V Trstu dne 25. Septembra 1908. Št. 39. Leto I. ^haja v Trstu vsak , petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica št. 5.11. nad. : Telefon št. 1570 Delauski bist i/ r Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. .strt leta 1.05 K. - ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. KRI Narodni šovinizem, besno ščuvanje na¬ roda proti narodu, je obrodilo tudi na Slo¬ venskem svoj krvavi plod. Komaj je po- i krit sveži grob, ki krije trupli dveh ne¬ dolžnih žrtev barbaričnega orožja, ki se ga poslužuje meščanski kapitalizem zoper osvobojenje človeštva iz spon sedanjega kapitalističnega sistema. Ne plaka družba ob grobeh vsakdanjih žrtev kapitalističnega egoizma. Skrite osta¬ jajo solze ob zmagujočem pohodu bede med revnim v modernem suženstvu ječečim ljudstvom in > črna znamenja sožalja niso odeta mesta. jpb vsakenj. grobu militaristične žrtve. Plaka ljudstvo’vsak dan; plakajo sužnji v modernem suženjstvu’ pred grozečo usodo in ihte v hrepenenju po svobodi po živ¬ ljenju. Kapitalizem ne pozna usmiljenja, ne čuti boli vsakdanjih svojih žrtev. — Ohraniti se hoče sebi in zase; vla¬ dati hoče v svoji družbi v kateri živi sam najboljše. Bori se za svoj obstanek, proti pravici, proti svobodi, proti življenju s svojim orožjem, s vsemi sredstvi, s vso silo svoje moči. Na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu, krije sveži grob dvoje nedolžnih žrtev nekulturnega kapitalističnega orožja, ki ga rabi v boju za svoj obstanek; dvoje nedolžnih žrtev besnega meščanskega šču- vanja naroda proti narodu. In ob tem sve¬ žem grobu plakamo zopet tudi mi; plaka z nami vsak dan plakajoče ljudstvo in plaka tudi meščanska družba ne zaradi usmiljenja ampak osramočena od svojega barbarizma. Preresen je trenotek za malenkostne stvari. Ne bomo se spuščali v podrobnosti krvavih dogodkov v Ljubljani, katere so našim čitateljem prav gotovo znane. Družba sv. Cirila in Metoda je priredila svojo skupščino v Ptuju na Štajerskem. Tam so bili slovenski skupščinarji brutalno napa¬ deni od tamošnje nemške narodnjaške klike. Ne vemo v kolikor je bilo potrebno, da je priredila družba sv. Cirila in Metoda svojo skupščino ravno v Ptuju, ki je sedaj po večini nemško mesto. Iz našega med¬ narodnega stališča, ne moremo in ne smemo odrekati in ne odrekamo nobenemu naro¬ du, nobenemu društvu, da zboruje v tistem kraju, v tistem mestu, kjer se mu pač zljubi. Ali ptujska gospoda ni socialistična in ne misli mednarodno. Naredila se je užaljeno in pripovedovala, da je namen slovenskih skupščinarjev posloveniti nemški Ptuj. Slovenski narodnjaki so vedeli, da bodo razburili ptujske šoveniste, pa so šli vse eno in so bili napadeni. Na nasilstvo, je treba odgovoriti z nasilstvom, na bar¬ barizem, z barbarizmom. To je geslo vseh narodnjaško meščanskih strank. In odgovo¬ rila je Ljubljana. Liberalci so sklicali shod, navdušili in razburili so ljudstvo ter ga po končanem shodu prepustili razburje¬ nosti. Ljudstvo je na to začelo demonstri¬ rati, pobivati Nemcem šipe in mazati in jemati nemškim trgovinam in drugim za¬ vodom nemške napise. Demonstracije so trajale burno dva dni. Da brani javni mir, je stopilo na ulico tudi vojaštvo pešci in dragonci, kar je demonstrante še bolj raz¬ burilo. Poročnik Mayer, rodom nemec, pri 27 pešpolku je ukazal svojemu oddelku streljati na demonstrante. Ustreljeni ste bili dve osebi, ki, po poročilih sodeč, niste imele pri demonstracijah nič opraviti. Ustreljen je bil R. Lunder, strojevodja v Narodni tiskarni in I. Adamič 151eten dijak. Prvi se je s svojo izvoljenko vračal domov iz slavnosti, ki jo je imelo ta dan društvo tiskarjev ob 40-letnici svojega obstanka. Več drugih je bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih. Več jih je bilo ranjenih tudi z bajonetom. To se je zgodilo na 20. t. m. Na 22. t. m. je bil pogreb, ki se ga je udeležilo, po poročilih sodeč, 30.000 oseb. Pogreba se je vdeležila tudi ljubljanska soc. dem. stranka, ki je podala tudi svoj venec. Ob odprtem grobu na po¬ kopališču pri Sv. Križu so govorili Hribar župan ljubljanski, Tavčar in sodr. Anton Kristan v imenu socialne demokracije. Zastonj bi bilo opravičevati ljubljanske izgrede s ptujskimi. Zastonj iskati posa¬ meznih sokrivcev izgredov. Zastonj je, če se pripoveduje sedaj o grozotah posameznih vojakov, če se je vedno s vso vnemo pod¬ piralo militarizem. Kriv je pač v prvi vrsti sistem; kriva jo vlada, ki nalašč v svoje egoistične svrhe, noče napraviti ko¬ nec narodnostnim bojem z uvedbo narodne avtonomije. Kriva je nevede ali nalašč zgrešena politika narodnjaških strank vseh narodnosti. Meščanje vseh narodov si pač nimajo kaj očitati. Na eni strani vidimo manjšine, ki mislijo manifestirati svojo ekzistenco in si pridobiti vpliv s praznimi demonstracijami. Na drugi strani zopet ve¬ čine, ki mislijo da se da z nasilstvom in z odrekanjem pravic, uničiti manjšine. Zgrešeno je prvo in drugo. Mali narod se ne more meriti s številno močjo z velikim narodom, nego lahko s kulturno. Zgodovina nas uči, da se s zatiranjem ne uniči niti malih narodov, pač pa povspeši njih raz¬ voj. Zraven vsega tega pa deluje vsakdanje meščanstvu koristno šeuvanje naroda proti narodu in ljubljanski dogodki so samo krvava etapa v zmot in prevar polni zgo¬ dovini narodnih bojev. Težko verjamemo, da bode kri, ki je poškropila ljubljanske ulice, spametovala narodnjake in vlado. Narodni boji so vprašanje posesti in ob¬ stanka kapitalističnega meščanstva. So tedaj za buržoazijo nujno potrebni in buržoazija bo narodno sovraštvo netila še nadalje do tedaj, ko bo ljudstvo samo spoznalo, da je pri narodnih bojih ono samo največa žrtev. Militarizem in meščanski kapitalizem ne poznata ne usmiljenja ne narodov. Živita drug za drugega, drug ob drugemu. Samo tedaj, ko bo človeštvo uničilo ta dva fak¬ torja, katerih žrtev krije komaj pokriti grob na ljubljanskem pokopališču, samo takrat bo zavladala pravica in svoboda in mir bo takrat ljudem na zemlji. Odkritje nagrobnega spomenika in snom. plošče pesniku Simonu Gregorčiču. Kmalu bo dve leti, odkar nam je pre- minol naš “gorski slavček* pesnik Simon Gregorčič. Kako milo in doneče nam zvenč njegove strune iz mladeniške moške dobe. Njegove