ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 .1979-3 473 DR. EBNEST TURK (Ljubljana 16. 12. 1895 — Ljubljana 21. 2. 1979) Ernest Turk pripada tisti skupim generacije, rojene v zadnjem desetletju de­ vetnajstega stoletja, ki se je v svojih srednješolskih letih popolnoma odrekla habs­ burške monarhije, prišla do prepričanja, da je mogoče nase narodno yPjasanje re­ šiti samo z razbitjem Avstrije in z ustanovitvijo povsem samostojne ugoslovanske države. Büa je v vrstah preporodovcev. Svojo usmerjenost je dokazala tudi s tem, da se je v prvi svetovni vojni tudi res bojevala z orožjem v roki proti Avstro- Ogrski. Med obema vojnama je ta skupina sledila integralnemu jugoslovanstvu, gojila duha narodnega edinstva, enotne in nedeljive Jugoslavije, sP"3emala dikta­ turo kralja Aleksandra in nastopala proti vsemu, kar je smatrala za slovenski separatizem. Med drugo svetovno vojno je ta skupma v svojem patriotizmu in od­ poru zoper okupatorja našla pot v Osvobodilno fronto in potem tudi v novo soci­ alistično federativno republiko Jugoslavijo. Ernest Turk se je rodil 16. decembra 1895 v Ljubljani v družini posestnika in prevoznika. V svojih mladih letih navdušen športnik je maturiral na poljanski gimnaziji 7. julija 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne. Slabo leto (Ш4- 1915) je še mogel študirati zgodovino in geografijo na univerzi v Gradec marca 1915 pa je moral v vojsko. Bil je na soški, nato na ruski fronti, julija 1916 pa se je znašel v ruskem ujetništvu. Vstopil je med tako imenovane jugoslovanske do­ brovoljce, ki so se zbirali v Odesi, se boril v Dobrudzi, nastopu januarja 1917 pot na solunsko fronto, bU tu v bojih tega in naslednjegaleta, izgubü desno^™ko ter tako postal osemdesetodstotni invalid. Kljub temu se je v Jezerskem odredu ude­ ležil še bojev na Koroškem. . • Jeseni 1920 je na ljubljanski univerzi, ki je takrat stopila v drugo leto svojega življenja, nadaljeval študij zgodovine in geografije. Kot absolvent je marca ìazd oddal disertacijo z naslovom Kriza brižniškega1 gospostva na Kranjskem v 13. sto­ letju. Ljudmil Hauptman je v svoji oceni zapisal, da je kandidat »pravilno odkril problem (boj za deželno gospostvo), dobro orisal njegovo geografsko ozadje (po­ ložaj brižniške posesti), točno spoznal razloge ministerialskega gibanja in srečno opozoril na pomen habsburško-koroškega dualizma za kranjske razmere« Maja je Turk po tedanjih določilih opravil rigoroze iz srednjeveške zgodovine kot glav­ nega predmeta pri Ljudmilu Hauptmanu, iz jugoslovanske zgodovine kot stran­ skega predmeta pri Nikoli Radojčiču in tako imenovani philosophicum pri Francetu Vebru 27 junija 1923 pa je s promocijo dobil naslov doktorja filozofije. Bila je to prva disertacija iz zgodovinske stroke na novi univerzi, pa tudi edina, to £ bil njen mentor od začetka do konca profesor Ljudmd Hauptmann. Isto leto je postal Turk tudi asistent v historičnem seminarju filozofske fakultete — prvi asistent na mladem zgodovinskem oddelku. Njegovo delo na tem mestu pa je tra­ jalo samo štiri leta. Ob dokaj mačehovski politiki tedanjih jugoslovanskih vlad do ljubljanske univerze in ob finančnih težavah je morala univerza leta 1927 od­ sloviti devet asistentov s tehniške in filozofske fakultete — med njimi je bil tudi dr Ernest Turk. Odšel je v službo srednješolskega profesorja za zgodovino m zemljepis: dvajset let (1927-1947) je učil na klasični gimnaziji v Ljubljani nato pa še sedem let, vse do upokojitve (1947-1954), na П. gimnaziji. Vsem študentom je ostal v spominu zaradi svojega svojskega načina izražanja m še posebej zaradi svojega naravnost fantastičnega spomina. Ob napadu ha Jugoslavijo je bil Turk izvoljen za komandanta Soške legije, ki so jo V nedeljo 6. aprila 1941 ustanovili prostovoljci. Legija se je, kakor sam popisuje, morala ponoči med 10. in 11. aprilom neoborožena ustaviti blizu Gradca v Beli krajini. »Na travniku ob železniški progi je skupaj z oficirji sklical zbor vseh prostovoljcev in jim pojasnil vojni položaj, v katerem se je znašla bošfca le­ gija ne po svoji, pač pa po krivdi tistih, ki so zagrešili narodno izdajstvo in odprti vrata okupatorjem«. Legija se je razšla.» Za skupino dobrovoljcev, ki se je vklju­ čila v Osvobodilno fronto, je Turk poleti .1943 sestavil osnutek spomenice^izvrs- nemu odboru OF, »ki so jo po razpravljanju na dveh sestankih sprejeli v nekoli- kani spremenjeni obliki«. Po odhodu Josipa Jerasa v partizane »so dobrovoljci aktìvistfnTSosebnem sestanku 9. septembra 1943 sklenili, da prevzame vodstvo skupine vojnih dobrovoljcev v Ljubljani dr. Ernest Turk«. i Obliko »brižniški« za »freisinški« je tedaj uporabljal profesor Hauptmann; tako piSe Turk т di­ sertaciji in Hauptmann v oceni disertacije. » Preporodov« proti Avstriji, Ljubljana 1970. str. 89. • Prav tam, str. 90, 93. 