Št. 103. V Goriei, v soboto dne 22. deeembra 1906. lietnik VIII. Izhaja vsak torek iriHobotoob 11. uri predpoldne za mesto tor ob 3. uri pop. za doiolo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po pošti prcjeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 K in četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. (Zjutranje izdanje). Uredništvo in upravniätvo se nahajata v »N a r o d ni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice<. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veckrat tiskajo, raČu- I nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Narocajte in berite „GOR! CO"! Ilazsirjajte list in nabi- rajte novih narocnikov! Zahtevajtc list po tobakar- nah, gostiluah in kavarnah! Italija na Balkami in Jugoslovani. Zadnji čas smo z avstrijske in ita- lijanske osicijelne Btrani čuli aveta zatr- jevanja, kako dobre bo razraere med Avstrijo in Italijo. A neoficijelna javnost na obeh straneh ve povedati marsikaj, kar je v direktnem nasprotja z oficijel- nimi izjavami. 0 tem nas potrjajejo tadi sledeča dejstva. Prejšnji italijanski naučni minister je pred tedni izdal knjigo o razmerah Italije do Rnmunske. V tej knjigi čisto odkrito priznava, zakaj hočejo Italijani graditi železnico iz Skadra preko eel ega Balkana. Italija ima velike namene, ki se ne omejujejo le na Albanijo. Potomci starih Rimcev, če se smejodanašnji Lahi tako imenovati, hočejo hoditi danes ista pola, kakor svoj čas rimske vojske. Ho- čejo dospeti preko Balkana do Donave in ondi s pomočjo sorodnih Rumunov začeti osvojevalno politiko ob Donavi, Crnem morja in pod Karpati. Avßtrijo je treba od Balkana popolnoma odrezati in za to bi dobro služila črnogorsko-srb- sko - rnmnnska transverzalna želežnica preko sandžaka Novi Pazar. To so torej čisto konkretni načrti, nevarni tembolj, ker jih podpira Angle- ska. Nemiri na Balkana se umetno ne- tijo z angleäkim denarjem, da bi lahko na ta način Italija dobila od velevlasti nalogo, naj napravi mir. Na Angleškem je pred kratkim izšla knjiga nekega angle- škega političnega agenta o balkanskih razmerah. Ta knjiga je polna najsrditej- äih napadov zoper Avstrijo. Stvar sama na sebi bi ne bila pomembna, a to knji- go angleški krogi zelo upoätevajo. Kon- servativni list „Spectator" pravi celo, da je knjiga najpomenijivejše delo o balkan- fckem vpraäanju. Vsled japonske vojske in revolucije na Ruskem je padel rnski vpliy na Bal- kanu in Anglija skuäa [to Bpretno izko- ristiti s tem, da dviga ondi italijanski vpliv. Ta ngodni trenutek je Avstrija za- mudila. Goluchcwski je pač odločno na- stopal proti malo nevarno Turčiji, pri tem pa pozabil paziti na prodiranje ita- lijanskega vpliva. Italija je najprej za- čela svojo vlogo na Balkanu kot zago- vornica albanske avtonomije. V resnici pa si je nameravala a svojim rovanjena pridobiti v Albaniji toliko zaslombe, da bi Be za slučaj kakih homatij v evropski Turčiji lahko oprla na Albanijo ter od- tod izvrševala svoje nadaljne načrte. 0 teh ciljih italijan&ke politike torej dovolj jasno Igovori omenjena knjiga bivšega laškega nančnega ministra. Avstrijo z Balkana popolnoma po- tisniti, to je eden glavnih ciljev, a ne edin. Ro bi si Italija zagotovila svojo vujaško oblast na Balkanu s pomočjo raznih zvez, bi seveda takoj tudi prešla k napadu. Želje Italijanov, naj se južne avstrijske province priklopijo Italiji, nisa še ugasnile. V teh deželah, kjer stanu- jemo večinoma Slovenci in Ilrvatje, naj bi dobili laško vlado. Posebno, ker za iaško politiko nikakor ni hotela cveteti pšenica v Abesiniji, se tem bolj obračajo poželjive laške oči na južne Tirole, Pri- morsko 8 Trstom in Dalmacijo. V tem smielu raznmemo tudi fran- coskc-italijansko prijateljstvo. Francija namreč prav rada vidi, da bi Italija po- polnoma pozabila na Tripolitanijo, zato podpira tadi Francoska laške ambicije na Balkanu. Zato Francija tudi ni prav nič protestirala proti temu, da je Italija sedaj, odkar velja na Francoskem ločitev cerkve od države namestu nje prevzela pokrovileljstvo katoličanov na Turškem po naj Tßznejsih krajih. Komaj pred pol letom je papež Pij X. izjavil, da bi ne videl nerad, ko bi Avstrija prevzela ta protektorat. Goluhowski seveda je imel preveč posla z macedonskimi reformami, ki so slednjič le pesek v oči, in nikakor ni utegnil pograbiti ponujane mu prilike. Resnica je, da Avstrijo najbolj tepo ne- rodni njeni ministri. Danes ima Italija, akoravno stoji v boju s cerkvijo vendar le protektorat nad katoličani na Tarškem. Ako noče Avstrija, da ne bi je na Balkacu popolncma izpodrinile ita- lijant-ka intrige, ki j h pomagata plesli Anglija in Francija, mora izpremeniti sedanjo politiko omahljivosti in neod- ločnosti v odločno resno akeijo. Avstrij- ska javnost je v tem oziru [gotovo sto- rila svojo dolžnost po svojih poslancih in časopisjn. Posebno naäa jugoslovanska delegata, dr. Š u ä t e r ä i č in B i a n k i- ni sta vršila doslej popolncma svojo dolžnost, ko sta bičala naäo balkansko politiko ter v interesu obstoja države zahtevala preobrata. Dal Bog, da bi to ne bilo zaman ! Briška zelcznica. Iz trea Brd fmo dobili sledeči depip, ki ga radevolje priobčujemo: Z velikim veseljem in zanimanjem je pričakovalo naše ljudstvo otvoritve no- ve državne železnice. Mislilo je namreö, da bo Jmelo od nje kaj koristi in dobička. Toda varalo se je. Ves up do izboljäanja revnega položaja je splaval po vodi. Vsi deli caše dežele so tako srečni, da imajo svojo Železnico. Na Gorjane, Vipavce in Kraševce se je naäa avstrijska, država ozirala ; naäa Brda pa so zapuščena, od drugih delov dežele ločena, nikdo se ne zmeni za