za koristi delavnega ljud- I siva v Ameriki V slogi fe moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIKI devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! stev. 16 Rntered as Second-Class Matter July 8th, 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 21. aprila 1911. Kdor ne misli svobodno, ae ne more boriti sa svobodo t Leto X Razgled posveut. Avstrija se pripravlja na vojno. Novo orožje. Dunaj, 17. aprila. —■ V tukajšnjih diplomatienih krogih vlada veliko pesimistično mnenje o 'današnjem svetovnem položaju. Avstrijski politiki so gotovi, da pride med Japonsko in Zjed. država-pii do vojne. Cel vzhod je jako razburljiv. Avstrija se grozno hitro oboro/,uje; vse kaže, da bo na Balkanu v kratkem vojna, v katero 'ho v prvi vrsti zapletena Avstrija in Ogrska. Avstrija pošilja vse vojaštvo na mejo proti Srbiji. Črno gori in v jugoslovanske dežele. Med Italijo in Avstrijo je položaj jako napet, t0 se tu sedaj tudi uradno potrjuje. Novo orožje. Dunaj, 18. aprila. — V Skod-gaški delavnici za orožje, v Pilz-nu, so poiskusiii nove vrste streliva proti dretnavtoin, kateri grozno učinkujejo. I)o sedaj .se je vse to držalo pod posebno stražo, da nihče ne bi zvedel o novem modelu, ki bo strah nove vojske. Izvedenci pravijo, da se bodo se-dajni moderni dretnavti mogli z gradnjo ustaviti, ker ne bodo kos i’iovim avstrijskim razstrelivom. Kaj hoče Avstrija? Vojaški poveljni jezik ostane nemški. Dunaj, 18. aprila. — Vendar enkrat- more vzklikniti vsakdo, kdor pozna boj avstrijske vlade z ogrsko vlado že izza leta 1878 in če ne še poprej. Ogri so vedno zahtevali, da postane madjaršči-na tudi uradni vojaški jezik. Avstrija se je seveda temu upirala in ni hotela pot nobenimi pogoji dopustiti Madjarom tega privilegija. Pogajanja so bila vedno na dnevnem redu. Ze’ sto m sto kriz je doprinesel ravno spor, sme biti tudi madjarščina vojaški uradni in obligatni poveljni jezik. Sedaj se je diplomatičnim potom dovedlo do tega. da ostane vojaški poveljni jezik nemščina; ogrski polki lahko goje med seboj ma-djarščino. Ko se cesarju Prane Jožefu povedali sklep pogajanj, je bil jako vesel, da je slednie našla' mirna pot. Ogri so p4e povlekli ta kratko. — Ameriški poslanik odstopil. B.erlin, 17. aprila. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih se obžaluje, da je odstopil ameriški poslanik dr. Hill. Isti čas je tudi demisioniral nemški poslanik v Washingtonu, grof Bernstof. Dr. Hill bo ostal še toliko časa v Nemčiji, dokler pride ameriško vojno brodovje v Kiel, katerega bo sprejel nemški cesar sam. A-meriško brodovje bo druge divizije z najmodernejšimi vojnimi ladjami. RUSIJA PROTI AMERIKI. Peterburg, 17. aprila. — Prvič se uradno poroča, da se je Rusijo uprla Ameriki in projektom, ki streme za tem, da v Mali A-ziji (turški) Američani grade železnice. Minister za zonajne stvari, Neratoff, se je naproti ured-ku “Novoje Vremja” izrazil sledeče : Rusija ne more biti nasprotna nemški železnici v Aiexandreti, ker ta črta je za Ruse malega pomena in ruski interesi tako dale.č ne segajo; ameriški načrt pa, da v Turčiji gradi železnico, ki naj bi se nehala v Mersini, je pa Rusiji jako nepovoljn, ker bi tako Amerika, vede ali nevede, ruske načrte prekrižala, kar bi Rusi obžalovali in zato ne ho (Rusija dopustila, da bodo ameriški kapitalisti dobili od turške vlade dovoljenje, da smejo zidati železnico. Heliodor zmagal. Peterburg, 17. aprila. — Poročali smo o popu Meliodarju že večkrat v našem listu. Sedaj je pa sem car Miklavž II. prijel za celo stvar in določil, da sv. smodili imel prav, da je duhovnika Heliodorja iz Carizma odstavil in mu zapovedal iti iz mesta. Car je poslal svojega adjutanta, kateri je celo stvar preštudiral in u-speli je bil ta, da Heliodor še za-naprej ostane na svojem mestu; zmagal je čez močni sv. sinod. — Še ni miru. Pariz, 18. aprila. — Vlada je dobivala do danes sama nezabeljena poročila iz viničarskih o-krajev Francije. Prišlo je poročilo, da so se ljudje 'deloma pomirili in vojaštvo je za vsak slučaj pripravljeno. V mestu Eperuav, department Marne je sicer tudi mir,, vendar se vlada ne upa vojaštva odpoklicati, ker vse* kaže, da bi izgredi takoj zopet nastopili. V vaseh, kjer ni vojaštvo, so še vedno izgredi. Položaj v Marokko nevaren. . Pariz, 18. aprila. — Vlada je sklenila, da svoje vojaštvo zopet pošlje v Marokko, ker se je položaj jako poslabšal. Več rodov, ki so dosedaj držali z sultanom Mu-iaj Hafid, so se pridružili rebe-lom. V mestu Fes je položaj za Evropejce jako kritičen, ker se bodo rebeli gotovo mesta polotili. Č‘e ne bo poveljnik Bredmond do časa prišel z svojo vojsko do mesta, bodo ljudje skoro gotovo zgubljeni. Francozi »videvajo, da se mira med rodovi Blui Sadena, Qui-raina, Cherada in Dejemah. ne da drugače doseči, kot z prelivanjem krvi in veliko paznostjo na vseh straneh. Francija bi maroške zadeve pred leti uredila, da ni zlobna Nemčija posegla v mirovna pogajanja. Nekaj novega v Londonu. London, 18. aprila. — Danes je šla po mestu procesija anglikanske (državna) cerkve. Na čelu 300 duhovnikov ,in kakih 3000 vernikov od Tragafalgar skvera do katedrale sv. Paula. Na čelu procesije je šel škof londonski po vzgledu katoličanov. Ljudstva je bilo na tisoče; vse je mirno gledalo prvo cerkveno procesijo v Londonu. Pred par leti so katoličani poskušali iti -z procesijo po ulici, a ljudstvo ni pustilo; državna cerkev je seveda kaj drugega. — Nova ustava. Lisabon, 18. aprila. — Kabinet ho še ta teden predložil parlamentu nov0 ustavo. Predsednika se bo volilo na pet let. Da 'dežela hrani, se bodo poslaniki in kurirji v prihodnje odpravili. V tujih državah bodo dobili polno moč sami konzuli, ki bodo politično, kot administrativno delali za svojo vlado. Parlament bo štel 235 poslancev. Rajne novice. PATRIOTJE GOLJUFAJO VLADO. O sleparijah meni nek chikaški republikanski večerni list, ki pa v jutrajšnji izdaji izzide demo-kraško, da to ni tako hudo, saj navsezadnje vse goljufa. Čez ‘Jake'’ stvari, pravi tisti časopis, se ni vredno jeziti; in to imenuje nek drugi angleški dnevnik fin humor: Ja, v resnici, ameriško ljudstvo; bere o takem “humorju” dan «a dnem in prebavlja s zadnjo kapljico krvi za celo Ameriko sramotne vesti, ki se godi v modrem Washingtonu, v Beli hiši. Goljufa in krade se v kongresu in izven kongresa, kjer se more in kolikor se more. Tako piše velik angleški dnevnik in pri tem prosi čitatelje, da ostanejo zavoljo tega mirni in še nadalje poslušni volilci takih ljudskih poslancev. Sedaj se je pa prišlo na sled največjim patriotom Amerike: jeklenemu ameriškemu tru-stu. Jeklen trust namreč piramidalno goljufa za velikanske svo-te vsako leto strica Sama. “Pan-cerplate”, katere je ruska mornarica kupila od ameriškega jeklenega trusta pred leti že plato po $249 za tono, je plačala v istem času Amerika po $540.00 za tono. Letos je ameriška vlada plačala za tono $420; Rusija za tono — $200. Pomisliti je treba, da izvoz takega ogromnega blaga stane veliko denarja; nadalje ruski a-gentje tudi hočejo biti “po strani” od trusta, plačani, in vendar je Rusija dobila jeklene plošče za bojne ladje iz Amerike — polovico ceneje, kot je to dobila ameriška vlada, v Ameriki kupljenim jeklom za “domovino”. To pokaže jasno, kako odprto srce imajo kapitalisti za, “ljubi j eno” domovino. To vse je v obraz zalučal kongresu poslanec Stanley. Ge so zvezni “inšpektorji” tudi kaj pri grebšu zapopadeui, Stanley ni povedal. “In to ni prvič. da so naši patriot je ogoljufali na debelo zvezno vlado in za-jedno vse davkoplačevalce Sistematično se goje te vrste sleparije pri trustib in seveda radi “maše”, da stvari ne pridejo, sedaj pa niso mogli, ker Stanley “ni hotel”. Kar tu pišemo, pišemo ljudem, ameriškim državljanom, ki si mirno puste slačiti kožo raz telesa in naenkrat bodo prišli do u-šes in vprašanje je, se bodo vsaj takrat prebudili ?! Feehan zopet izvoljen. Iz delavskih listov posnemamo, da je pri letni konvenciji okrožja št. 5 U. M. W. of A. v Pitts-burg, Pa. bil predsednikom z veliko večino zopet izvoljen Francis Feehan. Proti mormonizmu. London, 16. aprila. — Zadnje čase so se pojavili na Angleškem v mestu Birkenhead proti mormonom kampajni velike demonstracije. Organizirani demonstranti so prišli pred vrata hiše, kjer so bili zbrani navdušeni marmonisti, in zahtevali, da se v teku osmih dni iz mesta odstranijo. Pozneje je ljudstvo s kamenjem pobilo okna, ko je bilo zborovanje v najlepšem* redu. Dve osebi ste bili aretirani, 5 ranjenih. Policija vzdržuje mir. Španska ladja se potopila z moštvom. Oporto, 18. aprila. — Španski parnik “San Fernado”, plujoč iz luke Huelva v Liverpool, se je potopil pri višinah Finisterre. Na krovu je bilo 21 mož; parniku “Portimao ” je posrečilo rešiti še iz morja kapitana in tri mornarje, ki so bili že do smrti izmučeni od plavnja, da so se vzdržali na površju. Kapitan je bil še čil. Aviatika. Brisel, 18. aprila. — Zrakoplovov Lause se je v mestu Kiewit vzdignil s vojim zakoplovom in rabil do mesta Brisel 54 mil. Avi-atik je bil od občinstva burno pozdravljen. Zanimivo je, da je peljal po zraku Lauser svoje tri sestre. katere je tudi občinstvo jako občudovalo. —• Francoski zrakoplovec, poročnik Beaut se je vbil, ko je z zrakoplovom padel na zemljo. DENARJE V SIARO DOMOVINO poSiljamo: za * 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.45 ............... 100 kron, za 6 40.90 ............... 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron za $ 204.00 ............V. 1000 kron. za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je ršteta pri teh «rotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je dp $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 8104 St. Clair Ave., N. E. Cavelaod, Ohio Za županje oglase ni odgovorno uredništvo rte upravništvo. BOGATO ZLATO so dobili v rudokopih v Montani. V Georgetown, zapadno od mesta Anaconda se je naselilo vse polno ljudstva iz sosednjih mest, tudi Anaconda je preplavljena s tujci. Vzrok temu je, ker so v George rudniku izkopali kamen vreden 200 tolarjev. Lastniki Oro Fino rudnika pa spravijo na površje čistega za $2.000 na dan. Zadeli so na bogat zlat tok, in 500,000 tonov take rude spravijo v par dneh na površje. Tudi železnico so že pričeli graditi ki bo /vezala te kraje /■ mesti Anaconda in Butte City. 45,000 ameriških farmarjev se preseli v Canado, kakor se poroča iz Ottawa, Ontario v Cana-di. Canadska železniška družba v zvezi z Northern Pacific in Great Western Pacific in Great Western železniškimi družbami so se izjavile, da imajo za toliko ljudi, farmarjev in njih premično premoženje v vrednosti $15,000,000 že zagotovljen prevoz. Torej ji Canada ona obljubljena dežela, v kateri se cedi med in mleko za poslušno, bogabojejčo in delavno živino. Edina ženska, okrajni sodnik v Zdr. državah. Red Cliff, je ime mestu, ki leži 8,860 čevljev nad morsko gladino. in sicer na zapadnem delu ka-menitega hribovja države Colorado. kjer razsojuje edina ženska kot okrajni sodnik v Združenih državah ameriških. Ime ji je Mrs. Lydia Berkley Tague. Tolkač (leseno kladivo.) je prejel socialisti državni kongresnik Viktor L. Berger, iz Mil-1 waukee od somišljenikov svojih iz Utah. V pismu, ki ga je Berger prejel od iste stranke, stoji, da mu pošiljajo tolkač v ta namen, “da naj žnjim nabija ostale kongresnike v vrsto.” Glasovi o zadnjih občinskih volitvah prihajajo' od vsepovsod, in sicer o zmagah socialistov v razne občinske in mestne urade. To pa je seveda osupnilo kapitaliste, republikance kakor demokrate, da so že pričeli s pogajanji združitve za v prihodnje volitve. Kaj je vse mogoče. Dve lepi novici so v Ameriki, katere ne potrebujete nobenega komentarja: Abe Ruef, korumpi-ran boss od San Frančiška, je “u-stanovil” v jetnišnici takozvani biblični razred in prezidenta Tafta se je izvolilo, če hfl|še prevzeti častno članstvo. -— Ko bedo kronali angleškega kralja v Londonu, bo v milionar-ski Trinity cerkvi v New York-n posebna zadušnica, v proslavo in molitev za zdravje in lepo pozem-sko življenje za Jurja V. Georgu IV. se bo pa od' članov milionar-ske ameriške cerkve postavil ve‘-lik mramornasti spomenik. In v tropi je “štiristo višjih” zapustilo Wall cesto, da zarožljajo pasje udanosti v Westminstrski dvorani in da pozabijo pred obličjem kronanega, da so doma iz republike. — Ne čez mejo! Washington, 17. aprila. — Taktika proti Meksiko se je spremenila. Poveljnik zvezne armade, general Wood je poslal poveljni-štvu v Texas sledečo brzojavko in povelje; “Pod nobenim pogojem, ameriško-meksikanske meje prekoračiti; če pa slučaj nanese, da je to potrebno, potem, ,se naj pošlje čez mejo civiliste. Polkovnik Shunk je pred par dnevi poslal v taborišče meksikanskega poveljništva dva svoja moža v ci-vilu, čemur se je časopisje čudilo. General Wood je nadalje ukazal, da se vsi insurgent je, vojaki, ki za čevelj prestopijo ameriško meksikansko mejo, vstavijo, iz-orožijo in peljejo v jetništvo v a-merikanski tabor, kjer imajo pričakovati . nadaljnih zaključkov. Parola je: ne čez mejo! ROOSEVELT NE BO KANDIDIRAL. Teodor Roosevelt je v Spokane, Wash., izjavil, da ne bo kandidiral v letu 1912. za predsedni-štvo. Grozdje mu visi menda previsoko. “Ne bom se poganjal za-karsibodi, ker sem že vse imel, kar človek more doseči v Ameriki. (Moje želje so se mi izpolnile v večji meri, kot sem si to sam mislil.” Nadalje je Božidar izjavil, da se je iz “hvaležnosti za svoj narod” podal na potovanje na zapad, ker to ljudstvo da ga je volilo soglasno (?)'