čolu namesto krst« V nekem malem pristaniSkem meatu ob BaltiSkem morju so imell nedavno zanlmlv pog^«b. Takšnega menda de ni bilo nikjer. Ta dogodek ni svojevr»t«n po tem, da se ga jo morda ud«ležilo izredno v«Uko ljudi, pač pa I« aato, k«r je mrtvoc lm«l diato drugačno krsto, kakor pa jih imajo navadno drugi pokojnlkl. BU J« to najstarejSi rlblč v tlstem malem pristanlškem mestecu. Pred«n j« umrl, j« bll* njegova zadnja želja, da ga pokopljejo ne v navadni krati, pač pa v malom ribiškem čolnu. Njegovi domači In prijateljl so mu to poalednjo ž«ljo lzpolnlll. Položili so ga v majh«n rlblSkl čoln in ga v Um 6olnu postavlll ml mrtvaSki oder, nato p* gra tudi v njem pokopali. Ra»- vll se Je po mestu dolg sprevod pogrebcev, od katerih j« večina menda res prlSla k pogrebu ne toliko zaradi globokega žakvvanja nad pokojnlkom ta z željo, da mu iakaze poslednjo Cast, pač pa lz radovednostl, kako bodo tega rlbiča, položenega v ribižki čoln, pokopali. Po pogrebnlh molitvah so pogrebcl odnesli čoln s truplom pokojnega rlbiCa na pokopališče, kjer 1« blla zanj izkopana jama. Vanjo so položill čoln a truplom in ga zagrebli. Se po fiirrti se nl mogel ločiti od čolna.