nje, nikdo se ne zmeni in briga za njihove interese. Kolika dobrota in sreča bi bila za Brice, ako bi drdrala nova železnica, namestu za temnim in pustim hrbtom hriba Sv. Valentina, skozi solnčne. pri- jazne in vabljive vinegrade Sv. Maver ter mimo Kojskega proti Plavem ali Ka- J nalu, vsaj s to malenkostjo bi lahko imeli v srediätu Brd postajo. Pri izdelovanju nove prege smomislili, da se bodo Brda upoštevala — ali zaman. Nihče se ni zmenil za nas. Koliko več prometa bi bilo, in koliko več denarja bi steklo v državne blagajne. Brda, ki prekašajo s svojimi vinskimi in sadnimi pridelki celo ostalo Goriško, nimajo nobece zveze z drugimi kraji. Vse te pridelke mora vbo- go ljudstvo znositi oziroma prevažati na najbližjo poptajo — v Gorico, do ktere je treba prehediti 20—30 km. Ako bi pa bila v središču Brd postaja, kako lahko bi bilo vse to delo ! Širnemu svetu je znano, da zori pri nas prvo sadje, ter da venča v pozni jeseni letino v obilici izborna vinska kap- ljica, odlikovana na raznih razstavnh v Gorici in na Dunaju. Vsi ti pridelki ne ostanejo doma, ampak se razpošiljajo križem sveta. Eako težavno je razpoäi- Ijanje in prevažanje po naših slabih in strmih poteh ! — Komu pa naj pripisu- jemo krivdo, da so naäa Brda tako za- puščena ? Naäe, do sedaj speče ljudstvo, se pričenja zbujati ter se zanimati za na- predek in blagostanje. Uvideva važnost železnice ter njene koristi, rodila se je tudi v njem želja po železnici. Sliši se od vseh atrani : „Ako imajo Vipavci, Gorjani in Kraševci železnico, moramo jo dobiti tudi — mi 1 To je naša želja in zahteva ! Tudi mi «mo davkoplačevalci, kakor oni; ludi mi potrebujemo železnice; tudi na nas se morajo ozirati zastopniki ljudstva, ter upoštevati naše težnje in zahteve. Žeieznico — hočemo !w To bodi predmet razmctrivanja v sedanjih dolgih zimskih vecerihj Po ce- lih Brdih naj odmeva zahteva : Železnico hočemo ! Uverjeni smo, da naši vladi ne bode cgajal ta klic, to probujenje, našla bo na tisoee izgovorov, in mogoče tudi ta izgovor, da — denarja ni. Povemo že naprej, ako lahko razpolaga a sredstvi za razne nepotrebne in človekoljubja nasprotne slvari, lahko žrtvuje tudi malo vsotico, da dobimo Železniško progo med Gorico in Korminom preko Brd. Ta proga naj bise vila m;mo Kojskega, Vrhovlja, Višnjevika, Nebla v Kormin. Tazvezabi ne bila težavna, ker so skozi in skozi do- linice. To je naäa zahteva in — pri njej ostanemo, dokler se nam ne ugodi. Eakor so prispevale vipavske ob- čine za gradbo lokalne železnice, lako bi tudi dragevolje prizadeta briska žu- panstva žrtvovala primerne vsote. Lakko jih zagotovimo, da ta prispevek ne bode zavržen, pač pa se bode sto in sto krat povečal. Pozivljamo naöa županstva, naj bi se v tem pogledu malo zganila ter se zanimala za poäteno ljudstvo, ki jim bo več kakor hvaležno. Nadaljese obračamo tudi do naših gg. poslarcev, da se z re- sno voljo ozirajo na zahteve ljudstva, ter naredijo v ta namen tudi prave ko- rake. Brici ! Zagotavljamo vas, ako bo- demo delovali v tem smislu vsi skupno in složno, ne bode naš glas, — glas vpi- jočega v puščavi — tudi ne bob ob ste- no, ampak zmaga bode naäa. LISTEK. Naš Toncek. Črtica. Spisal V. (Dalje). Dospela sla na Glavni trg. Tonček je takoj zagledal cerkev z dvema stol- poma in radostno vskliknil : „Oče, mimo cerkve, prva ulica na desno !u , Oče je prikimal. Na Glavnem trgu je bilo še večje drvenje. Vozovi, vozički in kočije so se stekali iz vseh ulic na *rg- Ljudje so hodili križem na vse strani in se ustavljali pred štacunami. Tonček je tukaj vprvič videl četo vo- jakov, ki se je vračala od vaj. Vojak, ki je hodil spredaj in noBÜ sabljo v desnici, je nekaj zavpil, aablja je zalliskala v 8olčnih zarkih in krepko so stopali vo- jaki skozi trg. Ko so se bili vojaki od- daljili, je rekel Tonček : „Oče, ko dorabtem, born tudi jaz vojak u. Sla sta mimo cerkve z dvema stolpoma in dospela do ulice, katera zavije od Glavnega trga na desno. Tonček je izpustil očetovo roko in tekel k rnožu z rdečo kapo, ki je stal na ulici in pušil iz pipe, se ustavil pred njim, opazil, da ima ta mož na rdeči kapi število osem, in ga vprašal: „Prosim, gospod, kje je Dolga ulica ?" „Tretja na Ievo roko", je odgovoril mož z rdečo kapo, ne da bi bil Tončka pogledal. „Ilvala !M je dostavil Tonček in Be vrnil k očetu, ga prejel za roko in rekel: „Očp, zdaj pa že vem, kje je Dolga ulijaM. Oba sta korakala sredi ceste, kakor imajo navado ljudje z dežele, „Ho—op 1" je zavpil za njima izvošček, Oba sta se ozrla in videla za svojima hrbtoma konja, vprežena pred lepo kočijo. Oče je vlekel na desno, Tonček na Ievo in malo je manjkalo, da nista priäla pod voz. Kočijaž je nekoliko zadržal konja, se izognil in voz je zdrČal dalje. „Kaj hodita sredi ceste, ne vesta, kje je pot za ljudi I" je osorno zavpil nad njima mož v vojaäki obleki in s polumesecem na prsih. Tonček se ga je prestraäil in vlekel očeta na kraj ulice. Ko sta bila že nekoliko oddaljena, je Tonček vprašal :; „Oče, kdo je bil oni & polumescem pod vratom ?" „Stražar", je odgovoril oče, „ki skrbi, da je na cesti vbo v redn". „Oče, Sem pozabil vas vprašati ; kdo so pa oni možje z rdečimi kapami, ki vedo za vsako nlico ? Stoje mogoče zato na cestah, da povejo ljudem, kje je ta ali ona nlica?" „Ne, Toncek", je odgovoril oče, „tisti možje z rdeČimi kapami so po- streščeki, so hlapci za vsakega; ako noceä naprimer svoje prtljage sam no- siti, pozovcä postrežčeka z rdečo kapo in on nosi kovčeg kamor mu ukažeš; seveda ga moraä za to plačati". „Jaz bi mu ne dal svojega kovčega, ker mi ga lahko ukrade". „Tonček", je odgovoril očo, „tega se ti tudi ni treba bati, ker ima vsak postrežčok svoje število na kapi in po ätevilu se ga takoj spozna". Priäla sta do prve ulice na Ievo. Ta je prva ulica na lero roko, si je mislil Tonček. Ko sta priäla do droge ulice, je Tonček omenil: „Oöe, prihodnja ulica na Ievo je Dolga ulicaM. Oöe je molčal. Dospela sta do tretje ul:ce. Tonček je potegnil očeta na Ievo in oba ata zavila v Dolgo ulico. „Stevilo eden", je rekel Tonček „ta ni atričeva hiäa. Število tri, tudi neM. Šla sta nekoliko dalje; Tončku so za- žarele oČi in od radosti je vskliknil: „Oče, ta je strißeva hiäa, ätevilo petM. — Tonček je potegnil očeta v vežo. „In zdaj ?" je vpraäal oČe. „Ah, zdaj je lahko", je opazil Tonček, tekel k vratom na levi strani in jih naglo odprl: „Prosim, gospod, stanuje tukaj moj slric ?