Mesing bar Vabljeni na Blagoslovljen božič in srečno, zdravo ter uspešno 2017. Druženje v Mestno kavarno, kjer nas bo kletar Goriških Brd popeljal v oearljivi svet vrhunskih vin in penin, družinskih vinogradov Kleti Brda. Vaše brboneice lahko razvajate v ponedeljek 19.12. ob 20. uri v Mestni kavarni - Mesing bar.tortice domaei zavitek velika Zaradi omejenega števila, vas prosimo KREATIVNATURA| FORMAŠTEPEC za predhodno rezervacijo izbira eajev na tel 041 680 654 in še... Kazalo 4 Občina 8 Intervju 12 Reportaža 14 Mengeški utrip 28 Zanimivo 29 Šport 34 Iz življenja cerkve 36 Kultura 40 Politika 41 Pisma bralcev 43 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. decembra 2016. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di­stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Prireditev ob 50 obletnici praznovanja Sožitja. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 14. januarja 2017. Za njih se vsak dan znova trudim Včasih se igram malo psihologa in sociologa, saj me izredno fascinira misel, kaj ljudi dejansko spodbudi k premikanju, bo­disi znotraj svojih glav, bodisi fizično. Sama skoraj vedno prehi­tevam samo sebe. Moje misli so skoraj na svetlobni pogon. Na splošno pa se mi zdi, da je večina ljudi dokaj ravnodušna do večjih odstopanj v njihovih življenjih, saj se vsak seveda najra­je in najbolj udobno počuti v varnih in utečenih poteh svojega vsakdana. Nekateri se premikajo zaradi sebe, nekateri pa zara­di ostalih, a ključna stvar je, kaj dejansko je vzvod za premik. V svojem delu se velikokrat soočam z vprašanjem, zakaj sploh pomagati oz. zakaj pristopiti k dobrodelnemu ali prostovoljnemu delu. In prevečkrat pridem do odgovora, da smo ljudje sebični. In res smo. Ker je naravno biti sebičen. Za preživetje. A le zato, ker se nam v vsem tem izobilju ni potrebno boriti za življenje ali smrt. In pri dobrodelnosti, se mnogim zdi zelo plemenit način, da lahko svoje izobilje upraviči, če nekaj da. Po domače si hrani svoj ego. Dobrodelnost se vsakemu zdi odlična stvar in vredna vsega spoštovanja ter podpore, a ozadja so nemalokrat nič kaj rožnata. Seveda se to zgodi najpogosteje, ko stopi v igro denar. Ljudje smo kot lutke, ki reagirajo na magično besedo denar. To je močna stvar. In največkrat ravno tisti, ki imajo največ, pri tej besedi obmolknejo. A sama sem večni optimist. Ne glede na vse situacije, s katerimi se soočam. Vsak posameznik se sam odloči kam bo usmeril svojo voljo in odgovornost. Jaz jo vlagam v otroke. Otroci so namreč sku­pina, ki vam največ vrne, če vanjo vlagate. Po eni strani so najbolj ranljivi, po drugi pa je mogoče z razumevanjem, sočutjem, spod­budo, pomočjo pri učenju, spodbujanjem k raznim dejavnostim, ustvarjanjem ugodnih življenjskih okoliščin pomagati veliko otro­kom, ki so doživeli hude stvari. Teh sicer ne bodo pozabili, a vse prej našteto jim bo pomagalo, da bodo okrevali, zaživeli normalno in se normalno razvijali. Otroci so prihodnost in za njih se vsak dan znova trudim z “Zavodom Dan Odprtih Src”. Mimo denarja in mimo vsega razkošja. Za njihove nasmehe in za njihov boljši jutri. Besedilo: Nina Zajc Foto: Sabina Gorjup Občina Mengeš nadaljuje z urejanjem komunalne infrastrukture Občine Mengeš je v novembru začela z izvedbenimi deli urejanja komunalne infrastrukture na območju M-52 in M-53. Urejanje komunalne infrastrukture poteka v dveh fa­zah, v prvi fazi sta že bila zgrajena komunalni in vodovodni kanal ter optični vod. V drugi fazi, ki bo predmet zasebnega poslovnega investitorja, pa se bo izvedla pokablitev zračne­ga električnega voda z izgradnjo elektro kabelske kanaliza­cije. Komunalna infrastruktura je bila zgrajena za potrebe dveh poslovnih subjektov na območju M-52 in načrtovano stanovanjsko gradnjo na območju M-53. V prvi fazi je bil zgrajen primarni vodovod v dolžini 320 m, ki bo za­gotavljal nemoteno oskrbo subjektov, tako poslovnih kot gospodinj­stev s pitno vodo ter zagotavljal požarno varnost z dvema novima hi­drantoma. Vzporedno z vodovodnim sistemom je bila zgrajena tudi fekalna kanalizacija v dolžini 250 m, na katero so priključene tudi odpadne vode. V projekt je vključena tudi izgradnja telekomunika­cijskih vodov v dolžini 101 m, s cevno kanalizacijo in navezavo na obstoječe kabelske jaške na omrežje Telekoma Slovenije. Kabelski razvodi se bodo gradili v kasnejših fazah. Cevovodi so, zaradi lažje­ga vzdrževanja in morebitnih popravil, vgrajeni po javnih površinah, v hodnik za pešce in kolesarsko stezo. V drugi fazi, ki je predmet zasebnega poslovnega investitorja na območju M-52, se bo gradila elektro kabelska kanalizacija. Obsto­ječi zračni električni vod, ki sedaj seka območji M-52 in M-53, bo zamenjala električna kanalizacija, vgrajena v zemljo in priklopljena na elektro omarico na Liparjevi ulici. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Začeli z izvedbenimi deli na Ropretovi cesti do Bognarjevega mostu V mesecu novembru se je na Ropretovi cesti začela ob­nova kanalizacijskega in vodovodnega kanala, v nadalje­vanju bodo pokablili še optični kabel in zračni električni vod. Gradbena dela se bodo predvidoma, odvisno tudi od vremenskih razmer, zaključila v letu 2016. Cestišče bo izdelano v makadamu, asfaltirano pa spomladi 2017 ozi­roma, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Dela se vršijo na 100 m odseku Ropretove ceste od hiše Ropretova cesta 12 do Bognarjevega mostu. Tam je pogodbeni izvajalec v dneh od 21. do 30. 