Za poduk in kratek cas. Naša mladina. Jabelko ne pada dalee. od deblii. ,,Nar. pr.li Naslednji, skoz in skoz resnični in podučni spis posneli smo iz ,,Dčiteljskega Tovariša", ki izhaja t Ljubljani in je zares „ 1 ist za aolo in d o m", učiteljem zanegljiT vodnik in starišem moder svetoTalec pri najtežavnišem delu: pii Tzreji otrok. Naj bi za majhno ceno (3 gld. na leto in 1 gld. 50 kr. za polletje) povsod se razširil, ker je tega zares Treden, kakor se boste prepričali iz spisa, kterega tu t poduk podajemo. Tako-le piše ,,Uč. ToTariš:" Vse toži, da je mladina čedalje bolj spridena! Stariši piavijo: šola je tega kriTa; učitelji pa: domača odgoja je Tzrok temu; cerkeT pa toži nad nejevero, brezverstvom in jaTno odgojo. Drugi pa praTijo: tem bolj ko so ljudje učeni, čim bolj so spiideni, in t omiki najdejo Tzrok, da je mladina čedalje porednejša; terde namreč: Ako napreduje ljudsko izobraženje, uapreduje tudi nravno spridenje. — Kje bodemo iskali pravega vzroka? Atene ali Rim ni razpadel samo zarad gizdavosti; poedina stTar tudi ni kriva spridenja naše mladine; vzrokoT je mnogo; posameznim se ne more vse to podtikati. Ko pa ponehuje lepa hišna naTada, ko zginja pobožnogt po družinah, peša pa tudi nraTnost pri otrocih. Najhujše zlo pri naši mladini je, da vere ne čisla, da je pii službi božji brez Tsake pobožnosti, da je Tnemarjena do "cerkTe in njenib nankoT! Od kod neki izhaja Tse to ? V pi-Ti Trsti je menda tukaj izgled staiišeT. Vselej, posebno pa t mladosti dober zgled Tse premore. Otroci radi posnemajo, kar Tidijo; nimajo Se navad, katere bi jih odvračevale od posnemanja. Niso vajeni sami reči premišljevati in poTsod bolj gledajo na dela kakor na besede teb, kateii jih u5e. Beseda gine, zgled pa rine. Ako vidijo dela, ki so nasproti temu, kar jih uč6, potem jim je Tera lepa ceremonija in krepost misel, ki se ne da speljati. Ako stariaisami ne gied6 k službi božji, ako po družinab ni domače pobožnosti, ako je nekaterim Tera neumnost in se domači skušajo prekositi t zanikanji tega, kar bi imeli verovati, samo da so ,,omikani", kaj pomaga tukaj kerščansko podučevanje t cerkvi in t šoli? Ker ni pobožnost in kera5ansko žiTljenje Teč po novi ,,aegi", je tudi malo starišeT, kateri bi Tgajali t mlada serca Tero in pobožnost. Koliko je družin, t katerih je ae kaj domače pobožnosti? Koliko hiš je, kjer bi molili, ko zvon Tabi k molitvi ? Mogoče da je to še po kmetib, po mestih pa to ni Teč t naTadi. Domača pobožnost je ljudem t zasmeh, ,,omikanemu" STetu je to mračnjaštvo; namesto žiTljenja STetnikoT ali sTetega pisma bero raje romane in drugo. Krepost po novelab in t igrah jih gane; blaga piiprogtost in pobožnost t naTadnem življenji jim je pa neumnost in smešnost, kar pa taki ,,smešni" Ijudje gtore iz blagosr5nosti, to pa sumničijo in podtiku* jejo jim sebičnost in druge zle namene. Ako se to godi po družinah, ni čndo, da otroci v cerkTi in t šoli ne hote slišati o božjih rečeb, ali da so pri poduku čisto Tnemarni. Pri gospodi so otroci dobro iziejeni, ako se znajo lepo priporočeTati in se lepo predstaTljati. Pri takem izurjenji za vnanjo Tljudnost in gosposko uejeverstvo zanemarja se Tera in krepost skoro popolnoma. Kje se bo otrok nau5il moliti, ako oče nima časa za to, mati pa se sramuje ž njim moliti, ker je že pri nji davno ugasnila materna pobožnost. Kaj pomaga tako izurjeno mladino priganjati k javni službi božji, ako stariši reko: ,,Ne potrebujemo cerkTe, niti njenih postaT in naukoT. Tudi brez tega