Poštnina plačana v gotovini Cena 2.— din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ, N OV O MESTO iN TREBNJM LETO I. — Stev. 39. NOVO MESTO, 25. novembra 1950 Izhaja tedensko Pomen II. zasedanja A VNOJ-a »Tri osnovna dejstva so bistvena za sklepe, Id so prineseni na drugem zasedanju AVNOJ-a: 1. Potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, ki je nastala in se razvija iz osvobodilnih naporov naših narodovi 2. Federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji; 3. Obračun z emigrantsko in notranjo protiljudsko reakcijo, ki se je povezala z okupatorji v skupni borbi proti našim narodom.«- »Tako raste pred našimi očmi iz krvi, trpljenja in naporov naših narodov veličastna in dragocena stavba nove Jugoslavije. Moč nove Jugoslavije raste navznotraj in navzven. Njena junaška borba ter demokratičen vscnarodni 'značaj narodno osvobodilnega gibanja, demokratična ureditev odnosov med narodi na temelju popotne enakopravnosti, dejstvo, da stoje temu osvobodilnemu gibanju na čelu resnično ljudske sile — vse to ne vzbuja samo simpatij ljudskih množic po vsem svetu, ampak je iz Jugoslavije napravilo ognjišče osvobodilnega odpora proti fašizmu v tem delu NAJ ŽIVI NASA NEODVISNA SOCIALISTIČNA DOMOVINA TITOVA JUGOSLAVIJA! Evrope in privlačno središče za druge narode, ki se na našem primeru uče, kako se je treba boriti proti okupatorju in proti domačim izdajalcem. Sklepi II. zasedanja AVNOJ-a so napravili plasti globok vtis na sosednje dežele. Ni dvoma, da je antifašistično in narodno osvobodilno gibanje v teh deželah dobilo z II. zasedanjem AVNOJ-a močno vzpodbudo. Vsa ta dejstva nas na eni strani navdajajo s ponosom, a na drugi strani tudi z zavestjo, da je bodoči položaj Jugoslavije v krogu evropskih narodov krepko utrjen. Naše nove Jugoslavije ne bo branilo samo naše orožje, marveč jo bodo branile tudi simpatije in podpora svobodoljubnih sil vsega sveta; simpatije in podpora, ki so jih zaslužili naši narodi s svojo požrtvovalno in junaško borbo proti največjemu sovražniku človeštva — proti fašističnemu imperializmu.« Dolenjska je pokazala, da je v taboru Osvobodilne fronte Neštetokrat smo govoriJi ali pisali, dia so naši odbori Osvobodilne fronte ali še vedno v sitarih vodl?.h partizanstva, ki so oprava ljiali svojte posle le slučajno ali p®, da so biti v rokah ljudi, ki so bili vse kaj drugega samo frorotašii ne. In končno vsem od-bororn Je potekla njihova doba dejavnosti. Prav zato je Fronta Jugoslavije razpisala volitve v svoje osnovne organizacije. Naši člani, člani osnovnih organizacij se temeljito zavedajo, da so te volitve tudi pred vrati desetletnice Fronte, ki mora HO-kazati, kaj vse je naredila in kaj še mora naredili, d!a bo dostojno proslavila ta svoj veliki praznik, praznik revolucije slovenskega narodia, praznik, ko je slovensko ljudstvo enkrat z^, vselej vrglo raz sebe tlačanske in kapitalistične okove in ko je vrglo raiz svojega hrbta izkoriščevalca in postavilo =amo sebi oblast. Te volitve soi bile le nekaka priprava za veliki praznik, ki bo 27. aprila 1951. leta. PRIPRAVE ZA VOLITVE Naše ljudstvo, ki je včlanjeno v Osvobou dilni fronti, se dobro zaveda, da bo potrebno v bodoče samostojne je delati, kakor pa do sediaj. Uredba o odpravi birokracije, uredba o prenašanju poslov na najosnovnejše organizacije ljudske oblasti, uredba o znižanju pisarniškega osebja so Fronto postavile predi nove nalbge, ki bodo veliko težavnejše in s tem tudi veliko bolj demokratične ko do sedaj. Prav radi tega si je v Predvolilnem času postavila težke naloge-^ naloge so bile v tem, da bodo Frontne 0rganizacije Krajevnih odborov same izpeljale vso agitacijo in propagando za volitve. Jernej je sam izvršil vse, karkoli je bilo Potrebno za pravilen poitek volitev, kakor tudi politično delo na svojem ozemlju. Ne samo to, da so samo opraviti temeljito vse predvolilne sestanke ampak pripraviii »odlično prireditev St. Jernej v jeseni«, ki je ogromno pripomogla do takih rezultatov pri volitvah. Poglejmo kaj pa so naredili v Dol. Straži? Pripravili so predvolilni sestanek. Todla namesto, da bi prišli ljudje na sesitenek. so ljudje čakali rajle zunaj, dokler ni bil končan, nato pa so prišli v gostinski lokat, v katerem je bil sestanek in pili pozno v noč. Prav je. da se človek razveseli, toda veselje je veliko lepše po opravljenem delu, posebno še takem, na katerem se raizgovarjia o gospodarskem in političnem stanju v kraju samem. Kakršen je bil odraz sestanka, tak je bil odraz volitev. Kaj! pravite, ali bo novi odbor kaj boljši odi sta. rega? Ali bo kaj manj oddaje? Ali bo oddaja sedaj kaj bolj pravilna? Prav gotovo ne! Kajti odbor Osvobodilne fronte je tisti v vasi, ki pomaga ljudski oblasti, da pravilno odlreja ukrepe, ki pravilno vodli gospodarsko dejavnost vasi in vašcanov. Na nekaterih krajevnih ljudskih odborih so mi ljudje dejali, dia ne bodo šli na volitve: OF, ker ne dobijo živilskih nakaznic za sladkor, da ni mula, da ni nogavic, dia ni bilaga itd.. torej tistih drobnih vsakodnevnih potreb. Prav dajem vsem tistim tovarišicam, da ni še vsega, kar nam Je potrebno za vsakoi-dnevno življenje še bolj pa dajem prav tistim neštetim tovarišem in tovarišicam, ki pravijo, da je naša socialistična domovina dovolj bogata in dia ima dovolj rok, ki bodo vso to naredile, saimo treba je, da primemo vsi za delo, da moramo prav vsi ustvarjati nove pogoje za boljše življenje, pa naj si bo to v tovarni ali pa na kmetiji z odkupi, dajatvami, to je s prehranitvenimi predmeti. Prav sedaj po teh volitvah moram povedati, dia delavec v tovarni ali dober nameščenec v mestu prav tako rad je zabel jen krompir in zelje, da včasih prav tako rad Ko smo šli v borbo in ko je vse naše ljudstvo šlo v borbo proti okupatorju in proti domačim izdajalcem, je tedaj to napravilo ne samo zaradi tega, da se nacionalno osvobodi, marveč tudi zato, da izboljša svoje življenje in da si ustvari boljše pogoje v bodočnosti. Ko smo ustvarjali ljudsko oblast v Jugoslaviji in ko so se v narodnoosvobodilni borbi rodili prvi narodnoosvobodilni odbori, tedaj smo delali to s