« „Od kod pa si, divjaöina ?" ga je osorno zavrnila umazana, debeluhasta ženska, ki je čepela na ^kolenih in drgnila kamenita kuhinjska tla z uraa- zano cunjo. „Ne veä li, da se ne vstopi tako v tujo hišo, temveč da se potrka na vrata! In ne vidiš, da sem jaz gospa 'n ne gospod !" Dalje pride.) Iz baške doline. Zimn. — Zdaj je pri nas zima, zato imamo veliko časa na razpolago ia hočetn sporočili nekoliko vesti iz naše mime doline v širni svet. Ako koga za- nimajo, naj jih čita. Po mojem ne skrom- nem mnenjn pač zaslažijo, da jih čita vsak. Sneg pokriva nalahno vso dolino in nndi pri krasnem vremenu ob zahajajo- cem solncu divne prizore in čarobno slike. Ako je kdo poseben prijatelj vožnje s sanmi ima sedaj priložnost, da prihiti k nam in zadosti svoji arčni želji. Vlaki hitijo gor in do], a v njih ni onega živ- ljenja kakor poleti. Sploh je vse mirno in tiho, samo v nedeljah razburi novo- došla rebula nekoliko duhove. Za turiste — Kakor slišimo so nam obeta v prihodnjih nezonah še pre- Lej bogat obisk tujcev. Zato se gibljejo naSi gostilničarji še dokaj živahno, da bi jih Itihko sprejeli. Pa je tndi treba, da se odstranijo vsi sledovi, ki jih je zapustilo gradenje železnice in se uredi vae tako, da bo primerno za prijatelje naäih gora. Kolikor mi je do3edaj znano, se bodo dobila iahko čedna stanovanja v vseh vaseh ob železnici, zlasti pa v Hadajnžni in Podbrda, ktere dve vasi sta tndi po svoji naravni legi najbolj važni točki do- line, ker imajo najpripravnejše postaje in ker vodijo iz njih najvažnejše gorske poti. Ker sam ljubim te naše lepe hribe in zelena brda in dobro ljndstvo, bi se skoro spozabil tako daleč, da bi povabil vse, ki Ijnbijo naravo, naj obiščejo tudi nas in upam, da bi bili vsi zadovoljni. Vsem Iahko vstrežemo namreč: hribo- lazcem, kakor tndi onim, ki občndnjejo gore radi od spodaj. Prvi Iahko naprav- Ijajo od nas zanimive tare, ker naši vr- hovi imajo vse vrline, ktere si more le poželeti še bolj razvajen tnrist. Nudijo jim čarobne razglede, najbujnejšo in naj- kraJ8nejSo fljro in pripravne prehode. Drugi se pa Iahko nasrkajo pri nas sve- žega gorskega zrako, ohlade z bistrimi stadenci ali pa v poskočni Bači in raz- vesele svoje srce v bnjno sveži naravi in s sprehodi v mikavno prijetno ležeče vasice na obronkih naših gora. Občinske volitve. — Spomladi bomo imeli občinske volitve za grahoveko žnpanstvo, ktere bi znale biti še precej zanimive in ki se ne bodo vräile prav mirno. Sedaj je občinska pisarna v IIa- dajužni. Žapanaje nam pa posestnik Jože Golob iz Oblok, ki je prav vestuo in pošteno opravljal svojo slžbo. A va3 Grahovo bi rado imelo žapana in pi- sarno v svoji sredi. Podbrdo bi ga pa rado pritegnilo k sebi, a tretja stranka je pa zopet zato, da ostane v sredini v Hudajužni. Med tenii nasprotnjočimi si težnjami bo gotovo vzplamtel precejšen boj, ki se bo gotovo moral pomiriti le potom kompromisa. Stno pač v dobi kompromiso?. V državnem zbora je bila volivna reforma rešena potom kompro- misov in v grahovskem žapanstva se bodo volitve zvrsile tadi le po kompro- misa. Najprej se bo moralo tako odločiti, da ostane obč. pisarna v Hndajažni kakor središču županstva in potem se bo šele poiskalo žapana, ker oba skapaj žapana in pisarno se bo dalo le težko premi- kali. Natančnejših podatkov izza kalis pa vam ne morem sporočiti. Bomo pač že äe videli, kterega moža nam prinese prihodnjost, do tedaj pa čakajmo. PüViist o občinskem pefatu. — Povedati pa vam hočem neko hado- musno - hamoristično nagajivost, magari dahovitost. Trije veljaki sedijo pri rujni čaši in se pogovarjajo. Pa pravi eden, da nima naš obč. pečat v sredi nobenega posebnega znamenja, kakor mnogi dragi n. pr. cerkljanski. Vsi so bili edini v tern, da ae mora to pod novim žapanom zboljšati in poglobili so se v razmišijanje, katero znamenje bi bilo najbolj karakte- ristično za naše županstvo. Mislili so misli dolge... Hipoma se pa ednema razjasni čelo in veselo vzklikne. „Jiz jo imam. Na našem pečata moramo imeti naslikano skledo graha pred ktero sedi mož prav kislega obraza. Z grahom bi bilo oznaceno, da se kliče županstvo Grahovo. Mož s kislim obrazom raj bi pa vsakema pravil, da je obč. pisarna v Hudajužnil!" Med smehom pravi dragi, da hoče pri prihodnji seji stavili tozadevni predlog. A tretjema se omrači čelo in resno izjavlja: „Potem bi bilo za večne case zagotovljeno, da ostane obč. piBarna v Iludajužni, ker spada tja radi tistega kislega obraza". Draga dva sta razumela resnost trenatka in sta opustila svojo lepo namero. In mislili so dalje in srkali rujno vince. Nove volitve za državni zbor. — Tadi radi novih drž*vnozborskih volitev se včasih malo razgovarjamo. Večinoma ee vsi veselimo spložne in enake volivne pravice in le težko pričakujemo, kedaj bo počilo. Najbolj pa nas mači radoved- nost radi kandidatov. Vestno in temeljito