11. 2016 porušil obstoječi asfalt, v gradbeno jamo položil nov fekalni kanal ter nove vodovodne cevi, obnovljeni bodo hišni priključki. Sedaj potekajo še finalna dela vgradnje zadnjega fekalnega jaška pri mostu, dogovori s podjetjem Elektro Ljubljana glede pokablitve NN elektro omrežja in podjetjem Telekom glede po­kablitve optike. Računamo, da bodo dela zaključena do konca leta. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo S shodom zaprli promet in zaključili z obljubo, da se ne bodo umaknili, dokler obvoznica ne bo zgrajena V sredo, 16. novembra 2016, je civilna iniciativa za izboljšanje prometnih razmer v Mengšu organizirala shod občank in obča­nov na križišču Gorenjske ceste z Veselovim nabrežjem. Shod je potekal pri prehodih za pešce, ki so ju protestniki množično prečkali in s tem zaustavljali promet. Zbralo se je več kot 150 protestnikov. Prisotni so bili gasilci, kasneje, ob zastoju pro­meta v celotnem Mengšu, so prišli tudi policisti. Shoda sta se udeležila tudi župan Franc Jerič in podžupan Bogo Ropotar, ki sta udeležencem in novinarjem predala izjavo Občinske uprave Občine Mengeš v zvezi z aktivnostmi za izgradnjo manjkajoče­ga dela obvoznice Mengeš. Shod se je začel ob 16. uri in za­ključil ob 16.30, protestniki pa so se z obljubo, da bodo s shodi nadaljevali do izgradnje obvoznice, razšli po 17. uri. Udeleženci protestnega shoda so povedali, da je hrup zaradi tran­zitnega tovornega prometa, ki se začne že zelo zgodaj, tudi okoli 3. ure zjutraj, zelo moteč. Problem pa ni samo hrup, ampak tudi vkla­pljanje v promet, ki je včasih iz zasebnih dvorišč skoraj nemogoče, ter varnost najšibkejših udeležencev v prometu, otrok in starejših, predvsem ob srečanju dveh večjih tovornih vozil. Poleg opisanega pa se vidno uničuje tudi pred leti obnovljena cesta, ki pri obnovi zaradi svoje osnovne funkcije in že takrat predvidene izgradnje obvoznice, ni bila prilagojena trenutnemu številu tovornega prometa. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Občine Mengeš OBČINA Pripravljalna dela manjkajočega dela obvoznice Mengeš v letu 2017, izgradnja v letu 2018 Obvoznica Mengeš predstavlja del trase načrtovane glavne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice. Omenjena cesta je kot navezovalna ce­sta umeščena v Nacionalni program izgradnje avtocest. Obstoječo obvoznico Mengeš je v letih 2010 in 2011 zgradil DARS, z obljubo, da se bodo dela nadaljevala v naslednjih letih. Za realizacijo že leta 2011 danih obljub o zaključku manjkajočega dela obvoznice Men­geš je občinska uprava na čelu z županom v letu 2016 izvedla več aktivnosti, ki so zapisane v kronološkem pregledu. Manjkajoči del obvoznice je nujno potreben za zagotovitev varnosti v prometu, predvsem najšibkejših udeležencev v prometu, za dvig kvalitete bivanja občank in občanov ob cestah, kjer je sedaj tranzitni tovorni promet še posebej intenziven, ter za preprečevanje uniče­vanja in propadanja cestišč, ki na tako intenziven tranziten tovorni promet niso prilagojena. KRONOOGIJA LETA 2016 Aktivnosti Občine Mengeš v zvezi z manjkajočim delom obvoznice Mengeš 10.10.2016 – sestanek pri Ministru za infrastrukturo, dr. Petru Gašperšiču Predstavnika Občine Mengeš: Franc Jerič, župan, Urban Kolar, direktor občinske uprave Rezultat: izgradnja obvoznice Mengeš bo prioriteta v programu Ministrstva za infrastrukturo in v programu DARS-a. V letu 2017 bodo odkupljena vsa potrebna zemljišča (od cca. 150 solastnikov manjkajo le še solastniški deleži po treh umrlih osebah – postopek dedovanja in odkupa je v teku), obnovljena bodo vsa potrebna soglasja in novelirana projektna dokumentacija. Manjkajoči del obvoznice naj bi bil zgrajen v letu 2018, do takrat je potrebno zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo investicije. 12.9.2016 – sestanek na Direkciji RS za infrastrukturo Predstavniki Občine Mengeš: Franc Jerič, župan, Urban Kolar, direktor občinske uprave, in Franc Hribar, predsednik Odbora za okolje in prostor Občinskega sveta Občine Mengeš Rezultat: sestanek z ministrom za razrešitev vprašanja pristojnosti za izgradnjo obvoznice, nejasno izražene pristojnosti DARS-a in Direkcije RS za infrastrukturo. Opozorilo, da bo Občina Mengeš sprejela vse potrebne ukrepe, za zaščito interesov prebivalcev Občine Mengeš. Med možnostmi je bila omenjena tudi možnost cestnih zapor. 4.9.2016 – Izdaja sklepa o omejitvi uporabe občinskih cest za tovorna vozila v delu Grobeljske, Kamniške in Kolodvorske ceste Sklep izdal: Franc Jerič, župan Izhodišča za izdajo sklepa: zaradi vse večjega števila tranzitnega tovornega prometa, ki zaradi neprilagojenega cestišča za omenjeni promet ogrožajo varnost šibkejših udeležencev v prometu, kot so šolarji, pešci, kolesarji ter zaradi obrabe in propadanja že obnovljenih cestišč, je bil izdan sklep o omejitvi tranzitnega tovornega prometa na Kamniški cesti med Glavnim trgom in krožiščem na Kamniški cesti, na Kolodvorski cesti med Glavnim trgom in krožiščem na Kolodvorski cesti ter Grobeljski cesti med križiščem »Lovec« in krožiščem na Grobeljski cesti. Promet je z vertikalno prometno signalizacijo prepovedan za vsa vozila s skupno maso več kot 7,5 t. 2.9.2016 – sestanek s pristojnimi na DARS-u, na sedežu družbe v Celju Predstavnika Občine Mengeš: Franc Jerič, župan, Urban Kolar, direktor občinske uprave Rezultat: dogovorili so se za operativni sestanek s predstavniki pristojnih na Direkciji RS za infrastrukturo, na katerem bodo preučili pobudo občine za zalaganje potrebnih finančnih sredstev za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice in opredelili aktivnosti za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš. Avgust 2016 – obvestilo predstavnikov na Direkciji RS za infrastrukturo, da obstaja možnost zapore cest, ker je zaradi neizgrajenega manjkajočega dela obvoznice ogrožena varnost najšibkejših udeležencev v prometu ter ker se uničujejo in propadajo cestišča, ki niso prilagojena intenzivnemu tranzitnemu tovornemu prometu. 