KATQLJSK CERKVEN LIST, lica' izhaja vsak p«>!«-k na celi poli in velja p» ,,o>li /a tot«» \ »I. 2») kr.. /a H Ida 1 si. _'o kr.. za ift«rt Ma. 1 jfl. kr vamici spreiemana za it|d hiše do hiše milodarov. da bi »«• saj lakote ubranil. -V'k<> dopoldne j»* prišel d«» samotnega velicega pohištva. kj»«r so ravn«> pridno spravljali bogato žetev. Vprašal j- «*•• bi mogel z gospodarjem govoriti: ko se mu t>. /at»*rdi. pokaže se mu precej v pritlično veliko sobo. kjer je ravno gospodar s svl i JAKOB, po usmiljenji ~3žjem in apostolskega seleža mil 2 sli knezoškof ljubljanski. eseui crrnikbm lm/ >. p »kojno je naše serce. dokler ne počiva v tebi." 'i Bog počiva v sebi; a čeprav njegovo oko ne išče poželjivo svoje stvari, je vendar uperto ljubeče vanjo. Tako bodi tudi oko človekovo uperto v Boga. I 'o spoznanju božjem, po ljubezni božji, po posnemanju božjem sprejme v s«\ kar gleda v Bogu. Podoba in podobnost božja, po kateri je vstvarjen. in katero nosi človek v svojem bistvu in svoji naturi. ta podoba podobnosti božje bodi vtis njena vsemu njegovemu dejanju in nehanjn. ali kakor pravi sv. Peter: -Po njem. ki nas je poklical in je svet, tudi vi sveti bodite v vsem svojem obnašanju."4 -) Ako človek tako počiva v Bogu: a ko vidi skozi vse časne stvari vedno le zopet Boga: ako se vrača njegov pogled. n;«j še toliko posvetnega vidi. vedno le kvišku k Bogu: ako se zateka njegovo serce od vsake zemeljske raztresenosti. pa tuli od vseh raz-noverstnih bridkosti te solzne doline vedno zopet k Bogu, potem si zasluži nekdaj tudi večni mir v Bogu ter doseže, za kar je bil vstvarjen. in kar vsakemu čl('Veku pri selitvi iz sedanjosti želimo, ko molimo: „Gospod! daj mu večni mir in pokoj... naj v miru počiva!" K temu pokoju v Bogu nas privesti, to je namen in naloga dnij Gospodovih. Zato bili so v dan počitka Gospodovega blagoslovljeni in obdarovani s posebnimi milostmi: zato bili so posvečeni, t. j. odločeni iz vsakdanjosti in odmenjeni edino le službi božji. Počitek o svetih časih naj nas pripravlja na počitek in večni mir v Bogu, in praznovanje Bogu posvečenih dnij naj nam pomaga posvečevati naše duše, da postanemo na ta način vredni miru najvišjega in najsvetejšega Boga v nebesih. (Dalje nasl. Ogled po Slovenskem in dopisi. Govor prelata _>. .........m Ako pa naši slovenski narodnjaki povdarjajo svoj napredek v slovenščini, jim namesto druzih vernih slovenskih slovoslov< ev imenujemo le jednega, ki pa velja za lo druzih. njega, ki je naj veči Slovan cele Kvrope in našega veka. prešlavnega pokojnega dvornega svetoval«-a Franc Miklošiča, ki je pri vsej svoji slavi in učenosti ostal veren kristijan. in je v keršč. prostosti vsak dan molil slovenski Oče naš, ko ga marsikteri naših naprednih pritlikavcev morebiti še komaj zna. ali se ga še sramuje. ) Sodite, kdo '» >. .\u-_'. (>»nl«*ss. I. 1. «•. 1. -> I. I Vir. I. 15. Lepo piše «» njem dr. J. 1'ajek v Mohorjevem koledarju I. MiMošh1 si ni naroral sv. vni sovražnih listov, ampak prebiral )•• rad neklere slovanske in pa lak« nemške (posebno Valerland " . ki so vredovam r;slo keršranskn. Kij se mu nekdo « udi. da ima ..farovški lisi." posveti mu Mikloši«': „•/ iz nr /»istim, i/»t In mi kthf zrno tn otr-J.i f»th»/.