pretehtavamo različne može, katere ta ali oni pozna in ki bi mogoče priäli v poätev in skoro vedno z žalostjo opazimo, da nam primanjkaje mož, ki bi bili takore- koč kakor vstvarjeni za poslance. Seveda mi ne poznamo vseh in od daleč ne moremo tako natančno presojati posa- meznikov, vendar pa priporočamo od- boru v Gorici, da stopi s svojimi zaap- niki po deželi v najtesnejšo zvezo in v pogovor radi kandidatov. Nov most. — II koncu naj še omenim, da bo most, ki pelje iz postaje Grahovo v vas kmala dokonČan. Potem bo odprta ta postaja tadi ofieielno vsema prometa in občani bodo reäeni mnogih neprilik, kterim so bili izpostavljeni do sedaj, ko niso imeli nobenega pravega dohodka do svoje postaje. Tadi je čas, da se že odpravi ta nezmisel naäih bi- rokratov. Sezidajo pO3taje, a vasi, kteri naj bi slažila, ne napravijo dohoda. „Se- zida naj si ga sama" pravijo, akoravno stane črez 50.000 K- Sino pač v Av- striji... —1— D opisi. Kostanjevica na Krasu -- (f Pr i- m o ž Z a k r a j š e k). — D le 17. t. m. bil je prav izredno iep dan. V zimskem öasa se vsak človek razveseli takega dneva, ko solnce tako jasno vpira svoje zlate žarke na golo mrzlo zemljo. Pri nas pa omenjeni dan solnce ni moglo, če tadi se je tradilo, napraviti na no- benem občinarju veselega, zadovoljnega obraza. Vsak je bil nekoliko potrt in zamišljen, kakor da bi bil izgubil zaklad, katerega je ljabil čez vse. Opravičena je bila naša žalost ! Zaklad sreio izgabil ! Zaklad, ki se ne da primerjati srebra ali zlalu. Izgabili smo pravi biser, na ka- terega smo stavili veliko lepih upov. Leta 1904 meseca janaarja bil je en dan zelo had mraz Pa v naäej vasi se ni nobeden dosti zato zanimal, videti je bilo vse nekako svatovsko veselo. Vsak si je poiskal svoj posel, hitro zjutraj za- čeli smo pripravljati, slavoloke, in okoli poldneva je bila Kostanjevica vsa praz- nično oblečena. Ta dan je počastil našo občino s svojim prihodom preöastiti gosp. vikar Primož Zakrajšek. Dne 17. t. m. pa smo sa pripravljali na ločitev üd tega v obče spoštovanega dašnega pastirja. Pokojni častiti gosp. Primož Z a - krajäek, je bil rojen v Dobrepolju na Kranjskem I. 1874, posvečen v mašnika I. 1898. Služboval je eno leto v Mirnu, 3 leta in 4 mesece v Št. Petra pri Gd- rici, zadnja 3 leta pa v Kostanjevici. Pokojnik je pri nas dobil dobro, a neobdelano polje. Začel je kot ne- atrudni marljivi kmet pridno obdelovati svojo njivo. V kratkem času se jo po- kazal dober uspeh svojega delovanja. Na pastern polja obrodilo je vže v prvem lelu mnogo dobrega sadn. Untanovil je namreč „Delavsko izobraževalno in pod- porno draštvo", katern na cast pokojnika danes prav dobro aspeva. Dalje je asta- novil V7a^emno zavarovalnico za govejo živino, ki je bila takaj neobh)dao po- trebna. Pokojnik je znal tadi v cerkW svojim podložnim tako na srce govoriti. da je še tako trdo srce omečil. Pri V8aki veselici, katero jo draštvo priredilo je bil navzoč, in vse je vodil earn kot predsednik, dokler ga ni bolezen pre- magala. Bolehal je čez eno leto, pa ni- koli ni nikomur potožil svojih boli, bil je res pravi Job. Dj zadnjega caqa je vse sam vodil, dokler ma ni neizprosna smrt odrezala dne 15. decernbra zadnje niti njegovega še tako mladega življenja. Pogreb je bil dne 17. t. m. Takega še ni doživela Kostanjevica. Oioli 9. are došlo je iz vseh bližnjih duhovnij 15 duhovnikov. Ljadstvu se je kar trio na obäirnem dvorišča pred firovžem. Š )lsko mladino nadzorovala sta gg. nadačitelj Arko in ačitelj Cerne. Zi kar jima naj lepša zahva!a. Ob 10. ari je blagoalovil pokojnikovo traplo öastiti gosp. vikar iz Vojščice Cigon, potem je društveni moäk[ zbor ztepel žalostinko Blagor m u. Šast mladeničev je vzdigailo krsto in sprevod se je začel. Spredaj so nosili trije člani društva krasea venec z na- pisom : „Delavsko izobraž. in podporno draštvo svojema bivšema predsednika". Z\ vfiicem jo šla druätvena zasUva, za zastavo pevci, in občinski predstojniki, katerim je bil na čelu gosp. Stepanöiö žapati iz Temnice. Zi temi duhovniki in potem krsta. Za krsto je žalovala dra- ätvena zantava „Katoliäkega drnätvau iz Mima. Sprevod se je pomikal v naj- lepšem reda v cerkev, kjer so krsto po- stavili na viaok žalni oder. Častiti gosp. J. Kos vikarij iz Brestovice je stopil na leco, in v kratkem govora omenil po- kojnikovo življenje. Z ganljivimi besedami je vzel od pokojnika slovo, v imena starih in mladih. Pri vsaki besedi se je 8Uša!o po vsi cerkvi glaano ihteoje. Po končani sv. maši je zapel zbor drugo žalostinko. Potem se je zaöel sprevod pomikati na mirodvor. Ko je črna pr^t zaropotala na pokojnikovo krsto, je zapel zbor prav z izvrstnim povdarkom „Jamica tihiM. Nato se je Ijadstvo z Holznimi očmi razšlo. Vživajte, predragi naš dušni pastir, plačilo pri Bogn, ka- tero ste si gotovo zaalažili na obdelo- vanja pastega polja. Naj nas Vaäa roka kot do sedaj iz pred altarja, odslej z višav blagoslavlja ! Iz soške doiiue se nam piše : S 1. avgastom je začela Železnica prevažati tadi pošto. V nekaterih vaseh so imeli prej vožno poäto, nastale tedaj so nove razmere. Poštri pot mora hoditi namreč po pisma do bližnje postaje ali pa do bližnje pošte. NaSa poštna direkcija v Trstu pa ni äe mogla „pregrantati", kako plačo naj nakaže tej ubogi pari. In tako hodijo ti ubogi trpini vže 140 dni po 2 krat ali trikrat po poätae po- šiljatve, zarnude še z raznašanjem pisem po hiäah skoraj celi dan, a niso dobili do sedaj niti vinarja place. To so pač res krasne razmere ! Skandal prve vrste I — Slavna visoka gospoda ! Kaj bi rekli Vi, ako bi koj prvi dan v me- seca ne dobili — in to anticipando — svojih