NAČRT URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI GROSUPLJE I. UVOD Načrt uresnifcevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Grosuplje izhaja iz "Izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije", posameznih delov programa in sklepnega dela ter iz nalog opredeljenih v republiŠkem načrtu uresničevanja dolgoročne stabilizacije. S samim načrtom izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Grosuplje je potrebno jasno opredeliti kratkoročne in dolgoročne naloge in ukrepe po posameznih področjih, zlasti tam, kjer je z ukrepi in akcijami možno neposredno vplivati na dosledno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije. Tako kot v republiki, tudi v občini izhaja načrt iz opredelitve, da je treba stabilizacijo izvajati predvsem s poveCanjem proizvodnje in izvoza te bolj kvalitetnim gospodarjenjem. 2e v samih izhodiščih dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, so dane ocene sedanjega stanja in vzroki z vidika razvoja družbeno—ekonom-skega razvoja in mednarodnih ekonomskih in političnih razmer. Dejstvo je da, se naša družba gradi na zgodovinsko novih — socialistično samoupravnih produkcijskih odnosih in je zato nepre-trgoma izpostavljena spremembam in usklajevanju med razvojem proizvodnih sil in reprodukcijskih odnosov. Osnovna usmeritev je opiranje na lastne moči, kar potneni sposobnost samoupravne družbe, da samostojno in pravočasno odloSa o svojem razvoju. To pa bo možno tudi v občini doseči le ob boljšem izkoriščanju vseh razpoložljivih dejavnikov ekonomskega in družbenega razvoja. Do- sledno uresničevanje v republiškem programu opredeljenih nalog, bi po prvih izračunih izdelanih za pripravo dolgoročnega plana SRS omogočilo, da bi se do leta 2000. — povečal družbeni proizvod za približno 80% — zagotovila globalna samooskrba s hrano, — povečal izvoz za več kot dvakrat, tako da bi znašal delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu 35—40% (sedaj 25%), podobno pa bi se gibal tudi uvoz, vendar v manjšem zaostajanju za izvozom, — povefala produktivnost za okrog 50 %, ob porastu zaposlenosti za okrog 20 %, — povečalo osnovna sredstva gospodarstva za 100 % Ob takih gibanjih bi življenski standard po nekaj letih padanja pričel postopno naraščati, pri čemer bo osebni standard v prvcm obdobju naraščal nekoliko hitreje. II. KONKRETIZACIJA USMERITEV DOLGO-ROCNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE ZA AKTIVNOSTI V OBCl-NI GROSUPLJE Usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Jugoslavije bomo v občini konkretizirali tako, da bodo naSe aktivnosti usrfierjene predvsem v gospodarnejše upravljanje z družbenimi sredstvi pospešeno samoupravno povezovanje izven občine in v sami občini uveljavljanje družbenega načrtovanja, uresničevanje delitve po delu, vključevanje v mednarodno delitev dela, pridobivanje hrane, napredek drobnega gospodarstva, razvoju stanovanjsko—komunalnega gospodarstva in uresničevanje socialne politike. Ob tem pa bodo prioritetne naslednje naloge, katere jc možno neposredno realizirati na nivoju občine: 1. Pospeševanje izvoza Na tem področju je potrebno v občini predvsem preveriti ustreznost programov v posameznih organizacijah združenega dela ter proučiti možnosti za uvedbo novih programov. Izvozno usmerjenim organizacijam je potrebno, kljub načrtovanim in sprejetim ukrepotn na nivoju republike in federacije, omogočiti boljšo konkurenčnost na tujem trgu. Poleg povečanja in izboljšanja kvalitetnih dejavnikov razvoja v samih TOZD in DO je potrebno na nivoju občine sprejeti ukrepe za razbremenitev izvozno usmerjenih DO. 2. Hitrejši razvoj kmetijstva Na področju kmetijstva je potrebno za čimbolj kakovosten in hiter razvoj kot strateško pomembnega področja gospodarstva za zadovoljevanje potreb po hrani dosledno realizirati že sprejete naloge v okviru skupščine ter nadaljevati s podružbljanjem proizvodnje na zasebnih kmetijskih zemljiščih na osnovi večje trinosti proizvodnje ter z združevanjem dela in sredstev ter zemlje. Dosledno bo potrebno izpolnjevati sprejete setvene programe in v okviru samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva zagotoviti kar najhitrejšo rast pospeševalne dejavnosti v kmetijskih zadrugah. 