474 IN MEMORIMI — DR. ERNEST TURK Kot znanstvenik se je Turk razen v disertaciji in nekaterih poljudnih člankih ukvarjal z obdobji in gibanji, ki jim je sam pripadal: s preporodovci pred prvo svetovno vojno, z jugoslovanskimi dobrovoljci med prvo svetovno vojno in z delom skupine vojnih dobrovoljcev iz let 1912—1918 med drugo svetovno vojno. Večji in tehtnejši del svojih razprav je napisal v času po upokojitvi. Preporodovcem je predvsem namenjena razprava Značilnosti preporodovskega gibanja na Slovenskem v zadnjih dveh letih pred prvo svetovno vojno, ki je izšla v zborniku, posvečenem Ljudmilu Hauptmannu ob njegovi osemdesetletnici. V zborniku Preporodovci proti Avstriji (1970) je zajel celotno obdobje v članku Kratka oznaka gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih razmer pri Slo­ vencih od začetka našega stoletja do prve svetovne vojne. Leta 1936 je izšel v Ljubljani obsežen zbornik (830 strani) z naslovom Dobro­ voljci kladivar j i Jugoslavije 1912—1918. Uredili so ga Ernest Turk, Josip Jeras in Rajko Pavlin. V njem so bili prispevki in spomini dobrovoljcev, Turk pa je napisal najobsežnejši članek: Zgodovinski oris pokreta jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev y svetovni vojni. O tej problematiki je napisal Turk še marsikaj, najpomembnejša pa je prav gotovo knjiga Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski med prvo svetovno vojno 1914—1918, ki je izšla leto dni pred njegovo smrtjo (1978). V njej je odgovarjal Turk tudi na različne kritične ocene in očitke, ki so se pojavljali v zgodovinopisju in publicistiki o dobrovoljcih v Rusiji nasploh in o posameznih problemih z njimi v zvezi, že ime samo je tak problem. Odločno se je boril Turk za izraz »dobro­ voljci«. Zanj in za njegove vrstnike je bil izraz »prostovoljci« odbijajoč in nespre­ jemljiv, saj jih je spominjal na staro avstrijsko vojsko in njeno institucijo eno­ letnih prostovoljcev (einjährig Freiwillige), ki s prosto in svobodno izbiro seveda ni imela nobenega pravega opravka. Zato so bili mnenja, da je »dobrovoljec« po­ jem, »ki se je izoblikoval v določenem osvobodilnem gibanju naših narodov in ga zato ni mogoče predrugačiti«.4 V takem smislu so prišli dobrovoljci tudi v našo zakonodajo in v ustavo SRS iz leta 1974. Več člankov je napisal Turk tudi o skupini dobrovoljcev iz prve svetovne vojne v času narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno; naj omenimo le že navedeno knjigo in zbornik o preporodovcih. Ne glede na določeno enostranost je gotovo, da so dela, ki jih je napisal dr. Ernest Turk o preporodovcih in dobrovoljcih, tako tehtna in pomembna, da jih bo moral upoštevati vsakdo, ki se bo ukvarjal s to problematiko. Vasilij Meli k IZBRANA BIBLIOGRAFIJA DR. ERNESTA TURKA Kriza brižniškega gospostva na Kranj­ skem v 13. stoletju. — Ljubljana 1923, str. 55, Doktorska disertacija. Jože Kokole v bibliografiji doktorskih di­ sertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920— 1968 (Ljubljana 1969) piše, da je original izgubljen (str. 155, št. piše 684). Dr. Ernest Turk pa je našel svojo kopijo, jo dal pretipkati m po en izvod podaril dekanatu filozofske fakultete ter knjižnici PZE za zgodovino. Preporodovci in pokret jugoslovanskih dobrovoljcev. — 20 let »Preporo­ da« 1912—1932. Ljubljana 1932, str. •' '40—46. Jugoslovanski prostovoljci v svetovni vojni. — življenje in svet 1934, str. 495-^97, 520—523, 544—547, 568— 571. Jugoslovanska misel in nacionalno gi­ banje med slovensko mladino đo zedinjenja. — Misel in delo I, 1935, str. 158—165. Ocena: Maister R., Vojaški transporti in naše Podravje ob prevratu 1918, •Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora, Marburger Schutzwehr — Mari­ borska varnostna straža. Koledar Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, 1931, 1932. 1933. — Jugoslovenski istorijski časopis 1935, str. 626—632. Ob dvajsetletnici I. dobrovoljske divi­ zije v Dobrudži. — Misel in delo II, 1936, str. 285—293. Zgodovinski oris pokreta jugoslovan­ skih vojnih dobrovoljcev v svetov­ ni vojni. — Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912—1918. Ljubljana 1936, str. 15—109, Uredil zbornik skupaj z Josipom Jerasom in Rajkom Pavlinom. Ob jubileju našega narodnega osvoba­ janja in zedinjenja. — Vodnikova pratika 1939, str. 36—46. Vojni dobrovoljci in narodnoosvobo­ dilna borba. — Slovenski poroče­ valec 27. 9. 1953. 4 Dobrovoljci proti Avstro-Ogrski, Ljubljana 1978, str. 5.