pesmi refleksivne vsebine (Človeka nikar, Oljki, Naš čolnič, O nevihti, V pe¬ pelnični noči itd.) vzbujajo v vsakem mis¬ lecu občudovanje in estetični vžitek. Ložje pesni nedolžno-ljubavne in domorodne vse¬ bine so postale narodne in kot take last celega naroda. Pojemo jih vsi z isto slastjo in ljubeznijo, vsi klerikalci, liberalci in tudi mi rdeči socialisti. Mi vsi si lastimo Gre¬ gorčiča — on je naš, je pesnik celega na¬ roda. Ta ocena velja seveda le za dobo njegovega najboljšega ustvarjanja, ko še ni klonil duhom in mu je še čist in nepokvar¬ jen vrelec svobodno vrel iz njegove pes¬ niške duše. Za pesnika „Gorice“ ta ocena ne k "velja* več. To Gregorčičevo slabost mu narod tudi ne šteje v zid, saj ve, da je ni sam zakrivil, da takrat ni bil več sam svoj, da so mu bile peruti prestrižene. To slabost je narod pozabil; tudi ni vredno, da bi ostala v spominu. Pokazalo se je to pri pogrebu. Cel narod je vstal in žaloval za svojim pesnikom. Ta Gregorčičeva slabost bi bila tudi po¬ kopana na veke, da je niso klerikalci iz¬ rabili v svejo strankarsko korist. Ti pre¬ frigani tiči, ki so v življenju pesnika te¬ lesno in duševno vničili, drli so se ob nje¬ govi smrti v prve vrste žalostnih pogreb¬ cev, češ, glejte, kako žalujemo mi za svojim človekom. In ob rakvi so klerikalni petelini držali strankarsko-politične govore in slavili pokojnika ne kot vsenarodnega pesnika, ampak kot svojega strankarja in — mašnika. Vsled te klerikalne brezobzirne netaktnosti je zamrla naprednim govorni¬ kom beseda v grlu. Takoj po smrti so se klerikalci sami konstituirali v odbor za — Gregorčičev spomenik. Pod vtisom veličastja pcsfnkove smrti se je ta odbor molče akceptiral od naroda, četudi je bila v njem zastopana le kleri¬ kalna stranka. (Dr. Ozvald, dr. Šorli so politično brezbarvni). Prispevki za sporne nik so prihajali od celega naroda.... Prišel je dan, ko se je imel odkriti ve¬ likemu pesniku spomenik na grobu in spo¬ minska plošča na rojstni hiši, prišel je 6. september. Krasen dan je bil in nedelja zraven tega. V septembru, ako je lepo vreme, se izplača že samo po sebi izleteti v gore, kaj še-le če se ima počastiti spo¬ min Simona Gregorčiča. Pričakovala se je ogromna udeležba iz cele Slovenije, korpo¬ racije, društva. Udeležba je izostala in celo slavje se je tak<5 žalostno izteklo, da bolj se ni moglo. Na pokopališču, ki je ob cesti, se je zbralo kakih 1200 ljudij, na Vršnem, ki je nekoliko oddaljeno, pa kakih 400—500 in še to večinoma iz domačih in bližnjih vasi. Slavnostni govornik dr. Ozvald je na pokopališču govoril — dvaj¬ seterici. Stal sem v množici 3 korake pred njim in ga nisem razumel. Čudno, zakaj se mož sili, če ni govornik. — Na Vršnem je bilo nekoliko bolje. Učitelj Sivec in profesor Ilešič sta povedala par prisrčnih in toplih besed o Gregorčiču, a to je bilo vse premalo. Obema se je po¬ znalo in sta tudi sama priznala, da nista bila pripravljena in da le nadomeščata druge, govornike, ki so bili << zadržani». — Šesterica cerkvenih — baje celo laških — pevcev iz Gorice je zapela pod vodstvom župnika Kokošarja prav klavrno par Gre¬ gorčičevih pesmi (čisto navadnih) — in to je bilo celo Gregorčičevo slavje. Narod ni imel o tega nič, ni odnesel od slavja nobenega boljšega razumevanja pesnikove muze, nobenega trajnega spomina. Večina je odhajala od slavja ravno tako nevedna in topa, kot je prišla inteligentnejša manj¬ šina z nezadovoljnostjo in trpkostjo v srcu. Značilno je bilo obnašanje množice na Vršnem. «Spored* je trajal pičlo uro, ob¬ činstvo se ni genilo očividno pričakovaje še nekaj večjega, veličastnejšega... Bilo je treba občinstvo opomniti, da je «spored končan*. In zakaj je bila Gregorčičeva slavnost tako klavrna? Liberalci pravijo, da so se zato abstinirali, ker niso bili povabljeni od oficijclnega klerikalnega odbora, ni Glaz- beno društvo v Gorici, da ni bilo po¬ vabljeno. Klerikalci skušajo to sicer utajiti in zvračajo krivdo na liberalce. Vendar se da to z gotovostjo konstatirati, da so si klerikalci tudi sedaj hoteli uzurpirati glav¬ no in edino zaslugo na Gregorčičevem slavju. Po drugi strani tudi abstinenco li¬ beralcev ni odobravati; užaljeno samoljubje bi bili lahko doma pustili, pa bi bili prišli vsejedno počastit pesnikov spomin. Saj bi Kaj sem vam storil... ? Črtica iz življenja. Spisal : JOSIP GRGIČ. I. Ko je bil Franček pri birmi, mu boter ni kupil ure in tudi kolačev ne, ampak ob treh popoldne sta šla v .teater. L. . Tisti dan Franček ni bil bos in tudi obleko je imel skoraj novo; zakaj sosedovi so bili dobri ljudje in so dejali: «Kaj bi fant hodil bos in strgan k birmi; naj vzame to-le Tonetovo obleko in čevlje, naš Tone obleče jutri vse novo*. Lepo je bilo v teatru in ko je Franček prišel ven, je še vedno videl pred seboj nakazane komedijante, in ko je spal zve¬ čer doma pri bolni materi, je sanjal o plavo oblečenih dekletih in biciklih, in še drugi dan, ko, je prodajal vžigalice po sta¬ nem mestu, se je večkrat obrnil proti zidu }n premišljeval o lepih konjih in predrznih jahačih. Le včasih se je stresel in si je mislil: “Danes pa nič ne bom prodal in zopet bom tepen*. Toda takoj se je otresel teh misli in ^Potolažil se je: «No, še je čas, saj ni še poldne*. Vsedel se je na kamen ob vogalu; z rokami si je zakril oči, da bi ne videl drugega, kakor konja, ki z divjo silo drvi okoli, jezdec na njemu pa preskakuje z leve na desno, kakor bi nič ne bilo in pri tem še burke uganja. In spet ga je streslo: «Kaj tukaj čepiš? Nič ne boš prodal in topen boš*. «Pa kaj! še je čas», se je zopet poto¬ lažil Franček in že je gledal našemljenega komedijanta, ki je skočil čez svojega to¬ variša ter ga pri tem tako spretno in krepko brcnil, da je padel kakor je bil dolg in širok in rekel pri tem nekaj tako smešnega, da. so se vsi navzoči močno smejali. Tudi Franček se je smejal v teatru in šc sedaj, ko je sedel ob vogalu sc jo zas¬ mejal skoraj na glas, tako da so sc mu zasolzile cči, in da ga je nekam čudno pogledala stara baba, ki je šla mimo ter nesla lonček juhe. «Tepen boš; vstani, pojdi in prodajaj*, mu je spet rekel notranji glas. '‘Samo še malo časa*, si je odvrnil Franček in še globlje se je zamislil. Včeraj je bila