sem lahko dober kristijan iu zveličan. Tempel, kjer Boga molimo, je narava." — Marsikateri hišni oče praTi: Kaj čem t cerkev hoditi, doma ravno tako lahko Boga molim, pa bodi med tem časom po sTojih opravkib in Teselicah ter praTi: V ceikTi me jezi le faiizejgtro in kar tam pridigujejo, to davno vem. — Po marsikateiih hišah ne praznujejo nedelje, in starisi ne hodijo Teč k očitni službi božji. In to vidijo otroci! Ali bodo potem radi hodili t cerkeT? — Otroci brez Tere, brez kerščanstva in brez krepogti so terdosrčni in brez ljubezni do lastnib starišeT. Ko so se začeli meš5anje in kmetje sramoTati n o š e svojib pobožuib starišeT, in ko so se poprijeli tuje, gosp6ske (!) noae, odvrgli so tudi pobožne naTade svojih preddedov. Resni5no je, da otroci ne spoštujejo in ne ubogajo starišev iu u5enikoT; kako je vendar to, da se mladost ne priTadi pokorščine? Vzrok za to je dToji: Otrokom ali Tse spregledajo, ali pa pretrdo ž njimi raTnajo. (Dalje prih.) Sijajua zmaga! Kje in v kakej stTari? Tprasaš. V družbinskem žiTljenju mariborskih SloTenceT! Maribor! Komu ne poskakuje srce, ko čuje to ime? Tukaj je koklja, noTa era, izlegla — in to uajTe5 pri ,,Erzherzog Joanu" — jajca sloTenskega liberalizma, ki so se potem ae le, a ne prej, t Ljubljani t TaTČerjeTem nHotel Europe" izTalila, da zdaj liberalne putice poTaod 5iTkajo. Kakor dalje5 toraj liberalni sloTenski jezik sega, tako dalječ sloTi in mora sloTeti ime Maribor, ki je rojatno mesto Tse TsreSevalnega sloTenskega liberalizma! No kaj se je pa tako Teselega t Mariboru t diužbinskem življenju zgodilo? Zmaga, zmaga! ,,Gogpodaru ne najde besed, razun 5e bi hotel lagati, da Teselje nad to zmago, pobiedo, dobitvijo, nadTlado primerno izrazi, popiše užiTotTori, predstaTi in objaTi. Poslušaj le, kar piše v nNar." dne 28. jun. dopisnik iz Maribora, ki pozna na tanko Tse socialne razmere, ker je povsod, kder ga je treba ali tudi ne, ki je brez dToma tudi sam nsocialist", to je SloTek, ki pečenko praT tako rad je, kakor ti, diagi bralec, in kteiemu denar tudi ne nCTete", kakor nama ne, — ta vse razmere poznavajoč dopisnik piae: nSocijalno žjtljenje — dasi nikakor ni 8ijajno (zanj bi lahko bolj sijajno bilo) — se je v Maiiboru dokaj spremenilo. (Oddehni se, bralec!) Odkar smo ,,poSTetni" Slovenci gploh z odločno STobodomiselnim programom (0 + 0 = 0) podili predgodek, da bi bilo sloveustTo z ultramontanstTom (kihnite!) identično, ne insultiiajo nas Nemci Teč z ,,wiudiscber esel", in enacimi komplimenti. Uže zdaj 80 razmere ngodnejše itd." Pazi bralec, da se ne zgubiš t tem socijalnem ričetu! V čem je zmaga mariborskih SlovenceT? V tem, da niso Teč t očeh NemceT nwindiscbe esel". Kdo je bil poprej Teči ,,osel?" Dopisnik tega ne razsodi. In s 8em so to dosegli, da niso Te5 t o5eb NemceT ,,\vindische Esel?" S tem, da so podrli predsodek NemceT (abotni Nemci, da 8te kedaj tak predsodek imeli!), da bi bilo sloTenstvo z ultramontanstvom n'\ d e ntiSno". In kaj je ,,ultramontanstvo", da je SloTence poprej sramotilo in ,,6sle" ž njih delalo? rUltramontanstTo" ni5 druga ni, kakor duševna zveza 8 poglaTarjem kat. cerk^e, ki biva t Rimu, onkraj planin = ultra montea. To zvezo so raztrgali ,,posvetni" SloTenci, ako se namreč strinjajo z dopisnikom, in tako so postali t cerkTenem oziru brez glave, ker nočejo Nemcem za ljubaT nidentični" biti z nultramontanci". S tem go dosegli t socijalnem življenji Tgaj toliko, da niso Teč t o5eh NemceT ,,windische Esel!" In to je že nekaj; za