ciljem, da bo imela ta oblast, ki je drugačna od tiste stare oblasti, možnost, zastopati resnične ljudske interese, kar pomeni interese delovnega ljudstva. Ko smo se borili za blaginjo delovnega ljudstva, smo šli v borbo za dosego glavnih zahtev in ciljev naše narodnoosvobodilne borbe, stalni napor države za dvig blaginje delovnega ljudstva; tedaj smo mislili na potrebo, da se enkrat za vselej likvidira izkoriščanje človeka po človeku. Ko smo govorili konec koncev o neodvisnosti naše države, tedaj smo govorili o tem, da ne sme biti naša država več valuta za barantanje med imperialističnimi silami, nikomur imperialistična interesna sfera, itd., tedaj smo mislili tudi na našo ekonomsko neodvisnost. E. KARDELJ poje klobaso in popije kozarček vina, kakor kmet ali kmetski delavec. Cim boljša bo hrana delavcu in nameščencu, toliko boljše bo tudi življenje kmetu, kajti prav delavec ustvarja lepše in boljše življenje kmetu. Pa naj si bo že kakor koli. Tam, kjer so na sestankih ljudje samo neutemeljeno godrnjali, tam so tudi volitve slabe. Ali veste, kako je bilo na sestanku v Vršnih selih, ko je prišel tov. sekretar. Povedali so, da je težko radi oddaje, vendar dali bodo vse, ker vedo, da je suša povzročila škodo drugje še večjo kot pri nas. Mesto godrnanja so ljudje spraševali, kako je z Ameriko, kako je z našim gospodarstvom, če bo Amerika dala naši domovini pomoč v živilih, kako je z vojno na Koreji. In ko jim je tov. sekretar pojasnil veliko skrb naše ljudske oblasti in Fronte za 'dobrobit ljudstva, so vsi soglasno povedali, da bodo šili na volitve in izpolnili Nadaljevanje na 2. strani Stran 2 >DOLBNJSKI L I S T < Stev. 39. Nadaljevanje 's 1. strani vse karkoli Jim bo naložila oblast. In kakšen je rezultat volitev? Do 11 so volili 100«/0. To so frontaši, ki vedo, kaj pomeni trdna in enotna frontna organizacija. Ob tej priliki mi je povedal stari partizan Dra-ganjski France Kren, ki je prehranil in prenočil nešteto partizanov: »Veš kaj, že med vojno sem ti velikokrat rekel, sedlaj ti pa še bolj glasno povem, da me bodo slišali vsi: mi moramo držati skupaj ko tistile grmiček, ko tistole drevo. Poglej ga koliko IN KAKO SAME VOLITVE? N povedanih tekmovanj je bilo veliko, Človek se že ne znajde v njih. No, pa saj bodo sanmi vedeli, koga so prešestnajstilu V Novem mestu so ob 5 zjutraj zbudili z vojaško godbo vse, da ne bi kdo pozabil, kaj je 19. novembra. Pa to še ni nič napram Gabert jaim, tam so harmonikaši s partizanskimi pesmimi povedali: »Kdor je bil z nami, ko smo se borili za socialistično domovino, naj bo tudi danes z nami in naj pripelje še vse druge-« Gaberje, ta partizanska vas s Kaj dela Mokronoška mladina Tekmovanje ob volitvah Ob priliki volitev v osnovne organizacije Osvobodilne fronte so nekateri KLO napovedali tekmovanje drugim krajem. KLO Zbure je napovedal tekmovanje Šmarjeti in zmagal z 98.20 °/o pred 97.80 °lo. Pot do zmage sta Šmarjeti ovirali volišči Vinica in Radolje, ki zaradi zamude nekaterih nista mogli zaključiti volitev predčasno. Šmarješke Toplice, kjer so na dveh voliščih dosegli 100 °/o, so napovedale tekmovanje Šmarjeti. Zaradi volišča Žalovice, kjer se dva nista udeležila volitev, so podlegle v plemenitem tekmovanju in morale odstopiti zmago Šmarjeti z 97.80 °Io. Š. Toplice so dosegle 96.50 °/u. Dvor je v tekmovanju z Žužemberkom zmagal z 99.80 °/o pred 99.17 °/o. Škocjan je zmagal nad Št. Jernejem z 99.40 °/o, Gaberje pa, ki je napovedalo tekmovanje Stopičem in Orehovici, je moralo obema navedenima krajema odstopiti zmago, čeprav je bilo najlepše okrašeno v celem okraju in doseglo 98-70 %>. V Stopičah so dosegli 99.90 °/ot v Orehovici pa 99 °/o. ima listov, pa vsi se hranijo iz enega debla in vsem je prav. Tudi mi moramo biti taki posebno še sedaj, ko nas vsepovsod zavirajo v gospodarstvu. Tale drevešček in tale grmiček pa naj bi bila naša Fronta-« In kaj se je zgodilo na Dragan jih selih ob volitvah? Do 10 so volili 100'/.. Pa naj si bo že kakorkoli. Nekaj ljudi je, ki gonijo svojo in so misliti, da bo šlo vse za njimi, vendar pa se je zgodilo drugače. Vsi ti nergači so ostali sami 50 žrtvami je pokazala, da ve zakaj se j« borila. Vsa čast ji. Ob 11 so 100'a izvolili svoj vaški odbor. Prva vas med vsemi so bile Stopiče. Ob 8 so javili, da so izvršili 100°/» svojo dolžnost. Se boljši kot v novomeškem okraju pa so bili v črnomeljskem. Ob 8 so zaključili v Cresnjevcu, Krvavcem vrhu, Cerovcu, Vinjem vrhu, Grmu in Prelesjiu. Gradac pa se je pokazal kot neustrašen borec kakor v času borbe tako tudi sedaj. Ob pol osmih Tako smo volili Dolenjci! ČRNOMELJ: 9184 8719 . 382 83 — Volitev se je udeležilo 99.10 °lo TREBNJE: . 7423 • 7253 — Neopravičeno odsotnih ..................... 170 Neveljavnih glasovnic ..................... 92 Volitev se je udeležilo 97.70 °/o NOVO MESTO: . 15079 . 13995 887 Neopravičeno odsotnih ..................... • 197 Neveljavnih glasovnic ..................... • 247 Volitev se je udeležilo 98.63 °/o Kakor na veliki praznik Na predvečer volitev so zagoreli kresovi. Sicer je meglen večer zakrival razgled, toda kresovi so bili taki, da so Gorjanci na kranjski kakor na hrvaški strani goreli. Ko si hodil po tej lepi nočni dolenjski zemlji« se je prikazovala kakor na janžev dan. Vse polno kresnic tam po Gorjancih, po straških bribih, na Vinjem vrhu, po žužemberških rebrih, suhokranjskih kamnih in škocjanskih zemeljskih valovih, vsepovsod so goreli kresovi. Dekleta in žene pa so krasila volišča. Na Brodu je bil napis: »Vse sile za Fronto, za zmagovito izgradnjo socializma,« Da, res! Fronta je tista, ki nas bo privedla čim preje v lepše in boljše življenje in zato zanjo vse. Na Dvoru so napraviti volišče tako lepo, da bi človek ostal kar v njem in se ogledoval. Tam daleč na Srednjem Lipovcu so okrasili volišče, da je k-r samo vabilo na izvršitev osnovne trontovske dolžnosti. In Lipovec je bil ob 10 100'/.. Ne vem, ali je res v Straži tako malo smrečja, da so visele z vrat le dve vejici smreke, ali je rts ljudska govorica, da naši gozdarji na LIP tako strahovito čuvajo naš gozd da niso mogli bolje