nedelja, danes je tudi praznik in ljudje bodo šli tudi danes v teater. Tudi on bi rad šel. Pa kam bo šel tak? Kam v tej suknji od ktere vse visi, in kam v teh hlačah? En hlačnih seže samo do kolen, drugi pa je strgan na stegnih, tako da mora vedno z roko pri¬ krivati, da bi mu ljudje ne videli nazega in da se pri tem drži tako, kakor se drže tržaška dekleta, ko si privzdigujejo krila, kadar je dež in je blato po cesti? Kam bos, in kam s tem širokim klobukom, ki je strgan, da mu dolgi lasje gledajo skozi? In, kje bi dobil denar? In ko jo Franček tako mislil, je nena¬ doma postal ves potrt in nizko mu je klonila glava. šle ste mimo mati in hčerka, obe gos- podsko oblečeni, solnenik v roki. ' Vidiš ga, mati, kakšen je, daj mu krajcar*. Nimam drobnega* je odvrnila mati kratko, obrnila se je stran in je hotela naprej. «Pa mu daj več, mati, pa desetico mu daj*, je rekla hčerka, zakaj nedolžno srce je bilo polno usmiljenja. Mati je nejevoljno stresla z glavo, segla je v mošnjiček ter dala hčerki svetal denar. Hčerka je stekla k Frančku potreptala ga je po rami in mu je položiia denar na kolena; zasmejala se je in stekla rasposa- jeno za materjo, in ko je Franček preštel če ima dovolj škatljic, se je zelo začudil, ker je ni več videl. « Jezus, Marija! Kako je dobra; kar no¬ bene škatljice ni hotela vzeti*. In ko je tako rekel, se mu je nenadoma zasvetila v glavi prelepa misel. «Tudi jaz hočem biti dober in usmiljen; kar daroval bom eno škatljico tistemu, ki ga prej srečam*. Prišel je iz hiše mlad gospod, leno je mahal s palico in zibal se je, kot bi bil močnega vina pijan. Franček je skočil predenj, škatljico dr¬ žeč v roki, na licih veliko veselje. «Rcs je res; kar vzemite tole škatljico, nič ne zahtevam zanjo*. «Stran se mi poberi!* «Toda verujte gospod, zastonj vam jo dam*. «Najte zlodej stran vrže, pojdi, pravim, drugače. * < Res je kar vam pravim, ni treba kraj¬ carja, tudi jaz sem usmiljen. Takrat pa se je zgodilo nekaj kar Franček ni pričako¬ val : gospod je prelomil palico na njego¬ vem hrbtu in je šel naprej. «Kaj pa sem vam storil?* je zaječal bolno Franček in je šel domov. (Konec prih.) bili prav lahko nastopili po oficijelnem « sporedu*, Ti pa, dragi popotnik, ki tc spelje pot mimo sv. Lovrenca, pusti ob cesti svoje belo, črno ali rdeče strankarsko prepri¬ čanje in stopi par korakov na hribček, ki krije ostanke našega velikega pesnika. Po¬ časti spomin moža, ki je svoje čisto sreč in svoje najboljše moči posvetil svojemu narodu. Spomenik je lično delo slovenskega kiparja Bitežnika v Gorici. Pod pesnikovo še precej dobro izdelano podobo je prav lično izveden v reliefu pesnikov življcnski motto: naš čolnič pogube otmimo t. j. veslar, ki skuša svoj čolnič (narod) rešiti pogina iz razburkanih valov življenja. Dr. 1. F. Deželni zbor goriški. Ob 10-ih dop. 21. t. m. se je vršila maša; daroval Paidutti; navzoči vsi poslanci razun laških liberalcev. Ob 11-ih otvoritvena seja. Namestnik Holienlolie čita naj prvo ita¬ lijansko, potem slovensko. Citira najvišji patent, s katerim je bil sklican deželni zbor na današnji dan, ter odlok, s katerim sta bila imenovana Pajer za glavarja in dr. Gregorčič za podglavarja, ter predstavi tadva zbornici. Nato pozdravi poslance ter nadaljuje, da se je zbornica zbrala v tem pomembnem času, ko je potrebno delovanji' v prid ekonomičnemu in socijalnemu raz¬ voju. Zagotavlja svojo podporo in računa na složno delovanje vseh poslancev. Kot vladnega komisarja, ki bo deloval, predstavi grofa Attemsa. Pajer govori najprvo italjansko precej dolgo v pozdrav italijanskim poslancem. Med govorom zakliče Gabršček: «Kdaj bo pa slovensko!* Kmalu nato govori slovensko približno: Častita gospoda! Veseli me, da morem poklicati tudi poslance na desni strani. Sprejmite moj prisrčni pozdrav ter upam, da boste podpirali delovanje, ki se od nas pričakuje vsled mandata volilcev in potrebe, pospeševati gmotno stanje naše dežele. Jaz mislim, da boste uničili vse ovire in da se bo doseglo složno delovanje med oberha narodoma. Na ekonomičnem polju je treba, da z vsemi našimi močmi delamo, da se nadaljuje akcija, ki se je energično pričela in katero tudi ljudstvo od nas zahteva. Potem bomo lahko pomnožili blagostanje naše dežele. Potem govori zopet italijansko in poživlja poslance, naj zakličejo cesarju: cvviva. Dalje pove, da sc je nadškof opravičil, da se ne more udeležiti seje, ter povabi poslance najprej italijanske, potem slovenske, naj polože v njegove roke obljubo. Pokliče po abecedi laške poslance in potem slo¬ venske v to svrho. Zaključek seje ob 12-ih. Seja dne 22 sept. 1908 ob 5-ih. pop. Dnevni red: 1. ) naznanilo predsedstva; 2. ) volitev odsekov. Glavar otvori ob 5Va sejo. Pred vsem se spomni smrti poslanca Holzerja ter oriše njegovo delovanje. Poslanci poslušajo stoje. Potem da prečitati predlog drja. Gre¬ gorina in tovarišev, da naj se seja radi pogreba žrtev ljubljanskih demonstracij odloži z istim dnevnim redom na 23 sept. Glavar misli, da predlog ne spada v goriško zbornico, vendar da besedo drju. Gregorinu, da utemeljuje svoj predlog. Dr. Gregorin: Utemeljuje svoj predlog. Vojaštvo je smatralo, da mora streljati, kar je tudi storilo in je padlo obilo žrtev. Ves slovenski narod, čigar veliko večino tvori prebivalstvo Goriške, stoji pod vtisom ljubljanskih dogodkov. Ni moja naloga raziskavati, če so bile demonstracije upra¬ vičene in če je vojaštvo bilo upravičeno streljati. Nemci so demolirali na Češkem češke šole, a se ni streljalo. V Hebu so metali na vojake kamenje, se ni streljalo. Ravnotako v Gradcu. Nemški burši so porušili poslopje v Jnomostu, namenjeno za italijanska vseučiliška predavanja, se tudi ni streljalo. Streljalo pa se je v Trstu in sedaj v Ljudljani. Moj namen je, da izrazim svoje sočutje radi žrtev v Ljubljani, in upam, da se bodo pridružili naši mani¬ festaciji tudi italijanski kolegje, kakor so se njim svoj čas slovenski poslanci radi dogodkov v Inomostu in v Trstu. Naj se torej današnja seja z istim dnevim redom odloži na jutri. Glavar prevede to na italijansko in pravi, da je predlog sprejet, če se nikdo ne oglasi k besedi. Morani pravi, da se italijanski poslanci pridružujejo iz humanitete, ker je najdražje