■>< r,i/ z rnriro nirtir izo'r ror/i no, tn to ter/nm, i/n In ¡'m s/Hnlhofi nt* rrrsko ftrtfjiričanj*'. Žito /m t « nr »nljirioi rcat nrrrrskrmit Ust»; tiskano brnet/1 .ve ur z;/nbi > zraku, kakor č/mV(/ww»w, in lahko nabrati r> r ¡>o-hujša»ja, kot /nJt»jšlfiri ¡nnjorori. I sroji hi.it s»»i /az tfonpoilar in ¡n i nun' s>- narornjrjo samo taki Usti, ki so Boyn in s rit lam» rritar/M iz rsr i/llšr. i'7'/»i." AillrH.' je veči naprednjak. ali slavni pervak Slovanov, ali mnogi današnjih širokoustnežev ? Odgovora ni treba. Kakor pa v znanstvenem oziru ni pravega napredka pri liberalcih, ravno tako malo in še menj ga najdeš v nravstvenem oziru. Le kratko omenim besede iz novejšega nemškega časnika, ki piše, da je zdaj pregreha zadobila domačinsko pravico v tisku, v umetniji, v literaturi i. t. d. Kavno to priznajo naj slavniši in naj višji možje naše dobe. Sv. Oče Leon XIII. pišejo: Zdaj gre zato, ali bo imela bodočnost še kerščanski značaj ali ne. In slavni deržavnik Koprivi javno kliče: Zdaj gre zato. ali velja kerščanstvoali brezljožtvo! Kako grozna je spride-nost. se očitno kaže v višjih in nižjih stanovih, ki so otresli kerš. načela, pa k;ir je še hujši, celo pregreho zagovarjajo olepšujejo ne le v spisih, gledališčih, tudi v življenji. n. pr. samomor jim je heroično djanje. dvoboj je ne le pripuščen, tudi častna dolžnost, prešestvo po duhu časa le mala. navadna reč. krivico mora le prikriti znati, vsako tudi krivično sredstvo si dopuščajo v svojo sverho. Xe bom dalje govoril, da prav bogokletno govore in pisarijo o posvečenih osebah in svetih verskih rečeh, da je skorej ni stvari, ktere bi prederzni napredni liberalizem ne bil ogerdil in onesnažil. To je prečuJen. umazan napredek raznih liberalcev v nravstvu nove dobe. Pač je podoben nekdanjim paganskim nerednostim v času. ko je bilo že blizo propada. Takih napredkov mi verni ne želimo, temuč jih je le milujemo in zaveržemo. Kakšen napredek je pri brezvercih v socijalnem oziru, je s kervavimi čerkami zapisano v zgodovini francoske revolucije v is. in Pariške komune v l!i. veku. Zato ne bom popisoval novega socijalizma, ki je strah mogočnim in vganjka učenim, ne pogostih strajkov. ki kažejo neznosne razmere med bogatašom in sužnjim delavcem. Kdo bo imenoval to napredek? Prav je imel znani pater Rili, ki je terdil: ..Mi nimamo druge omike, civilizacije, razun kerščanske: ako to zaveržemo. celo nobene nimamo. Torej: odločno nazaj h kerščanstvu, ali pa naprej v propad in pogin." Izvolite si' Kako torej morejo nekteri oslepljenci kričati, da je odpad od katol. cerkve vehkansk napredek, da bo le brezverski liberalizem osrečil narode, kakor bi jih bila kat. cerkev vklepala v spone teme in vraž. in jo zato obrekujejo, kot zastarelo, ki ni za našo napredno dobo; v zvezde pa kujejo svoja proti verska načela, da so prižgala novo luč omike, prinesla pravo svobodo in blagostanje. Ali ni to hinavščina in gerji laž, kot je bila satanova v raji? .lasno je torej in zgodovina pretekla in sedanja dovolj priča, da v brezverskem hberalstvu ni napredka, ne v znanstvenem, ne v nravstvenem in ne v socijalnem oziru. — temuč v vsakem oziru velik nazadek. ki pelje v paganski propad zmote in hudobije, v grozno gorje človeštvo. Le v edino pravi veri. v sv. katoliški cerkvi, ki hrani vso resnico božjo in deli vsa sredstva prave svetosti in ljubezni, je pravi napredek. Kajti kerščanstvo je v bist vu popolno, doveršeno razodenje božje, kteremu nihče, ne papež, ne