okrasiti svoje volišče. No Gornji stražani so vseeno izpolniti svojo dolžnost. Ob 12 so poslali 100'/i rezultate. so voliii že skoraj vsi, nato so pa v paradi odšli na prostovoljno delo za dograditev ljudsko prosvetnega doma. Črnomelj je ob 10 razglasil, da je volil 99*/. in prav tako Metlika. Kdo je boljši? Sedaj oba enako, vidali pa bomo, kdo bo bolje opravljal posle v pomoč ljudski oblasti in kdo bo bolj prekalil ljudstvo. Niso pa vsi tako dobri kakor Suhor, ki je v 13 odborih dosegel 100 ■/• udeležbo na volitvah. Ali pa Trnovec, ki je bil že ob 9 100 'It. Tam nekje v okolici Vinice je bil en odbor, ki je šele na dan volitev sestavljal kandidatno listo. Kaj bodo ti naredili, ne sprašujte. Novo mesto se je izredno izkazalo. I- teren 100«/o„ H- 'teren 100"/. m teren 100'/., Žabja vas 100 V.. Po volitvah so odšli na prostovoljno delo. Najbolj pridne so bile žene. Moretijeva mama, pa Gratnerjeva in kaj jaz vem, katere so še bile — pospravljale so drevored. Straža LIP je dala 10 kamionov za prostovoljni prevoz drv. Se celo vrtogalavi glavostojec Pipan jo odšel na lesni prostor in tesal za svinje-gojatvo. Ob 9 so končali v Dolžu. Igleniku. Ce-šenjcah in Lazah. Ob 10 Biršna vas, Zajčji vrh, Podgrsd, Pristava in Težka voda. Tako se je izkazah zavednost frontovcev, da je lahko cel okraj ob 12 poročal da je 82'/. frontovcev izvršilo svojo dolžnost. V Zu. V preteklih mesecih je lokalni »Dolenjski list« marsikaj pisal o mokronoški mladini, odnosno sploh o delu in življenju Mokronoga, v zadnjem času pa so novice iz tega dolenjskega kraja kar utihnile. Mar mokronoška mladina dela še naprej? O, seveda! Vendar so se dogodile v akitivu tudi bitne spremembe, ker je odhod sekretarja iz aktiva mladino postavil pred dejstvo, ali bo mogoče najti izhod' iz tega problema tako, da bi plan dela mladinske organizacije ne občutil pomanjkljivosti. In res! Mladina si je izbrala novo sekretarko tov. Elčko, katera je med mladino postala zelo priljubljena, vsled svoje zavednosti, ker ve, kaj pomeni voditi tako številni mladinski aktiv. Ozrimo se samo malce v mladinsko sobo ter na sestanek. Soba je opremljena z dobrimi klopmi, na stenah s parolami in slikami in z lepo izdelanimi stenčasomi. ■ V to sobo je treba iti po za stranca »čudežnih« stopnicah, katere so za nepoznane težko najdtji-ve- Vendar se po teh temnih stopnicah vsak če! r tek zbira v mladinsko sabo od 30 do 40 članov mladine. Na sestanku so razpravljali, da je treba pomoči KDZ, ki nima dovolj delovne sile pri pobiranju krompirja, ki je še v zemlji, kljub temu, da smo že sredi novembra meseca. Sklenili so, da se bodo tega dela udeležili v največjem številu. Obvezali so se, da bodo za volitve v odbore osnovnih organizacij OF volišča lepo okrasili, ter tudi vsestransko sodelovali pri spirovajiainju teh voli lev. Po tem organizacijskem sestanku so za »Teden tehnike« pazljivo poslušali predavanje »O naši trgovski in vojni mornarici« ter o njenem razvoju za časa NOB vse do danes, ker je zelo važen faktor pri naši socialistični graditvi z ozirom na našo zunanjo trgovino. Po polurnem predavanju je sledil kratek notranji in zunanji politični pregled, ki so mu vsi z zanimanjem! sledili. Mladina je na koncu skoraj dveurnega sestanka v mrzli sobi izrazila željo, da si še želi takih večerov, posebno pa glede raz nih tehničnih predavanj, ker smatra tehnično znanje za zelo važno nalogo, kajti sociali zem se brez tehnike ne more uspešno graditi. Z vedrim razpoloženjem, da je sestanek teko dobro uspel, so se razšli proti domu z željo, da se sedaj preko zimskega časa mladina oprime dela, ker zna ceniti svojo bodočnost. Vodnik Fran Novo mesto nekdaj in danes Kot je bila dolenjska metropola Novo mesto v letih stare Jugoslavije prijazno, mirno in snažno naselje, žal, danes tega! ne moremo trditi. Res je sicer, da je bito mesto zaradi pogostih sovražnih bombardiranj precej porušeno in razbito, a re,s je tudi, da najdemo v Sloveniji težko kraj, ki bi pet let po končani vojni kazal tako zapuščeno, sramotno lice. Poglejmo razbitine v katerem koli kraju naše domovine in priznati moramo odkrito, da so vsaj dostojno pospravljene, v Novem, mestu pa je slika zelo žalostna, da, grozotna! Marsikatero poslopje, ki je bilo obvarovano popolne porušitve, propada v povojnih letih —■ in nihče se ne zmeni, da bi preprečil nastajanje vedno večjih ruševin!. Kdaj bo MLO spoznal, da mora tudi naše mesto dobiti pri-. jaznejše lice, kdaj bomo obvarovali propada vsaj na poslopja, ki še na pol stoj6? Nesnaga v našem mestu je pač poglavje zase; ni dovolj, da zapirajo pota in ceste ku-pd ruševin, r*o< srruet.1 po ulicah im rus* vogsailiih dopolnjujejo, da je slika popolnejša. V tem oziru je treba zlasti omeniti novomeško tovarno igrač TIN. Po novem regulacijskem načrtu naj postane prijazen gozdič Ragov log kraj' oddiha, svežega zraka in igrišč. V zgodnjih spomlad-nih mesecih je bilo minogo govora o gradnji začasnega lesenega mostu, ki naj* bi vezal po najkrajši poti mesto z Ragovim logom; ostalo je do zdaj pač le pri besedah in tako se morajo ljubitelji Ragovega loga posluževati daljše Ragovske ceste ali pa prijazne poti tik nad desnim bregom' Krke; da, pot bi bila prijazna, če ne bi peljala tik pod TIN. Nerazumljivo nam je, kako si upa TIN metati odpadke, smeti, žaganje itd. kar skozi okna na breg nad potjo in na pot samo, da niti ne govorim o izpušni cevi za žaganje, ki človeka v hipu pobeli od nog do glave, sicer pa stalno ra,zmetuje žaganje po bližnjih njivah, vrtovih in sadovnjakih, kar nikakor ni higienično, še manj pa estetsko> aLi v okras sprehajalni poti. — Vse tozadevne prošnje na TIN in MLO so ostale brez uspeha, — pač, odstranili so ogromen kup smeti, ki je že njim samim silil preveč v nos, '& na mestu starega kupa nastaja spet novo gnojišče, — zato naj bodo te vrstice ponoven žemberku so se najbolj odrezali borci- Vsi od prvega do zadnjega so odšli na volitve že v prvih jutranjih urah. Nikakor pa ne moremo istega trditi za člana komisije Koa. ciljo, ki se je lepo držal doma, namesto, da bi povedal še drugim, kaj je njihova dolžnost. Ob taki zmagi frontovcev res ne bomo govorili o oni mali peščici, ki hoče na vsak način plavati proti toku- Vsem tem bomo povedali na prvem sestanku, kaj mislimo o njih. Skušali jih bomo še pridobiti, če pa bodo vse lepe besede bob ob steno, pa jih bomo pustili, naj gredo po svoji poti. Prav gotovo ta pot ne bo lahka. Toda, če hočejo, jim bomo pa še mi odgovorili: »Pri nas je demokracija!