človeku življenje. (Bravo! Ploskanje in pri¬ trjevanje med občinstvom.) Attems protestira v imenu vojaštva radi očitanja pristranosti. (Medklici. Hrkanje, kašljanje in piskanje med občinstvom.) Dr. Gregorin konstatira, da ni hotel napadati vojaštva, marveč vladni sistem, ki izrablja vojaštvo. (Odobravanje in plo¬ skanje.! Glavar prevede na italijansko in odloži sejo na 23. sept. dopoldne ob 1 1 -ih. (Odobra¬ vanje in ploskanje.) III. seja goriškega deželnega zbora se je vršila dne 23. t. m. Napovedana je bila na 11. uro, začela pa se je ob 12-ih. Dnevni red: 1.) poročila predsedstva, 2.) volitev verifikacijskega odseka. Prebrale so se najpoprej nekatere interpelacije in pred¬ logi, potem pa poročilo predsedstva: razne prošnje za podpore, in sicer od občin, društev, privatnih oseb i. t. d. Pri drugi točki je šlo v prvi vrsti za določitev števila članov verifikacijskega odseka. Slo¬ venski klub je predlagal, naj obstoji ta odsek iz 9 članov, istotako furlanski kle¬ rikalci, dočim so laški liberalci in slovenski klerikalci hoteli imeti 10 članov, in sicer 3 iz slovenskega kluba, 2 iz slovenskih kle¬ rikalcev, 3 iz laških liberalcev in 2 iz furlansk klerikalcev. Po jako burni debati je prišlo končno do glasovanja pri katerem se je pokazala zveza slovenskih liberal¬ cev z laškimi klerikalci. Predlog teh dveh klubov (9 članov) je bil sprejet s 15 proti 14 glasovom. Nato so zapustili laški liberalci in slovenski klerikalci dvorano. Znamenita je izjava glavarja Pajerja nato, da pripada on liberalni laški stranki, ki je zapustila dvorano, ter zaključuje sejo in je odšel. RAZNO. Izkoriščanje Slovencev v Ameriki. V Judianopolisu je okolo 800 Slovencev, ki žive večinoma skupno zunaj mesta. Imajo tudi slovenskega duhovnika, baje nekega v Ameriko pobeglega kaplana, da se je izognil avstrijskim paragrafom. — Tudi svojo posebno cerkev morajo imeti pobožni Slovenci. Nad 300.000 dolarjev svojega denarja so zabili vanjo, a to še ni bilo dovolj; za čast božjo so morali nare¬ diti tudi dolgove, in utegne se zgoditi, da pojde nekega dne cerkev na boben. Prak¬ tični Američani jo porabijo za skladišča! Katoliška morala. Pred kratkim je v Leipzig-Stotteritz izšla nova izdaja brošure "Moraltheologie*, ki jo je bil na latinskem jeziku svoje dni pisal sloviti in sveti Alfonz Liguorski. Ali — čudo! Od saškega pravdnika je bila brošura zaplenjena, pa ne morda zaradi sovraštva do katoliškega moralista, ampak zaradi nesramne vsebine. Pravdnik je rekel, da se v nemškem jeziku pač ne sme pro¬ dajati takih nesramnosti. Domače stvari, %ang»niki so vabljeni na važno zaupno sejo, ki bode v soboto dne 26. t. m. ob 8 in pol uri zvečer v Delavskem domu II. nad. Udeležite se vsi! \ korist „I>elavskemu IJstu" se vrši v nedeljo dne 4. oktobra ob 7. uri in pol zvečer, v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5. velika veselica z drama¬ tično predstavo, godbo, petjem in drugimi zabavami. Ob 6. uri zvečer se že odpre šaljivi zgodovinski muzej, umetniška raz¬ stava satiričnih podob in bazar s 1000 do¬ bitki. Poslovala bo šaljiva pošta. Po pred¬ stavi sledi ples. Pri drugi četvorki dobi ona plesalka, ki bo dobila največ razgled¬ nic, krasen dar. Vstopnina 40. vin. za osebo. Delavci! Sodrugi! Udeležite se te vese¬ lice v velikem številu. Poleg domačo za¬ bave, bodete tudi pomagali našemu prepo¬ trebnemu „Delavskemu IJstu. Kako ravnajo z delavci slo* I venski narodnjaki? Slovenski na¬ rodnjaki se vedno povsodi bahajo s svojo ljubeznijo do delavstva. Na shodih in po časopisju pripovedujejo in se bahajo, da zastopajo interese delavstva in človek, ki jih posluša, bi jih kar poljubil, kajti nji¬ hovo srce je za delavstvo zelo usmiljeno in iz ust se jim cede obljube. Kako pa ravnajo z delavstvom v svojih zavodih, tam kjer so narodnjaki gospodarji, naj nam pove ta dogodbica, ki se je pripetila ne¬ kemu ' slovenskemu narodnemu delavcu. Delavec je Anton Piščanc. Uslužben je bil kot sluga v „Slorenski 'posojilnici in hranilnici v Trstu“ štiri leta. Na 8. avg. je šel na orožne vaje. Dobil je za to od ravnateljstva posojilnice potreben 28dncvni dopust. Vrnivši se iz oi - ožtiih vaj na 5. sept., se je takoj predstavil ravnateljstvu posojilnice, a tu so mu naznanili, da mu je služba odpovedana, ne da bi mu bili povedali zakaj. Dotični delavec je imel s posojilnico pogodbo v kateri je rečeno, da mora ali on, če bi hotel oditi iz službe, ali pa, če bi ga hoteli oni proč poslati, morali naznaniti tri mesece prej, ali pa in to je naravno, mu tri mesece plačati. Dne 7. septembra (t. j. t. m.) se je dotični delavec predstavil ravnatelju posojilnice gospodu Ulčakarju ter se pritožil, da se z njim ne ravna pravično in prašal je zakaj se ga sploh pošlje iz službe. Gospod rodoljub Ulčakar pa mu je takoj odgovoril, da mu je vsa stvar že znana ter mu rekel, da nima nobene pravice zahtevati trimesečne odpovedi. Ker je pa dotični delavec stanoval v prostorih posojilnice in hranilnice, mu je rekel gospod Ulčakar, da mora tudi takoj iz stanovanja oditi. Ta ubogi delavec, ki je štiri leta opravljal pri posojilnici zvesto in pošteno svoj posel, ki je ravnokar končal orožne vaje, se je nakrat videl neo¬ pravičeno vrženega na ulico brez vinarja in brez stanovanja. Srce slovenskega narodnjaka ni bilo usmiljeno in ni maralo videti bede in nesreče, v katero so pahnili narodnjaki tega slovenskega trpina. Na prošnjo, mu je dovolil gospod Ulčakar, da sme bivati v stanovanju še do 19. t. m. Na 17. t. m. je šel delavec k gospodu Grebencu (ne vemo kakšno saržo ima v posojilnici) ter ga naprosil naj se mu do¬ voli bivati v stanovanju vsaj do 31. t. m. Delavec jc bil prisiljen ponižavati se pred visokorodno gospodo slovenskega narod¬ njaškega meščanstva. Ne samo da ni imel drugega stanovanja na razpolago, ampak bil je tudi brez sredstev, da bi si sploh lahko najel drugo stanovanje. Na 19. t. j. na dan, ko bi bil moral zapustiti stanovanje, se jc podal delavec zopet k gospodu Ulčakarju. Poslednji se je ravno pogovarjal z gospodom Grebencem kateremu je baš povedal, da bodo danes vrgli revnega slovenskega delavca iz stano¬ vanja s pomočjo policije. Povedal je, da ne more iti, ker nima kam in nima sta¬ novanja s čim plačati. Gospod Ulčakar je pa zavpil, da ako noče oditi, ga pusti aretirati. Kadar je Ulčakar napravil delavcu spri¬ čevalo, ga je prašal, če hoče da zapiše na spričevalo, da je sam odpovedal službo, ali pa, da so mu oni odpovedali. ..