematiki«, marveč v živih človeških čuvstvih. saj toka zgodovinskega dogajanja (vsaj neposredno), ne gibljejo razni »problemi«, marveč človeške strasti, mržnje in ljubezen, stremljenja in poželenja. Nazor, ki zanikuje teoretične vrednote iz koristnostno praktičnega vzroka, je v dobi današnje izredno težke gospodarske borbe in večje Bocialne občutljivosti psihološko razumljiv, vendar pa ne more obveljati na področju estetskih stvaritev, ki sploh niso funkcionalno namenjene lačnemu in golemu človeku. Haler takisto odklanja stališče, ki enako priznava socialni in estetski kriterij, ker meša teorijo in prakso m vnaša v umetnost namere, intence. Za razliko «d nekdanjega larpurlartizma ia njegove j estetike, dopušča nova estetika, da Be v književnost vnaša vse, torej tudi »Bocialni moment«, toda poglavitno vprašanje je pri tem: Kako? — Vprašanje, čemu služi književnost, še ne zajema vprašanja, kaj je književnost? Težišče je v tem: kaj je in ne čemu je? Potrebno je natančno razločevanje, sicer ni mogoče določiti v književnosti vrednot in se vse pomeša med seboj; tako lahko postane, če gre za »socialno« koristnost, agitatorični uvodnik v listih važnejši od kakšne lirične ali epične stvaritve. Haler kaže s fino razčlembo nekaterih strani. Tolstojeve »Ane Karenine«, kako resnično stvarjajoči pisatelj-umetnik včle-nja v svoje delo razne socialne, moralne in druge momente, ne da bi škodoval njegovi čisto estetski zgradbi in umetniškemu učinku. Pri tem doseza znatno »socialnejši« učinek kakor bi ga bil dosegel s »socialno« intenco. Halerjeva razprava je vredna proučava-nja in uvaževanja. Čeprav ne z istega zre-lišča. pa vendar iz sorodnega občutja lahko razumemo tudi Krležev odpor zoper modo vsiljive socialne književnosti. Najnovejši pojavi kažejo, da ro začeli tudi službeni glasniki nove ruske književnosti opuščati nasilno in neorganično socialno tematiko. Skratka: umetnost ni poklicana, da »rešuje« probleme Proizvajalnega procesa, brezposelnosti itd., zato ne more in ne sme biti dekla ideoloških skupin, marveč svobodna stvariteljica svojskih življenskih vrednot. —O. A, 11, Tilschova Anna Maric Tilschova si je z dolgoletnim literarnim delom pridobila eno prvih mest med sodobnimi češkimi pisateljicami.Izšlo je iz pokolenja impresionistov in se je že 1. 1903. uveljavila z zbirko krajše proze »Sedmn&ct povfdek«, ki ji je dve leti pozneje sledila knjiga motivov s Hli-neckega »Na hor&ch«. Sredi najtežje^ tišine, ki jo je povzročila v češki literaturi svetovna vojna, 1. 1915., je izšel roman A. M. Tilschove »Fany«. V njem je pisateljica obdelaJa okolje, ki ji je bilo najbližje in iz katerega je sama izšla: življenje praških meščanskih rodbin. Njen literarni izraz se je med tem premaknil od igrive impresionistične barvitosti k strožjemu redu realističnega pripovedovanja; objektiviziral se je in včlenil lA. M. Tilschovo v tisto plast novejše češke literature, ki jo Nov&korva »Pregledna zgodovina češkega slovstva« imenuje »novi val naturalizma.« še v prelomnih letih velike vojne je izšel roman A. M. Tilschove »StSrA ro-dina«, ki je z romanom »Sinove« snovna in kompozicijska celota. V tem epičnem delu se še vidno kažejo pojavi, ki poslej živo zanimajo Tilschovo in tvorijo v vsej svoji dramatični dozorelosti predmet njene najnovejše knjige: razkroj starih praških rodbin, nasičeno ozračje, v katerem se odigravajo njihove tihe drame, počasno propadanje gospodarskih in socialnih temeljev, ki so nosili vso zgradbo njihovega osebnega in skupnostnega življenja. Je to svet, ki ga je mladi Thomas Mann tako mogočno obdelali v »Buddienbrookih*; v osnovnih potezah in vzrokih razkroja ni bistvenih razlik med severnonemskim in praškim meščanstvom. Nekaj usodnega in tragičnega leži na podrobno in _ fino izoblikovanih podobah iz praškega življenja, ki jih je pisateljica z glavnimi osebami povezala v močne epične kompozi-ciie V poznejših knjigah krajše proze (»Hrrišnice«, Mesto«, »Hore z lasky) se ka/že A. M. Tilschova predvsem kot prodoren analitik ženskega erotičnega življenja. Znatno pozornost je vzbudil njen rcma>n »Vykoupeni«, v katerem obravnava tragično usodo slikarja Slavička. Iz ostale njene tvorbe naj omenimo roman »Gi-ta Turaja« (iz življenja Mate Hari) in zlasti še delavski roman »flaldy«, v katerem je ta g alswo r t hy j e vsk o široka in v nekem smislu najbolj legitimna pripoved-nioa praškega meščanstva segla v rudarsko okolje in prikazala množico drobir h delavskih usod. Kritika šteje »Hallde« med najboljše romane A. M. Tilschove in obenem med najboljše češke povojne stvaritve iz tega žanra. . . » . Z romanom »Alma mater«, ki je izšel pred dvema letoma, se je A. M. Tilschova vrniAa v praško haute volle in opisaia zaikutisje univerz in klinik, življenje znanstvenikov z vso njegovo veličino in bedo, z visokimi toni duševne zvišenosti in n!zk-'mi, vsakdanje človeškimi toni strasti, zavisti in spletkarstva. Pred tedni pa je založnik Fr. Borovv v Pragi izdal novi roman A M. Tilschove »Matky a dcery« (Praha 1935. str.366). Z njim se je pisateljica ponovno lotila snovi, ki je zaživela že v »Stari rodbini« in »Sinovih.