cerk. zbor. ne cerkev, ne more kaj pridjati; tu je večna resnica in milost božja za vse čase in narode. Kristus je včeraj in danes in vekomaj ravno tisti. — Subjektivno ali zasebno pa je napredek za vsacega ta, da resnice večne bolj in bolj spoznava, in dotične čednosti in dolžnosti v življenji izveršuje, aH po besedah evang. raste v modrosti in svetosti; kdor je pravičen, naj bo še pravičneji. V tem pomenu lepo piše že v 5. veku znani Vincencij Lirin: Ali ni napredka več v Kristusovi cerkvi ? Kaj pa da. in sicer naj veči: vendar tako, da je res napredek, ne spre-menjenje. Naj raste tedaj in močno napreduje posameznih in vsih spoznanje, veda, modrost, vendar pa v svoji stroki, v isti resnici, istem pomenu, istem pojmu." Ker ima katoliška družba namen, buditi in vživljati katol. zavest pri našem narodu, je pač dosledno. da od jedne strani budi in goji to zavest resničnega napredka, od druge strani pa zavrača in odbija vsak napad na kat. vero. odkriva vsako" nasprotje proti njenemu bistvu. Deržimo se tega smotra, pravega napredka, in odbijajmo krepko lažnjiva in hinavska vabila vsakeršnega liberalstva. Stari Simeon je v teinpeljnu prerokoval, da bo božje Dete mnogim v vstajenje, drugim v padec in znamnje, kteremu se bo zopergovorilo. Glejmo in delajmo, da nam bo v resnici v vstajenje novega življenja in spoznanja, skerbimo. da. bomo tudi drugim v to pomagali in jih varovali padca; s tem smo storili svojo dolžnost ter pomagali sebi in drugim v večno srečo! Iz liosne. (Zvonček sv. Jožefa.) rDalj»? » Na praznik Device Marije, na Svečnico. so slovesno blagoslovili novo katoliško — mestno župnijsko cerkev Device Marije v Banjaluki. Zidana je v romanskem slogu, priprosto. ipak čedno. Žali. da nima toliko veličastnega ugleda, kakor ga imajo gostilne - hoteli v tem mestu; tudi nima zvonika, da bi bolj iz sre-dinje mesta s križem proti nebu kazal na pravi Očetov večni dom. No. kaj se če, ker za katoliške hiše Božje dovoljnih pomočkov ni. Ipak je priprosta nova cerkev veličastna bazilika proti stari mestni župnijski cerkvi, katera pred njo stoji in še pravi štali primerna ni po poslopju in sostavi. — Trapistovska opatija Marija Zvezda pri Banjaluki napravila je do sedaj umetno in visoko obzidje okoln ogromnega samostana velike samostanske cerkve in ubožnih dečkov vstava, raznih tvorničnih. rokodelskih. kmetijsko- in živinorejsko - gospodarstvenih poslopij. V tem obzidju so vertovi. mnoga dvorišča, vinogradi, livade, sadunosniki. gaji in nekoliko njiv. Obzidje razteza se v ravnici poleg reke Verbas-a, severo vzhodnje in jugo-vzhodnje popenja se umetno stop za s topom na bregove in homce preko hribcev in dolin, vzhodnje pa ob visokem hribovju: tako je po redovnih pravilih sedaj še bolj ločena od vnanjega sveta ostrega reda občina. Ipak se posestva v obzidju lepo vidijo iz vnanje strani obzidja. V obzidju je na več straneh prehod s čverstimi vrati, a glavni vhod je med poslopjema za ptujee in goste. Ta glavni vhod ima ponižno, priprosto veličastno lice v romanskem zlogu, nad velikanskimi vrati je vdolbljina. v nji stoji krasen kip blažene Device Marije z Božjim Detetom v naročju; vsako stran malo nižje je vdolbljina. v desni je lepi kip sv. Bernarda opata in redovnega začetnika Trapistov. v levi je kip sv. Benedikta opata, ker po njegovem redovnem vodilu je začel sv. Bernard svoj red. To stran cerkve, proti jugo-vzhodu je ubožnih dečkov vstav. Č. vr. bratje Trapisti sprejemljejo dečke ubozih starišev bosanskih rojakov in naseljencev od drugod, osobito pa take sirote, ktere nimajo več na svetu živih starišev. Mili in osobiti prijatelj so veleč. I\ Bonaven-tura. očak ali opat. v Marija-Zvezdi: večino vsaeega dečka, tje dovedenega, sami osebno z mat«rn<» in očetovsko ljubeznijo sprejmejo, ter ga sami za r »ko milo peljejo v vstav med dečke: Dečki jih pris.