« Ce ne vidijo, da je pot skupnosti lažja in uglajenejša, si bodo morali pač sami utirati pot. Naše ljudstva je s temi volitvami pokazalo da hoče po poti ljudske oblasti, da hoče demokracijo, da hoče mir in sožitje med delovnimi ljudmi. S temi volitvami je pokazalo ljudstvo Dolenjske, da hodi krepko po poti, ki jo nakazuje naš? Fronta, naša jun?ška Partija in naš Centralni komitet. N^j živi naša Osvobodilna fronta! Naj živi naš Centralni komitet komunistične partije in naš veliki voditelj in uču telj maršal Tito! opomin TIN, da pospravi vso navlako okrog svojega delovnega prostora. Pred meseci se je TIN ponovno »izkazala«; v tretjem nadstropju svojih delavnic je montirala ventilator, ki oglušujoče ropota od zore do trdne noči. Na množičnem sestanku smo že čuli glede tega ropota pritožbe, pa je nekdo pojasnil, da se to ne da popraviti. Vprašam vodstvo TiN: Kaj, mislite, če bi vsa podjetja v mariborski industrijski četrti imela take ventilatorje im smatrala, da se to ne da popraviti, ali ne bi Mariborčani prosili za preselitev iz mesta, češ da ne morejo poslušati ropota kot da bi bilo tisoč bombnikov v zraku? Da, prebivalci v okolici TIN si morajo kričati na ušesa^ če se hočejo kaj pomeniti, da ne govorim o otrocih, ki iso potrebni počitka, pa jim vedno brni po glavi ropotu!ja TIN. Tudi ta ropot se da popraviti im se mora popraviti, le dobro voljo je treba pokazati. Malokdo bi se razburjal, će bi TIN stal v indufitrijfikeimi delu Novega, mesta, a na žalost sedi kot zakleta kraljičina v sredini stanovanjskih hišic. Koliko stavb je bilo v našem mestu popravljenih; obnovi jenih ali novo zgrajenih od leta 1945? Koliko smo pridobili stanovanjskega prostora, saj je tudi pri nais sianovanjsko vprašanje silno pereče in dnevno na dlani? Poleg Gibnovljenih dveh, treh hiš na Glavnem trgu in novega stanovanjskega bloka ob Ločenski cesti v samem mestu skoraj, ne moremo ugotoviti nobenih del. Ob Ljubljanski cesti stoji že drugo leto nedograjena več-stanovanjska dvonadstropna stavba, tudi obe stanovanjski poslopji tik nad Krko pri sodišču sta še nedograjeni, kljuo ogromnim potrebam po povečanju stanovanjskega fonda-— Zato je pač MLO v zadnjem času pristopil k drugačni rešitvi tega problema: Izselimo upokojence, — tako so skleniti . po okoliških vaseh in pridobili bomo deset, morda dvajset stanovanj'. Način, ki ga n. pr. MLO Ljubljana smatra za nepravilen, je MLO NOVO mesto prevzel kot rešilno bilko! Zato je popolnoma umestno vprašanje: Ali ne bi MLO spoznal raje, du je druga pot boljša, namreč: nemudoma je treba dograditi pod streho spravljene stanovanjske zgradbe! Pa še nekaj: Koliko stanovanjskih prostorov je bilo po letu 1945 spremenjenih v pisarne? Ali se ne bi povečail stanovanjski fond tudi na ta način, da bi iz pisarn nastala spet stara, dobra stanovanja, saj marsikje stojijo še štedilniki, marsikje so še pipe, lijaki itd., za pisarne bi pa naredili lesene provizorije? Dovolj so bogati okoliški gozdovi, da moremo prispevati k izvoznemu planu, zakaj ne bi tudi v našem mestu postavili eno-ali dvonadstropne stavbe za petdeset, sto pisarn po vzorcu stavb n. pr. v Parmovi ulici v Ljubljani? Čeprav je lak lesen provizorij dražji od zidane stavbe, vseeno mislim, da bi bil to boljši način kot pa prisilna preseljevanja, ki upravičeno razburjajo ljudi, ki še poznajo izrek: Danes meni, jutri tebi. O preskrbi mesta ne bom govoril, saj je draginja na našem trgu često večja kot na ljubljanskem, da ne govorim o »izbiri« blaga na novomeških stojnicah in trgovinah. Včasih je Novo mesto bilo turistični kraj, danes tega ne moremo trditi, čeprav morda še vedno nosi ta naslov. Kje je kraj, ki bi se mogel ponašati z lepšo okolico kot j« naša, naj omenim le Trško goro, Gorjance, dolino gradov, zlasti pa prekrasno Krko, pripravno za veslanje in kopanje? In zadnji čas je že, da naše mesto, kjer so se radi ustavljali tujci, prihajali na oddih, spet spremenimo v kraj, ki bo znal predstavljati res metropolo Dolenjske v novi — socialistični j . . bam domovini. Stev. 39. >DOLENJSKI LIST* Stran LAŽNIVEC" V NOVEM MESTU Nekaj o nedeljskih dopoldnevih Goldoni, slavni beneški komediograf je nadarjena pevka Jelka Zajcev a m s svojim prikupnim gnasom žela zasluženi uspeh. Režiser je za Lažnika, posebno zal vodilne vloge:, izbral najboljše moči. Tako smo videli Franceta Kralja (Lelio-Lažnik), Nika-Bratoža (Pantailone), Julija Kobeta' (Otta-vio), Zamljena Jožeta (doktor Balamzoni) in Poldeta Ciglerja (arlecchino-burkež). Namesto obolelega Košeleta Frenfca je v vlogi Florinda vskočil režiser Urh, Brigihela jie igral Miro Saje. Ženske vloge so imele Marijia Sali (Ro-savra), Ria Bačar (Beatriee) in Lenča Knat-Ijiič (Colombina). Nastopili so še Stane Gregorčič (neapeljski izvošček), Ciril Guštim (pismonoša) in Milan Osolnik (trgovski vajenec ). Izpustimo razne pomanjkljivosti in napake pri premieri (blilla je pač, kakor zmeraj šele generalka), kot so: Lelio pretlh, Balanj-zoni prepatetičem, Florimdio preveč cmerikav, arlecchino ponekod prehud burkač, Beatriee brez temperamenta, trgovski vajenec pretesen. Izpustim zato, ker so bile te napake v dobršni meri popravljene in odpravljene pri ponovitvi naslednji večer, ko so se igralci že »znašli«. To velja: posebna za: Balanzonija -dira V dramsko umetnost in ustvarja na odru izbrušene like, potookrvne in doživete, v Bratoižu pa vidimo igralca, ki je takorekoč v vseh vlogah resnično doma in nas vedlno znova preseneti (primerjajmo ga kot ženina v Gogoljevi ZenARvi,. kmeta v Desetem bratu in zdaj kot starega beneškega plemiča v Lažnivcu) . S premiero je bila združena lepa slovesnost. Kralj France in Bralo ž Niko sta Slavila 201etnico svojega odrskega dela