. Navsezadnje mora biti “job” v Beli hiši še precej upoštevanja, vreden, da se človek, ki je dosegel vse, kar si je želel, in ki je leto dni po afriških džunglah lazil za krokodili in jim “spuščal” življenje, prišel do lepe misli, da se “svojemu” ljudstvu zahvali. Double time, anyhow! Nov sistem. Dandanes ne kupujemo več ljudi; kupijo se kar cele dežele, kosi dežele z ljudmi vred, njihove hiše kjer žive in rudnike in polja, kjer delajo. To je precej ceneje, kot stara metoda nakupovanja sužnjev, skrbeti za njihove otroke in skrbeti tudi za stare onemogle sužnje. Moderni sistem to jako olajšuje. Metoda, po kateri se pride do velikanskega bogatstva je bolj primitivna in “naredi” se premoženje, o katerem niso imeli predniki še^ojma. In mi si še vedno domišljujemb, da smo prosti! Jako čudna svoboda! O ameriški justici vladi in truskih se je izrekel pri neki pojedini prostozidarske lože 13. t. m. senator Owen iz O-klahome rekoš: “da je že nemogoče vladi kontrolirati truste ko že trusti kontrolirajo vlado in. e-dina odpomoč za to je še, da se vsa vladna moč izroči nazaj ljudstvu.” Pri isti pojedini je govoril tudi senator Taylor iz Tennessee rekoč: “da besnost po denarju je privedel» Američane do stališča, kjer a ko bi hoteli iti v nebesa, bi kar zlate ulice novega Jeruzalema odkrili, in vpeljali še col na harfe angeljev, da varujejo ameriško (svojo) industrijo.” POLITIKA KATOLIŠKE CERKVE. Umazana politika katoliške eefkve se je začela tudi v Zjed. državah ; jasno izpričevalo nam so zadnje volitve v Milwaukee. V cerkvah so pridigovali o petdesetletnici zjedinjene Italije, seveda .so napadali in govorili zoper. Katoliška cerkev je namreč jako huda, če vidi da država, od koder je ona spodena, vseeno lepo vspeva, kot je ravno to slučaj na Italianskem. Cerkev .se rada izdaja kot od boga postavljena in le za dušno blagost človeštva izbrana institucija, čeprav sama kaj nerada obstoji, da je bila tudi nekdaj, nekdaj pravimo, velika pozemska moč. Bili so celo časi, ko so papeštvo podedovali “virbi”: to je bilo posebno v modi v hiši papežev rodovine Borgia in Medici in le slučaju je pripisovati, da se to ni zgodilo . . . V tem, da katolčani kričijo, da ne bodo nikoli pozabili, da je Italija vzela papežu “lastno državo”. se vidi vse zlobne namene klerikalcev, od kranjsko-sloven-skega, do ameriško-irskega. Papež poskuša evropske kneze terorizirati, če se zadnji plibližujejo italianskemu dvoru. V srečo, da ostudna špionaža italianskemu narodu nič ne škoduje, ker kar dela italianski papež, ne dela ita-liansko ljudstvo in še manj kaka italianska vlada, ki je največja sovražnica Vatikana. Italija napreduje, ljudstvo se prebuja. Tega ne bo odpravil ne papež, ne spodeni eks-“ kralj” Emanuel portugalski, ki je poslal papežu pritožbo čez Italijo in še manje že dolgo čas za nič uporabni vojvoda Orleans, ki tudi iz Pariza nekaj straši. — PARAGRAF 14. * Ljuba Avstrija ! in njeni prebivalci, Državni zbor je spoden in razpisane nove volitve. Kar ni mogel Bienerth doseči z Hochen-burgerjem, Weisskirchnerjem, Globinskim in seveda z slovenskim Šušteršičem, to je, ali bo dosegel z nesramnim paragrafom 14. Po tem zločinskem paragrafu bo sedaj militaristična in kapitalistična avstrijska vlada vzela sama si pravico davke iztirjati, dobite novih vojaških novincev in si vzela pravico za druge stroške morilnega orodja. Avstrijo žre na celem telesu mi-litarizm. Za aneksijo Bosne in Hercegovine je potrošila —■ 256 milionov kron. Za nove bojne ladje so ji krščansko socialni nemški nacionai- ! ci in slovenski klerikalci dovolili 312 milionov; za novo oboroževanje na suhem 52 milionov in danes ima Avstrija s^ma 764 milionov kron državnega dolga, in za same obresti (dolga tako ne more plačati!) plačuje kmečko ljudstvo 30 milionov letno. Sedaj bo- | do zvišali davek še na vsako skat-ljico vžigalee in sicer dva vinarja davka, ravno tako na žganje, to- |; bak, cigarete it'd'., itd. Najsiromašnejši sloji, posebno kmetje, plačujejo in krvavo gara- i jo za oboroževanje, dočim dobe velekapitalisti, banke in borza in ’* železniški kartel oderuške dobič- j k e iz državnih posojil. In ker ni ( parlament vladi dovolil* novih \ davkov po njeni volji, ga je za- 1 podila domov in sedaj tolovajsko gospodari po paragrafu 14. Vlada je tudi kriva, da vlada taka nez- || nosna 'draginja in v klerikalizmu ( ima svojega pokrovitelja. Šole, 4 ker so jih izročili popom, propa- , dajo, najvažnejše železnice in | stavbe se zavlačujejo, ceste se ne j grade; vse požira militarizem. No ja, Avstrija ima svoj famoz-ni paragraf 14, kateri da kroni moč, brez parlamenta vladati. 'V ' Rusiji pa še tega ne potrebujejo, ij Tam zadostuje, da car izda svoj ■ ukaz, in po izjavah Stolipina, se j' duma ne sme upreti carjevemu za- | konu. Matuška imajo svojo stran- jj ko: ustavno autokraeio. V obeh teli deželah ima le kro- Ij na neomejeno oblast; v Avstriji ; je le toliko razločka, da ima par-lament priliko v juho malo osoli- I ti; da vzamcvladi zločinski pa- jj ragraf 14. Tega pa nočejo meš- 1 canske stranke, in tisti, ki stre-me po ministrskem fraku ala Šu- e steršič. \ i \ i Proti uboštvu. ? |V deželi svobode in enakosti je zavladalo med raznimi sloji veliko uboštvo. Dr. Jacob Hallander, profesor narodne ekonomije na John Hopkins univerzi, se je izrazil pred “Hebrew Benovolent Society”, 'd'a revščina se lahko odpravi, če se današnji delavski suženjski sistem odpravi. “Nekateri govore, je nadaljeval profesor Hallander, da proti uboštvu ni leka; to je nesmisel, kot so govorili, da suženstvo more eksistirati. Moderne naprave lahko uboštvo odpravijo. Naj se da ljudstvo kar mu gre in kar zahteva, pa bo uboštvo kmalu odpravljeno.” Vsi člani društva 'i ti št. 1 S. S. P. Z. se opozarjajo,? 'da se zanesljivo v nedeljo ob 21 uri popoldne udeležijo seje za ta jj mesec v Stastnyevi dvorani. Važne razprave na programu.! Tajništvo, ij — Sheboygan, Wis., 17 aprila.' Tukaj je umrl rojak Frank!j Terkaj in sicer 11. t. m. Doma jel bil iz Cužne vasi pri Trebeljno na:i Dolenjskem, star 25 let, neože-; njen, ud S. M. S. društva Nade,; katero mu je tudi preskrbelo lepj pogreb v tuji zemlji. Frank Z. J Podpora za novi stroj Linotype.! J. (Gantar 25c. J. Syigel SOc.jj A. Serjak $1.05. 11 1' m pošiljajo naši rojaki radi svojim sorod- I IfLJl wLt nikoilG prijateljem I |jjp|gj ali znancem v staro domovino in to se- p M mAuf Teda naJraje v gO- najhitreje, najvestnsje in n a j c e a e j e tovem denarju, kar pa preskrbi 82 Cortlandt St, -----t—P odružnica:—-———-~ 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drugam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo IZREŽITE TO IN ODGOVORITE . NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit) ?... Ali ste nervozni in slabotni? ... Ali hujšate?..................... Ali ste zaprti?.................. Ali se d*belite?.................. Ali so Vam nosnice čiste ?....... Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vstanovljena 25 aprila ia ink^rporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predselhi'i; PRANK JERAS, Bdx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Kavensdale. Wash. Tainik: PR V NK TOSTO VRŠN IK, Kavensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Bdx 80, En jmciaw-Kraih, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash. POROTNI ODBOR: PRANK PUSTOSLEMŠEK, Box J, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v GeorgetDwn Uradno glasilo je Glas Svobode. DRUŠTVENI URADNIKI. Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Predsednik I- van Arko; tajnik Ivan Škufca; blagajnik Anton. Logar'. — Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Društvo “Svoboda” št. 2 v Cie Elum, AVash.: Predsednik Jakob Petkovšek ; tajnik Ignac Mervar; blagajnik Alojz Oman. Frank Tostovršnik, ta j. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK, V. r ; ? “Piši mi jedan listak Od naše ljubavi!” Narodna iz Dalmacije. “To so občutki ——- — kaj? Ali nisem po pravici povedal? To pa rečem, no — zdaj pa zapišimo še, kakor se spodobi, nazadnje : “Z ra/Jičnim spoštovanjem” —• veste, čeprav tega ni na popirju gospoda korporala Godrnjavčka, ker je pismo tukaj preparano.” “Z ‘odličnim’ liočete reči”, popravi mu Stanka hitro, “No — pa z ‘odličnim’! — Kakor je bolj prav, -- jaz nisem hodil v višje šole, kjer vsako besedo trikrat obgriznejo, predno jo zapišejo, kakor pravi izgubljeni študent, Goršeakov Tonca. In -— na koncu pa denimo moje ime v pisanje — in pod ime pa natanko zapisano, >d;a se bo pismo bolj prileglo tistemu, kateremu je namenjeno”. “Torej, Groga, konec" je tak-šen-le : Z odličnim spoštovanjem udani Groga Kozol v majorski službi.” Na Javorieah ! V majorski službi na Javorieah ! Tq se kaj prijetno sliši, íes, uo — — ■— ” ocenjuje sluga zadovoljno. — Izpodtikal se b0 morda kdo ob tem. da Groga ni sestavil izvirnega zaljubljenega pisma, in prežimo mislil o njem. Toda — ali ni morebitni večni Shakespeare sam “cesar literature”, si marsikaj izposodil, od starejših pisateljev? In Šele drugi “slavni” spi-satelji in pisateljski ! Kaj bi ibil marsikdo izmed njih brez priljubljenega “tujega pavjega perja!” Kdo toraj vrže prvi kamen na Grogo? — “Zdaj vas pa strašno lepo zahvalim, da ste bili tako prijazni, i . . . pa stoj. Glejte vender, tega pa nikakor ne smemo pozabiti, da prosim Katrico, naj pride jutri v mraku v Utico na vrt, da se natančneje pogovoriva, ko je v kuhinji le redkokrat sama.” Stanka ustreže tej želji in povabi kuharico z naglimi energičnimi čbkami na ‘rendez-vous’. Pisati je morala na nov listek, ker je bil prvi že poln. Kar pa se zaslišijo od zunaj lahni koraki. “Brž, Groga, nate!” hiti deklica, vsa razburjena. “Nekdo prihaja po stopnicah gori, slišite? Brž, brž, tu imate ! To-le zalepljeno pismo z naslovom in z znamko nesite na pošto — to-le pa gospodu baronu Labnbergu, le urno v žep K- in tukaj Je, to je pa za Katrico —- nate kuverte, pa vtaknite liste sami vanje, razumete?.—• za naslove nimam več’ časa — pa tillo bodite hvala bogu — tako —— kdo neki je?.— Je že tu!” ■ i V st. opila je Milena, i, “Ah kako si raè neusmiljeno preštrašilb”, vzklikne Stanka, žareča od pisateljskega ■ napora’ in od razvnetosti. “Teta te kličejo!” ji veli Milena. “Takoj moraš doli; jaz pridem precej za teboj!” Mlajša še pomembno namežik-ne Grogi in odbiti. Kozol pa ima v kratkem že četrto pisemce v rokah. “Za gospoda inženirja! Skrijte!” naroči mu Milena in odhiti za sestro. In zdaj je bil Groga sam s svojimi štirimi pismi! Navzlic temu pa ni izgubil prisotnosti in ravnovesja duha . . . “Najbolje je,” jame preudarjati, “ako to-le Ivatrici kar takoj oddamo ; ce ne pa še kakšno kolobocijo napravimo. Bog nas varuj zmešnjave in |mote! Naravnost v kuhinjo ji ga ponesimo!” “ To-le belo je za barončka. Dobro ! To-le rdečkasto bo pa prebiral inženir. Dobro ! To-le z marko je za na pošto. Dobro! Tega-le se pa bo veselila Katrica. Prav tako ! Najbolj debelo in najbolj težko je. Tukaj pa imamo zavitek za njo in v ta . zavitek vtaknimo zdaj pisanje prav po gosposko. Moj gospod korporal Godrnjav-ček ... to pa rečem ...” VI. “Rozmysli si Marenko, rozmysli, na své siesti dobfe pomvsli f” Sabima. Cvetočih lic pristopiea prav ta čas postopnieah mademoiselle Nettu zamišljenemu Grogi nasproti. Kozol jo debelo pogleda in se ji prijazno narnuza, ko ga vpraša v jako bolehni slovenščini, ali i-ma tudi kaj zannjo ; mislila je, da se je že vrnil z vranovske pošte. Ta trenutek pade Grogi oni listek na tla, ki naj bi pozval Katrico na.sestanek. Kozol ga je bil vtaknil v posebno kuverto, katerih je dobil 0d Stanke- v naglici več. Predno je še vedel, kaj in kako, jo je imela guvernanta že v roki in izginila z njo. Tes trd je strmel sluga za njo in premišljeval. “Tristo pisanih kavk!” izprosi naposled, “Vse je temu podobno, da se je zdaj le zgodilo, kar se ne bi bilo smelo ! Majuzel je nekaj pobrala in odnesla, bog ,ji greh odpusti,.'— mi se ne bomo zmerjali z njo! Naj ima, kar i-ma . . . ako sploh kaj ima! Mogoče smo pa le narobe videli, naj že bo — saj imamo tukaj : j eden, dva, tri, štiri — vsa pisma. Zlomek vedi, kaj je pobrala!” Potolažen jo mahne proti kuhinji. Za nekaj časa pošto ji še malo v veži. Zadnji težki pomisleki so mu. vznemirjali dušo : “Groga, zdaj-le se gremo- pa ženit ! Ali bi še’rèsv ali bi’še ne*? Zdaj je’ še čas za premišljevanje,' —- Katrica. še nima nobene obljube. Major pravijo: “Želtska je vrag ! Ilajni oča —- bog jim) -daj dobro ^- pa.so govorili: “Kadar kupuješ konja, ali pa kadar jemlješ ženo, zapri oči in se priporo- či vsem svetnikom!” — Pa kaj --------pismo je izdelano, občutki so prepisani — naj bo v božjem, — zamižimo!” Katrica je iinela nujno opravilo. Belila je z milom, ščetjo in cunjo lesenski kuhinjski pod in pela ob tem delu na ves glas gen-ljivo narodno pesem: “Čuk se je oženil tra’-a-laa-la! Sova ga je vzela, hop-sa-sa !! Tu se Groga ni več. obotavljal pred vrati, zakaj Katrična popevka se mu je zdela dobro znamenje inr navdihnila ga je z neznanskim pogumom. Brhk*p dekle je čepelo v plitvem lesenem koritu sredi voda in pridno dfgajsalo po tleh- Od dela ji je cvetno žarel obraz, tako da se je zdela Kozolu “tačas” še mnogo zaleša, kakor doslej kdaj. Groga j0 pogleda in odgovori njenemu spevu v prav tako narodnem duhu: “Ljub’ca na sred morja! O ja, rada bi moja b.’la.” Nadaljuje pa potem v prozi: “I — no, dober dan bi ti voščil, Katrica, ali pomivaš ka-li?” “Saj vidiš, ako nimaš eopot na očeh! Ako pa vidiš, pa ne vprašuj ! Mar misliš, da ima vsakdo toliko časa postopali, kakor ti?” “E,: nikar se ne jezi! Vsakdor ima svoje delo, ta z roko, drug z glavo,” jo tolaži Qn in hrepeni čez vode proti stolu ob oknu namenjen, da preplava, kakor svoje dni Leander za Hero, tudi naj-globokejše morje, samo da bi bil izvoljenki bližje. “0 ja, jaz sem pa fant za to! O ja, plavam po njo.!” Tako. zapoje Groga nekoliko skozi nos, in že se hoče izročiti valovom. Ali na pol pota ga vstavi Hero v koritu srdito rekoč: “Ivam pa ti nerodnost nerodna! Ali ne vidiš, da sem ravnokar odcedila tamkaj? Alo, takoj nazaj, ti “ Jur s pušo,” — tam ob vratih ostani ali se' pa mi kar izgubi, saj te nihče ne potrebuje ali te .je kdo klical?” “Vidiš jo no! Kaj si vendar tako pusta z.menoj? Meni si pa tako všeč, ti ne veš — ” Oh’ trnjeva in truda,polna je bila pot do njenega srca! Za njegovo prizadevanje se je dekle kaj malo zmenilo. “Katrica. nekaj bi Ti rekel.” povzame Groga. Klečeč v koritu, se zravna ona pokonci. Svečani glas Kozol o v jo je naredil radovedno. “Veš kaj,” pravi Groga sladko, kakor dvornik Ludovika XIV. “Rebeka je našla pri vodnjaku svojega moža, da ni’ostala stara devica —■” “Kaj to meni mar?” otrese se Katrica .jezno. “Vidiš, le potrpi ti imaš z-d-aj tudi z vodo opraviti, pa reci, dane !" “Dela pa mi ne boš oponašal!” V vsakem njenih pogledov se je bliskal: “Pašol!” “Tega pa ne, to pa rečem. Pa to še ni vse, ampak — ti Katrica ... veš -—■” ' “No,, Kaj?” “Le poslušaj me — v leta boš prišla, v leta -A- zakaj — se — pa — ne možiš?” . Zdaj je bil ogenj v strehi! Majorjev sluga se je vestno pripravljal, da bi navedel nekoliko vzrokov v osnovo svojega pre-šenetilnega vprašanja. Boginja javoriškib piskrov pa ga je rešila težavnih prizadev z dramatično krepkim, nastopom v skromnih mejah lesenega korita. Kakor bi trenil, je skočila kvišku ! “Kaj?” je kriknila preteče. Groga jo stal na kopnem tik vrat. Osupel je gledal Katrico, stoječo jeznoponosno. pokonci, bli-sketajočih se ožig, srditega obraza. s podboeenimi rokami, onkraj voda . . . ’“Saj sem te le povprašal, zakaj se ne možiš, ker mislim, da bi bilo res prav škoda za-te, ako bi stara devica — ’* “O ti grenka pokora J —- Kaj pa fo tebi m ari? — Moja možitev te nič ne briga! Kar ven! Pa hitro!;—. Pojdeš?! Alo ven!” je kričala srdito. “To so bile le samo tako besede, kaj ne, prijateljica?” je dejal nerodni snubač s prepričanjem in se delal, kakor, da namerava ostati v njeni prijetni druščini, še kaj dalj časa. K jej pa se jfe zasvetila jezica na liMir.u tako lirdo. 