ljudi pa, ktere so poprej abotni Nemci za n6sle" imeli, je to naraTno5 zmaga! nOsli" toraj niste Teč, in to je pripisati prizadeTanju mož, ki so Nemcem podrli predsodek, da bi mariborski nposTetni" SloTenci katoIi5ani in kot taki — ,,6sli" bili! Ali ni to sijajna zmaga? — Ena nas pa skrbi, da namreč dolgo ne bodo užiTali ,,posTetni" SloTenci sadu zmage, ki go jo dosegli s tem, da kažejo, ka^nijso s katolškimi SloTenci nidentični". Če se namreč enemu ali drugemu ^posTetnih" SloTenceT t kazini ali t kakej drugej krčmi pripeti, da se nepremišljeno SloTenca pokaže, ali pa cel6 za ,,tumasteu sloTenske npaTre" besedo zastaTi, splaTa lahko Tes dosedanji trud po DraTi, ter zopet lahko in morebiti celo dopisnika samega prigmojen Nemec z ,,windischer Esel" zgrabi. Dokler namreč SloTenec popolnoma STOJe narodnosti ne zataji in Tsaj k feuerweristom ne prigtopi, je Tedno t nevarnosti, da mu kaka nemška prismoda v zobe pljune sloTenskega ,,6sla". Najlepši pa je, kar dopienik, kteremu je ,,identicnost" s praTOvernimi SloTenci o5itno trn t peti, ob koncu gTojega kTartalnega dopisa pristaTlja. V 8Tojem de8inskem Teselju, da je zbrisani madež ,,ultramontanstya" ,,posTetnim" mariborskim SloTencem socijalno žiTljenje Tsaj nekaj, 5e tadi ne sijajno, premenil, si domišljuje, da smo ,,ultramontanci" nad tem kar za^ida zeleni. Piše namreč, da ,,srditi jezo kuhamo in bi se kar z Bogoca *) samim skregali, da na liberalne SloTence ne da ognja in žTepla dežeTati". — Sveti križ božji! Mi kakor gosp. ,,neidentičnik" z Tsemi liberalnimi in poatenimi poBestniki vred že imamo s to5o, katero je Bog pustil nad nas priti, zadosti; zdaj bi še pa želeli ,,ognja in žTepla!" S tem bi ne samo Mariborčanom, nego tudi banki ,,SloTeniji" Telika škoda se godila; in že zarad tega ne moremo ,,ultramontanci", ki smo ob enem tudi bankini akcijonarji, želeti, da bi Bog cel6 ,,ogenj in ŽTeplo" puštil iti; kajti v tem slučaji bi Bog ne napravil gtrehe nad bišami, t kterih ,,ultramontanci" bivajo, marveč bi lilo na Tse brez razločka. Bodite potolaženi, g. ,,neidentičnik"; mi Tam in Tašim toTarišem, kterih pa nemate mnogo, ker pravite, da ,,Taaa Sitalnica precej hira", — vam in Tašim toTarišem iz grca sre5e želimo, da 8te Tendar enkrat pri Nemcih tolike milogti našli, da niste Teč ,,wind. Esel!" Da smo res tega iz srca Teseli, priča Tes ta spis, ki je od istega spisan, kteremu dopisnik 5ast skazuje, da ga dTakrat z i m e n o m imenuje in zbada t listu, ki je v STOji liberalni nesramnosti tako dalječ prišel, da ai sme vsakdo t 5ast šteti, če ga t a list oglinja. Iz drnge strani inu pa ,,neidenti5nik" priznaTa, da Todi ,,malo četico ultramontanceT." — Ce ho5ete Tedeti, kolika da je ,,četica" ,,ultramontanceT", kteri gpoštujejo glas ,,GogpodarjeT", idite t ,,narodno tis- *) BNar." po pogansko: nbogom". karno", in g. faktor, ki ,,Gospodarja" razpošilja, vam bo povedal, koliko glav da štejc ,,mala četica ultramontanceT", kterim je ,,Gosp." glasilo. Koliko priTrženceT pa štejete Ti, g. neidenti5nik ? Citalnica Tam ,,precej hira"; zanasate se le se na ,,n e ktere" duhoTnike, 5eš, da so ,,nekateri duhoTniki uže še tako pametni, da z glavo zmajujejo in ne odobraTajo fanatičnega šSuTanja", kterega smo med duhovšcino ,,Tpihali!" — Skušajte le s temi ,,nekaterimi" srednjo stranko napraviti, in Tpihnite jo 8e STOjim ,,neidenti5nim", ultramontanstTU nasprotnim mehom, — morebiti postane potem Tase socijalno žiTljenje t Mariboru cel6 sijajno, 5esar Tam — do omotice želimo.