plač ! Ta pa pastite uboge sirote stradati. G o r s k i j e ž. Politiöni pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je te dni raz- pravljala o državnf»m proraČunu. Slo- venski poslanci dr. ŠusteršiČ, dr. Žitnik in tovariši so se zavzeli za tobaöno de- lavstvo. — Zisedaaje državnega zbora bo kmala zakljuöeno. Zaključil gibosam cesar a prestolnim govorom, nakar se bo vladar odpeljal v Prago, kjer se bo madil dalje časa. Proračan je bil včeraj sprejet. Volilna reforma in gosposka zbornica. Sedaj je gotovo, da je velika ve- öina gospoBke zbornice za volilno re- formo. Zsthteva se le „nomerus clausas". VÖeraj je bila seja, v kateri se je raz- pravljalo o volilni reformi. V poučenih danajskih krogih se govori, da bo aradni list o božičnih praznikih priobčil cesar- jevo sankcijo novega volilnega zakona. V včerajšnji seji gosposke zbornice je govoril had naBprotniki volilne re- forme grof Than, ki je dejal da bo gla~ aoval za njo, ako tadi s krvavečim srcem. Kancelparagraf. Odsek za volilno resormo je zavrgel Ferjancičev kancelparagraf. Naši liberalci so se korenito blamirali, dobili so za svoj paragraf le 8 kalinov. Posebno od- ločno je govoril proti Ferjančičevema nestvoru jastični minister Klein, ki je dokazal, kako malo jarističnega znanja ima liberalec Ferjančič. Verski boj na Francoskem. Doslej je na Francoskem zaprtih 34 škofijskih palač in 72 semenišč. Ko so hoteli policaji vdreti v semenišče v mesta Abbeville, so se semeniščniki za- barikadiraii v hišo ter odšli pri drugih vratih. Množica j^ napadla komiaarja, ki se je kotnaj umaknil. V Grenobla je bil pretep, lö oseb je ranjenih. V Viverza je proti vladi demonstriralo 4000—5000 oseb, ko so izganjali škofa.|Po celi Fran- ciji prireja|o katoliki manifdstacije svojim äko so in. Darovi. Za „Šol ski Dom": so plačali predaedniätvo : Silvester Gor- jan v Biljah 1 K. Našema upravništva j) doSlo: Franc Razpet žapnik na Iiriji 10 K; (ravno toliko z* „Alojzijevišče") Franc Batič posestnik na G^sti 4 K. Z* božičnico v „Š jlskern Damn" darovHli: prevzviäeai Kiiez in nad^kos 50 K ; podpolkovnik Ghalaupka 50 K ; okrajni Š. nadzarnik Franc Finšger 20 K; prof^aor Joaip 1/ančič 20 K; profe- sor dr. Franc Kos 10 K ; proät mon- signor dr. Faidutti 10 K ; odvetnik dr. Treo 20 K; dr. Henrik Tama 10 K; dr. Fran Pavletič 10 K; admin, svetnik Emil Guttman 10 K; Konjedic in Zajec 10 K; trgovec Anton Breäcak 10 K; Ajdovec 10 K; trgovec inpo363tnik An- ton Pečenko 5 K ; profjsor Anton Fras 5 K; Kolica Bisail 1 K; Marija Dominko 2 K ; carinski nadzornik Ivan Trošt 2 K; carinski uradnik Ferdinand Sedej I K; N. N. 1 K ; carinski uradnik I. Lah 1 K; železniški nradnik Fran Bla- j žon 2 K; N. N. 2 K; inženir Miha Voänjak 2 K ; trgovec Ivan Draf>vka 1 K ; pekovka Ana G^rbee 83 h ; Marija Kopač blagajnikova 2 K; krojaö Ivan Saligoj 2 K ; F. C, 2 K ; sveöar J(irnej Kopaö 2 K ; vadni^ni učitelj Aoton Ska- bin 3 K; Alojzij G irjap, rn^atni sveto- valec in trgovec na Proseka 4 K : nad- ačitelj na Proseka Jjsip Koren 1 K; profjsor Anton Gvajz 5 K ; profesor dr. H larij Zorn 5 K ; trgovec Peter Drašček 1 K; gostilničar I/an Gleščič 5 K ; gostilničar Jinoz Ratnik 2 K; Alberta Vidmar 2 K; N. N. 4 K; trgovec Eiu- vard Pavlin 1 K; Ursa Fon 1 K; Zina Kokole 5 K; Karolina Saanig 2 K ; dav- čni nadzoraik dr. Dorčič 5 K ; železniški uradnik Aaton Poaegn 2 K ; N. N. 1 K ; V blagu dnjo : Ana Černetič za obleko ; Fran Gotič čevlje ; Karol Dražčik kola- čev; Anton Fon klobake ; A. P. klobake. Našema uprayniäUa je doälo l*. božičnico : Kro- nini 20 K; Hmrik grof Attema 10 K; dr. Marij Paskoleto 10 K ; Josip Hro- vatin 5 K; Anton Koren 5 K; Jjžef Pavletič 5 K ; Ivan Tabaj 5 K ; Andrej Tabaj 3 K ; Gabräöek 2 K ; Franc Oeäec 2 K; J. J. 1 K; Gleri Franc 2 K; Tere- zina Gabrijelčič 2 K; Fr. P,ohl 2 K; A. Sattner 2 K; A. Santel 2 K; J. Barbač 10 K; Milena Papež 3 K; Novak 2 K; j Minka Cizel 4 K; Avg. Pirje/ec 3 K; vikar Šviligoj 2 K; Anton Fon je daro- val klobake in kape; N. N. volnen^ rate, nogdvice in rokavice; Pregrad in Černe- tič blaga za obleke ; Neimenovan škatljo klobakov ; N. N. blago za obleke; svet. Vodopivec 3 due. iep. rat; Jikil Aad., Ivan Drufjvka in Nekdo so podarili usnja za čevJje ; prof. Zapančič 4 K. Srčna hvala! Za Gregoröiöev spomenik. Ojrednjema odbora je došlo: Stari Franjo ob slovesnem krsta mlajšega Franjo Simon Dašana 50 K; I. K. 10 K; šolska mladina na Gradišcu 13 80 K; pod- žapan Alojzij Krševan na Gradišču z vzklikom: Slava Gr«gorči6a 5 K; France Kranjec, žnpnik v Šmarjah 10 K; pro- fjsor dr. Fr. Ilešič v Ljabljani 17-20 K. Odboru g3spi\ je došlo : Rožica Bisail, trgovčeva 3 K ^An- gela Košnik, prof. 2 K; Oitavija Š?rko, zaseb. 2 K; Jj3ipina MjzetiČ, podjet. 1 K. Domače in razne novice. V litve v tržaSko delavsko za- varovaluico zoper nez^ode. — Opo- zarjamo ponovno na te važne volitve. Volijo delodajalci za se in za svoje de- lavce. — Gre za občo narodno stvar Slovencev in Hrvatov na Kranjskem, v Primorju in v Dalmaciji, stvar narodne koristi in narodnega ponosa. Letos volijo podjetniki in zavaro- vanci kategorije III. (kemične indastrije itd.), IV. (Btavbenu obrt in podobne) in V. (tekstilna industrija itd.) za vsako ka- tegorijo po enega člena in enega na- meatnika v predstojništvo zavod a, in nadalje podjetniki in zavarovanci vseh šest kategorij sknpaj po enega pred- sednika in po tri namestnike v raz- sodišče. Glasovnice za te volitve so že dostavljene členom zavarovalnice. Kamniški „Naš List" se je za- kadil tadi v naš list, češ da smo hinavski in potahnjeni. To je samarično samni- čanje, splošne fraze, katere je Iahko vreöi v obraz vsakemu