1 j- - ‘ -¡ ' . ; . ,* .- )vV-\rs;-. . j . .j-j.vy,.. • - •*< " i r •I * P V> ' Î J : T1—X- S.S.P. v ==\ Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111. JOSEPH'BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. .JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th Št., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: ’AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: 1517 So. 43rd Ave., Chicago, lil. JOSIP IVANŠEK, IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOftlK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se i zvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil, Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th št. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. SUŽNOSTI JE ŠE DOSTI! Mesec dni nazaj smo v brzojavnih poročilih poročali, da so se kitajski delavci, kuliji na otoku nizozemskega indskega Sundaar-tiipela vzdignili proti kri-sfjanskim Nizozemcem, kateri goje. na svojih kolonijskih otokih kužnost delavcev, listajo se je ni-deiianskim oblastem “posrečilo” zatreti. Svet take novice sprejme za vsakdajno uporabo, in bosna je mirna. Kako in zakaj so se pa kitajski kuliji uprli proti delodajalcem, bomo v tem članku povedali. - Svet danes govori, da je suž-liost že odpravljena; tu misli seveda prisilno delo sužnikov, ne industrielne moderne sužnosti. — Kdo se pa pazno ozira na razna poročila in kdor redno zasleduje vsn poročila iz daljnih angleških, nemških, nizozemskih, portugiz-skih in holandskih otočnih kolonij in še posebno ogromnega sveta v belgijski Kongo državi, bo lahko z lahkoto našel, da je sužnosti v XX.,stoletju še dosti! Kje na primer? V veliki državi Kongo, v srednji Afriki; v nemški južni in vzhodno-zapadni Afriki; v angleških afriških kolonijah, izvzeto Bursko ozemlje, lahko rečemo, več kot polovica Afrikancev je še danes v sužnosti. Sužnost obstoja nadalje še vedno na Borneo, Sandakan, Burmi, danski zapadni Indiji, na Para otokih, na angleških Pidži otokih, Koreji, še v mnogih krajih Kita ja, Tibeta, Indije, na Madli-V’a otokih, na Mombasih (angleška Afrika), v Moroko, v Novi Grimeji, na nemških • Bismarckovih otokih okoli Avstralije, v Perziji, Afganistanu. Mongoliji, v mnogih krajih centralne in posebno južne Amerike, na otokih Sudana, turški Aziji, na ameriških Filipinih in drugih malih 0-toecih, ki pripadajo, Japoncem, Angležem, Holandcem, idg.. Kaj vse se dela pod zastavo križa, miru in civilizacije, ki jo trosijo beli narodi po deželah, ki smo jih na kratko našteli, ne bi popisalo v sto knjigah. In ker so vse vlade v tem enake, ni nikoli slišati, da bi se čez današnjo sužnost ki obstoja, govorilo ali obravnavalo v časopisju. Grozote, ki jih Nemci uganjajo v Afriki z Hotentoti in drugimi črnimi narodi so nepopisljive. . Za vsako $tvar je “črna živina” privezana na kol in bičana do smrti. — Kar se je delalo in se še dela z ženskim spolom, ne moremo tu popisati, ker bi hitro prišli v nasprotje z poštnimi zakoni! Barbarsko in grozno se postopa po Vseh teh kolonijah z ljudmi- Nič drugače se ni postopalo z kitajskimi kuliji na otoku Billiton, kjer je izbruhnila pred mesecom tlni ustaja teh nesrečnežev. Sa prosijo pomoči, a nihče jim noče pomagati. Prišli so na idejo, da bi svojo prošnjo za zboljšanje sužnosti oddali kineškim trgovcem, ki pri-idjejo na otok Billiton. Posrečilo se jim je preprositi izobraženega kitajskega trgovca, Iseu Yi Ho Ko Pan Tie in rojaka Wang Hao Isan, da sta njihovo prošnjo na kitajsko vlado oddala. — Glavne točke pritožbe in prošnje so : 1. Holandci kupujejo na skrivnem sužnje. Delavci ne dobe nobene plače, ali pa vsaj malo, še ne za življenje. Delavce se pretepa za vsako malenkost. 2. Podpisanega kontrakta se delodajalci ne drže. 3. Delavci nimajo nobenih pravic. Kineška vlada je Holandce svarila, naj spremene svojo taktiko, ker bo drugače izbruhnila vstaja. Toda pri vsej dobri volji kitajske vlade, ni mogla verskih Holandcev spremeniti. —^ Tri res, vstaja je izbruhnila; Holandci so pa vstajo zadušili in sužnost je še večja. Kitajski vladi pa vendar ni po-všeči. da se privandrani tujci tako upajo postopati 7. ljudmi, kitajskimi državljani. Kitajska vlada bo gledala, da brezsrčni a-gentje ne bodo več tako lahko “nabrali ljudi iz svinjskih hote- mest Honokong, Hainan in Swat o v. KAKO JUNAKI VMIRAJO. ma kineška vlada poroča o ustali sledeče; Kitajci, ki ua nizozemskem 0-toku Billiton delajo, so domačinih otoka Hainan, in pa iz mesta Stvatov. Zlobni agentje take brezposel- ne delavce nabirajo v takozvanih “hotelih za svinje” (!). Tam jim seveda agentje obljubljajo vse mogoče dobrote, če grejo z ladjo na ta in ta otok. Ko so pa na visokem morju, se jim pa pove, da so na potu na otok Billiton — v sužnost. Vsi protesti ne pomagajo nič; vsem prošjam se rogajo... Če ima kteri prodanih s seboj ženo in otroke, so ti otroci takoj last lastnika, delodajalca in žena ravno tako; isto se zgodi z 0-troci, ki so potem na otoku rojeni. Ker pa ktere matere, in takili je največ, svoje otroke po rojstvu pomore, ker nočejo, da bi bili sužnji, je stopil v veljavo “zakon”, da se tako mater ubije brez kake sodne obravnave. In vse to nizozemska vlada mirno gleda! V) drugih slučajih se^.brezposej-nim obljublja če grejo na otok delati, da se jim povrne vožnja za nazaj, če ne bodo dela radi delali ; mnogo se jih vjame na to; ko pridejo tja, vidijo sebe. da so navadna prodana živina. V kontraktu, katerega morajo podpisati ko stopijo na otok stoji, da se zavezujejo 360 dni v letu delati in vse pravila in določbe delodajalcev brez kakega odpora izpoljnjevati. Nimajo nobene prostosti več in se z njimi postopa, kot s sužnji. Vsak mesec dobe .5 florintov (nizozemski denar) za 30 mesecev dela. Če pa en dan od dela izostanejo, ne dobe nobene plače (!!) in se jim še za to naloži “kazen”, da morajo prihodnji meseč tudi zastonj še 30 dni in še en dan povrhu delati. —. Za vzrok zgubitve dneva se ne-sprejme nobena opravičba, ne bolezen, ne smrt svojcev, ne nesreča, da, celo žena n-A dan poroda, je primorana iti na delo, drugače zgubi 61 dni zaslužka! Vse jedi morajo kupovati pri delodajalcih ; zadnja so tako draga, da se reveži kmalu zadolže in delajo leta in leta za svoj dolg. a še vedno ga ni konec. Nekteri delajo že za “'dolg na jedi” ta deseto leto, a po izvrstnih računih delodajalcev še sedaj niso dolga oproščeni. Pri delu se jih mesto opominov tepe. no tega so navajeni še iz svoje domovine in se čez to ne pritožujejo. (!) Delodajalci so zgradili slabe, nizke, zanikrne, temne hiše 'brez oprave —• kjer se po prestanem 18urnem delu in še več delavci zlečejo in prično kaditi opium; kdor zapade zadnjemu, je zavečno zgubljen, je še manj kot suženj. Pred petdesetimi leti, tako piše kitajska vlada, so nizemski u-radniki mnogo lepše postopali z kuliji kot sedaj ; sicer niso dobivali nobene plače, a vendar so prejeli vsako leto darila in “prosto” hrano; tudi se jih ni pretepalo. Sedaj so se te gratifikacije odpravile, plača se pomanjšala, prosta hrana odpravila in pretepanje delavcev zopet uvedlo. Kuliji zatrjujejo, da se jih za vsako malenkost pretepa; upijejo in Zadnjega decembra smo poročali o puntu brazilianskib vojakov, mornarjev, s katerimi se je postopalo kot sužnji in so morali na pol gl arini opravljati svojo službo po 20 ur na dan; njihovi predstojniki so si pa basali žepe in vživali življenje. Ni se bilo za čuditi, da so svet pretresla poročila. daso mornarji Brazilije solidarno naznanili svoj sklep brazilski vladi, da, če se jim stanje ne po boljša, da luido prijeli za druga sredstva. Kaj pa je vojaška oblast storila? Izvohunila je, kdo so bili tisti “revolucionarji”-, ki so manifest izdali in druge “dobre” mornarje nahujskali. Dobila je dva izmed ‘voditeljev’ vr.o-ke in jih na mestu, pred očmi vseli tovarišev mornarjev vst-re-1 i 1 a. S tein činom so si parasiti mislili, da bo nevolja med’ vojaštvom zadušena. a zgodilo se je ravno nasprotno. Vojaki so si zločin vlade dobro zapomnili; videli so, da jili za njihovo delo za domovino čaka ista smrt, če se bi izrekli svobodno, kot vstreljena tovariša. Zapomnili so si . . . Odigravalo se je isto. kot smo povedali v prvem odstavku. Vlada je mislila, da je premagala in se za pritožbe ni več brigala. Položaj mornarjev je ostal nespremenjen. Mornarji so sprevideli. da če si sami ne pomagajo, jim nihče ne lin pomagal. Zopet sta se dobila dva prijatelja in začela pri ponočnih s ¿Staji k ih nagovarjati tovariše za punt. in sicer punt posebne vrste. Nekega dne so skočili na častnike, jili zvezali in jim povedali, kaj nameravajo. Mnogo oficirjev je stopilo tudi na njihovo stran,, ne-, kateri iz bojazni, nekateri iž prepričanja. Vlada v Rio de Janeiro je zvedela to novico hitro. Moharji so se s tremi bojnimi ladjami podali pred luko janeirsko in zagrozili, da mesto zbombardirajo, če se njihovim upravičenim željam ne ugodi. Svet. je strmel; vsak je z nervoznostjo pričakoval kaj bo; navadni mornarji so bili gospodarji Brazilije, ukazo-valci vlade in javno mnenje je bilo večina na njihovi strani. —-Vlada si ni vedela drugače pomagati, kof, da je skozi senat željam mornarjev ugodila na celi črti in uri zvečer na pokopališču Čapu. Ob 10 uri istega dne se je otoku približala velika ladja; vse luči so bile ugasnjene, Sergant je zahteval od grobarja potrdila, da so junaki v resnici mrt vi in pokopani. Po kratkem pogovoru je sergant zapovedal, da se mrliče prepelje v kapelo. Vse se je moglo zgoditi v temi. V cerkvi se je odpravila črna maša.-------Bojna ladja se je poslovila, ko je bila služba )božja pri kraju. Prej ko' so pa ® dpi jul i, je poveljnik ladje jetni-škemu pazniku'napovedal, da mu proti jutru pripelje še 12 žrtev. Par minut pozneje ni bilo videti nič več. Drugo jutro se je 22 mladih junakov položilo v zemljo, ne da bi kdo šel za pogrebom in zasadil v sveže grobove vsaj eno rožo”. . Zanimivo je, da se je umor storil 27. dec., brazilianska vlada je pa na zunajne vlade odgovorila, da so junaki umrli 7. januarja, j Ko je brzojav poročal o smrti upornih mornarjev, in sicer so se Tiranstvo sodnikov. V Cincinnati je oče svoje mlade hčerke, ki je zgubila dva prsta na desni roki pri delu na stroju v tovarni, tožil družbo za odškodnino in bi jo tudi dobil, če ne bi sodnik tiransko vplival na zakon in samosvoje obsodil, id!a “mora” družba plačati deklici za zgubljena dva prsta na desni roki — $1.001 Petdeset centov torej za'prst, in če pomislimo na sedaj-ni živinski trg, še vedno dobra cena. Ali morpbiti ne . . .? Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. VABiLO ivA VELIKO VESELICO Z razvitjem zastave, ktero prir, tli Društvo “SLOVENSKI DOK” št. 86 S. N. P. J., v Chicagu, 111. v nedeljo dne 23. aprila t 1. v prostorih Narodne Dt orane na 18 ul. in Centre ave. Veselica se začne ob 2 uri popoldne in sicer s sledečim vzpo- redom: Od 1 ure do 2 se bodo vzprejemala društva. Potem bode slovesni obhod, zatem razvitje 'zastave, pozdravljalni govori, petje in druga zabava. — Naj nikdo ne zamudi te lepe prilike in naj si pride pogledat bratsko slavnost vsak sobrat, sestra in vsak rojak ali rojakinja. Vstopnice se dobe v predprodaji povsod, na dan veselice pa pri blagajni. Slavnost obeta biti izredno lepa. Zato ne zamudite priti. Za izvrstno postrežbo bode skrbel ODBOR. 4 è 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * * * * * * * AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA. (Pod državnem nadzorstvom. 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis St. Chicago, 111. * * - Prebitek kapitala $350.000 00 - * * * * * * * * * * * * * *šr * Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. JAN KAREL. predsednik. J. F. STEP IN A. blazajnik. * * * * % 4» 44 4* 44 4* 4* ,-fi 4* 4.44 4.4.4* 4*4.4. 4* 4* 4* 4.4* 4. ^ Al Ml VAS SEZNANIMOZ NOVO «3 kamnov novo pristnih V V vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo zji $5.75 komad! Te vrste'ure so jako pri pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in "gold filled". Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka toniso^moSo* garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej1 ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa «e marate—jo ni potreba kupjti in Uj rnol/jromn VCQ LePa uro pošljite na naše stroške nazaj. «Ill I Gumi ulllU 1OC1 verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov: EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, ÇHICAGQ, ILL., U. S. A. I Pijte najboljše pivo 1 » N K M N M B Peter Srtioenhofen Brewing Co.B M fed PHONE: CAN4.L 9 n CHICAGO ILL. «N «I NAZNANILO. «i ♦i m m 41 4Î 41 41 m m 4« «2 Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek! m m »e ti* to to J. J. DVORAK & Co.£ 1853-55 Blue Island Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicaga. NAREJENE OBLEKE. tu<« seznaniti občinstvo z na- . sQ Tei,jf0 zalogo krojaško narejenih oblek, zadnje mode v mestu Ml garantiramo s-oje blago in vemo, da je vsak nas odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče. ČEVLJE Samo prid it ’ in oglejte si našo veliko zalogo unijskih ievljev vseh vrst in kakovosti. J, J. DVORAK, lastnik. to to to to to to to to i Priporoča se rojakom v SHEBOYG AN WIS. .groc:rijsko prodajalno H. Ger ■ lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljsti oodjemalcev. Naročila na dom *ozi Frank Pangarcer. H.GrERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potreb- ščin, moke in živeža 2201 1 15th SL SHEBOYGAN, WIS, Telefon 630 White. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 3096. GOSTILNA i kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dobi v gostilni John Košiček I 1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl. Telefon Canal 1439. Phone: Canal 80. Î HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA 2103 Blue Island Av. cor. 21.St dan. Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak !j J dan. “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) \ weekly ' Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek -------------in veija ----------------- E A AMERIKO: Za celo leto...............82.00 za pol leta................$1.00 $ A EVROPO: Začelo leto................$2.50 za pol leta................