in sprejela na odprtem' odru čestitke in darila. Oba sta igralca, ki delujeta v čast novomeškemu gledališču in sta deležna zasluženih pohval in priznanj ■novomeškega občinstva. Za Lažnika je izšel tudi gledališki list: Gledališče, ki bo po&ihmial1 izdan za vsako premiero. V njem piše S. o poslanstvu gledališke umetnosti in o God doni ju, Urh razčlenjuje vsebino Lažnivca, D rejce pa daje navodila reižiserjiem in se spominja dveh igralcev - jubilantov: Ciglerja Poldeta in Šetinca Ladbta. V splošnem je Lažnik lepo uspel in pogumno, čeprav z zamudo, zarezal prvo brazdo v novo se'zono novomeškega, odra. Priznanje igralcem, ki tako požrtvovalno in prizadevno skrbijo za res dostojno gledališko kulturo Novega mesta in navzlic mazivu amatersko gledališče predstavljajo — umetniško gledališče. S. Ali si že poravnal naročnino za svoj listi Človek, ki deda 6 dni v tednu, si želi tudi razvedrila. Na misel mi prihaja, kje bi se zbirali ob nedeljskih dopoldnevih, ko nimaš kina in sedaj v zimskem času tudi ne iiz-kult urnih nastopov- Kam neki bi se zatekali v teh dolgočasnih zimskih dnevih? Menda ne samo v kavarno ali gostilne, kjer je slab zrak in srkaš: iz kozarčka tako vino kot žganje. Ni priporočljivo, in človek poseda po takih stolčkih-Boli ga glava in zapravlja brez potrebe denar, katerega bi lahko bolj koristno: porabil. V mestih, kjer je precejšnje število dijaške, delavske in nameščenske mladine, bi se dalje ob nedeljah dopoldne organizirati kratke prireditve. Imamo vse možnosti, da bi mladina sama prirejala razne kratke prireditve. Poglejmo samo to? — Mladinsko kulturno umetniško društvo Otona Zupančiča je na svojem letnem zboru razpravljalo o' delu posameznih sekcij: in obenem sprejelo načrt dela za šolsko leto 1950/1951- V tem društvu imajo sekcije: glasbeno, folklorno, dramatsko, kulturno, literarno, recitacijsko itd. Vsaka od teh Kakor drugod po Sloveniji smo tudi v Novem mesi.u sklicali skupno z množičnimi organizacijami roditeljski sestanek staršev dijakov nižje gimnazije. Preko 300 staršev — irontnikov je prisostvovalo sestanku na katerem je imela iovarišica ravnateljica referat o skupnem vzgojnem delu doma in v šoli. Govorila je o lanskoletnih neuspehih na gimnaziji, katerim je bil vzrok premajhno zanimanje staršev za šolsko delo. Zanimiva je bila ugotovitev, da je bilo največ dijakov s slabimi ocenami iz Novega mesta. Zunanji, posebno pa še vlakarji«, so se pa dobro: odrezali. Krivda je bila tudi v tem, ker se več kot dve tretjini staršev ni udeleževalo roditeljskih sestankov. Nato je prešla na popoldanski pouk, ki mora še vedno biti, ker je premalo prostora na zavodu, prepričala je starše, da je morala razdeliti dijake po njihovi oddaljenosti. Radi tega hodijo otroci iz Novega mesta popoldne v šolo, dočtm iz Brusnic in oni z vlaki pa dopoldne, da ne ostajajo otroci brez hrane in premraženi po raznih lokalih ali pa kar na cesti. Navajala je tudi starše, naj dijakom ne pomagajo z izmišljenim glavobolom: ali kaj podobnega, da ostanejo doma, za čemer se v največji meri skriva neznanje ali pa strah pred izpraševanjem. Tudi letošnji uspehi niso zadovoljivi, za to naj starši puste, da. se dijaki skupno uče dloma. S tem bi ne pomagali le boljši slabšim, ampak bi se navadili tudi kolektivizma in tovariške pomoči. Tudi o usmerjianju dijakov v poklice je bilo govora. Starše je navajala na to, da že zdaj pre- sekcij bi se pripravila na en tak nastop, pa imamo zagotovijeno naše kulturno življenje za dva meseca. Zraven tega imamo mladinski pevski zbor na učiteljišču. Mladina iz ekonomskega tehnikuma, bi kaj stičnega naštu-dirala. Gotovo bi nastopili tudi dijaki, ki posečajo prav pridno glasbeno: šolo- Seveda bo treba za to delo tudi zainteresirati delavsko in meščansko mladino- Z dobro organiziranim kulturno prosvetnim delom, s prirejanjem matinej, bi lepo preživeli nedeljske dopoldneve- S tem delom bo treba pohiteti, tako da nam ne bo zima šla brez dobrega in pravilnega kulturnega življenja. Ce se bomo resno poprijeti, bomo s tem zbudili zanimanje tudi vaški mladini, da bo tudi ona pričela s kulturno prosvetnim' delom. Množične organizacije mesta naj bi se predvsem popri jele tega dela s kulturnimi društvi in napravile program prireditev. S tem bi .pozi vel i kulturno dejavnost v čast 10- obletnice Osvobodilne fronte. Kebe Ludvik mišljujejo, kam bodo dali svoje otroke v strokovne šole. Opozorila je starše in množične organizacije na težak problem alkoholizma med dijaki. Na vsak način je treba mladino odvračati od zauživanja alkohola do 20 leta. Prav tako tudi radi kajenja. V socialistični družbi mora biti človek kavalirski do žena in deklet, zato naj se mladina že v nežni mladosti navaja na to. Ob zaključku svojega res zanimivega referata je tovarišica direktorica poudarila še tesnejši slik med domom in šolo, kar bo prav gotovo privedlo do boljših učnih in vzgojnih uspehov. V razgovoru so se starši zelo pridno ogla-šali in dajali prav pametne predloge za izboljšanje odnosov med šolo in domom. Soglasni so bili v tem, da. je treba narediti brv čez Krko proti Smihelu, ker s tem se bo zmanjšala, pot iz Smihela skoraj za cel kilometer. Tudi ukinitev tretjega popoldanskega vlaka je neprikladna, kajti otroci prihajajo sedaj domov šele ob 20, kar zelo kvarno vpliva na učenje in vzgojo., Na sestanku se je razpravljalo tudi o pionirski organizaciji. Po referatu tov. Tratarja Jožeta so vsi zborovalci izvolili starešinski pionirski svet, ki šteje pod vodstvom tovariša Moretija, sekire tarja I. terena, 23 ljudi. Ta svet se bo predstavil pionirjem na gimnaziji, Iko bodo volili pionirski štab.. Ta sestanek je imel bogat uspeti in videti je da bo imel tudi v organizacijskem pogledu dobre posledice. Učo Na gimnaziji v Novem mestu so izvolili prvi starešinski pionirski svet Ijojize Zupane: POKOLJ V LAZAH OB KOLPI Laze ob Kolpi. Majhna, majhna vas. Komaj ■enajst hiš je prislonjenih na južno pobočje Kožic, hribovja, ki loči Kočevsko od Poljanske doline. V enajstih hišah je bilo leta tisoč devet sto štiriinštiridesetega enajst družin. Deset družin je bilo na