-rčno ljubijo, k njim hitijo in jih ljubko .častni «»ta«** zavejo. Čudovito me j" iznenadilo in do solz ganil • so me veleč, opat vodili neki dan v obcdnico I'rt vstopu v velikansko dvorano — obednieo dečk«»v > • za mizami sedeči v hipu vs4:i'i in nebeško velič.-i^uo je iz mladih nedolžnih gerl zadonelo enoglasno: „Hvaljen Izus'" Tolika truma gibčnih dečkov od 5 do Pilotnih. pa tako redno. mirno — tiho obe l-vajočih dečkov, naj bi bil;. mnogim odraslim družbam v izgled. So pa ti gojenci pristnega, cvet-»«•••ga lica. zdravi in veseli. Hranijo in gojijo jih po modr-an Kneipovem receptu (predpisu.) Imajo dobro vravnane šole, lepo dvorano za igre o prostem času po zimi. snažne dvorane spalnice, vsak svojo čedno posteljo. Imajo svoj posebni vert za igre o lepem vremenu, tu imajo tudi razne zajce, dečkom v veselje, sre !i verta pa kapelico bi. Device Marije za prostovoljno pobožnost pred igro med igro ali po igri. Za vsako reč imajo odločeno mero časa. tudi vsaki dan morajo določeni čas kaj koristnega delati. Kateri dečki imajo posebno veselje in zmožnost višje se šolati, dajo jih v višje nauke: druge v nauk rokodelstva razne ve rs te pri njih v opatiji: kateri pa niso sposobni ali nimajo volje do višjih šol, pa tudi ne do kaeega rokodelstva: jih pa vadijo v umnem poljedelstvu in živin«»rejstvu : tako vsaeega. kedor le količkaj hoče. izgojijo veri«-¿a kristijana in zmožnega, pošteno si oskerbeti kruh svoj Obleko imajo čveterno: zimsko sukneno za delavnike in lepšo za nedelje in praznike, letno plat m-pavoljno tk minsko, delavniško m prazniško. M sre« na in blagorna opatija trapistovska v Marija-Zvezdi. k«-r v tolikem številu ubogih dečkov skerbiš. deluješ, hraniš, oblačiš, gojiš samo nebeško Dete, mladenka Jezusa! Vsaj je on sam rekel: „Karkoli storite najmanjšemu izmed mojih, to ste storili meni." Izmed vsega je pa naj velekoristniji to. da so «lečki o« Ig« -jevani je Jernato. verno-kerščansko katoliško.čedn«istie -pobožno. «I»ali. n.id • lz Amerike Jolliet, prosinca h»s2. od cerkve sv Jožefa piše č. g misijonar Fr. Susteršič pra v zanimivo pismo mil. gosp proštu dr. L. Klofutarju, f ter pravi: Oprostite mi. milostni gospo«l. da Vam tak«, dolgo nisem nič naznanil, kaj m kako j»,- z menoj. S perva imel sem grozno veliko dela, da sem s« izida I cerkev Imel sem se boriti s tujimi šegami in navadami. s tujim jezikom, skerbeti za denar, za osn »v«, cerkve, za arhitekta, delavce itd., in vse je -s|.«ii d«. na mojih neskušenih ramah A z Božjo pomočjo sem premagal vse to in postavil Slovencem cerkev, da za začetek boljše želeti ne morejo. Prostor za cerkev in moje stanovanje stan-3500 dolarjev: stoji na največji in najlepši ulici v mestu, z imenom „Chicago-Street," ki je bliz«» 'I mii;e dolga. (Op Amerikanska milja je 1 , ure.) Cerkev stane z notranjo opravo vred <>ooo dolarjev ¡1 dolar je nekaj čez 1 gld.), j«,' čedna cerkvica, '.»o čevljev «i .i^a o > široka. se«ležev je v cerkvi za «¿oo oseb. Pri nas ne sme nihče v cerkvi stati. Za sedaj in za par rt je~dcvoIj velika. Vender ob nedeljah je sk««r.