$1.25 pečavo opija med Kitajce, ves kitajski narod. “Malikovavska” kitajska vlada je bila bolj moraliena kot “ kristjanska” angleška vlada, ker prva je prepovedala vvoz o-pija. Tu so pa Angleži prijeli za orožje, “pripomoček civilizacije”, v znani opium vojski in zmagali Kitajce; in od takrat naprej se je to zločinstvo izpeljavalo do današnjega dne še v večji meri. In, ni li za vse druge civilizirane vlade zlobnost in hudobija, d'a mirno gledajo, kako ena krš- Naslov za Dopise in Posiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. MEDNARODNO ZLOČINSTVO. Iz Kine, iz mesta Tientsin prihaja prošnja na vse časopisje civiliziranega sveta, da protestirajo proti razpečevanju opija, ki je poplavil celo Kitajsko cesarstvo iz Vzhodne Indije. Kitajski državljani so pred leti razpečavo in pitje opija prepovedali, ker le tako je vladi mogoče z reformami predrugačiti ves ogromen kitajski narod in tudi deželo samo. — Zlobni Kinezi so pa odlog vlade radikalno obrnili; zasadili so sami opium in po izdelek ni bilo treba iti k Angležem v Indijo, temveč se je dobil strup doma, seveda ne v taki množini. Toda podkralji so izdali nove odloke, kjer so vsako nadaljne zasejanje opija prepovedali. To je imelo u-speli; danes je že 70 odstotkov takih zemljišč z opium v Kini u-ničenih, toda zlo je vkljub temu še veliko. Tek za pitje opija se pa ne more tako hitro zatreti, kot se je to zgodilo z omejitvijo sajenja opija ! Popraševanje po opiju je bilo tako veliko, da se je cena istemu podeseterila. To je posebno vplivalo na Indijo, največjo založnico Kine z opijem. Danes stane zaboj opija v angleški Indiji od 1439—3826rupijev. Trgovino z opijem pa ima v svojih rokah angleško-indska vlada ; na o-pium je seveda izdan monopol, to se pravi, cla nima nihče drugi pravice opija delati in prodajati kot angleška-indska vlada. Angleška vlada sili indske kmete, da del svojih zemljišč ob-sade z mon-om, zelišče, iz česar se prideluje opij; kadar je žetev mon-a, ga morajo oddati vladi, katera ga potem fabrieira in ek-s portir a v Kino. Sedaj Angleži, ker so cene tako grozno opiju poskočile. delajo desetkrat večji dobiček, kot do sedaj; (na kmete« gotovo tega dobička nič ne odpade). Njihov “ekstra” profit se sedaj ceni na letnih 50 milionov ameriških dolarjev 1 Seveda mora gledati, da opij v Kino “spravi”. Tam obstoja kot smo že povedali zakon, je več hudih zakonov (smrtni celo) da se opij ne sme v Kino razpošiljati. Drugi pa skoro ne izdeluje opija kot angleška vlada, te se pa ravno Kitajska boji, ker Angleži ne poznajo špasa, če je njihova kra-| . m arija v “nevarnosti”, to se pra-[ vi, če je njihov dobiček v nevarnosti. Kitajska ne sme niti colni-ne na opij povišati, (ker s tem bi zopet Angležem dobiček vzela.) Cina je danes brez moči. Rusija in Anglija, ki imate obe velikanske interese v tej ogromni državi, držite v tem oziru dobro skupaj. — • Kina mora gledati, kako njeno ljudstvo propada radi velikanskega pitja opija, ki ga angleška vlada v tako velikih množinah razpošilja v Kino in vničuje že tako borno in gladno ljudstvo. Mi se moramo na to spominjati, da pitje opija ni v Kini narodni greh, kot v nekaterih evropskih državah alkoholizm ; do pričetka XX. stoletja so si le bogatejši kitajski sloji lahko privoščili. dober opium. Tu so pa Angleži izšpekulirali, da bi se dalo mi-lione dolarčkev narediti, če bi se v. Kino začel opium razpošiljati in ga populizirati med narodom. Prvo. kar so storili v dosego dobička je bilo to, ¡da so indske kmete prisilili, da so nasejali mnogo opija, čeprav jim je primanjkovalo sveta za sej it e v bolj potrebnih življenskih stvari. Na prvi strani so demoralizirali indske kmete, na drugi črti pa z raz- čanska civilizirana vlada voljo denarja (od katerega ima angleško ljudstvo malo, ali pa sploh nič) demoralizuje, uničuje 400 milionski narod kitajski? Se ne bi dalo temu mednarodnemu zločinstvu zapreti pota? Kaj more biti angleškim kramarjem v resnici vsq dovoljeno? Tu je za razumeti sledeče: tu se ne gre za kak zasebni akt kapitalizma, temveč o eni vladi, za katero je Anglija odgovorna. Sicer je Anglija “obljubila”, da se bo vvoz opija v Kino omejil, ampak to, kar se je obljubilo, se li ne drži, ali je pa “omejitev” tako majhna, da zla ne popravi za en odstotek. Opij se bo toliko časa še v Kino uvažal, dokler se ne bo vlada postavila naravnost z grožnjo proti u-važenju. To je pa Kitajski danes težko izvesti; edina opravičba pa, katera daje indsko-angleška vlada je. da zavoljo slabili financ ne more pripustiti, da bi trgovinstvo z opijem opustila. To se pa v slovenščini po domače reče, da vlada angleško-indska še ni zadosti odrla kože iz telesa zasužnjenim Indom, temveč, da se' angleški parasiti zadovolje z bilioni. se mora še Kitajce minirati. Mi imamo sicer svoje žulje, in nam direktno prospeh Kine ni mari, ampak nepopisno zločinstvo, ki se nad vbogim kitajskim delavnim narodom uganja, nam ne da miru, da iz ozira hnmanite-te ne povzdignemo svoj glas in čitateljem povemo, kakšna zločinstva delajo kristjanske civilizirane vlade na ljudeh, ki bi se radi te more otresli, a se nemore-jo, Uer jih vlade k temu zločinstvu silijo in tako vsi mednarodnemu grehu zapadejo. Če bi svetovni časopisi posameznih vlad tako spregovorili v svojih člankih kot smo mi tu storili, potem hi bila kmalu Anglija prisiljena, vsaj moralično, infamnemu zločinstvu pristriči peruti. ZJEDINJENA ITALIJA. Letošnje leto je za Italijo leto slavi ja. Petdeset let je preteklo, odkar je prejel Viktor Emanuel II. naslov kralja Italije. Ako bi še živel, bi videl, kako ponosno slavi njegova Italija, ta zemlja poezije in umetnosti, politike in gospodarstva, dolgo vrsto svečanosti v proslavo petdesetletnice obstoja svoje svobode, neodvisnosti, svojega napredka. Na Italiji se je obistinila prisloviea .svobodnjaške borbe od leta 1849., katero je v italijanski narod vsadil kralj Carlo Alberto Savojski in Vincenzo Gioberti ter ki glasi: Italia fara da se. Razkosana je bila Italija, razcepljena. tujci so jo vladali in jo izčrpavali. Prišlo je leto 1848. Trda pest je tiščala italijanski narod, mora je tlačila grudi apeninskega poluotoka. Politični sanjači so nastopali, eni so se ogrevali za zvezo italijanskih pokrajin, drugi so stremili po monarhiji, tretji po republiki. Eno pa je združevalo vse, to je zjedinjenje Italije. Leta 1850. je ¡postala Sardinija vodnica italijanskih patriotov in politikov. Conte Cavour je iskal pomoči za ujedinjenje !-talije pri Angliji in Rusiji, Cavour, ta modri italijanski diplomat, se je obrnil tudi na cesarja Napoleona. 111. i— V Francoskem kopališču Plombières sta se sešla meseca julija 1858. ter napravila načrt za politično preobrazenje rtalije. Napoleon III. si je zagotovil od conte Cavoura Savojo in Nizzb ter zajamčil Cavourju in Sardiniji Gorenjo Italijo. Ženitev francoskega princa Jeroma Napoleona s hčerjo Viktorja Emanuela TI. je služila v svečano po-trjilo politično-bojne zveze Sardinije, s francoskim cesarstvom. S' tem je bila usoda avstrijskega gospodarstva v Lombardiji in Benečiji odločena in zapečatena. Italijansko-avstrijska vojna je začela 29. aprila 1859. Sledile so bitke pri Magenti, pri Solferinu, sledilo je nr emir le v Villafranca; Avstrija je odstopila Sardiniji Lombardijo. Sardiniji so pripadle Parma, Modena, Romagna, Tos-eana, potem obe Siciliji, Garibaldi je storil svoje, prišla je vrsta na Umbrijo in Marke, ostala sta le še Rim in Benetke. Dne 18. februvarija 1861. je zboroval v Turinu prvi italijanski parlament, ki je potrdil Viktorja Emanuela II. za kralja Italije. Leta 1866. je zgubila Avstrija Benečijo. Dne 20. septembra 1870 je padel Rim v roke Italije, kamor se je preselila 30. junija 1871 kraljeva rodbina z vlado in parlamentom . . . Italija slavi letos celo vrsto spominskih dnij. Zadnjega 27. marca je poteklo 50 let, odkar je bil slovesno Rim proklamiran za glavno mesto in središče Italije. Senat je zboroval v 26. z. m. Senator Finali je čital adreso na kralja, ki je bila slovesno preči-tana pred kraljem na Campido-gliu. Adresa omenja spomin na slovesni trenotek, da se obhaja 50 letnica zjedinjene Italije in proklamacija Rima za glavno mesto, onega Rima, čegar proroško ime je imelo moč držati živo ime in idealno obstoj raztresenega naroda ; kakor to tako je bilo tudi določeno, da vstalemu narodu bo glavno mesto Rim. središče njegovega združenja. Prišli so v Rim, ki jih je pričakoval, v Rim. kjer vse diha veličastnosti, kakor je rekel prednik sedanjega kralja, v Rim, katerega se ne bo nikdo drznil dotakniti, kakor je rekel kraljev oče. Adresa zatrjuje dalje, da Italija je in bo med narodi element, reda in miru. A-dresa omenja laskavo rodbino Savojsko ter se obrača do sedanjega kralja, kateremu so z navdušenjem zaklicali: Živel kralj! Rimski sindaeo je izdal proglas, v katerem slovesno omenja, da se je Italija pod vodstvom Viktorja Emanuela IT. konstituirala narodnostno po slovesnem sklepu svojega zastopa v Turinu dne 14. marca 1861 in dne 27. je bil proklamiran slovesno pred ce lini svetom Rim. italijanski Rim. nedotakljivi Rim za glavno mesto in središče Italije. Danes pod vodstvom Viktorja Emanuela TIT. obhaja Rim spomin na oni dan, ki znali zopetno pridobitev ue-dražbljive pravice naroda, ki je vstal k novemu življenju . . . UPRAVNI ZLOČIN. V Idriji, dne 27. sušca 1911. Upravni zločin se more najprimerneje imenovati to, kar se nam danes godi v Idriji. Vrhunec klerikalnega nasilja je in brez primere v našem ustavnem življenju. Kakor srednjeveški roparji je prišla v Indrijo ekspedicija kranjskega deželnega klerikalnega odbora. da razdere, kar je s trudom spravila skupaj roka poštenega (obrtnika. Kakor nekdaj divji Huni, tako skušajo klerikalci s pustošenjem uveljaviti svojo strahovlado na Kranjskem. Njih Atila je danes v osebi kranjskega deželnega glavarja c. kr. dvornega svetnika pl. Sukljeta. Gost. Kobal je hotel pod, odnosno poleg svoje hiše sezidati klet. Od županstva izdano stavbno dovoljenje je deželni odbor razveljavil, ker pri stavbni komisiji ni bilo navzočega izvedenca. Vršila se le nova komisija ob navzočnosti dveh stavbnih izvedencev. ki nista mogla podati najmanjšega ugovora proti nameravani stavbi niti iz tehničnih niti javnih ozirov. Zopet se je proti stavbnemu dovoljenju občinskega odbora vložila pritožba od dveh sosed, ki sta pri tem zasledovali nizkotne osebna, namene, na deželni odbor s posredovanjem zloglasnega idrijskega c. kr. kateheta Osvalda in idrijskega dekana Arkota. Po treh (’!) mesecih, O-swald je bil na potovanju v sveto deželo, je deželni odbor razveljavil preko mnenja pri komisiji navzočih izvedencev stavbno dovoljenje in odredil, da se mora med tem zgrajena/klet nemudoma podreti. Vsak pošten človek se je začudil taki razsodbi deželnega odbora, ki bije v obraz vsaki pravičnosti, ki je brez vsake stvarne podlage in temelji edino in zgolj na strankarski nestrpnosti. Posestnik ‘Kobal se je pritožil na, u- pravno sodišče in prosil za odlog izvršitve podiranja. Toda tudi tega mu ni dovolila klerikalna hudobnost. Deželni odbor je marveč zaukazal županstvu, da klet podere. Županstvo je dvakrat javno razpisalo dražbo za prevzem podiranja, toda mi čast slovenskim obrtnikom treba poudarjati, ni se našlo med njimi izdaji-ce, ki bi bil v stanu uničevati svojemu tovarišu-obrtniku njegovo imovino. Deželni odbor je po šestih mesecih moral sam prevzeti podiranje, delavce z delovodjem mu je dala tvrdka Lončarič. V nedeljo zvečer 26 m. m. so prišli v Idrijo hrvaški delavci doli nekje od Varaždina, da izvrše to klerikalno zločinsko delo. Pod nadzorstvom deželnega stavbnega nad-komisarja so pričeli v ponedeljek popoldne hrvaški delavci z razdiranjem, kot. priganjača sta nek Slapničar, ki se je pri Didičn vpisal kot “Bauleiter” in nek Lončaričev psevdoinženir. Že delavci sami čutijo, kako sramotno delo opravljajo, zato si ne upajo niti ozreti se na mnogobrojno navzoče občinstvo, ki daje duška svojemu ogorčenju nad klerikalnim početjem. Osvaldu, e. kr. katehetu na rudniški ljudski šoli in dekanu Arkotu, ki sta povzročila to brezmejno nasilje, so nadevali ljudje take besede, da jih ne moremo ponavljati. In to opravičeno ! Sveta jeza zgrabi vsakogar, ko vidi vandalsko razdiranje kleti. ki ne bi nikomur povzročala niti najmanjše škode. Strašno je gledati, kako se uničuje imetje obrtniku, ki se je komaj nekoliko opomogel. Klerikalni terorizem zahteva novo žrtev. Brezmejno podlo je početje, ki sta ga povzročila katoliška duhovnika. Toda mera je polna ! Nasilje rodi protiodpor. In ta bo tem hujši čimvečje je prvo. Danes podirate Kobalovo klet, jutri pa zna zgrmeti na tla kaj drugega. Ljudska nejevolja bo maščevala vsa klerikalna grozodejstva! VOJNA NA BALKANU? Kotor. 3. aprila Že delj časa se govori tukaj o sumljivem oboroževanju Črne gore in Srbije in čudno je, da se po listih le malo ali nič ne piše o tem. — Znano je. da prihaja dan na dan precejšnje število upornih Albancev v Grno goro. Tako jih je prestopilo zadnjo soboto več tisoč mejno reko Tara in se naselilo ob vznožju Dormitorja. I-mel sem priliko govoriti z nekim uglednim meščanom iz Kolašina v Črni gori. Na moje vprašanje, koliko jo na celi stvari resnice, mi je odgovoril, da se Črna gora in nemara tudi Srbija resno pripravljate na rojeno. Črna gora je že poklicala v Avstriji nahajajoče se podanike pod orožje in v a-prilu je odpotovalo iz Trsta 17 Črnogorcev v domovino. Ravno-tako mi je natančno znano, da je bilo poklicanih več višjih srbskih častnikov, ki so bili na dopustu v Dubrovniku, nagloma domov. — Govori se nadalje, da je zajela avstrijska torpedovka neki italijanski parnik z orožjem, namenjen za Črno goro in, da «e je baje zaprla črnogorska meja. Dejstvo je. da se pripravlja tudi avstrijska vojna uprava, sicer lirez hrušča, a z veliko vnemo na bližajoče se balkanske dogodke. Razvidi se to izredno bolj pogostih vojaških vaj, ki se vrše na slovanskem jugu. Nekateri spravljajo tudi v zvezo začasno premestitev kornega poveljstva iz Zadra v Dubrovnik, da tako lažje in oprezneje opazujejo črnogorsko gibanje. Se še /spominjate na predzgodovino aneksije — zagrebški Uveleizdajniški” proces? Ravno tako se sedaj pripravlja tudi nov “ veleizdajniški” proces v Dubrovniku. Pravijo, da je Avstrija primorana, zasesti v slučaju vojne Sandžak in ne sme nikakor dovoliti, da se Srbija in Črna gora spojita, sicer bi namreč zadel naš0 trgovino občuten udarec, ker imamo le eno pot na ,Balkann prosto in ta pot pelje skozi Sandžak. Ako pa dobita Srbija in Črna gora Sandžak v svoje roke, ne bosta dovolili avstrijskemu ekspertu prehoda skozi njih ozemlje. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Vinjete .......................