lista, tadi označenema kamniäkemu „Naäema Lista", ako se uredniätvo lepo „UUno" odveže dolž- nosti dokaza. Pozivljamo pa kamniško glasilo, da svojo trditev dejansko dokaže sicer pridemo do prepričanja, da so kranjski „mladi" istega kalibra kakor „stari", čez katere imenovani list tako krepko zabavlja. (iospodu profesorju, kiseječatil prizadetega po nekem našem podlistka, iz- javljamo, da nikakor nismohoteli sramotiti ga, in to tern raanj, ker je dotičnigo3pod dober in blag profjsor. Naj torej goapod profesor sprejme naše obžalovanje radi dotičnega podlistka. Vsako krivico radi lojalno popravimo. Strašno ogorčenega se dela nad nami radi nekega podlistka Gabräcek, ki še nikdar ni nikomir z najmanjšo bese- dico napadel osebne in stanovske časti. Rahločutnega moža rnora kaj takega res v arce zaboleti. Na vsa mta apije in se zgraža ter pravi, da bo dotičai dijak iz- ključen. Eakor pa emo poizvedeli, se to ni zgodilo. Stavimo, da bi bil Gabršček fitokrat rajši videl, da bi bil dijak res izkljačen, le da bi potem lahko adaril po nas. Pa to veselje se mu je enkrat skalilo Sicer pa večina slovenskih pro- fesorjev in c. kr. učiteljev v Gorici kar strmi, ko vidi, kako vnet branitelj osebne Časti je Gabräcek. Ni ga že skoraj slo- venskega profesorja v Gorici, ki bi ga Gabršček ne bil napadel že na najpod- lejši način, hoteč ma nmazati cast in škodovuti rnaterijelno. Znano je celo, da je ta „branitelj čaati"4 napadal in denun- •ciral profesorje in učitelje v svoji „Soči" ter potem, da bi bolj držalo, dotično šte- vilko pošiljal na višja mesta. Če se torej lak Človek dela ogorčenega radi pod- listka, ki ni bit niti senca proti njegovim napadom, je to v očeh vseh, ki položaj poznajo, prava liberalnn hinavščina. Grda „klerikalmi" goiija. — „Slovenski Narod* in „Soča" ala pri- .nesia že par člankov, katerima je numen nničiti ali vsaj ovirati plemenito delo „Osrednjega odbora za Gregorčičev spo- raenikkl. In kaj je tema povod? Je-li označeni odbor povzročil kako brez- taktnost? Je-li postopal pristransko ? — Nič takega. — Se je li pri osnovanja odbora oziralo le na „klerikalce?* — Nikakor ne I — Se je pri tej ali kaki drugi priliki kak „liberalec" preziral ali žalil? — Tudi ne ! — Kaj je pa pouzro- čilo naenkrat preobrat v narodno-na- preonih listih ? Zskaj ta ledena sapa na šele embrionalne cvetke za GregorčiČev grob ? — Tu se je moralo izvršiti grozno hadodelstvo, ki tako poatopanje opravi- čuje! — In res, uprizorilo se je tadi I Ako stikaš po vsem mestu in poizvedu- ješ kaj na to stran, moraS imeti srečo, če naletiä na kakega prijatelja, ki te med štirimi očnii obvesti o tem straänem gro- zodejstva. Po dolgem povpraäevanja se je tudi nam posrečilo, da smo priSli tema na sled. Poizvedeli smo, daje,,kle- rikalec* dr. Pavletiö v ožjem kroga petih znancev, ki se navadno shajajo pri čaši vina izrazll: .,A. Gabršček, ki je na ne- čuven način pokojnega pesnika Gregor- čiča blatil in napadal, ne spada v „osrednji odbor", ki se ima osnovati. Islo je pov- darjal še pred dr. Pavletičem nekdo dragi z beaedami: Vsak dragi spada v odbor, le G. ne. To je grozno, nezaslišano, vnebo- vpijoče! V privatni družbi izraziti pre- pričanje, da A. Gabršček ne spada v „OBrednji odbor" ! To je drznost, ki pre- 8ega vse meje. Takega hudodelstva je zmožen le clan „klerikalne bande". — Naravna posledica tega gorostastnega ialenja „prvega predstavitelja narodno- napredne stranke" je in mora biti, da je sedaj ves odbor za Gregorčičev spomenik nasičen z najgršim klerikalizmom, in makari da bi sedel sam A. Gabršeek v tem odborn, bi ae ne otresel nikdar več te grde pošasti, v vse ude in člene bi ma zašel klerikalizem najgrše vrste in prej bi patiko spravil iz kosti, nego to grdobo. — Kaj čudo, da je „prvo" glasilo slov. naroda takoj spoznalo to veliko nevarnost, da v uvodnih člankih kliče vso Slovenijo na pomoč ter svari slovenski narod pred toliko nevarnostjo ? Ali dvomi še kdo, da mora biti naitakim postopanjem ogorčena in žaljena vsa narodnonapredna stranka, ker noče dr. Pavletiö v osrednji odbor A. Gabrščeka, marveč „boče sam narekovati v kakšne namene naj se porabi nabrani denar", dočim bodo odborniki le kimali ? — In to h o č e isti dr. Pa vie tič, „k i do danes ne šteje Š e čisto nič v naöern javuem življenji". Ta zločin vpije po osveti. A klerikale! imajo arečo ! Da bi vlada ne bila popustljiva in prizanesljiva z vsemi „birbanti", Pavletič bi moral sedeti danes vže — v kajhi. Toda puatimo v mira tega nepoboljälji- vega „grešnika" za katerega ni več po- kore in odpuBtka; govorimo le še z na- öim ljudstvom, posebno z onim, ki nc bere „Naroda" in „Soče". Čaj ti ljadstvo, kolike zaslage ima za pokojnega pesnika A. Gabräcek, kateri se tako grdo prezira! Sam jih našteva v „Soči" : Simon Gregorčič je bil doma z Vrsnega, od koder se je preselil tadi Gabrščekov stari oče v Kobarid. — ali sliäis? — Z njegovo rojatno hiäo so imeli Gabršcekovi vedno stiko. — Velika zaslaga ! — Njegova teta mu je bila du- hovna mati, ki je oskrbela revnega no- vomašnika z vsem tako bogato, kakor mulo katera druga dahovna mati. — C1} je to res, je ž°i nekaj za dahovno mater, — ki ni niti Gabrščekove krvi niti Gabr. „sorte". Gregorčič ja imel prvo Blužbo v Kobarida, kjer je zagledal laö sveta g. A. Gabräcek. — Mož je zavidanja vre- den ! — In vkljub tnlikim zaslagam pre- zira klerikalna banda Gabrščeka in ga noče niti v osrednji odbor! — To je škandalozno, nečuveno ! A to ni še vse ! Gabräcek je rajniku tadi stregel pri maši, bil je njegov ače- nec in ljubljenec. — Nevenljiva zaslaga! — Leta 1892. je pesnika spravil z Gra- diäöa v Gorico ter mu