(!<“ hočete — je rekel gospod Ulčakar da za¬ pišem, da ste sam službo odpovedal, potem mi morate podpisati izjavo, da ne zahtevate od posojilnice več niče- sar“. Gospod Ulčakar je pač vedel, da nastopa proti delavcu popolnoma krivično, vedel je, da ima delavec pravico zahtevati trimesečno plačo, toda, hotel je da ' pod¬ piše rečeno izjavo, da onemogoči delavcu zahtevati trimesečno plačo. Naravno, da bi delavec ne mogel več zahtevati, če bi en¬ krat izjavil, da ne zahteva več ničesar. To je čisto navadna lumparija, ki so jo zmožni samo slovenski rodoljubi, ki sc maste ob dobičkih ki jim donaša shranjeni denar kuharic, služkinj in slovenskih popov. Delavec je pa bil — kar gospod Ulčakar baje ni mislil — pameten in je Tekel, da on ne izjavlja ničesar in da naj se naredi spričevalo tako, kakor se ga mora narediti, t. j. povedati če je delavec pošteno in vestno opravljal svojo službo. Komentarja bi ne bilo treba nobenega. Dogodek je sam na sebi tako kričeč, da bo vsak razumel, da se je godila omenje¬ nemu delavcu krivica, ki so jo zmožni na¬ rediti pač ljudje, ki do delavstva nimajo nobene ljubezni ne spoštovanja. Pahniti na cesto zvestega delavca in ne zmeniti se za njegovo bedo, to so zmožni slovenski rodoljubi ii la Ulčakar. Ker je pa v Trstu nekoliko slovenskih delavcev brezposelnih, so slovenski narodnjaki te delavce prezrli in vzeli v službo penzijoniranega financarja. Ne jemati v službe delavcev, ki žive v bedi, oni dajo raje nekaj zaslužiti finan¬ čnemu penzijonistu, ki ima ekzistenco že itak zagotovljeno. Ta dogodek pa ni osamljen. V tržaški posojilnici vlada gospod Ulčakar prav po rusko. Ze večkrat so nam došla pisma s katerimi se nas je opozarjalo na nečuveno maniro, s katero postopa gospod Ulčakar napram vsemu osobju sploh in posebno še proti uradnikom. Sploh pa vlada v narod¬ nem domu prava pravcata slovenska ka- 2 t t f i im t sffi mora, ki je še veliko hujša nego je bil a italijanska. Gospodu Ulčakarju pa priporočamo, naj ravna z delavci tako kakor se pač mor a ravnati. Slovenskemu delavstvu pa naj bode t* dogodek zopet v izgled, da so slovenski gospodarji še slabši od italijanskih, in ^ ne italijansko ljudstvo ampak kapitalist^ meščanje vseh narodov, so največi sovraž¬ niki delavstva, proti katerim sc moramo bojevati. . O kamori pa spregovorimo o priliki še par besed. Manje rezervista. Te dni je prišel v naše uredništvo kakih 28 let star mož, ki ga je doletela sreča, da je bil letos kot rezervist poklican na orožne vaje, ki jih je tudi pošteno izvršil. Ko so imele biti vaje kmalu pri kraju, se je neko noč sa¬ njal sledeče: Sanjalo se mu je namreč, da je bil prišel zaželjeni prvi dan devetega meseca, ter, da so vsi vojaki prve stotnije 27 pešpolka čakali plačo. Zgodilo se je p a , da so morali za ta dan plačo potrpeti, ker ^ so imeli pohod- od 5. ure zjutraj pa do I, ure zvečer. Sanjalo se mu je tudi da so bili ta dan vsi lačni in da niso imeli kaj jesti. Seboj da so imeli en lonček „Fleisch- konserve“ ki je pa niso smeli povžiti brez stotnikovega povelja. Ko jim jo pa stotnik 'š® ki se je imenoval Schreller ukazal, da j* smejo povžiti tisti lonček „Fleischkonserve" so se vsi navzoči spomnili, da nimajo kruha. Le malokedo je imel denar, da si je kupil košček svežega kruha. Drugi so pa spekli krompir in tako povžili lonček konserve. Ko je prišel drugi dan devetega meseca, so bili vsi prepričani, da dobe plačo. Toda ne. Zopet so imeli orožne vaje in popoldne so srečno priromali v kraško metropolo, v Sežano. Tu je pa stotnik poklical skupaj vso stotnijo vojakov in naznanil veselo vest, da ni mogel dobiti drobiža, vsled česar, da jih ne more plačati. Toda — je pripomnil — če kdo hoče da ga plačam, naj dvigne roko. Sedem rezervistov je res dvignilo desnico, toda stotnik jim je rekel, da jih plača drugi dan v Ljubljani. Rezer¬ vist, kateremu se je to sanjalo, se še sedaj spominja, da je bil še precej lačen in da kakor on, je bilo še veliko drugih njcgovili tovarišev, ki so imeli zraven praznega že¬ lodca tudi prazne žepe. Ta rezervist se jc v Ljubljni pritožil pri majorju, da še m 3. IX. ni dobil plače, ker stotnik ni mogel najti drobiža. Major ga je prašal, kaj da naredi njegov gospodar kadar ne najde drobiža, da bi plačal delavce. Rezervist mu je odgovoril, da ga išče, dokler ga najde. Ampak hvala bogu, da so bile to le sanje, kajti, bog ne daj, da bi se dogajale v avstrijski vojski take nedostatnosti. |'e, bi bilo to res, potem bi bili primorani verjeti, da se hoče uvesti pri nas nekdanje turške razmere. Vsekakor pa bi mi naprosili vojaško oblast, naj preišče, morda se imenuje stot¬ nik prve stotnije 27 pešpolka Schreller in morda je vse to, kar nam je pripovedoval rezervist resnica. Kajti ne bilo bi lepo,* bi bogata Avstrija ne plačevala svojih vojakov. 1 » Žrtve militarizmu. Kakor se nam iz Arada poroča, so končale letošnje ta sarske vaje z ljudskimi žrtvami. Pri t* velikih orožnih vajah je poginilo 7 vojak« 1 /n 143 je pa hudo obolelo. Od umrlih s« štirje rezervisti trije so bili pa aktivni vo- | jaki. Eden izmed teh si je pri vajah vrat zlomil, tri je pa zadela solnčnica. Tako uničuje nenasiti militarizem nila* življenja. Roditeljem junije sinove ■‘’ 1 ’ novom roditelje. Najlepše od vsega j c P* to, da izda vojaška oblast vsako leto slu* beno izjavo, da se pri vajah ni zgodilo no bene nesreče. Mi ne vemo, Koliko časa s« bo ljudstvo radovoljno prenašalo ogromjf žrtve militarizma. Da se bo to čim d 1 )« časa godilo bodo že skrbeli naši n aro poslanci, posebno pa naš.