11.5.2016 – obisk Vlade RS v osrednjeslovenski regiji in skupni sestanek županov občin Mengeš, Trzin in Domžale z ministrom za infrastrukturo, dr. Petrom Gašperšičem Predstavniki Občine Mengeš: Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Toni Dragar, župan Občine Domžale, Peter Ložar, župan Občine Trzin, dr. peter Gašperšič, minister s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo Rezultat: prioriteta je izgradnja manjkajočega dela obvoznice Mengeš, povezovalne ceste Želodnik–Vodice in umestitev trase obvoznice Trzin; problem tovornega prometa, ki zapušča avtocesto na izhodih Lukovica in Domžale in s tem obremenjuje promet v občinah Mengeš, Domžale in Trzin – ogroža varnost najšibkejših udeležencev v prometu ter povzroča uničevanje in propadanje na tovorni promet neprilagojenih cestišč. Besedilo: Občinska uprava Stanovanjsko-poslovna soseska Mengeš uspešno prodana Stanovanjsko-poslovna soseska Mengeš je pomemben objekt v sre­dišču Mengša, ki je konec oktobra zamenjal lastnika. Novi lastnik soseske z 80 stanovanji, enim večjim in petimi manjšimi trgovskimi prostori, Kančevo hišo in podzemno garažo je postalo podjetje Apo­lonij, d.o.o., iz Kamnika. Predstavniki podjetja so se v novembru že sestali z županom Občine Mengeš Francem Jeričem, kjer so mu predstavili svoj načrt dokončne ureditve objekta. Župan jim je po­sredoval veliko željo in pričakovanje občine ter njenih občanov, da objekt čim prej zaživi in da bodo končno tudi občani severnega dela Mengša ponovno pridobili v svojo sredino večji trgovski lokal. Stanovanjsko-poslovna soseska Mengeš je bila predmet stečajnega postopka gradbenega podjetja MTB in decembra 2015 kot »neno­čljivo premoženje« prenesena na DUTB. Po prevzemu soseske je DUTB izvajala različne aktivnosti, da bi soseska zaživela kar se da hitro in s svojo lokacijo, v središču mesta Mengeš, ponudila dodano vrednost za občanke in občane Mengša. Hkrati je DUTB v strategiji upravlja s premoženjem za Stanovanjsko poslovno-sosesko Mengeš ocenila, da je najprimernejši prodajni pristop prodaje kot celote. Pre­ko nezavezujočih in kasneje zavezujočih ponudb je uspešno zaključi­la postopek prodaje s podpisom pogodbe 28. oktobra 2016. Besedilo In foto: Občinska uprava Stanovanjsko-poslovna soseska Mengeš je novo zgrajen stanovanjsko­ poslovni kompleks z odlično lokacijo v središču mesta. Sosesko sestavlja 80 različno velikih stanovanj ter en večji in pet manjših trgovskih prostorov v IV. gradbeni fazi. V sosesko sodi tudi starejši, delno porušen objekt, Kančeva hiša, namenjena za stanovanjski poslovni razvoj. V podzemni garaži se nahaja 178 urejenih parkirnih mest. Stanovanjsko-poslovna soseska Mengeš na odlični lokaciji v središču mesta Mengeš 7 Tisti ki najbolj rabijo pomoč, tega nikoli ne povedo. Da se danes ukvarjate z otroki in dobro­delnostjo, vas je spodbudilo potovanje v Afriko. Kaj vas je najbolj presenetilo? Pred petimi leti sem šla prvič v Afriko. Obi­skala sem Ugando in Ruando. Tam sem s skupino zdravnikov hodila po sirotišnicah, ki jih je res zelo veliko. Videla sem stvari, ki so mi pustile pečat. Prej nisem bila tako sočutna in pripravljena pomagati, tudi ni­sem razmišljala o tem. A vse to, kar sem videla tam, je v meni pustilo pečat. Toda na afriško avanturo niste šla čisto nepripravljeni. V Sloveniji sem pred odhodom po priporo­čilu drugih popotnikov zbirala svinčnike in barvice za tamkajšnje otroke. Skupaj sem zbrala tri nahrbtnike svinčnikov. Pretreslo pa me je, ko sem prvemu otroku dala bar­vico v roke, ko ta sploh ni vedel zakaj se ta uporablja. Ne vem, kdo je bil bolj pre­strašen, jaz, ker nisem vedela, kam naj s toliko barvicami, ali otrok, ki prav tako ni vedel, kaj z njo početi. To se je zgodilo v bolnici, kjer smo šli le pogledat, kako izgleda njena notranjost. Ta otrok mi je pu­stil pečat za vse življenje, otrok, ki ne ve, kaj je barvica. Se je takšna negativna izkušnja, kot ste jo imeli s prvim otrokom, nadaljevala tudi naprej v času potovanja? Žal se je vse skupaj le stopnjevalo. Otrok, ki ni vedel, kaj je barvica, otroci, ki so se stepli za piškote, otroci, ki niso imeli za obleko … Prisotni smo se zato odločili, da na potovanju obleko, ki je ne rabimo več, pustimo v sobah, kjer smo bili nastanjeni. O čem so vam begale misli, ko ste poto­vali po Ruandi? Kaj vse imamo mi v Evropi in česa vse oni nimajo. Lahko smo veseli, da smo se rodili v Sloveniji. Po vrnitvi v Slovenijo ste sklenili, da ne boste stali križem rok. V katero smer ste začeli delovati? Ko sem se vrnila domov, sem iskala mo­žnosti, da pomagam afriškim otrokom. Našla