3. Drobno gospodarstvo Na področju drobnega gospodarstva je potrebno sedanje kapa-citete usmeriti predvsem v vključevanje in dopolnjevanje sedanjih in novih pvoizvodnih programov organizacij združenega dela. V sedanjih gospodarskih razmerah bo potrebno zagotoviti take pogoje, da bo drobno gospodarstvo lahko izvajalo predvsem naslednje naloge: — nudilo več novih delovnih mest, — povečalo izvoz, — izboljšalo sodelovanje z združenim delom, — izboljšalo oskrbljenost tržišča z deficitarnimi proizvodi in storitvami. Glede na to, da je reproduktivna sposobnost samostojnega osebnega dela ter v tem okviru še zlasti kooperantov združenega dela slabše kot v zdruienem delu, je potrebno la uspešno poslovanje v okviru možnosti znižati davčne obremenitve ter zagotoviti, da sredstva, ki se vlagajo v razširjeno reprodukcijo in s tem v odpiranje novih delovnih mest ter posodabljanje tehnologije, ne bodo predmet plačila vseh davčnih obveznosti. Na področju obrti bo za pospeševanje potrebno poiskati določene vire sredstev, ki bi jih lahko direktno (preko skladov) ali pa indirektno z (ustrezno davčno politiko) usmerjali v hitrejši razvoj deficitarnih obrtnih dejavnosti, tako storitvenih kot tudi proizvodnih. 4. Družbene dejavnosti Ze v republiškem programu opredeljene naloge kažejo, da je potrebno hitreje razvijati predvsem tiste programe, ki povečujejo gospodarsko in duhovno ustvarjalno moč družbe, njeno sposobnost za prilagajanje spremembam v družbenem razvoju in, ki zagotavljajo enake izhodiščne pogoje za razv.oj posameznika ter dogovorjeno raven socialne varnosti delovnih ljudi in občanov. Pri načrtovanju in uresničevanju programov družbenih dejavnosti bodo imele prednosti naloge v zvezi z nadaljnim uveljavljanjem novega progra-ma in dela in življenja v šoli, uresničevanje temeljnih družbeno-gospodarskih in vzgojno-izobraževalnih smotrov v usmerjenem izobraževanju in z ohranjanjem dosežene ravni zdravstvenega varstva. V ta namen so v posameznih interesnih skupnostih izdelali svoje ukrepe za izvrševanje programa ekonomske stabilizacije, ki pa bodo poleg selekcioniranja programov dajali večjo težnjo in osnovne usmeritve za racionalizacijo dela. pri samih izvajalcih programov. Dosledno ustvarjalno in vztrajno uresničevanje stabilizacijskih usmeritev bo omogočilo ponovno oživljanje gospodarske rasti, ki ^bo neposredno po odpravi največjih tekočih nesorazmerij v reprodukciji nekaj viSja, kar bo rezultat boljšega izkoriSčanja obstoječih kapacitet in drugih rezerv. Pri tem pa bo nekoliko bolj usmerjena ter bo odvisna predvsem od kvalitetne preobrazbe zdmženega dela in družbe v celoti. Za odgovornejSo oblikovanje in uresničevanje stabilizacije v sistemu združenega dela bodo v SR Sloveniji pripravljeni predlogi za dopolnitve za učinkovito delovanje sistema ekonomskih odnosov s tujino, sistema cen, kreditno monetarnega sistema, sistema na področju pridobivanja, ugotavljanja, razporejanja in delitve dohodka, sistema davkov in prispevkov ter sistema za vzpodbujanje hitrejšega razvoja gospodarstva manj razvitih republik in SAP Kosovo. III. PREGLED KONKRETNIH NALOG 1. Pospeševanje izvoza 1. Nosilci načrtovanja pri opredeljevanju svojih stabilizacijskih programov, kot tudi pri pripravi svojih dolgoročnih načrtov razvoja do leta 2000, opredelijo rast izvoza ter možnosti dodatnega pospeševanja izvoza na nivoju občine, Nosilec: OZD, Samoupravne interesne skupnosti, Odbor GZ Rok: 1984/1985 2. Proučiti možnost oprostitve vsega dodatnega združevanja sredstev iz sklada skupne porabe izvoznikov, ki imajo več kot 40% izvoza v celotnem prihodku Nosilci: Občinska izobraževalna skupnost, OK SZDL, Odbor podpisnikov za financiranje KS 3. Za boljše izkoriSCanje obstoječih zmogljivosti zagotoviti na osnovi dohodkovnega povezovanja programe in surovine ter repro material za racionalno uvajanje druge in tretje izmene. Nosilec: OZD, Izvršni svet, Odbor GZ Rok: Tra}na naloga 2. Hitrejši razvoj kmetijstva 1. Zagotoviti dosledno