Štrekelj- I>rnžba sv. Cirilu iu Meto«*« imela zopet občni zbor. Ko lani klerikalci niso zmagali z vsetai zahtevami glede ® bora, se je napovedalo, da se bo dru* ^ popolnoma otresla klerikalnega jerobstv#’ odločno zajadrala v svobodomiselne v° Besede so bile prazne kakor izmlaten in letos vlada na celi vrsti polovica^' Ortodoksni klerikalci sicer bojkota^J družbo, ta se jim pa prilizuje kakor rnkor ml*. mačka in služi klerikalizmu, kakor d® 1. del klerikalne stranke. V odbor so k'°. celo vrsto ljudi, ki so in morajo biti ki ’ u.va.1, IV L b L) lil IIIULrlJU ^ I g rikalni in kdor j c na zborovanju „Svob° Misli govoril, da je družba sv. Čira* Metoda postojanka svobodomiselnost 1 ’ , je prav slabo poznal. Zavodi družbe ' njujejo na šolskem polju vse klerika‘ DELAVSKI LIST 3 za- do e in katolicizem jim je važnejši od oiluosti- če brca, ki jo je dobila družba klerik a,cev ’ nc zadostuje, da bi se 0 Ih in osvobodila, tedaj ni od nje . ( ‘ ;l dni pričakovati svobodnih šol. Zato ^reklama, ki jo dela družba, neopravičena. Ih-ilmetodova organizacija s svojim brez -ikc potrebe svetniškim imenom celo ško- 'h!e; kajti če ne bi bilo nje, bi bilo vsaj d iJ upanja, da se osnuje tudi na Sloven¬ ci svobodna šola. Križa. In Iz Sv. zopet moramo po¬ lnilih delavnost naših tuk. sodrugov. V nedeljo dne 13. t, m. je m. je priredilo tuk. klesarsko društvo predavanje. Predaval je predmetu sodv. K e g ent 0 v . , . zeiu >. Prostorna Čitalnica • kih natlačena do zadnjega kotička J .lrtrmltTO ki * Kaj je sociali- našega društva kriš¬ ka delavstva, ki je z vidnim zanimanjem sledilo izvajanjem govornika. Sodr. Regent ■ natančno raztolmačil, da nima socializem p ra v nič skupnega z onim socialnim refor- nuzraom, ki ga imajo v svojih programih razne tudi meščanske reformistične stranke. Socialist je samo oni, ki stremi po popolni odstranitvi današnjega kapitalističnega pro¬ izvajalnega sistema, ki naj se nadomesti z novim kolektivističnim. Družba se mora polastiti vseh proizvajalnih sredstev in, seveda, razdelitve proizvajanega blaga. Kdor nima pred seboj tega cilja, ta nima pravice imenovati se socialista. V nedeljo dne 20. t. m. so pa priredili naši diletantje dramatično predstavo, ki je vspela krasno v moralnem in gmotnem oziru. Velika dvorana gostilne Maganje, je bila polna, natlačena. Velika rdeča zastava je vihrala na dvorišču pred dvorano, ki je sama bila tudi okrašena z rdečimi zasta¬ vami. Priznati moramo, da sc je te pred¬ stave udeležil v lepem številu ženski spol in da so se tudi tržačani odzvali vabilu kriških sodrugov v velikem številu. Naši diletantje so sicer dobro uprizorili vse pro- gramne točke, toda reci moramo, da bi bilo lahko mnogo lepše. Seveda nimamo namena grajati nobenega. Storili so vsi pač kolikor so mogli. Diletantom pa priporočamo naj se v prihodnje bolje pripravijo in naj ne skušajo za sedaj z uprizoritvijo iger, ki niso za male odre. Privaditi se morajo tudi glasneje govoriti. Domača godba je bila takrat popolnoma na svojem mestu in želeti bi bilo, da bi bilo vedno tako. Po pred¬ stavi se je vršil ples, ki je trajal živahen do 11 ure zvečer. Čisti dobiček veselice jo namenjen ljudski knjižnici, ki jo ustanovimo pri nas. Ustanovni shod te knjižnice, ka¬ teri bo prispeval tudi „Ljudski oder 1 , se bo vršil v kratkem. Društvo „Ljudski oder v Trstu, bo tudi zalagalo našo knjižnico tako. da bo na razpolago našim delavcem, vedno obilo starih in najnovejših spisov. Poleg knjižnice bomo otvorili tudi društ¬ veno čitalnico, s potrebnim številom lepo¬ slovnega in političnega časopisja. Domačim delavcem priporočamo že sedaj, da prispe¬ vajo po svojih močeh, da bo ta izobraže¬ valni zavod kolikor mogoče lepše vspeval. Zato kor je sodr. Jernejčič čital glasilo N. 11. O. na puf so darovali „Delavskemu Listu . Florenin.K —.20 Jernejčič F.„ 1. — Sedmak.„ — ’20 Andrej I. „ —‘50 Andrej A. II.„ 1’— Bahun.„ — '20 Salamon K. „ — ‘20 Jernejčič A. „ —‘16 Gržina I.„ —'10 Zolija 1. „ —‘40 Skupaj . . K 3'96 Darovalci priporočajo vsem sodrugom naj posnemajo sodr. Jernejčiča. Citateljeni. Vsled preobilice gradiva, smo bili primorani odložiti marsikatero stvar za prihodnjo številko. Tako tudi od¬ govor na predavanje dr. Rybara o pomenu trgovine za naš narod. hran Faganel, predsednik; Alojzij Pahor, podpredsednik, Fran Gorkič, tajnik; Dani¬ jel Maraž, taj. namestnik; Josip Gare,bla¬ gajnik, Alojzij Nemec, blagajnika namest. Alojzij Zavadlav I., Anton Topkar pa II. rednik; Ivan Mermolija L, Fran Podbersič pa II. namestnik rednika. Podgora. Skrb naših občinskih očetov za javni blagor je pač zanimiva. Širi se namreč vest, da je občinski svet sklenil darovati tuk. tamburaškemu društvu 300 kron podpore. To društvo priredi v nedeljo svojo veselico, in pripoveduje se, da je ta denar namenjen v pokritje troskov pri ve¬ selici. Odkritosrčno povedano, ne bi želeli, da bi bila ta vest resnična, toda vse kaže, da so naše želje zastonj in da se je naš občinski svet res spozabil, da ni absolutni gospodar občinskega imetja. Tuk. prebi¬ valstvo ni baš tako neumno, kakor mislijo naši mestni očetje. Zato je ljudstvo, odkar se je razširila ona vest, zelo ogorčeno in opravičeno ogorčeno. Gmotno stanje pod¬ gorskega prebivalstva ni ravno bogve kako ugodno in občinski davki olajšajo precej njegove žepe. Marsikaj, kar vživajo Obči¬ narji drugod od občine brezplačno, si mo¬ ramo tu sami pošteno preskrbeti. Sedaj pa naj bi se dovolilo očetom trositi ljudski denar v pokritje troskov čisto zasebnih in brezpomembnih zabav privatnega društva. Da bi imelo omenjeno društvo kak izobra¬ ževalen namen, da bi hotelo ustanoviti javno ljudsko knjižnico, potem bi bili mi prvi, ki bi zahtevali da to knjižnico podpira tudi mestni svet. Ali pa, da bi bilo v prid kakega drugačnega izobraževalnega name¬ na. Sploh pa obstoji to tamburaško društvo samo po imenu in se snidejo skupaj samo takrat, kadar žele prirediti kako plesno zabavo. Gospod župan sam ni namreč preveč radodaren človek. Še nikdar ni mislil komu pomagati. Ce pa pride kdo naprositi ga kot župana za malo občinsko podporo, mu pošteno odgovori, da si je mogel sam prej denar poskrbeti. Zakaj tedaj ni odgovoril tudi temu društvu, da si preskrbi denar samo, predno priredi kako veselico. — Ampak tukaj se gre, da je mestni svet uboge občine daroval temu društvu 300 kron, da se bo smela gospoda brez¬ skrbno zabavati na račun občinskih troškov, t. j. na troške revnega ljudstva. Kakor rečeno, upamo, da to ne odgovarja resnici. Mi pričakujemo natančnejših poročil in če je to, kar se govori resnica, potem naj bodo naši občinski očetje prepričani, da se bo zgodilo nekaj, česar niso nikdar posku¬ sili. Pokazali