$1.00 Jakob Ruda....................... 50 Za narodov blagor.................75 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Kralj na Betajnovi................75 Hiša Marije Pomočnice.............75 G-ospa Judit......................75 Nina..............................75 Krpanova kobila................$1.50 Hlapec Jernej.....................75 Zgodbe............................75 Za ¡križen.....................$1.00 Ob zori........................$1.00 Kurent............................75 Hlapci............................75 KERSNIKOVI SPISI: Cyklamen I. snopič.............$1.00 Agitator, II. snopič...........$1.00 Na Žerinjah, III,-snopič.......$1.00 Lutrski ljudje, IV. snopič.....$1.00 Rošljin In Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič.......$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič .........................$2.00 Berite novice, IX. snopič......$1.25 Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji.................$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek.......75 II. .........75 „ „ III.................75 „ IV. „ ........75 „ „ ,. V. „ .....$1.00 „ „ „ VI...............$1.00 JURČIČEVI SPISI: VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah.................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar....................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema stoloma................50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška...50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Perdulfa...........40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset tet; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Niklča; Dr. France Prešeren ...........50 9. zv.: Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella.............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna ........................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja..........40 15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slaveij; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen ; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gora-j, mi .......................$1.25 II. 'zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja: In vendar; Tat; Gospod Ciril: Čez osem let; So-ror Pia.................$1.25 III. zv.: Ivan Soince; Grajski pisar...................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita, vitae meae V. zv.: Mrtva srca; 4000 Ča- su primerna povest iz prihodnjih dob . . .$1.25 SIENKIEWICZOVI SPISI: Rodbina Polaneških v 3 delih. .. .$3.50 Mali vitez v 3 delih. .. .$2.50 Potop I. in II. zvezek. .. .$2.50 Križarji v 4 delih... .. .$2.50 Za kruhom 15 Z ognjem in mečem, 4 delih. .. .$2.00 Brez dogme . . .$1.50 STRITARJEVI SPISI Pod lipo 50 Jagode .50 Lešniki .50 Zimski večeri 50 TOLSTOJEVI SPISI: Rodbinska sreča .... 40 Ana Karanina .. . .$2.50 Kazaki 75 Tri povesti . ... .25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po......50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.; Za staro pravdo...........50 14. zv.; Sami med seboj. (Igra.) .25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.; Pot spokornikov, in dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ............................ 50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpo(judnejšlh ljudskih povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na kronika; Cesarjevič in sestri dvojSkinji...........25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha........................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem . .............25 4. zv.: Ciganka. Po povelju........25 5. zv.: Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin......25 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro.......................25 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij....................... 25' 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinkinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri štabih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu.....................25 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje . . . .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV stoletje ...................75 Zarnik spisi: I. zv.; Ura bije, človeka pa ni... .50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Momenti.........................$1.25 Spomini ........................ 75 Iz naših krajev..................$1.00 Obsojenci.......................$1.00 Igračke ...........................75 Tilho in drugi.....................75 Reformacija........................50 Spolne bolezni.....................25 Dobra gospodinja (vezana).......$1.50 Džungl........................ $1.00 Na rakovo nogo (vezana)............50 Srce (vezana) .•................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50- Spominski listi.....................25 Avstrijski junaki...................J5 Znamenje štirih....................30 Veliki trgovec.....................50 General Lavdon.....................25 Črni bratje........................20 Andrej Hofer . . . -................20 Princ Evgen Savojski...............20 Viljem baron Tegetthoff............25 V tujih -službah..................50 Na bojišču . ..................40 Marjetica..........................50 Ilijada............................50 Uporniki...........................40 Rusko-Japonska vojska s podobami ...........................$1.50 Zadnja kmečka vojska...............75 Gozdovnik 2 zvez. skupaj...........75 Materina žrtev.....................50 Repoštev............................20 Babica................;............50 Robinzon...........................60 Pripovesti o Petru velikem.........75 Pod turškim jarmom..................20 Štiri povesti......................20 Izdafjavec.........................50 Križem sveta.......................40 Zlatarjevo zlato....................75 Pri stricu..........................40 - V delu je rešitev.................25- Nikolaj Zrinjski....................20 Na krivih potih....................40 Domači zdravnik.....................60 Pravila dostojnosti............... 20 Slovenski pravnik, (vezana).....$2.50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov . . * *. .................$5.00 Kitajci in Japonci.................50' Avstralija in nje otoki.............50 Razporoka.......................$1.00- Ponižani in razžaljeni..........$1.00 Luči...............................50 Ruska moderna...................$1.50 Ben Hur. (vezana)...............$2.00 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika.......................75 Stepni kralj Lear..................50 Straža..........................$1.00 Islandski ribič....................50 Z viharja v zavetje................75 Reliefi............................75 Slučaji osode......................75 Beračica...........................20 Mladost.............................40 Božična noč...................... .40 Kirdžali...........................75 Pot za razpotjem (vezana).......$1.50 Novele in črtice (vezane).......$1.50 Pred nevihto.......................30 Strahovalci dveh kron 2 zvez....$1.00 Barvaste črepinje...................30 Mož Simone............ Malo življenje......... Deteljica............. Oče naš .............. Doktor Holman.......... Tartarin iz Taras kona Trije mušketirji...... in Dvajset !et pozneje... O te ženske . ........ Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek... .$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja........................40 Vohun .............................75 Čez trnje do sreče..................50 V znamenju življenja..............75 Bolgarija in Srbija.................50 Utrinki.........................$1.00 Dolina krvi.....................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Veliki punt........................75 V naravi..........................50 Zadnji rodbine Benalje.............75 Iz nižin življenja................50- Blagor na vrtu cvetočih............50 Dve noveli.........................50 Rdeči smeh.........................75 Mali lord..........................75 Kratka zgodovina....................50 Kako pišejo ženske..............$1.00 Znanci.............................75 Jari junaki.....................$1.00 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50 Zločin in kazen, skupaj/3 knjige. .$3.00 Pesnitve. Aškerc.................$2.00 Kacijanar...................... .50 Lazarič Lindarski.......'..........75 Quo Vadiš, (vezan) .............$2.50 Krvava noč v Ljubljani........... ,40 Postrežba bolnikom.................40 Slovenske reformacije..............50 Tajnosti španske inkvizicije. 4 zv. .25 Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ................................30 ......$1.00 .........50 .........30 .........50 .........25 .........50 ......$2.50 ......$2.50 ......$1.00 Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^Ff> Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Incorp. 15. marca 1910. MAI>ISON, PJENNSYLVANIA GLAVCsI ODBOR: PRED&EDINIK: Jos. Hauptman, Darrag>h, Pa. Box 140. PODPREDSEDiNTK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. T> A PISNIK AR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 128. BLAGAJNIK: Alozij tflere, Box 121, Adamsburg, Pa. NAiDtZOBNEKI: ¿JvTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik JAKOB ŠETTNA, Adamsburg, Pa. Box 108. CLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. NAŠE LJUDSTVO . . . Spisal I. B. Veste, kakšna je jesen pri nas. Veter se odtrga nekje, beži in leti preko travnikov in polja, čez drevje, čez vasi preko gora. Kar čez noč se pobelijo sive' grmade na meji domovine, v dolinah pa dež, veter in čuden mraz ... Še pastir na paši ni več dobre volje, kmetski fant le včasih zažvižga in zavriska ter zapoje, ko vozi s polja repo, korenje in listje za zimo . . . Ne ljubi se jim biti dobre volje, ker je mraz . . . In takole ob nedeljah. Kakor o božiču se razkrope ljudje- po maši, nikjer človeka. In spomladi, oh, ali veste, kako življenje je bilo pred cerkvijo po maši: Fantje so gledali dekleta in se smejali, ko so šušljale mimo njih v novem žametastem krilu, sivi očetje so si nabasali cedre in kadili ter govorili o vremenu, o delu, o nesrečah, o vojski, ki bo . . . Lesni trgovec je izplačeval voznike in delavce, bogat in premožen kmet je prosil in najemal kosce ... in sedaj v jeseni je tako čudno pusto, dolgočasno. Nihče ne postoji pred cerkvijo, vsak beži in hiti domov, kakor bi ga čakal sin ali brat, stric ali oče, ki je pisal, da pride to nedeljo domov iz neizrečeno daljnih krajev . . . In tako je celo jesen, vsako nedeljo, kakor bi celo jesen, vsako nedeljo hodili sinovi in bratje, strici in o-četje domov ... Nekje v naši čednostni domovini je vas. majhna in silno dolgočasna. Geograf domovine je bil nekoč dobre volje in je napisal: na iseverni strani krasne gore, ki se ponosno razgleda vajo v dolino, na vzhodu in zahodu se valovi grič na grič, po njih pelje cesarska cesta v svet, na jugu se odpre krasna dolina, polna travnikov in pisanega polja, čisti potok je kakor dolga srebrna nit razpet po njej tja do Save . . . Tn na koncu poglavja, posvečenega tej mali vasici, je dostavil: pravi paradiž. kraj miru in tolažbe, kraj samote in ljubezni. Geograf je najbrž spomladi, ko je zemlja zbolela in porodila krasoto in cvet, hodil tam in se je navdušil in hvalil. Verjamem: spomlad je krasna in lepa v celi domovini, na celem svetu. Lepša in čudodelnokrasna je pa čed-nostna slovenska domovina spomladi, saj pravijo: neskončno pravičen je bog in nobeno dobro delo ne ostane brez plačila. Za ljubezen in molitev ji je bog podaril krasno spomlad, pisano cvetje in veselo petje ptičev. “In če drugega nič ne da mi ... smo zadovoljni in ker verno: smo kakor gostje na zemlji. Prišel bo čas in poklical nas boš in rekel: “Dovolj je gostovanja, sedaj vam dam, kar ,je pripravljeno od začetka sveta ... na mojo desno stran vas popeljem . '. . Dobro in pošteno ljudstvo je veselo in zadovoljno, kakor bi samo ono imelo spomladi in solnce in pisana polja. Jaz pa vem: A-meriko ogreva solnce, francosko zemljo je poljubilo solnce, da je zavzdihnila in vzevela in zapela pesem veselja in spomladi, v vodi * Gvadalkvivira se ogleduje solnce in tudi ob njegovih bregovih, vem, da bo še spomlad . . . Gel svet ima solnce in spomlad, no, eni za plačilo, drugi za kazen . . . Torej: nekje v naši čednostni domovini je vas, majhna in dolgočasna. V naravi je jesen. Dobro se pozna, ker strehe so razmrše-ne, drevje žalostno in skoro golo in ker veter brije preko travnikov in polja, čez vasi in mesta preko gora. “Ob treh popoldne litanije, po litanijah darovanje za cerkvene potrebe, po darovanju vesoljna odveza in govor za tretjeredni-ke . . . Hvaljen bodi Jezus Kristus” je rekel po pridigi zjutraj debeli in častitljivi gospod. — Skrivnostno in tiho je zamrmralo po cerkvi: “Na vekov veke a-men ..." Nihče ni nič pomislil, kaj je rekel, veliko jih je bilo, ki so se ravno prebudili iz sladkega dremanja . . . P0 pridigi kašljanje in pljuvanje po tleli . . . Zvonec ob zakristiji je zacingljal, svečan in resen trenutek: nekrvavo ponavljanje krvave daritve... Ženice so sklonile glave, v rokah so imele rožni venec in tiho in sveto molile za čednostno življenje, za srečno zadnjo uro . . . Možje, silni in močni, kakor stoletni hrast na polju, so tudi pokleknili in molili za mir in božji blagoslov . . . Fantje in dekleta, cvet in pomlad, življenje v licu in o-čeh, so brali sveto mašo iz lepih, ravno novih bukvie . . . Cela cerkev je molila in prosila, nobenega grešnika in brezverca ni bilo med njimi. Saj je vedela cela domovina : Ta vas, ta majhna in zapuščena vas. ločena od greha in gluha za zapeljivi glas sveta, je še ostala zvesta naukom svete cerkve. Verno, zaupljivo in ponižno sledi svojemu dobremu pastirju. Pisali so nekoč: Kaka radost, kako zaupanje v bodočnost, ko smo videli te silne in orjaške kmete, ki so šli kakor en mož na volišče in oddali svoj glas našemu . . . In dni gič so zopet pisali: Ali vam ne napolnjuje dušo in srce nebeška radost, ko vidite te čete mladih, nevstrašenih bojevnikov, ponosnih kakor orel naših planin, kako se klanjajo Devici Mariji in poklekajo pred Gospodovo mizo... Domovina, še si naša, nisi še izgubljena, ne bodo se še zbrali nad našo krasno zemljo črni oblaki brezvere ; domovina, ne boj se : Tvojih menihov nam ne bodo vlačili mrtve in krvave po prašnih mestnih ulicah. Zares srečen na-rpd, srečna' domovina kakor nobena pod solncem . . . Tako so pisali, pišejo in bodo še nekaj časa pisali. Morda so prepričani, morda tudi ne . . . Cela cerkev je molila in prosi la, nobenega grešnika ni bilo med njimi . . . Povzdigovanje in zavživanje, najsvetejši trenutki. Angelji stopijo na, zemljo . . . Poklekne verno ljudstvo, boječe in udano se trka na prsi, vsem, prav vsem je žal greh, vsi, prav vsi pravijo: včeraj sem zadnjič grešil, nikdar več ne boni, Bog mi daj moč . . . Vsako nedeljo pravi debeli župnik : Želja in volja sv. očeta je, da vsaki mesec pristopite k mizi gospodovi . . . Kdor more, še lahko večkrat . . . Dobro in pošteno ljudstvo je sledilo njegovim besedam; vsa cerkev je skoro pristopila k mizi gospodovi . . . Rosne so bile oči župnikove, ki je videl toliko vere, toliko zaupanja. Nekateri pa bi morda zopet morda pisali himne o domovini, o srečpem narodu . . . Konec. Ker je jesen in mraz, nihče ni postal pred cerkvijo, razšli so se. kakor megla ob lepem jutru. V srcu vseh je bila vera, ljubezen, upanje in zaupanje . . . Od cerkve do doma, celo pot niso govorili, ker sp se bali, da ne bi grešili in ker je pisano: Za vsako nepotrebno besedo . . . To se je zgodilo zjutraj, čez dan, ki ima samo štiriindvajset ur, pa se je zgodilo veliko več. V' hiši sredi vasi sta sedeli ženici. Ne mladi, tudi ne stari. In rekla je ena: Ali že veš, kaj je napravil Lesjakov študent, veš ta ošabni fant, ki te še ne ogovori na cesti, če te sreča? Zadnjič sem šla iz trga. domov in sem ga srečala. Tako je šel mimo mene, kakor bi me nikoli ne videl, pa sem bila nekdaj za deklo pri njih ... Da bi vsaj rekel: “Mati, a vi pa že nazaj’?” Ne, še tega ni rekel ošabnež. Veš, sedaj so ga zapodili iz šol, ker je hodil po gostilnah, imel nek0 natakarico in ker ni hodil k maši. ’Meni se njegovi starši smilijo, ker so tako dobri in pošteni, za njega mi nič ni mar, saj bo tako en lump... N' umevanje: Lesjakov študent je študiral v mestu, kjer so imeli preje konec kakor drugod. In ker drugih študentov še ni bilo domov, so rekli, da je bil iz šol zapoden . . . Stoji pa pisano: Ne obrekuj! V vasi je gostilna. Ob nedeljah smrdi v njej po žganju in dimu in vinu. D0 zadnjega kotička je nabasana. Pozno v noč so danes pili in peli. Prepirali in kregali so se. Zjutraj pa je vedela cela vas: Janeza iz Batje so ubili. Cez polnoč je prišel kmet domov. Pijan, umazan in krvav. 