« Je to nekaka ženska variacija na stari turge-njevsk i motiv o očetih in sinovih. rodom-ski generacijski roman, ki prikazuje poslednje faze razkroja in propadanja rodbinskega življenj« v družbeni plasti, ki se je izživela in izčrpala vso svojo živ-Ijensko vsebino. Na prelomu stoletja stoji babica z zarjo zašlega sveta v očeh. ženska, v kateri izzveneva nekak ibsenov-ski nemir pretekle dobe, ki 6e nam dan- Od danas pa sve do četvrtka 6. prima »FOSTOK« op klade po ISverymans sistemu za futbalske utakmice ko Je se igra ju 7 febraara. Jedino »Fostokova« kladionica u stanju je da praži kladiocima dobitke, SVAKE NEDELJE, u iznosu oko 4,000.000 dinara. Kladioci iz unutrašnjosti neka se obrate kartom pa če im Fostok besplatno poslati kupone za kladjenje. Sve informacije BESPLATNO. nFOSTOKH PASIČEVA 4 Telefon 20-420 Filijale »Fostoka«: LJUBLJANA — BEUK KLLIJAN, Kongresni trg 4 danes zdi na moč idiličen. Njena hči, ki tvori življensko najbolj žgoče jedro vsega romana, se je izoblikovala med svetovno vojno in š'a skozi vse faze vojnega in povojnega življenja. Preizkusila je sebi ves tlaik teh časov: od materialnih skrbi do psihobične povojne razbrzdanosti in splošnega nravnega razkroja. Vnukmja predstavlja v tej meni rodbinskih poko-lenj tretjo, današnji rod: kakor je še premalo zrela in izoblikovana v življenju, je tudi v romanu samem orisana dokaj medlo. Toda ta generacijska shema tvori samo nosilno ogrodje novega romana A. M. Tilschove. V njem je več: V njem je predvsem p'cmen življenja, ki žene osebe tega rodbinskega epa njihovi usodi naproti: v njem je Tahlo, vonjivo, vendar pa že 6 plini gnilobe in smrti okuženo ozračje odmirajoče družbene plasti: v njem ie množica diobnorisb in psiholoških študij značajev, ki obenem s svojim, nekoliko impresionistično pobarvanim stilom dajejo romanu viden značaj umetniške stvaritve. Kdor bi si tu želel težkih miselnih spoprijemov in fanfar sodobnih gesel, bi spoznal, da ni pritisnil na pravo kljuko. vse-kako je novi roman A. M. Tilscheve za-jemljiv prispevek k študiju rodbine m njenega propadanja v sedanji dobi. Pis-teljica je prav na najdeiikatnejšem mestu — v pojavih erotičnega življenj« — poka-zflOa psihološke in socialne vzroke tega razkroja. Njene junakinje nimajo odporne nravne sile in ne čvretih osnov, na katere bi se postavile v dTobni borbi nagonov. interesov in osebne nrcemurnosti; zaradi tega doživljajo katastrofe, ki so utemeljene z železno logiko stvari samih. Roman A M. Tilscheve »Matere m hčere« je tTdno zgrajeno in z očitno literarno kulturo spisano delo češke realistične pisateljice. Preko vrtoglavega diTa sodobnosti se Tilscheve uspešno vrača k študiju elementarne in v svojem bistvu večne s ie sleherne družbe, k viru njenega vzpona in propada: k rodbini, temu najvidnejšemu izrazu bioloških in »ravnih kvalitet družbe in tiakomeru njene življenske »noči. ~ Zapiski Za častnega člana Slovanskega društva v Sofiji je bil izvoljen slovenski pisatetj in zasJužni delavec n« polju slovanske vzajemnosti dr. Ivan Lah. , 4 Literarne slavnosti t Atenah. Letos se kulturna Grčija spominja petdesetletnice književnega delovanja največjega novogr-škega pesnika Kosta Palamasa. Napovedan je cel ciklus slavnostnih prireditev v času od 28- februarja do 1. maja ti. Mednarodno znanstveno - filozofsko revijo z naslovom »Philosophia« namerava izdajati beograjski vseučiliški profesor Arthur Lie-bert Razpis poletnega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v času od 9. marca do 28. junija 1936. Poletni abonma velja za 8 dramskih in 8 opernih predstav ter se uvrsti v že obstoječi abonma reda C. Priglase sprejema blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Repertoar bo obsegal naslednja dela: V drami: Svarkin: Tuje dete, Schurek: Pesem s ceste, Gosposki dom, Galsworthy: Družinski oče, Nušič: Pot okoli sveta, Wer-fel: Juarez in Maksimiljan, Lavery: Prva legija, Besier: Sovražnik ljubezni. V Operi: Strauss: Šaloma, Strauss: Kavalir z rožo, Donizetti: Lucia dd Lammermoor, Verdi: Othelo, Gounod: Faust ali kako drago delo opernega repertoarja, dalje operete: Weinberger: Apropos, kaj dela Andula?, Lehar: Vesela vdova in Raha: Pesem ljubezni. Poletni abonma se plačuje v štirih zaporednih mesečnih obrokih: 1. obrok pri vpisu, 2. obrok 1. aprila, 3. obrok 1. maja in 4. obrok 1. junija 11. Obroki so: za ložo žo v parterju in v I. redu štv 1-5 a 123 Din za ložo v I. redu Stev. 6-9 a 256 Din; za parterni sedež I. vrste 64 Din, od n-m. vrste Din 58.