dajal 30 gld. na mesec kot korektorju MSoče". To je äele zaslaga Gabrščekova, da je ponadil pesnika slažbo korektorja „Soč^u! — la vse to ni nič ! Vse to se prezira in ne jemlje v poätev! — Ali ni to grda bre- zobzirnost ? Še nismo pri konca G»br. zaslag za poknjnega pesnika: On je storil vse možno, da je pokazal narod složno svojo Ijabezen velikemu pesniku ob njega smrti; njegova je zasluga, da so pisali celo italijanski listi lepo o pokojnika in da so Italijani zaprli prodajalnice povo- dom pogrebn^ga sprevoda. Slovensko ljadstvo sedaj bodeš pač razainelo, da v očigled tolikim zaslagam Gfcbrščekovim za pesnika je njegova ogorčenost opravičena, in menda ni ve<5 sredstva, ki bi spralo grde krivice in neznosno preziranje, katere so tema za- slažnema moža nakopičili „klerikalci". Ako se na ta način preproči nameravan Gregorčičev spomenik, bode to le trohica zadoSöenja, ki ga dolguje narod Gabrščeku za tako krvavo žaljenje in za take grde klerikalne zločine. Pozni rodovi naj izvedo, da Gregorčič ne sme imeti spo- menika, ker se je zanj toliko zaslažni A. Gabršček tako insamno žalil in ne- sramno prezira). Zopet tiskovni škrai. — V zadnji „Gorici" smo pod naslovom „Idealna mladinau poroöali, da so ljubljanski tre- tješolci darovali za Gregorčičev spo- menik v doneskih od 5 do 10 vinarjev. Pravilno naj ae glasi, da so darovali v doneskih od 5kron do 10 vi- na r j e v. Potrjcn sklep dcželnega odbora. — Z najvišjim cesarskim odlokom z dne 10. septembra 1906 je bil potrjen sklep deželnega odbora z dne 3. f'jbravarja 1906 glede razdelitve občinakih zamljiSö občine Bakovo na G jrkljanakem. Za župana v Bovcu je bil v pe- tek izvoljen namesta amrlega g. Šalina g. Leopold Jonko. Č^stitamo])! Imenovauja. — Klavniški živino- zdravnik Loopold Simental v Tr3ta je imenovan za deželnega živinozdrav- nika v Vipavi. — Aaistent Pjter P i r- jevec je imenovan za okrajueg* živi- nozdravnika v Sažani. PromovjrstU je bil danes na graški univerzi za doktorja prava c. kr. fmančni komisar g, Aaton J a n e ž i č. Iakreno čestitamo 1 Razpisauo je mesto uöiteljice na mestni slovenski ljadski šoli v G^rici. Nadina Slavjamka — umrla. — Dne 7. janaarja prihodnjega leta bi se v Gorici imel vršiti koncert svetovnoz- nane Nadine Slavjanske. V sredo je pri- se) v Gorico telegram, da koncerta ne bo, ker je nadina Slavjanska v Mona- kovem amrla. Časnikarstvo. — V Gelju bo od- slej izhajal list „Zadraga", glasilo „C jljske zadražne zveze", namestaje Lapijnetove „Slovenßke zadruge". — „Primorskega Gospodarja" zadnja ätevilka letošnjega letnika je izšla. Velika draginja vlada v Irubljani. Ljabljančani zelo tožijo. A naj prideje pogledat v Gorico, pa bodo videli, da smo mi äe mnogo na slabäem. DruŽine že komaj prenašajo tako draginjo. Eio jajce stane 12 vinarjev. Čm bolj zvi- šujejo place, tem bolj rastejo cene ži- vilom. Ubogi penzijonist in delavec bo moral poginiti od gladu. Iredentovski magistrat se eeveda mora pečati z re- ševanjem laškega znaöaja Goric9, na- mesto, da bi mislil na l">, kako odpomoči tem neznosnim razmeram. Straiiiia nesrcča se je dogodila v SeBljana v četrtek popoludno okro? 3h. Na kraju odkoder se dobiva materijal za zasipanje tržaSkega morja, so delali ve- likansko mino. Mina je bila že skoraj popolnoma gotova. Delal jo je minor Jožef Pahor, doma iz Hadegaloga na Krasu, pomhgač ma je pa bil 18 letni Črnogorec Jare Milanič Naenkrat ae mina ažge in provzroci velikanako eks- plozijo. Ubogega Milanic-i je vrglo več metrov stran, kjer je ves razmesarjen mrtev obležal. Pahorja pa so snovi za- sa!e. Dobili so živega, a hado ranjenega izpod kamenja. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Desno roko, ki je vsa raz- etreljena, so mu takoj odrezali. Izgabil je tadi levo oko. Ranjea je po celem ži- vota. Mrtvega Črnogorca pa so prenesli v mrtvašnico v Mavhinje. Sinrtna nesreča. — V četrtek popoladne je pri premikanja vlakov na drž. kolodvoru v Trsta prišel 40 letni delavec Jožef Obi ak med dva odbijalca ki sta ga popolnoma zmečkala. O rtal je na mesta mrtev. 6 svedrovcev je prijela te dni tr- žaška policija. IVov tarif za vožnjo delavcev vpelje z" novim letom jažna železnica. Cena teh voznih Iistkov je nižja ko do- aedanja polovična cena za osebne vlake. Zvlšauje postiilh pristojbin. — Poroča se, da se z novim letom povišajo poätne pristojbine. Pristojbine za pisma se zvišajo od 10 na 12 vinarjev. Nove znamke baje pridejo v prompt že 23. t. m. Pasivni odpor postuih usluž- bencev se je priöel v Pragi in na Da- naju. Pričakajejo ga tadi dragod. Naša birokratiöna vlada je bila slepa in gluha za vse prošnje res slabo plačanih pošt- nih uslažbencev. Sadaj pa žanje, kar je sejala. Pen/ljonisti bodo odslej dobivali pokojnino po poäti. Ne bo jim več treba pobotnice, ampak se jim bo zn esek na- kazal po čeka in pismonoäa bo prinesel denar na dom. Visoka Btarost. — V Klani (htra) je 17. t, m. umri Anton L a g i n j a, ki je bil star 99 let in 11 mesecev. V Kla- ni je se do 20 starökov, ki so atari od 85—90 let. Vzrok tema je zdrav zrak in dobra voda. Lastuo elektrlčiio napravo si zgradi akcijska dražba „Uiion"4 v L;ab- l ani. Nacrti so že gotovi. „Pomlad oživlja cvetlice;" 3. Prizor: „Mlatiöi;" 4. Petje: „Nazai v planinski raj;" 5. Prizor: „Gigani;" 6. Petje: „Zi- ma;u 7. Igrokaz: Materin god;'* 8. Sreö- kanje. Vstopnina : Olrasli 49 v. otroci 30 v. sedeži 60 v. Ker je čisti dohodek namenjen za vzdrževanje „O^roškega vrta" se radodarnosti ne stavijo meje. Mesto vsacega posebnega vabila. Solkan, 20. decembra 1906. Odbor. Po občnem zbora „Otroškega vrta" v Solkana dne 15. t. m. se je nabralo v korist otroškemn