-j p .in t ker zahajajo v mojo cerkev tudi angleški, ¡r.^ki in nemški katoličani. Ko bom poplačal dolg — sedaj imam dolga še ."»000 dolarjev — bom pa napravil novo. večjo in lepšo, ako mi Bog zdravje da. — Tukaj v Jollietu je sedaj r» katoliških cerkva, » angleške. 1 nemška in naša slovenska; — vsih cerkva je pa v mestu kacih 35, o<*!o zamorci imajo sjrojo. njihov verski služabnik (duhoven se ne more reči) dela v fabriki, zvččer jim pa pridiguje^ kader se i^riii ljubi. Jaz sem prav zadovoljen na novem svojem mestu. Ljudje me imajo radi in tudi jaz sem zadovoljen z njimi. Večinoma so delavskega stanu, pa mnogi imajo dober zaslužek: tacih. da imajo kupčijo, je le kacih 10. sčasoma se bodo že bolje vravnali. Pri cerkvi imam sedaj dvoje katoliških moških društev, sv. Jožeia društvo šteje (»0 udov in sv. Jurija .jO, in pa eno žensko — Marijino društvo. Ta društva so vsa na ¿katoliški podlagi'' in imajo svojo zavarovalnico, za vsacega društvenika. ako umerje, dobi po smerti looo dolarjev njegova žena. ali drugi sorodniki. Moja občina se jako množi, minulo leto sem imel 14 porok in letošnji predpust že 10. — Moj n;idškof v Čikagi so Irec, že postaran mož. l^Ljako ljubeznjivi in dobri, govore angleško, francosko in španjsko. Lepo so me sprejeli in rni naročili, da kadar bom česa potreboval, naj se le k njim zatečem Podpisali somi precej noto za »600 dolarjev, da sem dobil denarja na posodo za cerkev. To poletje pridejo bir-movat k meni, se ve, imel bom birmancev komaj lot*j ali čez kaj časa jih bo mnogo. Prihodnje leto bom moral zidati šolo, sedaj šteje občina že okrog 110 družin, samcev in drugih, vseh skupaj pa nekaj čez 1000 duš. Tako vidite, milostni gospod prošt. kako se mi godi v naši „obljubljeni deželi?" Uii bi mi Bog le zdravje dal. upam še marsikaj storiti in čez par let tudi pogledati svojo domovino na Kranjskem, in daj ljubi Bog. da bi takrat se tudi Vam osebno pokloniti mogel... F. S! Šusteršič. Mašili kov medsebojna ljubezen in edinost* Spis s tem napisom je prinesel list goriške nnd-škofije in povzel ga je teržaško-koperski škofijski list za mesec svečan 1 >02 z latinskim napisom: „Sacer-dotuin a mor inutuus et con cord i a."4 Je pa tako tehten in pomenljiv, da bode koristno, ako ga tudi „Danica" ohrani v svojih predalih in razširja na vzhod in tudi na zahod čez široko morje, kamor precej i/tisov „Zgd. Danice" vsak teden roma. Glasi se takole: Sacerdotum amor mutuus et concordia. Kcce <|uam bonum et <|uam iucundum liabitare Iratres in unum. Ps. 1H1. 1. f/ioprii Anti-ititm Uuctu" proelia Domini proe-lientur*— ita Pius IX ad limina Apostolorum prae-sentes quondam sacerdotes monuit. Est hoc caput omnium gravissimum. Episcopi sane a Domino constituti sunt, qui gregi Dei praesint suoque verbo omnia regant. In iis Ecclesia Christi est, Episcopi i psi autem per suos sacerdotes cum grege iuncti sunt, quos per dioecesin suos vicarios *» Ali se bodo po slovensko odrezali birmanci pred nadškofom v kfršranskeui nauku V Vr.» babent. Quare tota.Ecclesiae firmitas in eo posita est, ut sacerdotes capiti", suo arctissime et fidelissime connexi sint. Vinculo