- IV-VI. vrste 52 Din. VTI-IX. vrste 48 Din. X-XI. vrste 40 Din; za balkonski sedež I. vrste 39 Din, n. vrste 32 Din m. vrste 27 Din; za galerijski sedež I vrste 24 Din, II-TTI. vrste Din 20- IV-V. vrte 16.- Din. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakemu stalen obisk našega gledališča. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu. Uprava narodnega gledališča .................................. Naše gledališče DRAMA Torek, 3. marca: Vesela božja pot. Gostovanje v Celju. Izven. Sroda 4. marca: Dies irae. Red Sreda-Četrtek 5. marca: Gosposki dom. B. OPERA Torek 3. marca: A propos. kaj dela Andula? C. Sreda, 4. marca: Trubadur. Gostuje Mario Šimenc. Izven. Četrtek, 5. marca: Šaloma. Red četrtek. Abonente reda C in B opozarjamo na spremembo repertoarja. Za red C se igra drevi opereta »A propos. kaj dela Andula?«, red B pa ima predstavo v četrtek v drami. Tenorist Marij Šimene bo pel jutri prvič na našem odru vlogo Manrica v Verdijevi operi »Trubadur«. Leonoro poje ga. Oljde-kopova, grofa Luno g. Janko, Azuceno ga. Kogejeva. Mariborsko glednliffče Torek, 3. marca: Trafika Red B. Sreda, 4. marca: zaprto. ŠPORT Planica pripravljena Planica ima zadnje dni nanvnoct idealne snežne razmere. Na skakalnici je zapadlo nad 125 cm snega, ki so ga včeraj in danes steptali, da je plast debela komaj še pol metra in kompaktna kakor le-deniški sneg. V sredo se bodo najbrž začeli 2e redni treningi. Ker je trener SOren-sen še za nekaj dni zadržan, bosta na skakalnici najprej skakala Hagen in Oed-gard. Seveda bodo tudi naši skakalci preizkusili svoje znanje. Zanimanje za planiSke skakalne tekme je pri nas in v inozemstvu ogromno. Obisk bo najbrž še precej večji, kakor se je prvotno Pričakovalo, vendar pa so prireditelji tudi na to pripravljeni in zaradi večjega obiska ne bo nikakšne zmede. Inozemski listi pišejo zadnje dni zelo obširno o planiških tekmah. Se celo italijanski listi, ki so prejšnja leta vselej molčali o njih ali pa se jih šele post festum spomnili v nekaj vrstah, prinašajo letos simpatične članke. Ni izključeno, da pride v Planico tudi kakšen italijanski skakalec. Naj bodo odslej snežne razmere kakršnekoli. nevarnosti, da tekem 15. marca ne bi moglo biti, ni več. Rok za prijave tekmovalcev Poteče konec tega tedna, najbrž pa bomo lahko že prej sporočili, kateri narodi bi kateri tekmovalci se bodo skakalnih tekern udeležili. 10 let SK Amaterja Pri Volkarju na Vodah se je nadavno vršil redni občni zbor SK Amaterja, na katerem so funkcionarji polagali račune o naporih ln uspehih desetega leta klubove, ga obstoja Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik g. Varga, ki je med drugim pozdravil delegata L«NP in častnega predsednika Amaterja inž. Debelaka i« LJubljane, nato pa izčrpno poročal o delovanju kluba za prospeh športa v trboveljski dolini. Za njim je govoril še inž. Debeflak o pomenu športne vzgoje za mladino ta na_ glaSal zasluge Amaterja v preteklem de. setletju, nato pa je tajnik Bostič podal podrobno delovno poročilo. SK Amater ima 137 rednih članov, poleg tega pa štejeta še šahovska sekcija 30, smučarska pa 27 sodelavcev V nogometu ima klub verificiranih 40 igralcev, junior. ska sekcija pa šteje 45 fantov, ki so lani odigrali 13 tekem in skoraj vse dobili. Organizacija lahkoatletlike je še v prvih početkih, a prav letos so Amaterci postali redni člani zagrebškega saveza. Nogometnih tekem je klub odigral v Trbovljah «1, razen tega pa je gostoval še po vseh večjih mestih v Sloveniji in v Zagrebu. Moštvo si je osvojilo pokal inž. Debelaka in pokal DSNP v Ljubljni, priborilo pa si je tudi prvenstvo med trboveljskimi klubi. Poleti je klub priredil velik športni miting, pri katerem so sodelovali tudi zagrebška Sparta, Primorje in Kovinar z Jesenic in ki je prinesel radarskemu športu velik moralni uspeh. Dramska sekcija kluba je pred kratkim uprizorila igro >Spanska muha«, ki je prav tako naletela v javno, sti na prav simpatičen sprejem. Največ skrbi pa zadaja klubu vprašanje o ogradi tvi igrišča. Zadnje neurje je staro ograjo popolnoma podrlo. Klub se je obrnil na razne odločujoče činitelje, a skoraj povsod brez uspeha. Samo predsednik trboveljske občine g. Klenovšek je obljubil, da bo občina po