življenje in smrt povezanih z Osvobodilno fronto. V enajsti hiši je bilo gadje gnezdo. Lazarci, odmaknjeni od sveta in hrupnega življenja, so bili med seboj zaupljivi kakor dobri sosedje. Toda deset družin ni vedelo, da grejejo na svojih prsih gade iz enajste hiše. In gadje so zastrupili vas. Zločin izdaje s jim je bil v krvi! S strupenimi ugrizi so zadali smrt nedolžnim žrtvam. Deset družin, je vpilo po maščevanju. Dočakale so ta dan in iztrebile gadje gnezdo. Zdaj vas mirno diha. Družine z žrtvami pa še vedno objokujejo nedolžno smrt izdanih, A Kolpa teče mimo vasi dalje, dalje in °dnaša na svojih zelenih valovih jok stare Kbbetove matere, težke vzdihe Bižalove marne, neutolažljivo ihtenje Mihelčeve gospodinje in obup osamele vdove s Hrelina. Takšna je kratka kronika, napisana v daljnih Lazah ob Kolpi, napisana v spomin ria šest mučenikov .. . * * * V Laze se je pri smejala bogata, darež-JJiva jesen. Napolnila je kašče z zlato debe-lačo, vse sode v zidanicah pa do veh zalila s sladkim vinskim moštom. Po stari belokranjski navadi so srčno dobri Lazarci delili v»e, kar po imeli, s partizani, ki so se zbirali 11 a osvobojenem ozemlju za juriš nad tisoč-Krat preklele okupatorske zverine. _ Najdarežl jivejši so bili lazarski aktivisti: Mihelčev Jožko, Bižalov fant, trije sinovi stare Kobečke in mladi gospodar s Hrelina. V Njihovih hišah so imeli borci svoj drugi aorn... Noč. Ob Kolpi hiti ženska v dve uri oddal jene Poljane. Lazarka je. Iz enajste hiše. Preden je sinilo jutro, se je vrnila v domačo vas, V Poljanah je pustila listek z imeni.. ■ * # * Partizani so odšli v borbo. V Laizah pa so pustili svoje pesmi. V zajetnih sodih lazar-skih zidlanic je klokotalo mlado vino. Vrenje in šumenje v sodih se je vtapljalo v partizansko pesem, ki so jo peli Lazarci v desetih hišah; se družili s šumenjem Kolpe, ki se je zaganjala v slap nad lazarskim mlinom. A nekega jutra ,so v mirno vas vdrle okupatorske zveri. Obkolile so; vas in njihov komandant je poklical Lazarce na zborno mesto pired podružnično cerkvico. Vsi so bili doma, vsi so prišli, kamor je veleval trdi ukaz. Takrat je spregovoril listek, ki ga je napisala izdajalska roka: »Mihelčev Jožko! Ha, to si ti? Kameradi, vklenite ga! Mihelčeva Franka je zatrepetala v grozi. Pred očmi se ji je stemnilo. Naslonila se je na cerkvena vrata in srce ji je zamrlo v materinski žalosti za sinom, ki ji ga bodo odpeljali. Kam? Tisoč misli se je podilo po njenih razbolelih možganih. Tisoč grozljivih misli, le ena med njimi je bila svetla: Odpeljejo mi ga... V internacijo... Vrnil se bo, ko bo konec vojne ... »Bižal, niaprej-!« je zarjovel komandant v mrtvaško tišino. »Joj, sin moj!« je zajokala Bižalova mama in se onesvestila. Stari Bižal je odnesel nezavestno ženo v prazno hišo. »Kobetovi! Vsi trije! Vorwarts!« Stopili so iz trepetajoče gneče- Očeladeni švabski vojaki so jih ohstopili, da jim je zamiral dih od surovega pehanja. »Sinovi moji! Kam greste od mene? — Pustite jih! Kaj so vam storili?« je zajokala njihova ostarela mati. Planila je, da bi poslednjič objela svoje otroke, a udarec s puškinim kopitom v usehle prsi jo je podrl na kolena. Klečeč je stara vdova obležala na mestu in se utapljala v grenkih solzah. »Weiter!« Deset družin v Lazah je otrpnilo od groze, Molče so Lazarci spremljali z očmi, polnimi solz, najlepše fante iz vasi, ki so jih odgnali do zob oboroženi okupatorji- »Kam?«--- V vseh srcih je rastlo težko vprašanje: »Kam? Zakaj?« Deset družin je jokalo, v enajsti hiši pa so se gadje zvili v klobčič in se tiho, sika-joče pogovarjali, veseleč se zmage, ker so vas »očistili« osovraženih aktivistov. »Trije Kobetovi! Mladi, stasiti ko hrasti v gori! Kam va® ženejo okupatorski psi?« »Mihelčev Jožko, tudi ti? Kdo mi bo zdaj, ko tebe ne 'bo, zmlel debelačo za žgance moji dečici?« »In ti, Bižalov? Cesa si kriv? Mar tega, da si se rad smejal, ko si nazdravljal našim borcem, kadar si jim v barilcu prinašal vina iz zidanice?« Tako se je vpraševal mladi gospodar s Hrelina, ko se je žalostni sprevod približal njegovi hiši. Nič hudega sluteč je stal na pragu svoje bajte in se z žalostjo v začudenih očeh poslavljal od svojih vrstnikov. Takrat je belogardistični spremljevalec zašepetal švabskemu komandantu na uho. In preden se je Hrelinski ovedel, so ga že pograbili in ga bosega ter v sami srajci pahnili med vklenjene Lazarce. Doma je ostala žena z otroki .Ko je hitela preko sleljnikov za njimi, je belogardist ustrelil proti nji. Vsa upehana in prestrašena se je umaknila v gluhi dom, kjer so otroci silili vanjo z vprašanji, na katera nt znala odgovoriti: »Mama, kam je odšel naš ate?« »Mama, ali ga bodo ubili?« V dolini pod Hrelinskirn hribčkom so namesto nje, nji sami in njeni nebogljeni dečici odgovorili streli iz švabskih pušk. Kolpo je pobarvala kri, mlada, kipeča kri. Zašumela je močneje in se spustila v blazni tek po ozki strugi. Naslednji dan so šli Lazarci ponje. Mrliči ne govore. A Mihelčev Jožko se je še mrtev smejal, Kobetovih treh bi nihče ne prepoznal, le mati je vedela zanje, četudi so jim zveri razbile glave. Stara vdova zdaj ni več jokala. Ponoči si je izjokala oči. Objemala je krvava, iznakažena trupla svojih treh sinov in hropla od tope bolečine. Mihelčeva F ranic a je hotela napisati možu v Ameriko pismo, kako so jima ubili najstarejšega sina, a napisala je samo eno besedo: Jožko... Potem je zajokala, da je potok solz izmil s papirja mrtve črke ... Vdova s Hrelina >se je zaprla v hišo in rjovela ko ranjena volkulja. Preklinjala je svet in vojno, da so se njeni otroci v strahu razbežali po va&i in pripovedovali začudenim sosedom: »Naša mama si puli lase in tolče z glavo ob zid...« V enajsti hiši v Lazah pa so gadje sikali in se skrivali pred ljudmi. * * * Po končani vojni sem šel v Laze. Obiskal sem staro Kobetovo mamo. Ni jokala. Srce v prsih ji je okamenelo. »Stara sem, a prej ne bom umrla, dokler ne bom zvedela, kdo je izdal moje tri sinove!« je mrzlo dejala. Prišel je dan, ko je zvedela. »Kri za kri!