sem skupino ljudi, ki je gradila vodnjake v Afriki. Nato mi je prijateljica predstavila gospodično Savino, ki je imela svoj sistem pomoči otrokom, ki se imenu­je Božiček za en dan. Poklicala sem jo in začela dobivati svoje ideje, kako bi poma­gala pri njenem projektu. In tako se je vse skupaj začelo. Kakšen projekt je Božiček za en dan? Božiček za en dan je skupnost na FB, kjer si lahko sam posameznik izbere svojega otroka in ga obdari za božič. To so sloven-ski otroci. Projekt poteka v sodelovanju z Rdečim križem. Vsako leto obdarijo okoli 9.000 otrok. Kakšna je bila vaša vloga v projektu? Najprej sem naredila deset škatel daril, ki so jih sicer fizično izdelali košarkarji Olim­pije, medtem pa je Savina dobila ponud­bo, da bi 50 otrok peljali v Božičkovo de­želo v Bohinj. Takrat me je poklicala in me prosila, če bi jaz izpeljala celoten projekt. Z veseljem sem sprejela ponudbo in tako sem izvedla svoj prvi uspešen dobrodelni dogodek. Nemiren duh pa vam ni dal miru in začeli ste razmišljati širše. Dober odziv me je spodbudil, da sem za­čela razmišljati, kaj če bi to delo nadalje­vala sama. Zato sem decembra naredi­la prvi samostojen projekt Božiček za en dan. Med prijatelji in med njimi sta bila dva iz Mengša, sem zbrala prostovoljce za skupen samostojni dogodek. In katere zadeve je bilo najtežje izpeljati? Kaj pa pridobivanje sponzorskih sredstev? Pri vsem delu je najtežje dobiti prostovolj­ce. Drugi velik problem na začetku pa je bil dobiti otroke, ki so pomoči potrebni. Pri pridobivanju sponzorjev mi je precej po­magala medijska podpora projekta Boži­ček za en dan, zato jih ni bilo težko dobiti. Kakšna je vaša izkušnja pri izboru otrok? Težje je bilo pridobiti otroke s pomočjo so­cialnih delavk. Najbolj mi je pomagala ga. Marta iz Domžal, ki dela z rejniškimi dru­žinami in je tudi prostovoljka pri Rdečem križu Grosuplje. Danes ne delate več pod imenom Božiček za en dan. Zakaj takšna odločitev? Svoj zavod sem ustanovila marca pred dvema letoma. Vsi so mi govorili, da bi bilo izvajanje dobrodelnih projektov veliko lažje preko zavoda, toda na koncu se je iz­kazalo, da ni bilo tako. Danes moji dogod­ki potekajo pod imenom Dan odprtih src. Toda potencialni sponzorji za sodelovanje pri projektu pod drugim imenom niso bili tako navdušeni in zaupljivi kot pri Božičku za en dan, ki so ga že poznali. Kolikokrat na leto potekajo dogodki Dan odprtih src? Takšen dogodek je večkrat na leto. Pravilo­ma se dogajajo junija, avgusta in decem­bra, obdarujemo pa otroke od prvega do osemnajstega leta starosti. December, mesec obdarovanj je tu. Kaj ste pripravili kot praznični dogodek? Letos so me pri Občini Domžale prosili, da obdarimo otroke rejniških družin in da pripravim dogodek v hali Komunalnega centra v Domžalah, ki je bil 11. decembra. Prišli so košarkarji Heliosa in navijačice iz Domžal. Otroke smo razdelili v dve skupi­ni; vsak prostovoljec je imel po tri otroke in dve uri so se učili igranja košarke skozi igro. Vedno je tako, da povabljenci sami sestavijo program. Ponudili pa smo tudi otroški poligon in igranje družabnih iger. Tokratni dogodek je bil bolj športno obar­van, zadnja ura druženja pa je namenjena zahvalam, malici in razdelitvi daril. Darila so za otroke zagotovo zelo po­membna. Kaj običajno sestavlja darilni paket? Darila sestavljava sami s sodelavko Ano iz Kamnika, ki mi pomaga že tri leta. V vsaki vrečki je običajno kakšna šolska po­trebščina, igrača in malenkost za otroško dušo. Vse je odvisno od finančnih sredstev in sponzorske velikodušnosti. Razdelimo pa vedno vse, kar dobimo. Vaši dogodki imajo širši pomen in ne samo obdarovanje. Kje je bistvo? Danes so mladi in tudi starejši ljudje zelo egoistični, vase zaprti. Ni veliko družab­nega življenja, povezovanja med otroki in najstniki. Med njimi so velike socialne raz­like. Zato pa so krivi starši, ki se ne ukvar­jajo več z njimi toliko kot naši starši, zato se otroci grdo obnašajo, zapadejo v slabo družbo, kjer iščejo pozornost in veljavo. Pogosto so prepuščeni sami sebi, dneve in dneve za računalnikom brez socialnega življenja. Zato želim, da se otroci poveže­jo med sabo, da se spoznajo s sovrstniki, da se začnejo pogovarjati. Takšni, ki so najbolj potrebni pomoči, tega ne povedo. Po drugi strani pa želim združevati pro­stovoljce, spodbujati prostovoljstvo in ka­ritativnost ter ljudem prikazati drugo plat sveta. Zato imam najraje prostovoljce med 18. in 20. letom, ki so razvajeni in živijo v svojem svetu. Po dogodku je večina njih vidno pretresenih. Prostovoljci so pomemben pol vaših pro­jektov. Kako jih izbirate, kdo pravzaprav so? Prostovoljci so stari med 18 in 25 let. Nekateri niso nikoli videli ali doživeli, kaj pomeni biti reven. Ko vidijo te otroke, spreminjajo svoj pogled na svet. Začnejo razmišljati drugače. Trenutno imam okoli 20 prostovoljcev. Večina jih je iz podjetja Bhip. Iskala sem prostovoljce, ki so že po­vezani med seboj, tvorijo mlado skupino tako, da delujejo skupaj. Zato sem iskala ljudi tudi po različnih fakultetah. Na za­četku vedno povabim človeka na dogodek brez obveznosti in ko doživi pristno vzdušje in se ga ta dotakne, se vedno vrne nazaj. Kaj tako pretrese prostovoljce in kako jih na to pripravite? Prostovoljce pred dogodkom vedno pri­pravim na to, kaj bodo videli, kaj slišali in kako reagirati. Na koncu prostovoljci