možnosti prispevala nekaj mate. riala. Vsa poročila je občni zbor soglasno odobril, nato pa je bilo sklenjeno, naj se pozneje določi termin za proslavo desetletnice. V ta namen je bil izvoljen tudi poseben odbor, ki ga tvorijo častni predsednik inž. Debelak, predsednik Varga in tajnik Bostič, za sodelovanje pa b® klub naprosil še nekatere pomembne javne in športne delavce. Ker je dosedanji predsednik Varga izjavil, da zaradi rahlega zdravja ne more več prevzeti težke in odgovorne predsedniške funkcije, ki jo je v največje zadovoljstvo članstva in v velik prospeb vsega športnega gibanja v revirju nosu lepo vrsto let, ga je občni zbor v znak hvaležnosti za njegove zasluge med živahnim odobravanjem izvolil za častnega člana, inž. Debe. lak pa mu je izročil okusno izdelano diplomo, nakar so se mu zahvalili še načelniki posameznih sekcij in vsi navzočni člani, 120 po številu. Na koncu Je bil soglasno izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik Ribezen, tajnik Bostič (in "blagajnik Rozman. Stave na nogometne tekme Te dni se je dogodil v Beogradu zanimiv dogodek, pri katerem sta igrala glavno vlogo dva mladeniča, ki sta pri uradu »Fostok« stavila na angleške nogometne tekme. Oba sta skoraj uganila izide odigranih tekem ter od 12 iger točno navedla 11. Ako bi uganila vseh 12 rezultatov, bi vsak dobil Din 183.876 ta vloženih Din 5. V Beogradu Be je namreč ustanovil nrad za stave na nogometne tekme »Fostok«, ki ima podružnice po vsej državi, seveda tudi v Ljubljani, Kongresni trg 4. Ta urad sprejema stave na tekme angleških in škotskih klubov, ki se igrajo vsako soboto v Veliki Britaniji. Način stav je naslednji: Na kuponih, ki so natiskani t treh izvodih, so navedena imena 12 parov klubov, tako da so na prvem mesto domači, a na drugem mestu gostujoči klubi. Ako oni, ki stavi, meni, da bo zmagal domači klub, napiše na kuPon t prvo rubriko 1, ako stavi na zmago gostujočega kluba pa v prvo rubriko 2. Za neodločen rezultat se napiše znak X. ki se pri seštevanju računa za S. Ako zmaga do- mači ali gostujoči klub, ali pa je tekma neodločena, dobi oni, ki stavi 1, 2 ali t točke, kakor je pa« stavil. Kdor ngane vse rezultate, dobi prvo nagrado, t. j. tri šestine od skupno vplačane svote v vseh državah, kjer »o taki uradi sa stave po sistemu »Evervmans«. Zaradi tega nič ne vpliva na dobitek, ako stavi v Jugoslaviji samo nekoliko oseb, ali pa več desettisoč. Zato so tudi nagrade tako velike. Drugo nagrado dobijo oni, ki imajo za eno dobro točko manj. a vsota, ki se razdeli, znaša dve šestini. Tretja nagrada se Prisodi onim, ki imajo za dve dobri točki manj, a razdelijo si eno šestino. Vsako nedeljo izplačuje totalizator »Evervmans« okoli 4.000.000 Din. Ta igra je zelo zanimiva, ker se vrifijo stave vsako nedeljo. Vložek znaša Din S, za katere se morejo dobiti zelo velike vsote. Tako je pred mesec dni neki Anglež dobil za 5 Din 1.328.694 Din. ker je točno uganil rezultat tekem po točkah, a se po golih. To se je zgodilo 2. februarja. Urad za stave »Fostok« prevzema tndi poštne stave za one igrače, ki v svojem mestu nimajo podružnice. Stavo treba samo javiti po dopisnici ali centrali v Beo-radu. Paši če va 4. ali v Zagreb, Gajeva4, ali v Ljubljano. Kongresni trg 4. Denar naj se pošlje potom čeka Poštne hranilnice a kupone dobijo Po izvršeni stavi nacaj zopet po poštu Treba je samo poslati znamko za odgovor in 50 par za vsak kupon. Ta dohodek iz kuponov gre v korist olimpijskega fonda. Službeno Iz LNP. Drevi ob 19. seja k. o. v podsavezni pisarni. Na sejo se pozi: vajo: Jančigar Viktor, Slovan, Zupančič Boris, Berglez Lado. Unterreiter Josip, vsi Ilirija. Naprošajo se, da pridejo na to sejo: službujoči s tekme 16. februarja Jančar, sodnik Joksič, oba stranska sodnika Pečar in Jenko ter kapetan Primorja Hassl Viktor. Smuška tekma v slaloma na Smrekovcn. Smuška Bekcija SK Celja razpisuje sa 8. marca na Smrekovcn gmuško tekmo v 6lalomn. Tekmuje se po pravilih JZSS In imajo pravico starta vsi pri JZSS verificirani tekmovalci Start ob 11. Proga je dolga 700 m s višinsko razliko 180 m. Proga se vozi dvakrat. Prijave se sprejemajo do 6. t m. na naslov: SK Celje, ter uro pred startom na Smrekovcn. Nagrade: Prvoplacirani prejme plaketo ter diplomo, drugi in tretji pa diplome. Najboljši tekmovalec SK Celja prejme plaketo in diplomo ter naslov klubskega prvaka, drugi in tretji diplomo. Eventualne Bpremembe bo vodstvo tekme objavilo pravočasno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes in v četrtek strogo obvezen trening «a prvo moštvo in rezervo. Junioreke skupine trenirajo v sredo. Treningi se vrSijo od 15. dalje ob vsakem vremenu. SK Ilirija. Redna Beja upravnega odbora drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Z ozirom na važnost dnevnega reda. prosim polnoštevilne udeležbe. Sejakhr bovega razsodišča drevi ob 18. v klubski sobi kavarne Evropa. Člani razsodišča se naprošajo, da prisostvujejo seji polnoštevil-no K seji se vabita gg. Prežel J in Hribar. SK Slarija sklicuje redni letni občni zbor za nedeljo 15. t. m. ob 9.30 v zadnji sobi restavracije hotela Slon- Dnevni red: poročilo odbora o pretekli poslovni doti. volitve novega odbora, samostojni predlogi. Slednji se morajo vložiti pismeno do 7. t. m. na naslov kluba v kavarno >Evropa«. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri. se bo vršil pol ure kasneje neglede na Število prisotnih članov. Glasovalno pravico imajo člani, ki niso v zaostanku s članarino- Plavalna sekeija SK Jadrana. V sredo ob 19. članski sestanek pri M. Sokliču pred konjušnico. Prinesite zaostalo članarino seboj. _ RADIO Sreda. 4- marca Ljubljana 12: Kino orgle na ploščah — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila — 13.15: Slovenske narodne na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Otroška ura: Pravljice (g- Anton Cerar-Danilo) Lisica zvitorepka se izmafce — zvočne slike (igrajo člani Nar. gled.). _ 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Čas, vreme, poročila. spored obvestila. — 19-30: Prenos simf koncerta z Dunaja. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Reproduciran koncert. Beograd 16.20: Orkestralen koncert — 19.50: Narodne pesmi. — 20.20: Zvočna igra. — •22.35: Nočni koncert in ples. — Zagreb 12-15: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet. — 1930: Prenos koncerta z Dunaja. — 2150: Plošče. — 212.15: Plesna muzika. — Praga 1920: Slovaške in moravske pesmi—19.40: Zvočna igra — 21.30: Prenos C. Francko-vega oratoriia »Blaženosti« iz Strasbourga. Varšava 19.50: Lahka glasba. — 21: Cho-pinove klavirske skladbe- — 22.06: Lahka in plesna godba. — Dunaj 12: Plošče. — 13.10: Operna glasba. 16 06: Comedian har-monists. — 17.20: Orgelske skladbe—19.30: Simf. koncert. — 21.25: Pester program.— 2135: Vojaška godt«. — 22.25: Nadaljevanje koncerta. 23.25: Lahka glasba. — Berlin 18: Lahke melodije. — 20.15: Mladinske pesmi. — 20 45: Zvočna igra. — 22.35: Nočni koncert — Miinehen 18: Koncert solistov. — 20.15: Iz Berlina. — 20.45: Zvočne alike — 24: Plesna muzika. — Stnttgart 18: Vesele melodije. — 20.15: Kakor Berlin _ 20.45: Zabaven program. — 22.30: Komorna glasba. — 24: Verdijeva opera >Ples v maskah« na ploščah. — Rim 17.15= Corellijeve skladbe. — 20.45: Operni večer. Točne sporede vseh domačih ia inozemskih oddajnih Postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana Knaf-Ijeva allca S. »JUTRO« 33 8 TbreE, S. IH. 195® H. CVETTNt 2 Zadnja stran Stražnik je M videti djofcaj potafiažen. *Nu, potem je najbrže vse v redu! — A vendar — prav za prav ba se bilo treba prepričati —* « Kratko se je odločil m pritisnil s kazalcem na zvonilni gumb, ki je bil pod ploščico. »Saj bova vadiela — « Obmolknil je, negotovo sfoomdgrol z rameni in se vprašujoče ozrl v čuvaja. »Mda — bova videla«, je ta zategnjeoo ponovil. Iznova je zašmmel veter v mokrem listju dreves, ki so stafi onkraj plotu. Nato je spet vse utihnilo. Le nekje v daljavi je zalajala avtomobilska troblja. Redar je nejevoljno zgrbairučSI čelo. »Videti je, .da ne bo nikogar! — ki vemidar — za oknom gori luč — « »Luč malokdaj ugasne pred tremi zjutraj! Gospod profesor piše vsak večer pozno v noč--- Redar je bil med tem vnovič pritisnil na zvonil-irsi gronb. Moža sta molče čakala, kaj bo. Nato pa — »•Nikogar ni! — Vrag si ga vedi, kaj to pomeni!« je suminjivo zarenčal redar. »Ali imate ključ od vrtnih vtrat?« Nehote je bil potložil roko na kovj-masto kljuko in pritisnil nanjo. Zavzet vzkrik mu .»e ušel, ko so vrata tisti mah zaškripala im se odprla navznoter. »Odklenjena? — Nn, to je pa res čudno!« je rekel čuvaj in zmašad z glavo. Stražnik je razburjeno mahirid, oetš, naj molči. »Cujte, tu nekaj ni v redu! — Vendariie morava pogledati — « Več ni rekel. Zgrabil je čuvaja za komolec in ga potegnil s seboj v park. »Pojdi va — !« Široka pot, ki je prod na njej škripal pod njunimi težkimi koraiki, je po nekaj ovinkih med drevjem in grmovjem privedla do hiše, iti je zdaj čedalje raztoaneje rasla iz teme. Široko okno v gornjem nadstropju je bilo razsvetljeno. Žarnica z medlim zvoncem, ki je visela nad vhodom, je obsevala prostor pred hišo. Tik pred vilo je redar mahoma obstal. Nekakšen strah je bil v njegovem glasu, ko je rekel: »Poglejte — vidite — hišna vrata so tudi odprta!