jim bomo pač, kaj se pravi ljudski denar zapravljati. Gospod kurat Golob, ki podučuje ve- ronauk v tuk. ljudski šoli, je pač kurat in s tem bi bilo pravzaprav vse povedano. Kajti, kje je danes človek, ki bi ne poznal kuratov? Te dni se je pripetilo, da ga je neki učenec cel čas veronauka prosil naj mu dovoli iti na stran. Gospod kurat ga ni uslišal in ga je še zraven kaznoval. — Prišlo je namreč do tega, da se je ubogi deček moral poslužiti svojih hlač. Ko so učenčevi tovariši obvestili očeta dotičnega dečka, je oče ustavil kurata na cesti in mu velel naj mu stvar pojasni. Naravno je, da kurat ni znal odgovoriti drugače nego, češ, da ni mislil, da je res tako hudo. Kurat Golob je povedal resnico. Ce bi bil mislil, da je dečku zares hudo in če bi si bil predstavljal posledico takega zadržanja, bi prav gotovo ne bil tako ravnal. Saj pa njemu tudi ni treba na vse to misliti. Kaj mar njemu če otrok zboli, kaj ve on o skrbi in ljubezni, ki jo jc treba gojiti pri otrocih. Ampak če ni treba, da na vse to misli, če ni bil nikdar v priliki, da bi lahko na kaj tacega mislil, in če ne ve kako je treba ravnati z mla¬ dimi, nežnimi bitji, potem pa naj ostane doma in takemu človeku se ne da otrok v roke. ISTRA. DOPIvSI. GORIŠKO. Kultji' - Sovodn je. Javen ljudski shod priredi tuk. krajevna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke, v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih Roka Devetak. Poročal bo sodrug dr. Henrik Tuma. Sodruge in somišljenike vabimo, da se udeleže tega važnega shoda v velikem števila. Vrtojba. Na občnem zboru kolesar¬ skega društva „Vrtojba“ so bili izvoljeni v odbor sledeči; ki so se tako konstituirali: Miren. — Pretep na božji poti. V Mirnu, na Gradu pri Materi božji, so obhajali dne 20. t. m. šestdesetletnico vla¬ danja avstrijskega cesarja in petdesetletnico papeža. Med klarikalci in liberalci je vla¬ dalo voliko navdi šenjc. Ta dan pa so ho¬ teli pokazati mirenski klerikalni telovadci, da znajo tudi korakat. In šli so na grad k Materi božji. To je pa naše liberalce grozno peklo. Po končani maši, so odko¬ rakali klerikalci domov, za njimi pa libe¬ ralci. Med potjo so se pa sprli in drugi dan je bilo v knjigi mirenske bolnišnice zapisanih več liberalnih imen. Tako smo sedaj izvedeli zakaj prav zaprav ustanavljajo liberalci in klerikalci telovadna društva? Pač nimajo boljših opravkov pa se zato pretepajo. Napredek jc res krasen in naroden. — Lepo izobrazbo ponujajo ljudstvu. Pula. Proglašenje kandidata za IV. izborni kotar. Prošle se je nedjele obdr- žavala u narodnoj gostioni na Monte Ca- stanir u Puli izvanredno dobro posječena izbornička skupština jugoslavenske socijal- demokratske stranke. Prvi je govorio drug Petejao. U oduljem govoru rastumačio je važnost pokrajinskih izbora za radništvo. Dosada je bio pokrajinski sabor u rakama, radništvu dušmanske hrvatske i talijanske purgarije. Socijalno i kulturno djelo — polje rada za pokrajinski sabor, pustili su ti mili « narodni zastopnici* po strani i odali se najgadnijemu šovinizmu, kojemu su dali oduška u narodnim tučnjavama i ostalim sukobima. Dosadanje narodnostno huškanje mora, da ustupi mjesta ozbiljnoj socialnoj politici i kulturnom djelu. Samo na taj način moči če se zaista koristiti istarskom narodu. Za tu pak stvar spo¬ sobna je jedino sobijalna demokracija. Izaj svoga krasnog govora, predstavio jc pri-; sutnima našeg kandidata za IV. izborni kotar, druga Jelčiča. Narod ga je burno? pozdravio. (Odobravanje je trajalo više mi4 nuta). Iza toga je govorio sam kandidat' Jelčič. U oduljem, jezgrovitom govoru tu- mačio je isti, socijalistički program, prema kojem če djelovati socijalistički poslanici u pokrajinskom saboru. Naš je stari zabtjev — rekao je on — opče i jednako pravo glasa za pokrajinski sabor i opčinska za¬ stopstva. Mora se takodjer urediti i školsko pitanje u Istri, da bude odgovaralo potre¬ bama naroda. Hrvatska djeca u Istri, mo¬ rajo dobiti škole u svom materinjem jeziku. Zdarvstvene su prilike u Istri upravo škandalozne. Ako tkogod iznenada, oboli, prepusten jc rekbi smrti, jer je do «obližnjeg» liječ- nika bar tri do četir sata hoda. Zahtijevati čemo, da se po svim večini mjestima usta¬ nove zdravstvene postaje na zemaljski tro- šak, jer je svakako dužnost zemlje, da se brine za zdravlje svojih Stanovnika. Nadalje je jako nuždna potpuna rastava seoških opčina od gradski. Sva zemaljska carina treba, da postane izravni monopol režije pokrajinskog sabora, a opot opčinske ca¬ rinske dače neka potpadnu pod izravnu opčinsku režiju. Nadalje treba opskrbiti zemlju zdravom pitkom vodom, na čem se je dosad griješilo i što uz slabe ceste sra¬ moti zemlju. Takodjer i beste treba urediti. Uopče dužnost budnčih poslanika na po- krajinskom saboru biti če ta, da rad pokra¬ jinskog sabora navrnu u pravi kolotek, te da uzrade oko kulturnog, političkog, gos- podarskog i socijalnog uskršnjenja Istre. Posve je pak naravno, da kad dosadanji poslanici nisu do sad mnogo trli glave, za narod, da neče ni u boduče, Gradjanske koristi, koje su uvjok zastupali, ne doz- voljavaju im, da se odlučno zauzmu i za one narodne. S tih razloga treba, da narod bira svoga zastupnika iz naroda samoga i tokova vam nudi socijalna demokracija. «Ne zahtijevam ja od vas, da glasujete za me, kao osoba, nego kao prestavnik so- cijalne demokracije, koja je jedina kadra, da pomogne istarskom narodu*. (Burno odobravanje). Iza govora raznih ostalih govornika, jednoglasno je zaklučeno, da če svi živo agitirati, da bude izabran taj naš radnički kandidat. Narodnjaka, koji nam se uvijek groze sa kolcima, nije bilo ni blizu. Pida. Izbornička skupština jugoslavenske socijaldemokratske stranke obdržavala se je takodjer u ulici Sisan, dne 19. ov. mje- seca, jako dobro posječena. Govorili su drugovi: Haramina, Petejan, Jelčič i drugi. Izborili fond. U izborni fond jugoslav. £ 03 . dem. stranke darovali su dosada slije- deči: Organizirani rudari u Labinju sabrali K 60'—, drug Ješek sabrao 6'— inedju krojačima, drug Basanič sabrao 1*90, sto- lari 1'82, Knez Ivan 1' — , Petejan 1'—, Dajčič —'40, Letina —'40, Moker —'20, Moderc —'30, Puščevič —'40, pekarski radnici sabrali medju sobom 2'30, Mangin — 40, Donari —'20. Danas izkazano K 75'92, prije izkazano 33'20. Ukupno K 109T2. Vi vat secpientes ! Radnička klaonica. Da! Puljski arse- nal zaslužuje potpuno, ime take klaonice. Ne mine tjedan bez žrtava. Prošlog tjedna bilo je puljsko ziteljstvo zastravljeno no- vom nesrečom, koja za malo da nije usmr¬ tila više radnika. Eksplodirao je liaime jedan parni kotao i teško ranio četiri a lukse dvojicu radnika. Jedan je od prve četvorice skoro u beznadnom stanju, dru- gom če pak noga ostati broma za uvjek. Krivac te nesreče za stalno jc vedstvo arsenala, jer za onako pogibeljan rad nije poduzelo nikakovih sigurnostoih mjera, niti priskrbilo nužnog prostora. Dabome, da se to neče priznati, te još ni ova nesreča neče biti zaboravljena, a za njom če vee slijediti. druga, treča, cetvrta i tako redom dalje, sve gore i sve strašnije. Več deset godina zahtijevaju socijalni demokrati, da se uvede potrebno nadzorstvo — ali do danas je to glas vapijučeg u pustinji. — Nakon duga vremena došao j c i „Omni- bus“ do tog spoznanja, te sad i sam zah- tijeva nadzornika. Prcporučili bi gospodi oko „Omnibusa“, da namignu dru. Laginji, nek on tu stvar iznese pred buduče zasje- danje delegacija. Ta bar je on pradavni zagovornik mornarice, kod koje vele, da ima veliko upliva. No mi sumnjamo, da ce tu stvar bilo dr. Laginja, bilo koji drugi patriota urediti. Vodstvu arsenala preporn- čujemo, da zaprlječi jedanput za svagda, kasapljenje ljudi dan za danom. Ostalo če sve poravnati radništvo samo, preko svojih zastupnika, koji če se več brinuti, da škan¬ dalozne prilike puljskog arsenala ne ostanu tajne. Kanfanar. Izborna skupština jugosl. soc. dem. stranke obdržavala se je takodjer kod nas dne 20. ovog mjeseca prije podne. To j škupštini prisustvovao je lij ep broj seljaka, kojima je drug Haramina razlagao novi izborni zakon i žalostno gospodarsko stanje Istre, koju su patrioti svili dlaka i pasmina, sa svojini Ličkanjem doveli na rub propasti. Seljaci su pazljivo slušali go¬ vornika za cijelog njegova govora. Naravno, da nije bilo patriotima pravo, što sc socijalni demokrati usudjuju zboro¬ vati medju seljacima, ali im je drug Ha- ramina najavio ponovnu skupštinu na kojoj če govoriti naš kandidat drug Jelčič. Pazin. U nedeljo, dne 20. ovog mje¬ seca sastali smo se mi ovdješnji socijalisti na izbornu skupštinu. Došao je takodjer naš obljubljeni drug Haramina iz Pale. Iza oduljeg njegova govora zaključili smo, da čemo u najkračem roku sazvati javnu pučku skupštinu. Delavsko gibanje. Deveti redni občni zbor sklicuje osre¬ dnje vodstvo zveze kovinarskih delavcev v Avstriji, na 6. decembra t. 1. na Dunaju v Delavskem domu X. okraj Lusenburger- strasse 810. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo vodstva. 2. Poročilo nadzorovalnega odseka. 3. Poročilo razsodišča. 4. Predlogi o premenitvi pravil. 5. Notranji red zveze in tozadevni predlogi. 6. Volitve. 7. Stavke in stavkin fond. 8. Solidaritetni fond. 9. Poslednji gospodarski boji. 10. Popolnitev delavskega zavarovanja. 11. Slučajnosti. Zbor bo trajal najbrž e6 dni. Oni delavci, ki so se prijavili v želez¬ ničarsko tajništvo za službo na drž. želez¬ nici, naj se zbero dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih tajništva v Delavskem domu. ,,De! avski List“ se prodaja: V Pulju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUF0, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAR0S, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Oabroviea: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Coinp. ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST = TRST z Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij -—■= in časnikov v vseh jezikih. 1 Naznanilo. P. n. občinstvu in sodrugom železni¬ čarjem uljudno naznanjam da sem prev¬ zela staroznano gostilno na Perles- ovem marofu ob Resljevi cesti št. 22 v Ljubljani. Točila bodem pristna dolenjska vina in Perles-ovo pivo vrček po 20 vin. Ob vsakem času bom tudi postregla s svežo mrzlo in gorko kuhinjo po naj nižje mogočih cenah. Na razpolago imam na novo oprem¬ ljeno zimsko keglisče in vse slovenske delavske čosopise. Nadejaj e se obilega obiska s strani v Ljubljano prihajajočih sodrugov se priporočam. Z odličnim spoštovanjem MARIJA PETRIČ restavraterka. Slovenci in Čehi v Mu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! 'V' Marie Cerna, mmu 1 . SPANGARO TRST. ul. S. Mo št. IS III nad. TRST. 1 Ručni tkalcovna, Novy Hradek I u Nov. Mesta n. M., Čechy. Skladišče Zbirka ražličnega tu in inozemskega blaga za moške obleke. Vsako naročbo se izgotovi točno in natančno. — Cene zmerne - Gostilna „Alla Lealta ANTON SAITZ ulica, delle Acque > U ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST —"■ ulica delle Acque št. 20. - JOSIP ZLOBEC Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. Nova klobučarnica GIORGIO OE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizke. priporoča svojo pekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlinov. Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripravljena peč (izvzem- ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. PEKARNA IN SLAD ČB ČAR NA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -- VELIKA ZALOKA == Likerjev v steklenicah. JAKOB MAGANJA priporoča svojo = GOSTILNO = prej ,,Starti 3Iarburg“ ki se otvori v soboto dne 5 t. m. v ul. Ghega št. 3. Vogal ni. Carradori. Dobro domače vino črno in belo iz Sv. Križa pri Trstu. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Dobra kosila za delavce — cene zmerne — Postrežba točna. Podpirajte edino Slovani! Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 f ANTON CLClT TRST - Ulica Fonderia št. 12. zaloga lajboijšiti dalmatinskih in istrskih vin Maršale, Vermuth, i. t. d. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. linzzaro iti ul. S. Catterina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodmgov. n n u i P n m n n m n m v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih - ■ bližnjih vasi. — ■ — » LASTNE KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem • - Koroškem v Trstu in drugod. — Postrežba točna in prava. - Cene zmerne. — 1 ZADRUŽNO VODSTVO. — i m i 1 m % U % n u u. § n n n