pade­jo dol od utrujenosti. Vidijo in slišijo veliko stvari. Morajo znati odreagirati v različnih situacijah in morajo znati pozabiti. Želim, da so prostovoljci aktivni in odzivni. Otroci so zelo različni, slabo oblečeni, želijo se izpovedati in nekateri med njimi imajo res pretresljive zgodbe … Toda po dogodku moraš vse skupaj pozabiti, ker te vse sku­paj zelo pretrese. Zavedati se moraš, da ne moreš pomagati vsem. To, kar narediš na dogodku, lahko narediš največ. Je bil tudi vaš prvi dogodek za vas pre­tresljiv? Moj prvi dogodek je bil zame šok. Ko sem prišla na avtobus, sem imela na njem otro­ke iz Hiše Malči Belič iz Ljubljane. To so bili otroci, odvzeti staršem zaradi alkohola, drog in nasilja v družini. Ko sem prišla v stik z njimi, nisem vedela, kako naj rea­giram. Obrnila sem se k sedem let stari punčki in jo vprašala: »Kaj si pa ti želiš za Božička?« In mi je odgovorila: »Želela bi, da bi mamica prišla pome.« To je bila zame življenjska lekcija. Nisem bila pripra­vljena na tak odgovor otroka in na to danes vedno pripravim naše prostovoljce. Kakšne načrte imate za v prihodnje? Imam načrt, da bom naslednje leto avgu­sta naredila podoben dogodek v Mengšu. Prostor v parku pred šolo bi bil idealen za naš dogodek. Želela bi narediti tudi odprt dogodek. Večina mojih dogodkov je zaprte­ga tipa za zaključene skupine; to sicer tudi zahtevajo starši in rejniki. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale -Kamnik gradbena dela izvajajo le še v občinah Kamnik in Moravče V projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale -Ka­mnik sodeluje pet občin: Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin. Projekt predstavlja obsežno naložbo v nadgradnjo in posodobitev vodovodnih sistemov z namenom boljše oskrbe s pitno vodo. V občinah Domžale, Mengeš in Trzin so z grad­njo že v celoti zaključili, občini Kamnik in Moravče, ki imata nekoliko večji investicijski zalogaj, pa sta z delom že globoko v drugi polovici. Na območjih občin Domžale, Mengeš, in Trzin je potekala ure­ditev primarnih povezav na območju črpališč na Mengeškem polju z namenom primernejše razdelitve pretokov med posa­meznimi deli sistema. Dodatno je bil na vodovodno omrežje priključen dolomitski vodnjak, na območju Kolovca pa ure­jena vrtina, ki omogoča večje razpoložljive količine vode v sistemu. V vodovodni sistem Domžale so v okviru projekta priključili še vodovodni sistem Mengeš, ki se je pred tem veči­noma oskrboval z vodo iz vodovodnega sistema Krvavec. Za priključitev na vodovodni sistem Domžale je bila aktivirana dodatna vrtina in zgrajen povezovalni cevovod (med obstoje­čimi črpališči na Mengeškem polju in obstoječim vodovodom pri tovarni Lek). Voda iz vrtine se tako črpa v skupni osrednji sistem. Potrebne količine vode za občino Mengeš pa zagotavljajo s prečrpavanjem v vodovodni sistem Mengeš. V občini Trzin je potekala izgradnja 1.780 metrov cevovoda, od tega 1.446 metrov na relaciji črpališče ČR4–ČR5–Trzin in 334 metrov v naselju Tr­zin, na območju Mengeške ceste – stranski krak pri Gostilni Narobe, nato po cesti ob Pšati do Habatove ulice in po delu pešpoti ob Pšati. Na območju občine Kamnik so dela na juž­nem vodovodu v naseljih Perovo, Šmar­ca in Volčji Potok že zaključena. Na tem delu je potekala ureditev centralnega dela vodovodnega omrežja, izgradnja vodovoda med vodohra­nom Perovo in obstoječim vodovodom pri Veterini Kamnik ter nadgradnja južnega dela vodovoda v naseljih Šmarca, Volčji Potok ter Rudnik pri Radomljah. Izgradnja vodovoda se nadaljuje v Tuhinjski dolini, kjer se hkrati polagata fekalna kanalizacija in vodovod. V letošnjem letu je v načrtu izgra­dnja vodohrana Soteska s prostornino 400 m3. S tem bo na celotnem območju Tuhinjske doline urejen dotok zadostnih količin vode iz centralnega vodovodnega sistema. Na obmo­čju občine Moravče je potekala gradnja in posodabljanje treh vodovodov, in sicer vodovoda Podbrdo–Grmače–Dešen in Soteska–Podstran–Dole, ki sta v celoti zaključena. Na tretjem vodovodu Hrastnik–Kal–Tlačnica pa dela še potekajo. Z njim bodo tamkajšnji prebivalci prvič dobili javni vodovod. Do se­daj so imeli kapnice, ob suši pa se je vodo dovažalo z gasilsko cisterno. Tudi dela na vrtini ČVM-1 lepo napredujejo. Do sedaj je bila zgrajena elektro-kabelska kanalizacija v dolžini 500 metrov, vključno s pripadajočimi jaški. Z izvedenimi deli bodo ob zaključku celotnega projekta v vseh občinah izboljšali kakovost pitne vode in razdeljevanje razpoložljivih vodnih količin iz različnih virov oskrbe, s čimer bo možno nemoteno in varno oskrbovanje tudi v primerih možnega izpada posameznega vodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. Do konca novembra 2016 so sodelujoče občine Kamnik, Men­geš in Moravče iz Kohezijskega sklada in državnega prora­ čuna uspešno pridobile 1.482.686,55 € ne­povratnih sredstev. Na Ministrstvu za okolje in prostor obravnavajo vlogi Občine Dom­žale in Trzin za črpanje sredstev v skupni višini 1.022,025,39 €. Vrednost celotnega projekta znaša 11.384,020,51 €. Od tega bo Evropska unija iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvaja­nje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 prispevala 6.940.942,77 €, Re­publika Slovenija iz državnega proračuna 1.224.872,25 € in vključene občine iz občin­skih proračunov 3.218.205,49 €. »Za njih smo tu, da