izvedbo setvenega programa 1983/1984 Nosilci: KZ in TOZD Posestva, TOZD PraSičereja, Skupnost za pospeševanje kmetijstva Rok: takoj 2. Dokončati začeto komasacijo ter pripraviti program melioracij za območje celotne občine ter program možnih komasacij. Nosilci: KZS, KZ, TOZD Prašičereja, TOZD Posestva Rok: konec leta 1984 3. Zagotoviti kvalitetnejSo obdelavo zemljiSč Nosilci: Kmetijski inšpektdrat, Kmetijska zemljiška skupnost pospeševalne službe v KZ Rok: trajna naloga 4. Izdelati dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva, glede na naravne danosti v občini (agrokarta) Nosilci: KZ, Kmetijska zemljiška skupnost, Izvršni svet Rok; konec leta 1984 5. Izdelati oceno ustreznosti samoupravne organiziranosti zasebnega kmetijstva z eventuelnimi predlogi sprememb Nosilci: KZ, Izvršni svet Rok: konec leta 1984 3. Drobno gospodarstvo 1. Izdclati programe razvoja drobnega gospodarstva, predvsem obrti, namenjene izvozu in nadomeščanju uvoza, zaposlovanju, povečanju maloserijske proizvodnje ter širjenju storitvenih in drugih deficitavnih dejavnosti Nosilci: Izvršni svet, Obrtno združenje, OZD, Občinski odbor GZ Rok: do sredine leta 1984 2. Proučiti možnosti sprememb davčne politike v okviru občine z namenom hitrejšega pospeševanja ustanavljanja novih obrtnih delavnic in širjenja delovnih mest v obstoječih obrtnih delavnicah Nosilci: Obrtno združenje, Uprava za družbene prihodke, IS Rok: v začetku leta 1984 3. S spremembo obrtnega zakona in drugih predpisov omogočiti izdajo začasnih obrtnih dovoljenj za obrtnike začetnike, ki ne zaposlujejo delavcev, tudi če poslovni prostori v celoti ne ustrezajo vsetn tehničnim predpisom, a zaradi tega ni ogroženo zdravje in varnost. Nosilci: Inšpekcijske službe, lzvršni svet Rok: januar 1984 4. Družbene dejavnosti 1. Program življenja in dela osnovne šole uvajati postopoma in dati prednost zagotovljenemu programu osnovne šole ter tesnejšemu povezovanju šole z okoljem. Za razširjen program osnovne šole pridobivati tudi dodatna sredstva, vključno z večjo udeležbo staršev. Nosilec: Izobraževalna skupnost Rok: trajna naloga 2. Uveljaviti dodatne ukrepe, ki bodo spodbujali razvijanje neposredne svobodne menjave dela, povezovanje šol z uporabni-ki, racionalno organiziranje in poslovanje. Oblikovati šolske sk-lade učbenikov za njihovo večkratno uporabo, namesto splošnega subvencioniranja, z ustrezno organizacijo zmanjšati obseg administrativnih in tehničnih opravil v šolah ter vključiti vodstvene in strokovne delavce v neposredno vzgojno-izobraže-valno delo. Nosilec: Občinska izobraževalna skupnost. Rok: januar 1984 3. Izdelati dolgoročni program razvoja kapacitet v osnovnem-izobraževanju, glede na manjše materialne možnosti gospodarstva občine. Nosilec: Izobraževalna skupnost, Izvršni svet Rok: konec leta 1984 4. Sprejeti potrebne spremembe samoupravnega sporazuma in ukre-pe, ki izhajajo iz programa občinske zdravstvene skupnosti. Nosilec: Zdravstvena skupnost Rok: oktober 1983 5. Preveriti samoupravne sporazume na področju zdravstva, predvsem tiste, ki zadevajo svobodno men.javo dela, delitev dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami ter posebej oceniti učinke veljavnega načina in meril za uveljavljanje denarnih nadomestil v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva Nosilec: Občinska zdravstvena skupnost Rok: januar 1984 6. Poenotiti merila za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči in se dogovoriti za enotno socialno raven, ki bo podlaga za ugotavljanje upravičenosti do teh pomoči Nosilec: Občinska skupnost socialnega varstva Rok: marec 1984 7. Izdelati je anaJizo vpliva začetka poslovanja doma za varstvo odraslih v samem delu Skupnosti socialnega skrbstva ter nad celotno skupno porabo v občini. Nosilec: Skupnost socialnega skrbstva Rok: december 1983 5. Splošna poraba I. Na področju splošne porabe je potrebno doseči pravilnejšo razporeditev sredstev med občinami ter v okviru tako zagotovljenih sredstev, zlasti zagotoviti boljše pogoje za delo krajevnih skupnosti in delegatskegasistema. Nosilec: lzvršni svet Rok: konec leta 1984