« Jadrno je potegnil spremljevalca s seboj planij v vežo,zdirjail po stopnjieah in se vzpel na mo-stovž vile, kjer je podstiropna luč razlivala svetlobo .po čudni opravi. Preproge v kričečih barvah, orožje tujih dežela, leseni kipci malikov — vse to je viselo po stenah mostovža in neznano prevzemalo moža, ki s-ta bila malone v zadregi obstala pri vratih. »Čudna oprava — « Redar je osupel zmajail z glavo in se menda šele čez nekaj trenutkov spomnil, zakaj je prišel. Živčno je vrgel oči po stopnjieah navzgor, potem pa obotavljaje se nastavil roko na usta in za-klical: »Gospod profesor! — Gospod profesor Do-lenec!« Zamolkli odmev njegovega glasu je M edhri odgovor. Nato je bito spet vse tiho. »(Nekaj se je moralo zgoditi —« |e plašno zastokal čuvaj. Redar je stisnil ustnice. Njegove črte so dobHe odločen izraz. Hitro je zdrrjal po stopnicah, preskakujoč kar po dve na mah. Čuvaj je nekoliko počasneje krenil za njim. Ko je prišel na mostovž gornjega nadstropja, je videi, da stražnik negibno stoji v okviru nekih vrat ln strmi v sobo, ki je bila za njimi. »Kaj — kaj pa je--?« A v. tem je že stal za redarjem in gledal preko njegove rame v sobo, ki je lestenec živo razsvetljeval najbolj oddaljeni kot. Soba je btia knjižnica, vsa obstavljena s policami. ki so bile nabito polne knjig. Sredi sobe je stala široka pisalna miza s stairfms/kim, nezljamim naslanjačem. V tem naslanjaču je ždela sesedena moška postava. »Profesor--!« je zašepertal čuvaj. Redar je nestrpno odmahnil z roko. Njegove oči so bile uprte v voščenobledi obraz moža v naslanjaču. k! mu fe tekla tenka rdeča proga s čela nn brado. Nato je po pnstih stopil v sobo, ko je poprej še mignil čuvaiju. natj ostane pni vratih. »Sporočati maram policij — « je tiho dejal, ko je krenil proti pisalni m^zi in iztegnil roko po slu-šalu telefona, ki je stal tik zraven mrtveca. Snvfce tipe v oknih male kavarne so medlo mežikale in se zrcalile na mokrem asfadtu uličnega tlaku. Odlomki klavirskih akordov so zdaj pa zdaj udarjali v nočno tišino, ki jo je ie časih zmotilo brnenje kakega avtomobila. Nekje v daljavi je udarila ura — enkrat. Mož, ki je zdaj že dobršno uro hodij po drevo-rednesn pločniku sem ter tja. je z jeznim vzklikom vrgel ogorek svoje cigarete proti sredi ceste. Ulična svetidjka mu je žrvo obsevala obraz, in okoii ust se mu je razločno črtata nejevoljna guba. Njegov pravilni obraz je razodeval mladega moža med dvajsetimi in trdesetimi leti, moža z odločno oblikovano brado, nekoliko ozkimi ustnicami in temnimi očmi, ki so željno zrrie v daljavo, kakor da bi nekoga iskale. Marko Justin menda ni bil posebno dobre vodje. Obotavljaje se je storil nekaj neodločnih korakov proti mali kavami, nato pa pomislil in se skoraj sunkoma obrnil Toliko da se ni zaletel v dekle, ki je bilo. zavito v dolg dežni ptošč, pravkar prišlo čez cesto, ne da bi jo bil opazi-i. »Marja? — Nu, vendar!« Markov glas je bil nekoliko razdražen. »Delj kakor uro že čakam tu zunaj, ko mi je postalo v kavarni predohsčas!« Hlastno je segel dekletu v ozko, z rokavico pokrito desnico. Pri tem je pogledali na njeno za-pestno uro. »Toda tvoja je že četrt na dve. Mar-ja!« Lahen smeh, ki ni bil popolnoma brez zadrege, je zatgnal Mar ji okoli polnih rdečih ustnic. Prisrčno mu je vrnila stisk roke. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite 3«" ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipalacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra", Ljubljana« Podružnica ,,Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19* (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. Beseda 1 Din. lavek 3 Dla •a Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši »nesek t7 Din. Natakarica stara 'H—<26 let, vešč«, svo-jfiga posla, poštena, i dobrimi izpričevali, dobi službo. Ponudbe na Kos Franc, Mokronog 13. 5305-4 Pomožno pisarniško moč dopoldansko, za raznošanje listin in lažja pisarniška dela, išče pisarna v Tavčarjevi ulici št. 6, pritlično. Nastop takoj. 9336-1 Razna šalko za trgovino, ki biva v Ljubljani, sprejmem. Naslov v vseJi poslovalnicah Jutra. 3326-1 Službe išče Trgovska pomočnica išče kakršnokoli mesto. — Gre tndi v pomoč v gospodinjstvu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5035-2 Frizerski pomočnik izveiban v dainski in mo-eki stroki, išče sln-žbe. — Cfloj. ponudbe na ogl. odd. Jatra pod šifro »Takoj iščem«. 5310-2 Kuharica dobra moč, vaj ona vsega hišnega deda, išče službo. Ponudbe pod »Boljša in natančna« na ogl. odd. Jutra. 53C9-2 Absolvent orrgVarske šole (odličen) 6poeoben voditi godbo na pihala, išče primerne službe. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Godbenik«. 501)1-3 Kontoristinja mlada, res zmožna, z odlično oceno, v silni stipki, hoče dela. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rešitev«. 5318-B Perfektna kuharica dobra Ln varčna gospodinja, išče mesto. Ponudbe pod »Izurjena v restavraciji« n.i ogl. odd. Jutra. SJS5-2 "Prehrana Beseda 1 Din. davek « Din, ca Šifro ali dalanje naslov« 5 Din. Na]manjSl uesek 17 Din. Na izborno domačo hrano sprejemam. Novi trg 5, I. nadstropje. oSlff-M Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dto. Instruktorica z večletno praikso in zelo dobrim izpričevalom instrui-ra nižješolce v vseh predmetih po zmerni ceni in uspešno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober uspeh«. 3103-4 Instrukcija Akademik išče rastrukcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Vesnost«. 5330-4 Seseda ) Cln laveb 3 Gu. " Din NajmanJŠ -ne^t 17 Din Obiance za kurjavo ali steljo, prodam. Poizve se Boje, Tržaška cesta 9. 5010-6 33 hI črne portugalke prodam. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Izvrstna«. 5306-33 G rh. Rotman: Kapitan Kozostreiec gre v Ameriko ■62, »Oh, oh,« je stokal kapitan Kozostre-lec, »da me je moralo to doleteti! Jo j, če bi me uboga Kunigunda videla! A kdo ve, kako daleč je v tem trenutku!« — »Hitro, hitro!« je tisti mah zarjovel mornar za njim. In hkratu je dobil kapitan Kozostrelec takšno brco, da je kar odletel od tal. IMIEK l lil. Model 67—1935 4 vratna limuzina vožena nekaj tisoč kilometrov, iz prve privatne roke, zaradi okolnosti takoj ugodilo naprodaj Vprašati: Ernst Winterstein, Postfach 84991, ZG-rich 2 (Švica) Glasbila Pianino dobro ohranjen proda »Pev sko društvo Rakek« za Din 3500,- event. menja za prvovrstni harmonij. 3M7-96 Klavirsko harmoniko krasno izdelano, štirikrat glašeno, 100 basov, register poceni prodam. Post«, s kovčkom, prodam za 8.800 Din. Naslov t vseh poelovalnicah Jutra. OC Starinske puške samokrese, lovske puške in drugo orožje, kupim. Ponudbe pod Šifro »Orožje« na ogl. odd. Jutra. 50O&-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kopni« PO oalrBjib -en a h Cerne - juvelir LJubljana. Wolfova ollca 1 Kapital Seseda I Diau davek 3 Din. ta iiiro aH dajanje aaslovt \ Din. Najmanjši (nesek H Din. Vse denarne posle nafcap in prodaja vrednostnih papirjev vnovčevanje terjatev pri dena.mih vodih, menic ra čekov, eekont in reesk-ont posojila koaapenxaeij« dol-gor, koc-vertocije Srečke drž. razredne loterije i s ▼ r š n j e strokovno in strogo solidno Bančno kom. pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA, Gledališka ulica ti. Telefon 88-dO. Vse bančne in kreditne posle nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planinsek Ljubljana. Palača Du. nav« telefon 35.10 Bet-hovnova ul. 14.Jtl. 4725.16 Posojila iščem v gotovini, kratkoročnega ali dolgoročnega, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja ra dobremu obrestovanju. — Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na ogl. odd. Jutra. 4446-16 Posestniki hiš, vil, parcel in posestev, oe trudite ae sami s prodajo, zaupajte »e meni, prepričali se bodete o softdno-sti .kakor že mnogo drugih do sedaj. Pristave« Franjo, nakup in prodaja nepremičnin, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. — Telefon 33-81. Naeproti dram. gledališča, 73-30 Posestvo večje, kje v Sloveniji, hi kupil. Ponudbe s točno navedbo obsega in pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Večje poseetivo«. 5324-20 Enostanovanjsko hišo v Dev. Mar. t Polju prodam. Ponudbe pod »Nova« na ogl. odd. Jutra. 3938^0 Posestvo v Hrn&iei J. 63 pri Jesenicah, obstoječe iz hiše in 5 parcel gozda, taioj po ugodni ceni naprodaj. Naslov ▼ v»eii poslovalnicah Jutra. 5330-50 Stanovanje Stanovanje 3 sobe, kopalni-ca in v»e prštikHne, oddam boljši, mirni stranki za 1. maj. Gregorčičeva «1. 18, priti., desno, 3137-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam. Prule 19, pri hišnici. 5813-2 Sobo in kuhinjo a pcitikJmami, oddam takoj. Gerbičerva ulica 9, Trnovo. 3333-21 Enosob. stanovanje oddam čedni stranki za 1. april afi n maj r novi hiši. Vodnikova cest;', '>7. Šiška. 5329-31 Trisobno stanovanje velika predsoba, poselska soba, kopalnica, plin, elektrika, paiketi, oddam takoj ali pozneje. Poizvedbe hišnik, Dvorakova 3. Sobo odda Veliko sobo opremljeno ali prazno, lepo, sončno m čfeto, event. s souporabo kuhinje, oddam, najrajši dami. Karlovška cesta 16. 5194-33 Opremljeno sobo v lepem, mirnem kraju, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vsoh poslovalnicah Jutra. 