jim omogočimo, da čim bolj suvereno, samozavestno in po­končno zro v prihodnost,« je v svojem nagovoru povedala dr. Tatjana Novak, predsednica medobčinskega društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. V sredo, 30. no­vembra, so v Kulturnem domu Mengeš pripravili res zanimiv koncert s pestrim programom različnih nastopajočih. Dogodek se je zgodil v počastitev 50. obletnice delovanja društva. Na praznovanju so sodelovali Plesna skupina Sončki, Plesna skupina Face, Glasbena skupina Strune in gostje ­učenci OŠ Roje, Ansambel Dori, Plesalke Cowboy Ritma, Učiteljski pevski zbor OŠ Šenčur in Omar Naber. Program je s hudomušnimi vložki povezoval voditelj Boštjan Meglič -Peška. Med uglednimi gosti so bili tudi predsednik republike Borut Pahor, nadškof Alojz Uran in župan občine Mengeš Franc Jerič. Veliko je bilo ganljivih trenutkov in med njimi tudi besede dr. Tatjane Novak, ki pravi, da moramo te otroke sprejemati v vsej svoji podobi, take kot so: preproste, vedoželjne, včasih odmaknjene v svojem svetu, neskončno otroške, igrive, nepokvarjene, neobremenjene s časom, svetom, privilegiji in razlikami ter polne zaupanja. In prav zato bi si moral to predstavo ogledati prav vsak. Besedilo in foto: E. V. Od leve proti desni: župan Občine Trzin Peter Ložar, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, župan Občine Mengeš Franc Jerič, upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednica Medobčinskega društva Sožitje dr. Tatjana Novak, predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal, direktorica Zveze Sožitje Mateja De Reya. Foto: Aleš Senožetnik Skupinska s predsednikom Republike Slovenije ob zaključku slavnostne akademije; ob predsedni­ku neposredno levo Simona Rozman in desno Gregor Novak, levo tudi predsednica Medobčinskega društva Sožitje dr. Tatjana Novak in župan Občine Mengeš Franc Jerič ter podžupan Bogo Ropotar in nastopajoči Predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal in predsednik Republike Slo­venije Borut Pahor, ki je v imenu vseh 51 društev v Zvezi Sožitje simbolno ob 25 letnici samostojne Slovenije predal protokolarno darilo – slovensko zastavo kot zahvalo vsem društvom za delo, ki ga opravljajo za dvig kvalitete življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju Nastop Plesne skupine Sončki Medobčinskega društva Sožitje pod mentorstvom Monike in Bernarde Rozman ter Mateja Logarja ob glasbi pesmi Čuki: Urca Prihod Ambrahama in simbolna predaja Abrahamove palice ob 50 letnici Medob­činskega društva Sožitje Francu Rozmanu, koordinatorju pripravljalnega odbora slavno-Razrez slavnostne torte: predsednica Medobčinskega društva Sožitje dr. Tatjana Novak in župan Občine Mengeš Franc Jerič ter Jože Per, »avtor torte« stne akademije 60 let Zveze diabetikov Slovenije in 30 let Društva diabetikov Domžale Domžale so bile 13. novembra 2016 središče slovenskih sladkornih bolnikov, ki so v našem mestu obeležili 14. november – svetovni dan sladkorne bolezni ter ga povezali kar z dvema jubilejema: 60-letnico organiziranega delovanja sladkornih bolnikov v Sloveniji ter 30-letnico uspešnega dela domžalskega društva, katerega člani so tudi občani Občine Mengeš. Častni pokrovitelj vseslovenskega srečanja je bil Borut Pahor, predsednik države. S tem, da je bila organizacija in izvedba slovesnosti zaupana domžalskemu društvu, je še en dokaz njegovega uspešnega dela na tem področju, ki traja že 30 let. mio EUR, finančna sredstva pa so bila zagotovljena iz finančnih programov EU, 85 % kohezijski sklad Evropske Unije, in delnim sofinanciranjem, 15 %, iz proračunov šestih občin solastnic Javnega podjetja CČN Domžale-Kamnik. Iz Občine Mengeš sta se otvoritve udeležila župan občine Mengeš, Franc Jerič in podžupan Občine Mengeš, Bogo Ropotar. Med številnimi gosti so bili župani vseh občin, ki jih s svojo dejav­nostjo pokriva Društvo diabetikov Domžale: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, prisrčno je bila pozdravljena predsedni­ca Evropskega združenja diabetikov dr. Zekiye Sehnaz Karadeniz, ki je jubilantom čestitala in pohvalila njihovo dejavnost, prisluhnili smo govoru Petra Miklavčiča, predsednika Zveze društev diabe­tikov Slovenije, prisotnim je zaželel dobrodošlico Brane Peterka, predsednik domžalskega društva ter predstavil bogato društveno dejavnost, o uresničevanju Nacionalnega programa na tem podro­čju je govorila predstavnica Ministrstva za zdravstvo dr. Vesna Kersnik Petrič, ki je na kratko predstavila vlogo ministrstva in uspehe, pohvalila sodelovanje z društvi in zvezo ter ob čestitki za jubilej zaželela, da bi bila s skupnimi prizadevanji sladkorna bolezen čez 60 let obvladljiva. Prisotne je pozdravil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter jim zaželel dobrodošlico. Po­hvalil je domžalsko društvo, se jim zahvalil za dobro sodelovanje ter skrb in pomoč. Predsednik Brane Peterka je v imenu Društva diabetikov Domžale za dolgoletno prizadevno delo izročil prizna­nja dr. Bredi Kokalj Limbek, Anici Cotman Anžič in Anici Kvas, slednja je postala častna članica društva, priznanja pa je podelila tudi zveza. V kulturnem programu so ob Godbi Domžale sodelovali: Eva Černe, Boris Kopitar, Folklorna skupina Moravče, pevski zbor in glasbeniki iz Glasbene šole Domžale, Mama Manka ter Ljudske pevke KD Domžale, prireditev pa je odlično vodil