0-troci so spali, žena je sedela na postelji, trepetala in se bala. Mož je razbijal, klel in žugal. Otroci so skočili iz sanj in spanja. Jokali so in prosili. Stoji pa pisano: Bodi zmeren in ljubi ženo in otroke! Tisto nedeljo se je izvedela novica. Stara ženica jo je pripovedovala, tiho in boječe, ker se je bala. da ne bi žalila boga. Kmalu pa je vedela cela vas: služabnik gospodov je postal oče in Minka je postala mati . . . Pisano pa stoji: Ne prešestuj! Mislil sem. da je v čednosti domovini samo ena mala vas, pusta in silno dolgočasna. Tzvedel sem pa, da je domovina posejana z vasmi, pravili so mi, da je tudi nekaj mest in trgov . . . Mislil sem, da je samo v tej mali. silno dolgočasni vasi toliko greha, a povedal mi je prijatelj : Po celi domovini živi to “dobro in pošteno” ljudstvo, po celem svetu so ljudje . . . Začuden sem ga vprašal: “Po celem svetu so cerkve, duhovni, kako je to mogoče?” In razložil mi je: “Nauk brez moči, sama hinavska morala"... Mi pa čakamo učitelja in lepše bodočnosti in vprašujemo: ex o-rinte lux. ali e. occidente? . . . VSESLOVANSKI ČASNIKARSKI KONGRES V BELGRADE Dne 10.. 11., 12 in 13. julija po novem koledarju se vrši Belgra-du X. vseslovanski časnikarski kongres in prva razstava slovanskih časopisov. S to razstavo se proslavi v Belgradu 10 letnica obstoja in delovanja “Vseslovanske Časnikarske Zveze”, ki sestoji iz 10 društev čeških, ruskih, poljskih, srbskih, bolgarskih, slovenskih in hrvaških časnikarjev in šteje čez 500 članov. V Belgradu se prirede velike slovesnosti in izlet na Doljno Donavo, romantični Gjerdap (Železna Vrata). Da bo ta kongres tem lepše uspel in da bi srpski časnikarji enotno nastopili, spojili sta se v Belgradu obe dosedanji časnikarski društvi v eno “Srpsko Novinarsko Udruženje”, ki obstoji 30 let in ki šteje preko 80 članov in v čegar odboru so zastopana razun sedem izbranih članov še uredništva vseh bel grajskih političnih listov s svojimi delegati. Za predsednika “Srbskega Novinarskega Udru-ženja” je bil izvoljen Branislav Nušič, za podpredsednika Radi-voj Popovič, narodni poslanec, ter Mile Pavlovič, urednik “Odjeka”, za ta'jnike: Ivan Ivanič in Milan Gjorgjevič; za blagajnike: P. Despotovič, direktor “Srpske Zastave“ in ‘Tribune’; za knjižničarja : Branko Lazarevič, ko- respondent “Nov. Vremena”. — Pastni predsednik je že več let Stevan Curčič, direktor “Beo-gradskih Novina”. Na seji “Novinarskega Udruženja” v Belgradu je bil sprejet projekt programa za kongres in razstavo časopisov. Kongres se sestane v prostorih “Narodne Skupščine’’ (parlamenta). Zbranih je 8 sekcij: parlamentarna, finančna, gospodarska, uredniška, korespondenčna (Pressbureau kongresa), komite *a zabave, ekskurzije, bankete, theatre paree, komite za časopisno razstavo in osnovanje slovanske telegrafske agencije v Belgradu. Vse te sekcije so začele svoje delovanje s pripravami za zasedanje vseslovanskega časnikarskega kongresa in razstave v Belgradu. Ce bo kateri ameriški slovanski, list na tem kongresu zastopan, mi ne v em o. Govorica zrcala. Poglej se v jutro, kakor hitro vstaneš v zrcalo, in skrbno si o-giej svojo barvo obraza, in če je zdrava, bela in rožasta, ali rumena. pepelna in nezdrava. Potem si oglej svoj jezik. Ce na njem najdeš znake kot zareze, tvoja prebava ni v redu in ti si zabasan in boš počutil še tisti dan hude bolečine. Ce pa je jezik navse ^odaj ko vstaneš pre rdeč. imaš pa mrzlico. Taki simptoni nam povejo, da glejmo, da si dobimo pripomoček do zopetnejšega boljšega zdravja: cel sistem se pa mora izčistiti, če se hoče prvo doseči ; kri mora biti očiščena od slabili snovi, katera naredijo kri mrzlo, debelo, pre črno in ji vzamejo moč, da da hrano celemu telesu, brez katere se telo ne počuti naravno, to je zdravo. Ti moraš dobiti v takih slučajih Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. katero bo pregnalo vse slabe snovi iz tvojega telesa; živcem dalo novo moč in v istem času tudi dalo krvi prejšnjo zdravo barvo. Mi želimo priporočiti ta n-činkovalen pripomoček tudi v slučajih zabasanosti. glavobola, lirbtobola. revmatizma, trganja, krčev v želodcu in za izgubo teka in izgubo mirnega spanja. Za dobiti v vseh dobrih saloonih in v lekarniških prostorih. Jos. Triller. kemični izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi ]e J. F, Bolek-ova. kjer se toči izborno Schlitz pivo in fiua vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo (5o. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOI EK 1870 Bine Island Avenoe vogal 19. u(. ti SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio >> kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina Tina in stnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18- ul. Gostilna "Slovenski Dom" na 2236 So. Wood ceste to je med' Blue Mandl ulico ra '2U JOHN MLADIČ. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINiJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Oceania........19. aprila 1911 Alice.........26. aprila 1911 M. Washington. . 3. maja 1911 Laura......... 10. maja 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush s Stores, Pier No. 1 ua koncu 50te cesta v South Brooklynu. železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO ggf t r }- W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. | ta- ll. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1__3. ure popoludne in od 6.— 3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—b- popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, I ure dopoludne doma in to le izjemoma v ptav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte 1 torej Slovana v svojo korist. m- Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Pavabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek Moške površnike Moške obleke kot: $7.50 do $25.00 $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni-obleke $2.50 do $10 00 Odprto vsak večer, izvzemši srsdo in petek do 9 ure. Odprto v nede:jo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. MING'S Je,inclí & Mayer, lastnika. P” ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo % iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAOER | MAGNET 1 GRANAT g X Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. PSI ’ Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine .......20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Pristanišče 57 IHirtta River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. Ne tv York. MAURICE W. KOZM1NSKI, glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, 111, DOPISI. ALI JE PENNSYLVANIJA NA RUSKEM? V/, naših: Irwin, Greeuhbiirg in "Westmortilami, že nad leto dni trajajočim štrajkom prizadetih krajih, nam da misliti, da tako-imenoviirii pvemogarski baroni s ; pomočjo državnih organov, kateri! takorekbč kontrolirajo, nameravajo na vsak način posnžni-ti\ prizadetih ' 20 tisoč prctnogar-jev. Več kot brutalno so začeli za-'dne čase nastopati proti nam. res ubogim revčkom, aretira in zapira se nas brez kakega povoda kar na debelo vse v imenu postave in pu brez postave. Čudno pravo to. Ko bi človek razmišljal o tem, kako se jo vpo-trebuje napram štrajkarjem, in kako se te slednje po nedolžnem preganja in to v deželi toliko hva lisane ednakosti-bratstva in svobode pa se tudi vsiljuje rpisel namreč : kje smo, kje je Pennsylvania, ali mogoče v Rusiji? Človek je res trden sestroj, da se mu od tolikih persekueij ne zmeša, da ne znori. ‘•Dostojnost, krepost in materinstvo’’ se od teh “državnih organov”, kazali o v ne — zveri, ne le z nogami tepta, temveč direktno zasramuje. Pa se še dobijo ljudje, ah kaj ljudje, ampak samiimenovani “božji Kristovi namestniki”, ki nas insultirajo in na ‘delo gonijo, kot da bi mi delavci bili odvisni od njih in ne oni od nas. Da, da, tu v Arnerki imamo dvoje postav, in sicer takoimeno-vatic written and unwritten law. Postavo za ’bogalinče in postavo za reveže in pa ljudi, ki ne spadajo pod nobeno postavo in ti ljudi —r zveri delajo kar hočejo. Bogaini, lasje se mi .ježijo in pest se mi krči, ko gledam na počenjanje teh sebi podobnih skruniteljev. in ne čudim se več, če čitam zgodovino, na početja ljudi v prejšnjih stoletjih, ko se še v. današnjem 20. takoimetiovanim pro-svitijenim stoletju prosperitete in humanitete taka prekletstva do neba vpijoča po maščevanju dogajajo. Veliko se piše in govori o nas delavcih češ, “da nimamo nika-korŠnjega rešpekta do sodišč.' Bo. gami, kak rešpekt naj imamo do sodišč kakoršno je v Greensburg, Pa. Ali se naj še zahteva, da, delavec v zahvalo poljubi roko pravici, katera ga še povrh, ko ga je kazak brez kakega povoda zgrabil, ga zbil da je komaj na pol živ ostal. Z vsemi znanimi sredstvi se je skušalo zdrobiti ta štrajk, a ni se jim posrečilo, in se jim ne bo, ker dokler 'bodo junaki stali združeni kakor dosedaj je ni moči, ki bi nas vpognila in če še prištejemo kake mise rje surovosti nam je bilo prestati v e-nem letu. i “Raje gladu ginemo, kot da bi se brezpogojno vrnili na delo nazaj”, je geslo nas vseh. Vzvišena resolucija- Duh nepozabnega Patrika Henry, ki je rekel: “Dajte mi svobodo, ali dajte mi smrt.”* In.to je bil bojni klic revolucije, ki je osvobodila ameriško ljudstvo. Mogoče bo vzelo še nekaj' časa, toda mi štrajkarji v Invin-Greens-burg - Westmoreland ostanemo zmagovalci. Z takim duhom, duhom zmagovalcev ne moremo biti premagani. Še nekaj g. urednik prednO zaključim to svoje skromno poročilo in sicer na notico y “Proletarcu”. v kateri izjavlja tajništvo njih zveze, da bo V naprej ■ vse prejete svote nam v podporo namenjeno pošiljalo blagajniku United Mine Workers of America, kateri ta nam podporo spla-čuje vsak teden. Apeliram torej na zavedne rojake, da tega ne store, ker ako to store, mi gotovo ne vzdržimo svojih podpornih društev, katerih Angleži nimajo, in katera nas veliko stanejo, ker je Vsak v dveh ali treh podpornih društvih, medi tem ko nam unija pomaga, da se vzdržimo pri življenju; nam radodarni rojaki delavci pomagajo, da si isto zboljšamo v tem oziru da si kak kozarec jee-menovca privoščimo če kaj ostane ko odplačamo društva, druga-či pa teh ne vzdržimo, ker lastnega denarja že dolgo nobeden ne lastuje. Sem sam socialist, ako se smem tako izraziti, in član J. S. Z., a se v tem, kakor tudi v veliko drugih rečeh s “sodrugi” v Chicagi ne strinjam, radi tega pa tudi svojega imena tu ue podpišem, ker ne maram da bi, oni bolj neumni od mene, fiksirali ter narekovali kaj smem in kaj ne. Med tem k0 javno učijo druga či delajo in mislijo pa zopet drugače, kot naši kazaki. Apeliram pa ponovno na rojake za podporo, ker brez te, bi ne vzdržali. sosebno sedaj. Naj se radodarnost rojakov podvoji, vendar se pa tudi vsak najmanjši dar s hvaležnostjo sprejme. Premogar-strajkar. Phippsburg, Colo. Uredništvo Glas Svobode: — Z naročnino tudi par besed. — Berem po vseli časopisih, da so delavske razmere jako slabe; tudi tukaj ni nič boljšega kot dru-god; zaslužek je jako pičel, toliko, da se človek tja preživi. Ke-daj nam bodo dali baroni zopet kako priliko za kak dolar zaslužiti, ne vemo. S pozdravom. E. II. Winterquarters, Utah. Uredništvo Glas Svobode: — Kaj je vzrok slabim delavskim razmeram, tega nihče od nas delavcev ne ve. Naj povem rojakom. da v Winterquarters, in v mestu Scolield, I tab, je delavski položaj postal jako slab. Govori se celo, da se 13. t. m. zapre Soofiekl jama, in to gotovo. V društvenih ozirih smo pa veliko na boljšem. Složno smo spravili tri različna društva pod eno zastavo in s veseljem se oziramo na skupno delo. Društveno zastavo vseh treh zveznih društev blagoslovimo 1. maja v Scofield dvorani. Naj ne bo rojaka, ki se nebi slavja udeležil; glejmo, da pokažemo drugim narodom, da se zavedamo svojega naroda, moči in svobode. Pozdrave rojakom po republiki! Jacob Zajec. Aurora, Minn. Glas Svobode: — Z delom gre tukaj bolj slabo, ukora vno so odprli par rudnikov, je vse eno še zmiraj dosti brezposelnih. Zatoraj ne svetujem rojakom sem hoditi za delom. Mestne volitve so izpadle povolno; izvoljen je svobodomiselni tiket popolnoma. Članom društva “Delavec” št. 17 S. S. P. Z., se tem potom naznanja, da za naprej bodo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoludne v prostorih br. Frank Zajca. Pri-liofina seja bo dne 7. maja ob 9. uri dopoludne; k tej seji se vabijo vsi člani ker raspravljalo se bo o razvitju zastave. Zatoraj, dne 7. maja vsi na sejo. Pozdrav, elanom S. S. P. Zveze. V. Mikulich, taj. Cleveland, O. Glas Svobode: — Naj povem, da tudi to sezono ni naše društvo Lund e r-A d a ptič štev. 20, S. S. P. Z. zaostalo za drugimi. 