inter sacerdotes et episcopum relaxato hostis urbem Sion undique adgreditur eamque capit. Quare etiam adversarii nunquam non sum mo , studio enituntur, ut clerum inferiorem contra supe-riorem i. e. contra episcopos concitent. Eo consilio clero inferiori blandiri consueverunt tanquam corn-modi eius temporalis studiosi. Neque omittunt inferiores laudibus extollere. tamquam viros magni in-genji meritique etferre, <|ui ab episcopis negligantur! Atque ita iam haud raroT^utiinprimls tuvenes irretiant et ad partes suas trahant. Quod si vero episcopi huiusmodi iuniores officii commonefaciunt ac obedient.iam debitam exigunt. ditfamantur ut im-mites tyranni. Huius mali periculum nullo unquam vempore „ mains fuit quam nostro. Adversarii tamquam com-muni consilio capto omnem impetum eo converterunt, -ut gregem ab episcopis dissocient atque praeprimis 1 sacerdotum inferiorum studia a superiorum volun- ¿ ta te distrahant. Ñeque longo abhinc tempore amicus sacerdos in cura animarum agens literas nobis scripsit. in quibus queritur a quibusdam sacerdotibus verbis episcoporum minorem fidem haberi, oinnium, guae~ab iis praecipynntur cum susmci""^ anmp" rf.a litems. fTfflPr^PHiiSsffls episcopis ' acl* ndeies Austriae missas levius ñeque integras ubique fidelibus lectas fuisse. Sunt sane inter sacerdotes ipsos, qui haud erubescant episcopos de rebus politictis, et qune ad rem publicam spectant, praecipientes carpere neque iis in his rebus obediendum esse asserant! Qui ñeque didicerunt non liliorum esse patribus agendi normas praescribere f An ergo mirum. quod omnia nostra tam tarde progre diuntur! Liberalibus res políticas agentibus tam facile creditur, eorum ephemerides tarn avide consuluntur nec raro eorum placitis coece assensus praestatur; at episcopis. qui quidquid dicunt vel scribunt. coram Deo perpendunt atque ex doctrina revelata deducunt. episcopis tantae molis est. pleno animo e volúntate assentiri eorumque mónita humiliter recipere. quin sexeentis suspicionibus locus detur! Sacerdotes, qui gloriae sibi ducunt ab episoopo dissentire, qui publice laudes ac benevolentiam eo captant, ut ostendant, se episcopis adversan eorumque monitorum incurios esse, hodie liberalibus máxime probati sunt et accep-tissimi; verum iidem maxima damna Ecclesiae infe-runt fomitemque schismatum subministrant. Si ullo unquam tempore sacerdotum erga episcopos obedientia plena, eoqea. contradicere nescia necessaria fuit, id^sane dieS^obtihgTt rfostris, (jdibus adversarii dissidiis et schismatibus ubique excitandis máxime insudant. Quantopere errant sacerdotes illif qui putant se dignitati suae consulere, si ab episcopo suo indopendentiam appetunt. Corona sacerdotum episi^opi sunt dignitasque nostra superioribus obsequi. Verum obedienttTT^tiam tlrmitatem ac in agendo securitatern dat. Qui suo iudicio suaque volúntate haeret, inrjuietus semper est atque incertus. Neve unquam obliviscamur moniti S Bernardi: „Ut secure praeesse possint sacerdotes, subesse et ipsi cui debent non dedignentur-. Ad quae verba Cone. prov. Queb. II. haec addit: „Episcopo igitur suo sacerdotes obe-diant eique subiaceant: ipsi reverentiam promissam et debitum obsequium semper, ubique et in omnibus praestent. (¿uidquil vetat, fugiant, qui'lqui'l mania*, prompto et alacri animo fideliter exseo-_r dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezveist vo. prvš<-*t-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Skerl»en ei-čno priporočena v bratovsko molitev neka ose|»a. — llolan gos|N*l in prijatelj v 'i. za ljubo zdravje. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Postne pridige imajo č č. g g : V stol j niči ob nedeljah in praznikih «»b 4ili popoldne g. katehetJan. Smrek ar slov.: Sedem besed Jezusovih na križu; - ravno tam n»in. P. Liensberger S. J vsak petek ob •¡ih zv-č.-r: podobe terpečega Odrešen i ka stare zaveze; — pri sv. Jako p u vsako nedeljo popoldne ob 2eh M. Mrak: Premišljevanje skrivnosti Jezusovega terpljenja; — pri oo. Frančiškanih vsak torek o '.6 popoldne P. Hugolin: Tem jeva krona; — pri sv. Petru ob nedeljah in praznikih Val. Eržen: Kristus in Cerkev pred sodiščem; — v Ternovem Jož. Debevec o!) nedeljah ob 2eh popoldne: Sv. Križ — bukve, pri k t e r i h bo svet sojen. Ljubljana. Lmerl je znani zdravnik primarij v deželni bolnišnici, dr. Fr. Fux. '». t. m, previden s ss. zakramenti, v To. letu svojega življenja. H i. P. Umeri je v Ljubljani !». t. m župnik v pokoju č g. Jan. T o man. večkrat previden s ss. zakramenti za umirajoče. K. I. p. Novo mesto. K o legijami kapiteij naznanja p!»'žalostiio vest. da j«' Logu. Gospodu življenja in »mer?i dof»adl<». :;. snš'-a zju?raj ».b ' .Oih prečastitega gospoda kanonika Andreja Skrabec-a. po dolgem bo-!*d*anji in večkratnem prejemanji svetega obhajila v !>"lj>,, ve«"n«'St p».klicati. Truplo blagega pokojnika je bilo v soboto .">. sušca ob Oih v ondotno kapiteljsko in farno cerkev preneseno in po odpetih navadnih cerkvenih molitvah in čemi sv. maši okoli poli llih na pokopališči v liudolfovem jxikopano. Kar j ki. starašina kol^gijatnega kapitelja. bodi v molitev m blagi spomin priporočen. Grradsc. Med postnimi pridigarji je tudi P. Maks KIinko\vstr"»in. kten bo v predmestni fari presv. Jezusovega Ser«-a pridigal ob nedeljah o poli šestih zvečer. V Zagrebu je namestnega škofa Gasparija 7. t. m. med mašo zadel inertvoud. Na Dunaju se je s. t. m. sošel odbor škofov v posvet, ki ima več dni terpeti; odpeljali so se tje tudi naš pr- vzviš. pastir. Od dijaške mize! Okoli poldruge stotine mladen-eev iz vsi h raznih šol in vetrov je preteklo polletje dobivalo več ali manj podpore iz rok naših prijateljev in dobrotnikov. V ljudski kuhinji je linaneminister, n. pr za inese«■ januvar plačal od 121 mladenčev 1 »i» gld. 20 sld. za mesec februvar pa 110 šolcev 173 gld. ls sld. za hrano; kar je pa za drugo in drugod izdal, tega še ni točno poštel. kajti v števoslovju bi mu profesor najberž zapisal „niehtgenugend;-4 toliko hvala Logu — se pa sme pohvaliti, da dolžan ni nič. Izmed omenjenih šolcev je 11 odličnjakov, blizo toliko jih je verženih, vsi drugi so pošteno izdelali. — Sv. Jožefa praznik bode zopet sv maša za naše dobrotnike, da naj dobrotljivi Bog vse njih želje izpolni. Pijan vol in pijan človek. Na nekem posestvu pri Kraljevcu na Pruskem se je dogodil slučaj, ki je smešen, pa ne brez poduka. l/.praznovali so ondi v kamri, blizo govejega hleva, velik žganjski sod; zraven je stala z žganjsko goščavo, kaližem. napolnjena vedrica. tisti priliki ženejo goveda napajat, in ker so bile kletine duri odperte. se je eden volov zmuznil v izbico in je v malo trenutkih poserkal vso žganjsko goščavo iz