vrta v gostilni g. Maraäiöa 10 K 92 vin. za kar se odbor zahvaljaje. Književnost in umetnost. Dru^a števuka „Samouprave*, katero izdaja deželni odbor, izide še pred prazniki, kakor se nam poroča od kompetentne strani. Vsebina *listu bode za vsakega, ki se zanima za naše deželne zadeve, zelo zanimiva. List razpravlja le vpraäanja, kojih rešitev spada v sedajnost. Kdor se zanima za tako vprašanje naj seže po tem lista. Stane 2 K na leto. Društva. Občni zbor „Slov. Čitaluice" v Gorici se je vršil v četrtok zvečer. Sklenil je, da se prične p „Čitalnici" a predavanji za vse sloje. Novi odbor je sestavljen sledeče: Pred^ednik Jakob Čebular, prof, v pokoju; podpred- sednik Josip Kastja, c. kr. gozdni nad- zornik ; blagajnik Ferdinand D e I a k, vodja „C'Bntralne posojilnica" ; tajnik Fran K a u č i č, trgovec; pevovodja Iran Mercina, c. kr. vadniški očitelj; od- borniki: dr. Josip Dermastia, odv. koncipient; Jernej K o p a č, trgovec; Svi- toslav Premron, vodja „Goriške zveze"; namestniki: Anton B e n i g a r, nad- ačitelj v pok.; Albin Krag a a, trgovec; Josip Medved, trgovec Vabilo k božični veselici, katero priredi drnštvo „Otroški vrtM v Solkana 23. dec. 1906 ob 4 uri popoldne v pro- 8torih g. Antona Mozetiča. Vspored: 1. Petje : „Hajdimo povedimo ;" 2. Prizor: Za sprojem splošne in cnake voliluc pravicc je podpiralo peticijo na gosposko zbornico doslej 200 vseačiliških profesorjev. Ccna godalom se z novim letom peviša za 20%- r>,992.<>(>3 krou so poslali lansko leto iz Amerike gališki izseljenci svojim sorodnikom v domovino. 100.000 krou za lačne licence. — DunajBki občinski svet je daroval 100.000 kron za ačence, ki trpe lakoto. Lastno dete spekla. — V Schlad- minga so prijeli neko Jožef) Weikl, ki je svoje malo tednov staro nezakonsko dete toliko časa pekla na ognjisöa, da je bilo vse sežgano. Glavno mesto Črne pore name- ravajo prestaviti iz C^tinja v Danilovgrad. Cetiuje imajo premalo vode in preslabo podnebje. Volilni knez bavarski Ulaka Jožef je bil kot dijak na koncu vsakegi meseca vpričo svojih stariäev vpraäan, koliko J se je že naačil. Nekoč je bil govor tadi j o doraslosti obeh spolov. Oöe ga je prašal, zakaj ženske poprej dorastejo, ko moški. Mladi knez hitro odgovori : „Ker osat hitreje raste". O 5e se je tema od- govora prisrčno smejal, mati pa se je grdo držala. Silna lakota vlada v srednji Ra- siji. Po nekaterih krajih se živi prebi- valstvo s skorjami dreves in s slamo. Strašua lakota vlada na Kitajskem. Deset milijonov ljudi nima kaj jesti. Igralci na citre dobe 6 iger za citre in katalog 1907 stonj J. Neuklrc:iiier, Görkau (Češko). Za „KlUJdöJLd Ädüllip . Gorica, Via Sipri 7 zimski cas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti modnega blaga, kakor modre volne, (lanele, forStajne, snkno za moäke in dijaške oblske, svile za bluze, salonske preproge, zavose, odeje, šivane kaverte (Steppdecken), žime, volne perje itd. ßlago najuoljše. Koiikiireiic >prazdroj< iz sloveČe češke »Mcščanskc pi- t vovarne«, in domačega žganja I. vrste v ! stcklenicah, kojega pristnost se jamči. l Zaloga ledu katcrega se oddaja le na > debelo po 50 kg naprej ! Vino dostavlja na dom in razpošilja * po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske t države v sodih od 66 1 naprej. \ Cene zmerne. Postrežba poš- \ tena in točna. m m m m m m ^ mizar in v lesni trgovec v PoüEori, na oili ivep zeleznisteca losta (na cesii, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domacega in tujega, veliko zalogo pobišt- va, vinHkih poHod, stiskaluic itd. !___________________ .NflRODNfl T1SKARHA" ::: ü Gorki, ulica Murini st. 9::: \, je prcskrbljcna z povsem novimi (j t%h<\ črkami, okraski in finim papirjem, js?^| S%0%-%>v-^T>^k^, daioca dcla ^b^-^-Cč^š TISKA: „Gorico" oo sjs Vabila oooo L Brošure ooo jj Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice . * Plakate ooo .*\ * itd. itd. ^ *------m oo „Pr. list" f^ oöoo Cenike k' ooo Radine »i ; oo Vizitnice ^ p oRač.sklepe , . Jedilne liste V»r. ooo Etikete * TZ- itd. itd. * Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- gitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ---------- - nikake konkurence ...... Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki „Solskega Doma". Ne pozabite! Kje sevkupi gotove obleke in blago za mozke obleke t Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ za ltozice za-se ali pa za darila za Jtožične praziiike. S tem se prepričaš, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrst- nega blaga. Te jako nizke cene veljajo sa- mo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku st 5. kupite vedno najboljse pri domači tvrdki J. SH HE št. 10 208ka št. 10 1 ,CeutFaIua posojilniea6 registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yctturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna adplačila v petih Ictih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po S1|2°|0l na vhnjizbo po S°|o z ^s0^ upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera V za hranilne vloge je nespremenjena. C Kupnjte ecrkvenc obleke edino od tvrdke Jos. Neškudla, protokolirani zavod cerkvenih oprav v Olomueu, Posilja cerkvene oprave z 20 odsto ceneje kot dru- ge avstrijske tvrdke. Zalagatelj Nj«ne c. in kr. Visokesti nadvojvodinje Izabele na Danaju in 16 avstro-ogerskih kapiteljskih cerkrä. * Prosiva zahtevati listke! Najveja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! Eno krono nagratle izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naja za 100 krön blaga. ProBiva aahtevati liitke! * Pozor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! '