20. maja bodo člani i-grhli zopet V Collimvood. O., in sicer igro “V Ljubljano jo dajmo”, katera je znana po svoji duhovitosti in zdravem, pristno slovenskemu humorju in ki je žela po vseh večjih odrih pohvale in aplavze — seveda, če so bili igralci za to! Pa o programu kaj več prihodnjič. Pozdrav članicam in članom S. S. P. Zveze! Član dr. št. 20. . ULAH SVOBODE l*i RAZNO IN DRUGO 1 ^>»>N>W»W^WN«*»M»W»»WMWW»>N>WW n/ Hrastnik. V 90 metrov globok rov je padel 201etni delavec Juri Smole, doma iz Žusma. Docela zdrobljeno truplo mladeniča, ki je bil baje sam kriv grozne nesreče, so prenesli v trboveljsko mrtvašnico. Belokranjska železnica. Komi-sijonelni obhod belokranjske proge je končan. Trajal je tri tedne. Kdaj in če se bo proga gradila Pa l>o sodbi funkcijonarja železniškega ministrstva še ni določeno. Deževno drevo. V gozdovih pri Loreto (Teru) se .nahaja drevo, ki zraste visoko do 18 in. Kadar je povsem razvito, vsesava v se mokroto iz atmosfere, tako da iz njegovega debla in z vej pada neprestano voda. Dežuje iz njega, da so tla krog njega pravo močvirje. To je poleti. 'Vlada namerava nasaditi taka drevesa po krajih, kjer je malo dežja. Če je pa resnična seveda ta amerikanska vest! “Brezverskih učiteljev resinas, gospod!” Kakšne brezprimerne budalosti rodi klerikalni fanatizem in klerikalno idiotstvo, to nam dokazuje v Aitottingu izhajajoči “Serafski prijatelj mladine", ki predlaga nove prošnje pri litanijah, na primer: •‘Brezverskih učiteljev reši nas, gospod! — Brezverskih učiteljev in brezbožnih učencev reši nas, gospod!" Nadalje pa poziva ta prijatelj mladine: “Zapomnite si pred vsem, žene in matere, posebno za časa volitev: Vera in z njo čednost vaših otrok in sreča v hiši in v šoli je odvisna od vaših molitev in od volilnega listka va-ših mož!” Lepa sprecies vere! Ruski kmetje in nauk Tolstega. V Vihartodi je živel bogat posestnik, z imenom Gendič. popolnoma po naukih velikega Leva Nikolajeviča. V zadnjih dneh pa so opazili njegovi prijatelji in domačini, da je začel zmedeno govoriti. Zbali so se. da zblazni in so poklicali zdravnika in strežaja iz neke bolnišnice za živčno obolele. Zdravnik je odredil, da ga morajo prepeljati v bolnišnico. Ko so ga pa hoteli odpeljati, so prišli kmetje s puškami in vilami in so hoteli zdravnika in strešnika u-moriti. Kmetje so namreč mislili, da hočeta ta dva odpeljati Gendi-ča v zapor. Le težko sta ušla zdravnik in strežnik smrti. Prvi ženski poslanec. Prvi ženski poslanec gdč. Rogstad, je govoril povodom posvetovanja o vojaškem proračunu. .Med drugim je rekla : Rada bi označila svoje stališče napram vojaškim izdatkom. Prijateljica miru sem in se zavzemam za razsodišča. Upam, da izgine vojna in vojska enkrat popolnoma s sveta, kakor se je moralo umakniti pravo močnej- | šega nekdaj pravici. Zato pa nisem nasprotnica pametnega vojaškega proračuna. Imam zaupanje v vlado, da ni zahtevala več, kakor je nujna potreba. Zato bom glasovala za propračun. — Gdč. Rogstad je tedaj v vladni večini in je glasovala za vojni pro račun kakor dr. Šušteršič, kar je tem 'bolj znamenito, ker so ženske navadno principijalno v opoziciji, vse kakor dr. Šušteršič. Morda je šla k njemu v šolo. Pozor Amerikanci! V gostilni pri “Starem Tišlarju" v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani .je služil za gostilniškega slugo 27 let stari Anton Špiljak iz Zagreba. Ta je dajal potuho dvema hrvaškima sleparjema, in sicer Gju-ru Prpiču, 18 let staremu delavcu iz Siska in Luki Vladiču, ki sta imela tu svoje zavetišče. Dne 19. februarja se je pa iz Amerike vrnil domov Matija Seljak, posestnik iz Sela pri Žireh. Da bi se malo odpočil od trudapolne vožnje, se je ustavil v tej občeznani gostilni. Po dogovoru vseh treh Hrvatov, je bilo sklenjeno, opehariti ga za njegov denar. Seljak. ki se je bal za svoj denar in bil utrujen od vožnje, se je hotel s popoldanskim vlakom domu odpeljati, kar je tudi Špiljaku omenil. Ta ga je pa znal pregovoriti, da je ostal. Začeli so ž njim piti / vino in pivo, ker pa ni bil mož pijače vajen, so ga kmalu opili. To pa je bil tisti trenotek, na katerega so čakali sleparji. Začeli so igrg na tri kvarte, in sicer na eno rdečo in dve črni. Seljak je bil tiko siguren pri stavi na rdečo karto, 'da je kar 5 petdeseta- kOv položil nanjo, a ko je obrnil, je bila črne barve. Z zadnjim denarjem 30 K je poskusil še enkrat na enak način svojo srečo, a je tudi izgubil. Sleparji so mu tekom par minut vzeli ves prislu-žek, 280 K, katerega je prinesel iz Amerike., Po dokončanem delu je ukazgl Vladič Špiljaku: “Hajd zdaj ž njim na vlak, naj gre hudič, kamor hoče.” Ta ga je pograbil pod pazduho in peljal na vlak. Opeharjeni revež je bil tako vinjen, da o vsem tem ničesar ne ve. Mestna policija je takoj are-tovala Prpiča, a Vladič jo je popihal. Zato je bilo strogo naročeno Špiljaku, da mora takoj policijo obvestiti, ko se Vladič vrne. In res se je ta drugi dan vrnil. Špiljak ga jo opozoril, naj beži, ker ga policija išče. Špiljak je bil kaznovan z 8mesečno, Prpič pa s šestmesečno ječo. Po prestani kazni se bodeta pa iztirala iz avstrijskih kronovin. Smrt velikega Bolgara in dobrega Slovana. Pretekli mesec je umrl v Sofiji eden naj zaslužene j-šili in najodličnejših bolgarskih rodoljubov, Dragan Cankov. Rodil se je leta 1828 v Svištovu. — Vseučiliške študije je končal v Avstriji in Rusiji. Leta 1857 je postal profesor na francoskem zavodu v Bobek-Bosporu pri Carigradu.' Tu je osnoval prvo bolgarsko tiskarno in bolgarski tednik “Bolgarijo”. Glavna svrha tega lista je bila prepričati Bolgare, d‘a je iz političnih ozirov zanje najbolje, ako prestopijo iz pravoslavne v katoliško vero. — Cankova je takrat sprejel tudi rimski papež, od katerega se je nadejal dobiti važnih koncesij za bolgarski narod! Toda kmalu se je pokazalo, da se Bolgari od Rima nimajo ničesar nadejati, za to je tudi Cankov opustil svojo idejo. nanašajočo se na pokatoliča-nje Bolgarov. Do 1. 1873 je bil Cankov v turški državni službi. Med drugim je bil turški podgu-verner v Nišu in Vidinu. Imenovanega leta P8- Je izstopil iz državne službe ter se nastanil v Ru-ščuku kot odvetnik. Ker je bil ta zapleten v afero glede nasilne za-tvoritve grške cerkve, so ga prijeli in zaprli. Kasneje so ga odvedli v Carigrad. Po osvoboditvi Bolgarske se je vrnil v Sofijo, kjer je stopil v diplomatsko službo. Cankov je osnoval liberalno Stranko, ki pa je kasneje razpadla v štiri frakcije —- v cankoviste, karaveliste (sedanje demokrate), stambiiloviste in radoslaviste. L. 1880. je bil imenovan za ministrskega predsednika, a je opravljal ta posel samo par mesecev. L. 1881 je parlament dal knezu A-leksandru Batenberškemu za 7 let absolutno moč. Proti temu je nastopil Cankov, vsled česar so ga zaprli v Vratcih. V ječi je sedel dve leti. Na to je bil izvoljen /a poslanca, kratko na to pa i-i menovan za ministrskega predsednika. Kot tak je demisioniral I. 18S4. Ko je bil dve leti kasneje knez Batenberški iztiran iz Bolgarske, je Cankov znova prevzel ministrsko predsedstvo. Toda že dva dni kasneje, je moral pod pritiskom protirevolucije, ki jo je vprizoril Stefan Stambolov, pobegniti v Rusijo. Iz Rusije se je vrnil 1. 1904. Po povratku je znova organiziral svojo stranko ter izročil njeno vodstvo dr. Stefanu Danevu. Na t° se je umaknil v privatno življenje. Bolgarska drž»va je podelila Cankovu pokojnino letnih 6000 levov. — Dragan Cankov se je lani še udeležil vseslovanskega kongresa v Sofiji, kjer je njegov predlog, naj se Slovani zedinijo za ruščino kot medsebojni občevhjni jezik, vzbudil splošno pozornost. Odkritosrčna izpoved dr. Kreka. Bratovščina sv. Mihaela na Dunaju je praznovala svojo 50-letnico. Na tem zborovanju je pred slavnostnim govornikom govoril tudi Slovenec, duhovnik dr. Janez Evangelist Krek. Zahteval je. da mora biti papež svoboden, to se pravi, da mora dobiti svojo neodvisno državo. Ta zahteva se da uresničiti samo z vojsko z Italijo. Da hočejo prelivati kri, da hočejo stotisoče ljudi gnati v mesnico, da bi rimski papež dobil svojo državo, ki je čisto nič ne potrebuje, to vemo že davno. Saj vidimo, kako razmetava avstrijska država milijarde, da se pripravi za vojsko proti Italiji. A še nekaj več je povedal dr. Krek. S hvalevredno odkritosrčnostjo je dr. Krek izjavil “es. zabit sicb atis. Katholik zu seinV’ Izplača se, biti katoličan. To pripoznanje dr. Kreka je res nad vse dragoceno. Izplača se^ biti katoličan! To se pravi: vernost je izvrstna kupčija, kdor je, ali se dela vernega. temu se to dobro izplača, temu to nese. Z vernostjo se tedaj delajo profiti, vera je stvar, s katero se lahko delajo kupčije in ki nese. Izplača se, biti katoličan ! Res, že dolgo nismo doživeli kaj tako brezstidnega. A vendar se mora priznati, da je dr. Krek govoril resnico. Treba je le pogledati okrog sebe, pa se vidi, kake umazane profite delajo gotovi ljudje z vero in kako sijajno se jim izplača, da so katoličani. Znamenita iznajdba Hrvata, — Poročnik trgovske mornarice, bivši gojenec navtične, šole v Bakru, Viktor Rožič, je ta mesec dobil od angleškega patentnega u-rada patent za neko iznajdbo, ki jc poklicana, Ja se še zelo razširi v mornarici. Gre namreč za instrument. ki določa točko, kjer se ladija vsak čas nahaja, ne da biMrebalo za to obširnih preraču-n je vaj j. Aparat ozm.ča na morski karti pot. ki jo je ladi.ja res napravila, z navedbo vsakega gibanja ladije in to čisto avtomatično ot! zunaj. Glavna prednost tega aparata, ki ga je Rožič na-zval “Dromograf”, je ta. da. je popolnoma neodvisen od magnetne igle. Neki mornarski strokovni list opisuje novi aparat sledeče: “Dromograf” izgloda kakor podoba. V okvirju je morska karta, na kateri označa svinčena konica pot ladije. Konica je pritrjena, na poševni palčici, katero spravlja v gibanje /istem vijakov in kolesec v nekem zabojčku zaprtega mehanizma. Aparat je možno obesiti na poljubni steni; ko je enkrat dobil svoje mesto, se svinčeno konico postavi na točko, ki odgovarja natančno kraju, kjer je ladija nastopila svojo vožnjo in potem se spravi v gibanje mehanizem, ki začenja takoj funkcijoriirati. Med vožnjo se ni treba dalje brigati za dro-mografa : kadar se v brezzvezdna-tih nočeh, o>b oblačnem nebu, megli in viharju, hoče doznati kje se ladija nahaja, zadošča en pogled na aparat. Svinčnik je zaznamoval črto. ki po dolgosti in meri natančno odgovarja napravljeni poti in kjer se svinčnik nahaja, je točka, kjer se ladija nahaja. točka, katero je možno doznati iz čitanja zemljepisne širine in dolžine. Kakor že rečeno, deluje ta instrument popolnoma avtomatično in k tej lastnosti prihajata še njegova popolna neobčutljivost za zemeljski magnetizem in neodvisnost od buzole, v čemer je ravno njegova izredna popolnost. Kakor hitro je kgrta popolnoma izrisana in jo torej treba izmenjati, naznanja to poseben signal. Nadomestna karta mora biti poljubno velika, ker skrbi posebna, na zabojčeku prirejena naprava za primerno regulacijo. Zenijalnost in ‘popolnost iznajdbe je možno po zaslugi oeeniti še-le. če se pomisli, da na zazpamovalnih kartah, ki so v rabi prbplovitbi, postaja oddaljenost med dvema paralelnima krogoma tim večja, čimbolj se približuje polu, s čemer nastanejo premembe- v kotih in dolgostih. Rožičev aparat pa izravnava vse to sam po sebi; on zna, kdaj se ladija približuje polu in keda.j e-kvatorju in kedaj prehaja tega. Velike koristi bo aparat tudi za podmorske čolne, katerim se bo treba le za to dvigniti na površje, da bpdo zajemala zraka. Tržaška Edinost piše da se Rožič pogaja z neko angleško tvrdko radi uporabe patenta. Kometi v letu 1911. V letu 1911 se bo videlo na nebu nekoliko kometov ali repatic, a le za vrlo kratek čas. Prvi je komet Brooe-kov (1889.) ta komet je že dne 8;. januvarija dosegel svoj perihel. Dnigi je komet Enekejeva repatica. Ta pojde skozi svoj perihel-' sredi meseca avgusta. Ker ima1 slabo svetlobo in ker mu je potovanje slabo proračunano, jo bo težko najti na nebeškem svodu. Tretja ,1e Barnanclova repatica, ki b0 tudi menda po letu najbliže solncu. Četrta je repatica “Tem-plurn I.” To repatico so videvali leta i&67, 1873 in 1879. Od tedaj je niso več videli. Zdi se, da je tako blizu svojemu razsulu, da jo bo težko opaziti na nebeškemu svodu. Peta je repatica Brorseno-va, ki bo v decembru najbliže solncu. Iz naše zemlje se je .'bo težko opazilo. Vzemite elevator v VELIK NASLANJAČ-ROCKER, narejen iz trdnega lesa -— veliko naslonilo, lepo zaokrožen, udobno sedlo, lepa barva in fin le-s. Navadno $2,00, pri tej razprodaji a« samo............................«f |$G LESENI NASLONJAČI, 20 različnih oblik in mod ; naslanjače za roke in ramena posebno udobno narejena, iz finega hrasta, lepo barvan, po navadni ceni 3.25 . _ _ sedaj samo.................. Iilv LETENSKI NASLONJAČI, ROCKER, jako komodno narejeni, lepo bar,vi, vseh vrst, fin les. trdnost zajamčena, najfinejše vrste, za to razprodajo posebna ce- « na, samo..........................davU LEPE DOLGE ZOFE, narejene iz finega blaga in dobrega Boston usnja, delane na roko, šivane na rok0 in dobro zvezani konci. Vse kar je lesa iz čistega hrasta, lepo ornamentirane, z primerno vzdignjenim vzglavjem in nižjim zadnjim delom; navadna redna cena $10, izvanredna » >> cena za to razprodajo samo........OivV BLAZINE, dobre kvalitete, popolna dolgost : vse sama bombaževina; v vseh krogih priznane; redna cena $3.00; se- i daj na izvanredna cena samo.....Iiuv LEPE OMARE ZA OBLEKO, trdega lesa, zlato hrastavo barvo, v sredini z le- »m pim velikim zrcalom...............vliv DOBRI STOLI, trd les, dobra naprava z visokim naslanjalom, leseno sedalo; navadila cena 85c, pri tej razprolaji m « samo....................................