« so zakričali Lazarci in pobili gade v enajsti hiši, * * * Mirno Laz teče Kolpa dalje, dalje in vsem brežanskim vasem, ki prisluškujejo njenemu šumenju, pripoveduje žalostno zgodbo o treh materah, ki v tistih nočeh tiho jočejo za svojimi sinovi, pripoveduje jim o vdovi s Hrelina, ki sama, brez moža, gara na majhnih njivah, da bi vzredila svojo dečico in jo vzgojila v sovraštvu do izdajalcev. Stran 4 >DOLENJSKI LISTc Stev..39. Morilce aktivista Kužnika je kaznovala roka pravice Stroga, a pravična kazen za morilsko in latinsko tolpo iz Suhe Krajine Strahovit zločin je pred nedavnim razburil poštene ljudi cele Dolenjske, 3. septembra je neznano kam izginil mizar Jože Kužnik, doma v Lipovcu pri Ajdovcu. Kužnik, ki je od vsega začetka sodeloval v narodnoosvobodilni vojni, je bil zato tudi zaprt v okupatorjevem koncentracijskem taborišču. Po osvoboditvi je kot zaveden državljan pomagal krajevnemu ljudskemu odboru v Ajdovcu, bil je odbornik krajevnega odbora OF in kot tak delaven ter požrtvovalen aktivist. Ko so nato v oktobru našli v dva metra globoki kraški jami v gozdičku nad Lipovcem Črnoborzijanski špekulanti ljubljanski! Na zatožni klopi so se znašli poljski delavec Strumbelj Miha, kmetovalec Zupančič Fri.nc, gozdni delavec Lršič Alojz in devet-najstletni Strumbelj Slavko, vsi doma v okolici Ajdovca. Strumbelj Miha ni ljubil poštenega dela; raje se je pečal z nedovoljeno preprodajo drv in drugimi špekulacijami. Zupančič Franc ni bil dosti boljši, oba sta bila dobra prijatelja še iz let, ko sta kot legista in belogardista strahovala poštene ljudi v Suhi Krajini in drugod po Dolenjskem. Strumbelj, ki je bil posebno zagrizen pripadnik bele garde, je že v letu 1942 sodeloval pri aretacijah v Selah, pomagal je uloviti partizana Mirtiča Valentina, vohunil je okoli ljudi ter jih ova jal, da so bili poslani v internacijo in razna taborišča ali pa so bili ustreljeni. Z belogardisti je ropal po hišah zaprtih poštenih Slovencev, pretepel je 13-letnega olroka s puškinim kopitom, ker je sumil, da prenaša partizanom pošto, pri napadu na rajonski odbor v Doberniču, kjer je služil za vodiča, pa je ukradel nov pisalni stroj. O njegovi krvoločnosti in neusmiljeni zagrizenosti prepričevalno govori primer, ko je v Žužemberku poleti 1943. leta obrcal in ozmerjal težko ranjenega ujetega partizana, ki je ležal na trgu pod lipo. Tujerodec-fašist. Zjutraj skupaj v cerkvi pri Čeprav je ljudska oblast kmalu po osvoboditvi velikodušno in s širokimi amnestijami odpustila ubema belogardistoma — in tisočem drugih zapeljancev ter pripadnikom bele garde -»- njune in njihove zločine, ki so povzročili morje gorja slovenskemu ljudstvu v zadnji vojni, se Strumbelj Miha in Zupančič Franc nista poboljšala. Sovraštvo, kt se je rodilo med vojno v njunih srcih do ljudstva in njegove samostojne oblasti, sta po vojni gojila naprej. Napoti jima. je bil poštenjak Kužnik. ki je sovražil špekulante in črnoborzijance ter bil delaven aktivist. Ze leta 1946 sta se pogovarjala, da bi ga bilo »dobro spraviti s poti«, letos pa sta o tem ponovno govorila. Ni jima bil všeč, 'ker }e< bil »partizanski človek«. »Ako se nam posreči spraviti v kraj Kužnika, bodo prišli na vrsto še drugi. .« sta se menila in delala načrte, kako bi ubila aktivista Lojzeta Zupančiča in druge odbornike domačega kraja. 3. septembra zjutraj so bili Strumbelj, Zupančič in Uršič skupaj pri maši. Cez dan so nakladali pesek in drva na kamione, kjer je pomagal tudi Kužnik. Proti večeru se je Kužnik vračal z Zupančičem proti domu, Strumbelj in Uršič pa sta z žvižganjem poklicala Zupančiča nazaj. Dozorel je sklep, da se bodo Kužnika znebili. »Kaj pretepsti, hudiča moramo ubiti pa kam zavleči...!« je bodril Strumbelj oba pajdaša, ki sta pristala na načrt. Pohiteli so čez njive in ubirali bližnjice, da so prehiteli Kužnika. V gozdičku nad Lipovcem so mu pripravili zasedo, iz skladovnice drv pa so si izbrali primerna polena. Ko se je v temi pokojni Kužnik približal zločincem, je prvi planil pred njega Zupančič ter ga že s prvim groznim udarcem podrl na tla. Kužnik je v sled strahovitih bolečin medlo zaječal, nakar so planili morilci a poleni po njem ter ga na tleh zverinsko pretepali. Sodno-medicinska komisija je ugotovila, da so mu popolnoma prebili sence, lobanjo, nosne in lične kosti, zdrobljene pa je imel tudi čeljusti in nalomljena rebra. Ko so prenehali z groznim mučenjem, je Strumbelj poslal Zupančiča in Uršiča V vas po nosila, da bi na pol mrtvega Kužnika odnesli v neko oddaljeno globoko kraško jamo. Ker sta se vrnila iz vasi brez nosil, so nato zavlekli truplo v bližnjo jamo ter nia-metali nanj nekaj kamenja. Se prej pa je Strumbelj na vprašanje obeh pajdašev če Kužnik še živi, z brezobzirno krutostjo pojasnil: ubitega Kužnika, je postalo vsakomur jasno, da je postal pokojni žrtev groznegai zločina. Organi ljudske oblasti pa so izsledili ogabne morilce prej, kakor so iti pričakovali ali pa celo mislili, da bodo ušli zasluženemu plačilu. Pretekli petek so se morali zagovarjati pred senatom okrožnega sodišča iz Ljubljane. Velika poro.na dvorana v Novem mestu je bila polna ljudi iz suhokrajnskih vasi, Novega mesta in drugih krajev; poleg tega so razpravo prenašali zvočniki po celem mestu. Sodišču je predsedoval tov. Mirko'Kušar, zločince pa je obtožil javni tožilec za ljubljansko oblast tov. Edo Grgič. in bivši belogardisti pred n sodiščem italijanski podoficir, je takrat ubranil ranjenca pred nadaljnjim mučenjem domačega izdajalca Strumoija! — V Novem mestu sta Zupančič in Strumbelj v letu 1944 ovadila komandi Jožeta Hrovata iz Dvora, ki je bil zaradi pomanjkanja dokazov prvič že izpuščen iz zapora, nato pa so ga domobranci in Nemci spet 6 mesecev vlačili po zaporih in poslali potem v taborišče smrti v Nemčijo, kjer je dočakal konec vojne. Aretacije, mučenje in ropanje, to je bilo obema belogardistoma v letih okupacije vsakdanje opravilo, po končani vojni pa sta se potuhnila. Zupančič Franc in Strumbelj Slavko, bratranec prvega Strumblja, sta letos v avgustu vlomila v mizarsko delavnico pokojnega Kužnika ter tam pokradla precej obličev, žag, pil, klešč, svedrov in drugega orodja. Ni bil zgolj