ved-riee. potem je še iz korita nekoliko vode popil in se mirno vernil na svoj prostor. Čez nektere četerti ure pa se začne pri volu pijanost tako razodevati, da je bilo groza; ves je bil nor, začel je rjuti. z rogrni in parklji zemljo kopati, zaganjati se v steno, skušal je verige raztergati... Xa vse to j« na tla telebnil in ležal je nekacih :»o ur kakor mertev. Potem pa je bil mgati pijanec močno oslabljen in je le malo jedel, še le počasi je popolnoma okreval. V vsem tem, kar je dlakasti pijanec dozdaj počel, so mu naše „barabe- in pijanci zelo enaki. Zdaj pa pride nekaj, v čemur je vole svojo previdnost kazal, do kakoršne se pijanec človek malokrat po- vzdigne. vselej namreč, kader mu je iti memo žganjske kolibe, jo raji zavije daleč v ovinek in daljni polkrog napravi Pomni namreč, kaj je bil tam iztaknil! Spominjam se iz pastirskih let, ko sem neki večer gnal živino s naše domu. so vse goveda na nekem mestu tako naredile, kakor oni vol grede mimo žganjarske klavnice: pomišljevale so namreč, če bi šle naprej ali ne; ker sem jih pa gonil, so vse živinčeta eno za drugim — kar so mogle, narbolj ob kraju poti prav z veliko nagnlieo naprej zdirjale .. In kaj je bil vzrok tega strahu in bega? Dolga kača — mislim, da je bil tako imenovani v'«ž ali gož — je lezla preko ceste, in te se je živina tako zelo bala Lejte! vol se je ogibal žganjarske kolibe, kjer se je bil po svoji nevednosti upijanil. Tako bi se moral žganjski pijanec ogibati žganjskih kerčem. Nedolžne živinčeta. videč kačo na poti. so se v stran stiskale in z vso naglico bežale, ker vse so sovražnika poznale; zakaj bi se pa človek ne bal sovražnika »šnopsa.4 kteri ga je že enkrat ali večkrat zatopil v velik gr-h: Nikar, da bi bil pijanec vol bolj previden, kakor pa pijanec človek! Klic po spomladi. Kje si spomlad mi zelena. Vsa preljubko razcvetena? Pridi, pridi, čuj moj glas, Verni se radostni čas! Poite zopet drobne ptice, Da mi razvedri se lice; Duh naj dviga gori se. Kjer je vir sladkosti vse. „Toda spomlad berž tu mineš. Cvetje belo naglo zgineš; Gor je večni krasni maj. K njemu duh se dviga naj!' F. Š.*) Dobrotni darovi. Zu '¡ija.iko mizo: Mlagorod. 2. dr. J. T. 50 gld. — ..Prijatelj šolsk«- mladin«»" ;; Vipavskega 5 gld. Prav vesel sem bil. ko sem zvedel novico, da bole napravili tabor katoliški v Ljubljani. IJoir daj obilo sadu vsestransko! Bog daj -vej blagoslov: brez lložjega blagoslova tako ni nič: priporočite. prečasl. kan. dijakom, naj goreče molijo, da bi Hog dal svoj blagoslov katoliškemu taboru. Zato pošljem :» gld. /a dijake, n.aj prav pridni» molijo, da bi Hog blagoslovil vse podjetje, katoliškega tabora! I»<»ji ga živi! 'Hodi s trm dijakom priporočeno, kakor želi g. darovat«-!) in vsi verni katoličani / njim vred. Vr.| — (last. g. /upnik .lernej Habnik :'. gld. Zu sr. iKtimstto: ('.. g. Kr. Perpar. župnik v Zagradeu. S gld. HO kr. - / Drazgos 1 gld. — (i. L. P.avnik 20 gld. za deležnika i z I »oh. Histrice. Za .sr. <)>•»■ tu: Marija Križaj oO kr. Zu odpravo »sužnji,nt i r Afriki: Po č. «r./upniku Kr. Vohincu 5 gld. 2H kr. Za /Hij/ržero noro rerker -sr. Jouhimu r Mihu: 'J. g. župnik Kr. Boneelj 2 gld. Zt afrikantke za»iun-e: Iz S. 10 gld. Zu vstanorittc sta fm večji rezidence čč. 00. Jezuitov v Ljubljani namesto sedanj*!? 1 „protizori/a": V. P. 10 gld. *» Vse došlo; hvala in pozdrav! Vr.i