Borut Veselko. Osnovni moto praznovanja 30-letnice Društva diabetikov Domža­le in 60-letnice Zveze društev diabetikov Slovenije v Domžalah je potekal v pregledu resnično uspešnega dela, predvsem pa v želji: živeti (po)polno tudi s sladkorno boleznijo. Besedilo in foto: Vera Vojska Bralni večer v novembru Društvo za študije kontemplativnih tradicij je novembra pripravilo branje Senekovega 23. pisma prijatelju Luciliju in poglavja iz Aristotelove Nikomahove etike, da bi poglobili razumevanje, kaj je prava radost in kaj vrlina. Seneka nas v pismu spodbuja k vedrini duha, ki jo dosežemo tako, da svoje sreče ne podredimo tuji sili, ampak zaupamo sebi in se učimo ve­seliti. V nadaljevanju razloži, da zunanje stvari niso resnična radost, ker so bežne in se hitro sprevržejo v svoje nasprotje (bolečino), če jih ne brz­damo z veliko umerjenostjo. Prava radost je skrita globoko v naših srcih, tam, kjer je najboljši del nas. Do nje pridemo, ko zavrnemo vse, kar se sveti od zunaj in začnemo gledati na to, kar je resnično dobro. Nastane iz čiste vesti, plemenite volje, poštenih dejanj, preziranja naključij ter mirnega in stanovitnega življenja. Kdor hrepeni po resnični dobrini je zavarovan. Aristotel v Nikomahovi etiki v drugi knjigi, v 4. in 5. poglavju razloži, da je vrlina srednja mera, ker teži k sredini kot svojemu smotru. Tako je npr. pogum srednja mera med predrznostjo in strahopetnostjo in radodarnost med razsipnostjo ter skopostjo. Pri čemer je pomembno, da vsak človek kultivira srednjo mero glede na sebe. Vabljeni na naslednji bralni večer, ki bo v torek, 17. januarja 2017, ob 19.30, v knjižnici Mengeš. „Vrlina je potemtakem zadržanje, ki omogoča pravilno odločitev in se ravna po sredini glede na nas, sredini, ki jo opredeljuje zdrava pamet, kar pomeni, da jo določimo tako, kot bi jo določil pameten človek; in sicer je to sredina med dvema slabostma, katerih ena je v pretirava­nju, druga v pomanjkanju.“ (Aristotel: Nikomahova etika) Besedilo in foto: Regina Bokan 25. oktober – dan suverenosti Zadnjo septembrsko soboto smo veterani osamosvojitvene vojne izvedli že 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo. Na pot smo krenili izpred pomnika Braniteljev slovenske samo­stojnosti v parku pri Občini Domžale. Prvi postanek smo imeli v Trzinu pri mostu čez Pšato. V mesecih, ki so sledili, je naša država postala mednarodno priznana članica družine evropskih narodov ter polnopravna članica Organiza­cije združenih narodov. Uresničile so se želje naših prednikov, da bodo nekoč sami ali pa vsaj njihovi potomci živeli v svoji lastni in suvereni državi. Prav izraz »suverenost« in »suvereni« so poudarjali številni pomembni predstavniki Slovenije v svojih nastopih ob državnih in drugih praznikih - tako doma kot tudi v mednarodnih organizacijah in združenjih, katerih polnopravna članica je postala tudi naša država. V tem zgodovinskem procesu smo veterani vojne za Slovenijo imeli pomembno vlogo. Z orožjem v roki smo se uprli takrat eni najmočnej­ših armad takratne Evrope, brez razmišljanja in brez preračunljivosti ter obranili slovenski narod in slovensko državo! Besedilo in foto: J. Gregorič Mengeški gasilec ponovno na stopničkah 19. novembra 2016 je v BTC-ju v Ljubljani potekal tretji Alive Step Up – tek na kristalno palačo. Operativni gasilec PGD Mengeš Miha Žargi je v kategoriji »Step Up – Gasil­ci«, ki poteka v polni gasilski opremi z izolirnim dihalnim aparatom in masko, premagal 21 nadstropij in 479 stopnic v času 3 minut in 32 sekund ter tako v močni konkurenci štiriindvajsetih udeležencev osvojil odlično 3. mesto. Besedilo in foto: Sandi Jaklič, predsednik PGD Mengeš Horacij prodajalna & kavarna Pred dnevi, točneje 8. decembra, se je pri cerkvi v Mengšu odprla nova prodajalna in kavarna Horacij. Prodajalna se je preselila z Grobeljske ceste, le da je tokrat bogatejša za kavarnico in bolj dostopna – tako z avtom kot peš. Odločili smo se za bogatejši repertoar in bomo poleg različnih vrst slovenske moke, testenin, piškotov, svežega kruha in slovenskega vina dodali sveže pečene rogljičke in zavitke, ki jih bomo pekli sproti. Vabimo vas, da v novi kavarnici poskusite vino vinarstva Andlovic, viski Krucefix in različne likerje, ki so plod slovenskih pridelovalcev in izdelovalcev. Upamo, da se boste pri nas v naslonjaču ali za starinsko mizo poču­tili kot doma in vzljubili Horacijevo geslo: užij naravo – uživaj zdravo. Besedilo in foto: Sonja Sedej Mirtič Otroške delavnice pod vodstvom članov KD Antona Lobode Noč čarovnic na gradu Jable V ponedeljek, 31. oktobra 2016, je kot plod odličnega med­občinskega sodelovanja Kulturnega društva Antone Loboda Loka pri Mengšu in KUD Franc Kotar Trzin, pod medijskim sponzorjem Modrih novic, prvič nastal dogodek Noč čarov­nic na gradu Jable. Program je vseboval zabavo za otroke in odrasle, zaključil pa se je s spektakularnim ognjenim šovom. Otroška predstava v izvedbi Zavoda enostavno prijatelji, povabljenih s strani KD Antona Lobo­de, je z interaktivno vsebino zabavala otroke, otroške delavnice pod vodstvom članov KD Antona Lobode pa so spodbujale otroško kre­ativnost. Srhljiva predstava Poslednja sodba, ki je s strani KUD Trzin nastala prav za to priložnost, je obiskovalcem naježila kožo. Z glasbenim vložkom, ki je donel po grajskem dvorišču, nam je vsekakor uspelo prepoditi