•(«« STOLI ZA OBEDNICO, narejene iz bolj finega trdega lesa, visoko naslanjalo, barvani z zlato hrastovo barvo, sedela lesena ajli iz usnja po vašej želji, ista cena; red cena $1.75, pri tej razprodaji «a samo.....................................PgC STOLI, stoli za spati, stoli za v jedilnico, VELIKE OMARE ZA OBLEKO, trd les zlato hrastovo pobarvane, okusno narejene, več spodnjih miznic, navadna cena« -mm $9.89, pri tej razprodaji samo.Oifu Pridite in oglejte si našo veliko zalogo pohištva; vsak jo pohvali, in vsak tudi kaj kupi! ÜÊ] Hi a a* a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ® a a a i a a HI HJHj IlJHJHjHJHJHJHIHJHi!». Severova zdravila so varni branitelji zdravja v družinah. Sedaj je čas uživati SEVEROV KRIČIST1LEC Priporočljiv za lale obolenja: Blcdia, pičila kri, medto! obtok, ogrci, črnavke, lišaj, opaih!ki, bule,, žive rane, ulljesa, tvori mehurčki, oteklina, inozolji, srab, razširjene žleze, bezgavke, »leni tok, kožne boilezni, ¡plešu» oslabelost IN ČUT UTRUJENOSTI, TAKO SPLOŠEN V TEJ LETNI DOBI. DOLAR STEKLENICA. Na prodaj v lekarnah. Ne vzemite nobenega druzega leka, ki se vam ponuja namesto Severovega. i m Knjižico z navodom, tiskana v slovenskem jeziku dobite z vsako steklenico. Po brezplačen nasvet pišite na naš zdravniški oddelek. HJ H “® H b ® ® ® ® m ® B ® Hi ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® B ® ® B B B B B B B / GEORGE WASHINGTON. Slovenci ki prihajajo v Ameriko. večina njih ima samo ljudsko šolo, torej se ne srne od njih zahtevati, da poznajo zgodovino sveta in kar je za nje v novi deželi zanimiv0 in več vredno, t. j. ameriška zgodovina. Amer. zgodovina je kratka, a tem bolj zanimiva. Vsak rojak, ki ga je misel, da ostane v novi domovini za vedno, naj gleda, da dobi o ameriški, zgodovini bolj jasne pojme, kot iih ima do sedaj. Mi bomo danes malo opisali največjega moža. ki je še do danes stal na čelu novega sveta in ta mož je : George Washington. Kar nam ve ameriška zgodovina našteti velikih mož, je George Washington najbolj poznani, kolikor pridejo v poštev njegova velika dejanja; toliko manj je pa Washington poznan kot človek. Eden najboljših ameriških histo-rikov piše v svoji knjigi med drugim: “Naši otroci se v šoli uče o generalu in prezidentu, o zmagovalen v boju in tribuni in mi vsi poznamo le generala Washington in prezidenta Washington, ampak nobeden od nas ne pozna Georga Washington”. In mož govori resnico. Ta mož je doprinesel tako velika dejanja, se tako odlikoval v mislih in energiji in razumnosti, da je postal pri svojih potomcih 'kot neko zvišeno bitje, kadar se o njem govori, piše ali čita. Mi ga občudujemo, ogreti pa nas Washington ne zna, in temu je kriva fegenda, ki so jo prejšnji historiki zakrivili in katera je dobila svojo zaslombo v šoli: on se nam predstavlja predober, previteški, premil in prerazvit, da bi se ga upali osvojiti v naša srca. To so krivi stari pisatelji; ti so se čutili dolžne, da Wash-ingtona opišejo kot zvišeno človeško bitje, in kot s človekom, s katerim se ne more nihče meriti. Ta zgodovina je napačna in tudi kriva, da si Američani Washing-tona v napačni luči predstavljajo. — To je resnica, da je bil George Washington že v rani mladosti bolj zamišljen, samosvoj, preudaren ; tako nekaj, kar mi sedaj i-menujemo vzgleden dečko. On je vedno dobro vedel, kaj dela, in je vsak korak in vsako dejanje, prej ko ga je storil, dobro dvakrat premislil. Brez velike šolske naobraz.be, si je sam iskal višje izobrazbe in ker je mati, vdova tedaj potrebovala pomoči, se je prijel zemljemerstva, ki je bil v tistem času najbolj časten in do-bičkanosen in učen stan, kot je morebiti še danes. V dvajsetem letu svoje starosti se mu je položaj poboljšal, ker ga je njegov brat- Lavrenc, ki je bolehal, imenoval za oskrbnika svojega premoženja. Pozneje je bil tudi postal njegov dedič, ker je Lovrencova hčerka kmalu po o-četu sledila v grob. V tem času si je pa Washington pridobil že slavno ime kot zmagovalec Indijancev, in ko se je v boju pod angleškim generalom Braddock pri trdnjavi Duguesne (sedajni Pittsburgh) tako srčnega izkazal, je postal po celi Virginiji že slaven mlad mož. Washington je bil edini ki ni v boju z Francozi in Indijanci, katerih je bilo jako malo proti Angležem, in so vendar zmagovali, edini ki ni zgubil svoje glave in treznosti. Le njemu so se imeli Angleži zahvaliti, da se je armada 7. poveljnikom rešila. Kmalu po povratku z te prve večje bitke «e je oženil z Marto Curtis,, mlado vdovo, in je mirno živel na svojem posestvu v Mount Vernon. Washington je bil strasten lovec in vedno v sedlu za divjačino, to zvemo iz njegovega zapisnika, posebno na lisice je bil goreč lovec. Tudi j ko godni ju ne od prvega moža je ljubil in jih pestoval kot da bi jim bil njihov pravi oče in se je počutil v hiši z družino srečnega. Bil je tudi član zakonodajne zveze svoje države, in bil tudi eden prvih, ki je svoj glas povzdignil proti napadom Britov. Sprva ni odobraval, da bi se kolonije ločile od Anglije, ko je pa sprevidel, da je položaj nespremenljiv, ni odlašal niti trenutka. In ko so prvi Ameri-kanci sklenili, d'a bodo svojo neodvisnost tudi z orožjem v roki bil gospodarsko ja-en. Otroke svoje že- branili, ni Lil nihče drugi kot Washington poklican za poveljnika prostovolnim četam. l)a je imel Washington talent povelništva, je dokazana stvar, la* en genialni strateg, je zamo-gel z tako malo armado toliko časa tako uspešno manevrirati, da je obe velike angleške armade tako razgnal, da se nista mogle združiti. On je bil nedosegljiv v načinu novih zvijač in pripomočkov. Nikoli mu ni spodletelo; vse je zadelo v sredo. Mi ga moremo v resnici občudovati, če pomislimo. da ni imel nobene vojaške naobrazbe, in da je premagal izvedene angleške generale' na vseli potih. V boju se je počutil najbolje, in nikoli se ni počutil prestrašenega ali utrujenega, to je bilo njemu nekaj tujega. In vendar je bila njegova armada slaba, z orožjem slabo preskrbljena, ravno tako z obleko in živežem, in vojaki tudi niso bili zadovoljni, vedno ostati pod zastavo, in potem nevošljivost oficirjev in neumnosti kongresa, vse to pa vseeno ni odtrgalo Wash ingtonu glave; znal si je po svoje pomagati, čeprav je trpel najbolj sam. Koliko si je vendar prizadel, da jo ljubosumje na mladega, neizkušenega Francoza Lafayet-ta, ki je bil imenovan od kongresa za poveljnika zvezne armade, prepodil, Washington je vedel, de le on je mogoč kot poveljnik, na drugi strani si je pa slikal položaj vse drugače. Vedel je, da, če se Lafevetta razžali, da stem bi bili vsi francoski vojaki razžaljeni in zapustili bi tabor. — Mnogo prijateljev Washingtona si je izprosilo dopust ravno zavoljo mladega francoskega generala ! Washington je vedel, da se more Francozom kongres piuliz-niti, in zato se je tudi Francoza imenovalo povelnikom; pravi po-velnik je bil pa v resnici Washington, ker le on je bil zmožen in Lafayette je to sprevidel in postala st^i prijatelja. Karakter Washingtona je bil miren; kadar je pa položaj zahteval, je grmil kot grom in bliskal z očmi kot blisek. Kot bog maščevanja se je nekega dne zapodil z sabljo na Charles Lee pri mestu Manmouth, ker ni hotel njegovih povelj izpolniti, in podil ga je s sabljo iz bojišča v pregnanstvo. V svoji grobosti ni poznal ne mej, ne besed. General Washington, zmaga-lec, je postal tudi prvi prezident nove republike. On zasluži tildi po pravici ime, ki mu ga je hvaležni narod nadel: Oče domovine. On je bil prvi, ki se je za novo domovino boril in naredil z njo to, kar je danes. V tistih časih, ko je hotel vedeti vsak svojo, in ko je še moč bila faktor, je Washington znal s svojo mirnostjo, znanstvom in trdimi idejami, sovražnike pomiriti in jih doprive-sti do skupnega resnega dela za novo republiko. Vprašanje je danes, če bi se nova republika obdržala, če ne bi bilo trde roke Washingtona; vsi zgodovino pisci pravijo da ne. Kar ameriška Unija temu možu dolguje, je neizračunljivo, in vendar je bil kot prezident od kongresa na naj-podlejši način napaden in se je za njegovim hrbtom spletkarilo proti temu, kar je on ustvaril. On je bil srečen, ko se je lahko zopet vrnil v miru Mount Vernon, kjer ga je pa po kratkem času doliitela smrt. Zapustil je pa še za danes pomenljivo spisano spomenico na a-meriški narod, in če se bodo po-* tomci vedno po tistih naukih držali, bo nova domovina tudi uspevala. Tako stoji pred nami George Washington nadčloveški in rekli bi mrzel. On je bil pa človek, kot eden od nas, dobrosrčen in prijazen, in ne brez humorja, kar dokazujejo njegovi zapiski. Skušnje sveta so iz njega naredile karakterja, na katerem ni bilo za najti niti ene luknjice. Slike, katere imamo od njega nam ga kažejo z stisnjenimi ustnicami, masivnim obličjem, velikimi kostmi in z naravnost v oči gledajočimi očmi, a ki se v njih zrcali miloba in odpuščanje. IV njegovem obrazu je nekaj, kar nam kaže, da stremi za novimi cilji, katere more doseči. Ta slika je mnogo pripomogla, da se nam zdi Washington tako mrzel, da ga ne moremo zljubiti, kar je pa popolnoma napačno mišljenje. Saj pa George Washington ni sebi sam nikoli nič pisal, kot to delajo drugi ljudje na takih mestih ! Za njim nam je ostalo mnogo njegove pisave, celi zvezski, dokument, govori, a o njem» samem, da bi sam o sebi kaj zapisal, tega ne najdemo. Iz njegove mladeniške dobe do dvajsetega leta namreč, ne vemo čisto nič. n če ga sami presojamo, bomo po njegovih dejanjih spoznali, da se -¿a tem pajčolanom skriva velik. dober človek, z vrečo krvjo in s še bolj vročim srcem za vse dobro in lepo. To je bil George Washington, še danes naj večji, katerega ameriška Unija vsebuje, in ki ga potomci ne samo časte, občudujejo, temveč tudi ljubijo, ker to zadnje si je zaslužil. Še danes se ga ameriški mladini prestavlja kot vzor in dolžnost naša je, da se ga s častjo spominjamo. čel napadati tukajšnja kapitalistična podjetja in velike finan-eirje, in opozicijo je dobil takoj. Med ljudstvom je povzročil pravo paniko. V tem, da se ga je u-morilo po postavi, je upanje, da se stari mir zopet povrne v deželo, katero je imenovani anarhist že par let izrabljal v svoje zasebne namene. Rimski vojaki, ki so ga prijeli in tudi umorili zaslužijo vse pohvale, vendar je pa stalo ujetje velikega prelivanja krvi ; nek prijatelj umorjenega je odsekal z mečem nekemu vojaku desno uho; razburjenje je zavladalo veliko. Proces je bil kratek in sodniki so z zadovoljstvom izrekli obsodbo na smrt. Konec prihodnjič. KRISTUS IN DANAŠNJA DOBA. Avg. W. Kamm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1429 N, 10th Si SHEBOYGAN, Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER Mnogo se o Kristusu govori ravno v tem času, posebno med katoličani. V vseh cerkvah ga poveličujejo in kažejo vzgled' vernikom. Noben duhovnik pa ne pove po resnici, kaj je bil Jezus Kristus iz Nazareta. Pravijo, da je bil sin od boga, da ga je bog poslal na zemljo po ‘obsenčanju’ Marije, da svet odreši itd., itd.. Resnica pa je, če povemo to, kar Renan pravi, da je Kristus sin Marije, kot smo vsi mi drugi ljudje sinovi svojih mater. Mi, ki danes motive Kristusovega nauka dobro . poznamo, bomo rekli, Jezus Kristus je bil e-den največjih revolucionarjev svojega časa. Svoje znanje je gotovo dobil v Egiptu, za svoje prepričanje in visoko Lilozofijo je tudi umrl. Kristus je bil reformator in umrl, kot vsi 'dobri reformatorji rnrejo : nasilne smrti. (Primož Trubar, Jan Hus, Bruno itd.). Kristus je videl, kako korum-pirana je bila takratna človeška družba. Ljudstvo je bilo stiskano in prešano od dveh glavnih faktorjev, rimske nadvlade in judovske duhovščine, od farizejev. Kristus ni govoril, da je poslan od Boga, Kristus ni govoril o prihodnjih nebesih in še manj o kakem peklu, Kristus ni govoril, da je treba vse razrušiti in podreti. Pač pa je Kristus govoril: 'da smo vsi ljudje enaki, da vsem ljudem gredo iste pravice, da so vsi ljudje za to na svetu, da žive in da se vesele življenja; da se vsi ljudje med seboj ljubijo; da se med seboj ne koljejo; da naj 'bodo vsi nasprotniki sile: vlad, 'duhovščine in da se ne sme dopustiti, da par ljudi živi na račun vseh lju*-di, temveč da se naj vsi vesele življenja brez izjeme, ker vsi smo “otroci božji”. Kako so n. pr. bogata gostitelja obstrmela nad Kristusom, ko je navadni prostitutki, Magdaleni, njen pregrešek odpustil. Zakaj? Zato, ker je Kristus sistem, ki je Magdaleno privedel v roke prostitucije poznal. Lepo, čedno in zapeljivo dekle ni hotelo iti na polje delati, temveč je raje nosila zlatnino ih lepe obleke, kot so to delale in imele bogate dekleta in kar je bil tudi njen ideal (kot vseh žensk) in kako priti drugače do tega, morebiti z delom na polju ? Ne. Z delom se ne pride do bogatstva; prodala se je — tisto kot danes. Prišel je Rim. Cas je prinesel nove stvari in različne ljudi, ki so nauk po svoje zaokrožili in mu pridjali neb roj infamij, in ta klika se imenuje: rimsko papeš-tvo. Teorijo Kristusovega nauka so spremenili. Kristus sam pa nam je ostal popolen še vedno. In če bi danes živel. Kako bi se recimo slišalo Kristusovo početje kot brzojavna vest, kakega ameriškega kapitalističnega dnevnika, n. pr. njuyorški lažnjivi Times. Bilo 'bi okoli takole: Jeruzalem, 15. aprila. — V tem mestu so 'danes križali nekega ljudskega izdajalca in izzivača vlade in vse, kar je ljudstvu svetega, po imenu Jezus Kristus. Bil je velik agitator in govornik proti današnjemu sistemu in zasadil med ljudstvom ideje ubojstva in drugih silovitosti anarhizma. Par mesecev je lahko prosto govoril, ker se je dotaknil v svojih govorih samo navadnih življenskih problemov; zadnje čase pa je za- Angleščina brez učitelja ¡Slovensko- Angleška Slovnica. Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. U5 St., New York, N. Y Največia zaloga slov. knjig. Pišite po ceni k! ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Unijsîca Gostilna,^"* mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom Jos. S. Stastny 2005 Blue Istand A ve. delikt Dvorana za društvene in unijske seje. Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave SALOGN z lepo urejenim keglišeem in »ve že Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A* J. Terbnvec & Co. Nasledniki: Derganc, Wldetič & Co. 1622 Ararabce St,Dan ver. Colo trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. CUNARD Ogrsko - Amerik anska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi. in nje sestra CARONIA s dvemi vijaki • Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki i nova i 25 čev. dolga < od leta -in nosi 18.000 ton. / 1911. ) FRANCONIA CARMANIA odpluje 7. jan. 18. Feb. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * ❖ * * JOHN NEMETH I Iukorporirm pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. 4* Pošilja denar brzojavnim 4* in poštnim potom. 4* Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini 4* takoj drugi dan; po pošti deseti dan. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. * 4* * * * JOHN NEMETH. 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agehi. & ¿1*4'* *-^4* 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4^ 4*4'* 4* 4* 4* 4* 4* c * * 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 HRANITE! Kar priliraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav! Uložite svoj denar v INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. CARONIA odpluje 21- jan. FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja Ogrsko-Amenšl