slučaj, da, sta vlomila in kradla prav pri Kužniku. Hotela sta mu gospodarsko škodovati, saji sta zakopala ukradene predmete kar na njivo. Uršič Alojz, ki je bil med vojno še mladoleten, pa se je prostovoljno pridružil zločinskim naklepom Strumblja Mihe in Zupančiča Franca ter skupno z njima sodeloval pri umoru Kužnika. maši, zvečer pri ubijanju... »Se diha, pa bo že boljši.. •« Po krvavem doigodku so si svetili drug drugemu z vžigalicami teT pregledali obleke, da se ne bi vrnili na svoje domove preveč okrvavljeni. Se prej pa so seveda sklenili, ds\ bodo o zločinu molčali ter da ne bo nihče ničesar izdal. »Midva sva že navajena, Uršič se bo pa še navadil... Tako sta povedala Strumbelj in Zupančič drug drugemu takoj po umoru. Hotela sta namreč reči, da jiima ubijanje ljudi ni nič novega, saj sta šla skozi dobro belogardistično šolo . .. Uršiču pa sta zagrozila, da mora molčati kakor grob. »Ca molčiš, se nič ne izve!« sta učila mlajšega Uršiča, ki se jima je prostovoljno pridružil pri umoru. Zvedelo pa se je prej, kakor so zločinci mislili ■ - . Prazni izgovori, laži in izmikanje jim niso pomagali Ze v preiskovalnem zaporu so obdolženci zukrknjeno tajili vsako udeležbo pri umoru. Hoteli so prepričati organe ljudske oblasiti, da so nedolžni kakor jagnjeta. Pod težo dokazov pal so končno priznali, da so umorili Kužnika. Na razpravi so valili krivdo drug na drugega. Predvsem Strumbelj Miha in Zupsinčie sta se izgovarjala s popolno pijanostjo na dan umora, veliko stvari pa se »nista; mogla več spominjati«. Čudno je, da se kljub »pozabljivosti« in pijanosti Strumbelj pred umorom ni pozabil spomniti, da naj ga somorilca kličeta z njegovim starim ilegalnim belogar-dističnim imenom »Avgust«. Bal se je namreč, da bi jih kdo lahko slišal pri strahotnem početju in spoznal, če bi se klicali s pravimi imeni- Kdo bi naj verjel obtožencem, ki so se na razpravi izgovarjali, da so hoteli Kužnika le »prestrašiti«, pri tem so pa izbrali polena, debela kakor moška roka, ne prelahka, ne pretežka? Delo so si razdelili, zasedo načrtno pripravili, poslali po nosila, iskali madeže na obleki in tako dalje — vse to govori o premišljenem sklepu predi umorom! Celo več — mislili so tudi naprej! Na grob, to je v jamo, kamor so skrili pokojnika, so hoteli vreči crknjenega psa, da bi njegov smrad odvračal sum o razpadajočem truplu podi kamenjem. Da niso hoteli pokojnika le »prestrašiti«, se vidi tudi iz dejstva, da je grozne udarce po Kužniku slišal skozi gozd in čez poseko celo najbližji kmet Alojz Koncilja, ki je bil pred svojo hišo, oddaljeno kakšnih 200 metrov cd kraja zločina. Ta je rekel svoji sestri: »Gorje, če pada to po človeku!«, ona pa je menila, da kakšen pijanec razbija po d rvah. Priče so povedale ... Čeprav sta posebno Strumbelj in Zupančič skušala v začetku razprave dokazovati svojo nedolžnosj iz let okupacije, pa so jima priče povedale v obraz, da lažeta. Kdo bi verjel Strumblju, da je bil pri belogardistih le navaden »hlapec - vojak«, kakor se je hotel sam predstaviti sodnikom, ko pa so mu priče v obraz povedale, da je brcal ranjenega ujetega partizana, kradel po hišah in zaprl mater s 15 mesecev starim otrokom? Saj ga, je celo priča Roje Franc, ki ga je Strumbelj sam predlagal, da bi pričal za njega, moral naslikali kot »brihtnega živahnega in korajžnega belogardista, ki je dostikrat nosil tudi mitraljez in bil celo pohvaljen od komandanta Skrbela za dobra dela v vrstah bele garde«. Ko je Murn Frančiška pogledala Strumblju v oči in mu povedala, da je kradel v njihovi hiši in v zidanici, njej pa grozil, da jo bo pretepel kakor bika, če ne pove, kje so partizani — njeni starši so bili takrat žj zapri — se bivši belogardist tudi tega seveda ni več spominjal. Sploh se ni spomnil vsegE/ tistega, kar bi mu lahko škodovalo pri odmeri kazni... Nasprotno pa se je dobro spominjal, kaj vse »ni naredil« in kje »ni bil zraven«. Na podlagi izpovedi prič je moral javni tožilec med razpravo razširiti obtožnico proti Strumbljiu in Zupančiču zaradi novih zločinov, za katere sodišče doslej še ni vedelo. Javni tožilec je zahteval najstrožjo kazen Po končanem dokazovanju je spregovoril javni tožilec tov. Grgič. V izčrpnem in obširnem govoru je orisal potek razprave, ki je osvetlila zločin z vseh strani in dokazala neizpodbitno krivdo obdolžencev. Pokazal pa je tudi za zločinsko ozadje in preteklost obtožencev, ki so ponovno dokazali svoje sovraštvo do ljudske oblasti, njenih predstavnikov in članorv-aktlvistov Osvobiodllree fronte. Lažniva morala zločincev — ki bi tudi še naprej zahajali v cerkev, hkrati pa ubijali aktiviste in jih metali v jame ter molčali o svojih grozodejstvih. — njihova skrajna pokvarjenost in zakrknjenost, pri prvih treh pa tudi nepofcoljšljivost, vse to se je na razprav! odkrilo v pravi luči. Iz leta 1942 dalje se vleče skozi življenje Strumblja in Zupančiča nasilje, pohlep po življenju na račun drugih ljudi in špekulantstvo, kar vse se je končno zlilo v načrt: ubijati predstavnike ljudstva in Osvobodilne fronte in nadaljevati tam, kjer je bela garda neslavno končala... Vendar pa so zločinci tudi tokrat — kakor prej v letih okupacije ■— delali račune brez slovenskega ljudstva, ki je in bo vedno tudi v boaoče izpljunilo takšne smuaiijive ostanke preteklosti iz svoje srede. Zločinci niso pokazali nobenega kesanja. Seie podi silno tezo dokazov so priznali umor. S oem sq sami jasno potrdili, ua so sovražni in nevarni človeški družbi in družbenemu obstoju, za kaiteregal 'Se danes: bori ogromna večina vseh naših poštenih delovnih ljudi. Zato je javni tožilec zahteval za obtožence najstrožjo kazen, ki bo poučila, tudi tisto redko ptščico temnih ljudi v okraju, ki še skuša ovirati naš razvoj in napredek, da ne bo nikoli nihče nekaznovano tivignii roke nad državljanom, ki pomaga graditi socialistično Jugoslavijol Besede javnega tožilca je ljudstvo pozdravilo z dolgotrajnimi navdušenim ploskanjem in odobravanjem- Skfdili so govori branilcev, ki so bili postavljeni obdolžencem po službeni dolžnosti. Kakor seveda ni mogoče zagovarjati in braniti zločina,