5303-33 Opremljene sobe poseben vhod, svetle, zračne, 1 ali 2 postelji, lahko tudi s hrano .blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Cernetova 31. 3308-23 Sobico oddam revnemu dijaku, ki bi inetruiTal tretj-ešolca realne gimnazije. Jager, Resi jeva ces ta 16/1. 5816-33 Dve opremljeni sobi oddamo (najraje oficirjem) v hiši tvrdke Skaberne. — Mestni trg 10.. 5338-33 Podstrešno sobo prazno oddam takoj za. mesečno 150 Din za eno osebo. Mestni trg Hl/T. 3331-33 Sostanovalca sprejmem v lepo in sončno opremljeno sobo z elektriko za ISO Dijp mesečno. Celovška 72, prrtličje, levo. 530-33 Lepo sobo dobro opremljeno, veliko, sončno in zračno, i posebnim vhodom, oddam takoj eni osebi. Istotam naprodaj telovadni stol. Napoleonov trg 6/TT. 5081-33 Opremljeno sobo oddom eni ali dvema gospodičnama. Naslov v vseh [»oslovalnicah Jutra. 5336-26 TUJTU Dve gospodični iščeta lepo opremljeno sobo v centru mesta Ljubljene. Ponudbe pod »Točen plačnik« na podružnico Jutra Maribor. 33'fi-a3a Upokojenec išče stanovanje z vso oskrbo izven Ljubljane. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Mala pokojnina«. 3307-33& Iščem sobo s posebnim vhodom ter domačo prehrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Stalen«. 53:i5--33a Strogo separirano sobo za večkratno bivanje ob prihodu v Ljubljano, iščt-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enkratna cena«. 3331-33a Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sporočamo prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog in oče gospod MIRKO KLANJŠČEK ŠOLSKI UPRAVITELJ, vVučji.vasi. „„„ Pogreb blagega pokojnika se bo vršil 3. marca 1936 izpred mrtvašnice državne bolnice v Mariboru popoldne. VUCJA VAS, dne 3. marca 1936. Žalujoča soproga SLAVICA, ZDRAVKO in JANA, otroka. Dopisi »®ak» seseda | davek « Din i* H tre »" dajanj« saalort B Ola, "atmsnll' rneoek M Dta. Genitalnega prijatelja dobro situiranega, samostojnega, starejšega gospoda, želi temperamentna, mlada deželanka i« trgovskih krogov. Ločenci izključeni! Dopdse na ogl. odd. Jutra pod pod Šifro »Sen sreče«. 9392-34 MRazno Telefon 2059 Suha drva, premog. " Karbopakete 0 ^ dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva aL 4t 3 nesigurnost \ starih in i zdravi St NSŠKOOUIVO Z V PARIZU Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI ipilulamizamoSkeJ Vi-Ha-Se i 30 kom Din 84.-J fclOO Kom. Din 217.-1 DOBIJO SE V APOTEKAH.' Spcvzepem dtahretno poSilja.: A POTEKA »JELAtKUl fjELAČIČEV TRG 12-Bl ZAGREB ktMSt- Preveč sminkanja v • 9F škoduje koži -pravi strokovnjak Kaj treba storiti Naj zveni ic tako neverjetno, znanost ie vendarle dokazala, da zapuSča dolgoletno stalno iminkanje znake posta ranja na lica. Uničujoče namreč vpliva na naravno dekliiko polti. Če pa koii vrnete element mladosti, Bioeel, bo kmalu spet jasna, sveža in lepa. Ta Biocel se pridobiva od mladih živali po specialnem načinu Stejskala, profesorja dunajskeg vseučilišča. Biocel je sedaj v krem Tokalon, rožnate barve. Če se upo- W \ ndadih inn dr"i tajskega llffm m' M!5f ter napenja ohlapne mišice lica, dok er spite. Zjutraj pa vzemite kremo Tokalon, bele barve (ni mastna), ki beli, redi in razsteza kožo. Na ta način postane vsako lice, pa bilo ie tako pokvarjeno od .prepogostega rablja preko noči, redi in pomlajuje kožno | šminkanja", spet privlačno in lepo. Najslajša in najboljša krepiloa pijača je BERMET — VINO, črnina Iz FrnSke gore, Sremskl Karlov« — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremald XariovcL Pruška gora Prvovrstno kosovno kresničko apno za gradbene in kemijske svrhe dobavlja v vsaki količini ANT. BIROLLA APNENICE ZAGORJE OB SAVI. Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod FRANC KOVAČIČ viakovodja drž. žeL v pok. dne 1. t. m. po dolgotrajni bolezni, mirno preminul. Pogreb bo v torek, dne 3. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Lužiško-srpska uL 64 (ljubljansko polje, pri smodnišnici) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. marca 1936. ŽALUJOČI OSTALL f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa TEREZIJA POTNIK, to]. OGOREVC danes, po dolgotrajnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokofnice bo v sredo, dne 4. t. nu, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Metelkova 13, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-CELJE, dne Z. marca 1936. VERA parai. GODEC, hčerka; IVAN, MARJAN, SREČKO — sinovi; FRANCKA, POLDl — sinahi; ING. BOŽIDAR GODEC — zet ht ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravijeo. — izdaja a konzorcij »Jntm« Adolf Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d.