grajske duhove in v grad naseliti življenje. Prizadevanje za obuditev gradu Jable je obrodilo sadove, saj ste z nadpričakovanim obiskom dokazali, da je grad Jable zelo priljubljen in željen kraj za druženje. Ustvarjalci upamo, da bo tovrstni dogodek postal tradicija in da se bo iz leta v leto samo še nadgrajeval in izboljševal. Zgodbo prebujenja gradu Jable nadaljujemo, tokrat v prazničnem duhu. V nedeljo, 18. decembra 2016, na gradu Jable prirejamo Adventno tržnico. Vabimo vse zaintereserane lokalne ustvarjalce, da si zagotovite svojo stojnico, ter društva, da prispevate svoj vložek k pestremu programu. Dogodek bo imel tudi dobrodelno noto, in sicer Skupaj okrasimo smrečico želja za Anino zvezdico. Ob tej priložnosti vas prosimo, da na dogodek prinesete »odpisane« okraske, lučke, trakove ter manjša darilca s primerno vsebino, ki jih bomo posta­vili pod smrečico želja, Anina zvezdica pa bo poskrbela, da darila pridejo v prave roke. Poleg opisanega bo na gradu tudi adventna ustvarjalnica, ki bo namenjena vsem starostnim skupinam z zelo pestrim ustvarjalnimi vsebinami, lutkovna predstava Zimska pravlji­ca (zaželjena predhodna prijava), pevski nastopi, poskrbljeno pa bo tudi za tople napitke in prigrizke. Spremljajte dogajanje in se vidimo na gradu Jable! Besedilo in foto: Manca Baznik Miklavž je pridno kramljal z najmlajšimi, jih spraševal in odgovarjal Miklavžev obisk in darila za pridne loške otroke Ja, prišel je, kakor je obljubil lani: »Če boste pridni, se bom oglasil tudi prihodnje leto.« Tudi ure se je držal ta ostareli dobrotnik, saj je 5. decembra točno ob 17.30, kot je na­pisal v vabilu, stopil v park čez čudovito osvetljen kamniti most in otroke osrečil s prihodom, pa tudi darili. Saj kakšen Miklavž bi pa bil, če bi zamujal in bil brez daril?! Kakor vedno je imel ob sebi sv. Antona, pridne in nebeško lepe angelčke, ki so nosili poln koš dobrot, pa tudi tiste črne in nagajive parkeljne, ki so pričarali malo peklenskega vzdušja. Njihovi glasovi so parali nebo in slišalo se je žvenketanje verig. Toda ne zaradi najmlajših, ampak tistih malo večjih, ki so za vogali oprezali za parkeljni in jih dražili. Miklavž pa je v tem času pridno kramljal z najmlajšimi, jih spraševal, odgovarjal na njihova vprašanja, z njimi molil in jim razdeljeval darila – manjši nahrbtnik, ki ga bodo otroci lahko pobarvali s priloženimi flomastri, v njem je bila tudi zgodbi­ca o navihanem potepuhu Čumbari Bumbari in sladkarije, ter se z njimi tudi fotografiral. In ob slovesu je malčkom spet obljubil svoj prihod naslednje leto, potem pa s svojim spremstvom odšel v temno noč. Kam? K drugim pridnim otrokom, zagotovo! Besedilo in foto: Jože Brojan Z njimi rada pojem Življenje teče svojo pot in življenje je res lepa stvar. Res je! Lepo je živeti, posebno če delaš tisto, kar imaš rad. Spreje­maš vrednote poštenosti okrog sebe in vrednote poštenosti vsega sveta. Lepo se je o vrednotah pogovarjati in jih prena­šati na druge. Naj bo tako! Že nekaj let se o vsem lepem rada pogovarjam tudi z uporabniki INCE ZU. Enkrat tedensko grem k njim v Moste. Z njimi osem ur na dan delajo Sabina, Jovi in Melita. Strpno in skrbno nadzirajo njihovo delo in zdravje; natančno odmer­jajo kapljice, tablete in minute počitka. Po predhodnih pripra­vah ugotavljajo njihove sposobnosti na različnih področjih: li­kovnem, opazujejo njihove ročne spretnosti, obdelovanje gline, pri ročnih delih. Uporabniki opravljajo tudi lažja hišna dela. V letošnjem letu so k svojemu delu dodali še teme ohranjanja ljud­skega izročila. Največja pridobitev so narodne noše, za vse teme s tega področja pa skrbi Melita. Ob petkih se zberejo, pripravijo prostor in me pričakajo. Vsako naše srečanje je nekaj posebnega. Učimo se nove pregovore, spoznavamo značilnosti letnih časov in običajev povezanih z nji­mi. Zelo radi pojejo, zato vedno pričakujejo novo pesem in nov plesni korak. Zaplešejo ga prilagojenega njihovim zmožnostim. Imajo tudi svojo folklorno skupino. Pripravili so program in se prijavili na drugo srečanje folklornih skupin odraslih s posebnimi potrebami. Bilo je 15. oktobra v Šentjurju pri Celju. Med sedemnajstimi skupinami je naša sku­pina Grlice, nastopila enajsta. V skupini je 14 plesalcev in 4 igralci. Sestajajo se enkrat teden­sko pod vodstvom Melite Žerjav. V vaje morajo vložiti veliko tru­da, volje in energije. Vsebino vseh programov črpajo iz ljudskega izročila Mengša in okolice. Po končanem nastopu vseh skupin je bilo srečanje vodij vseh skupin z mentorjem in vodjem festivala. Z vsebinskimi in stro­kovnimi pripombami je dajal napotke za bodoče delo. Dotaknil se je napak in pohval. Vsaka pohvala nas je razveselila. Tudi našo skupino je pohvalil. Dejal je, da so naš začetni program prav dramsko uprizorili. Lepo so odigrali običaj našega kraja. Še lepše so peli. Pohvalil je Silvo za zapeto pesem »Dekle je pralo srajčki dve«. Tudi Grabčev ples so zaplesali prav in lepo. Za zaključek nastopa so s pesmijo »Kdo, kdo so pa to«, lepo povedali -Mengšani, Mengšani smo to. Radi imajo glasbo in srečni so na vajah pričakovali Klemena Stoparja. S harmoniko je spremljal pesmi in plese. Besedilo: Štefka Mlakar Nov uspeh Osnovne šole Mengeš in loških gasilcev Tokrat so bili uspešni na državnem srečanju DMG (društev Mladi gasilec, ki deluje na osnovnih šolah po vsej Sloveniji) v Kidričevem, ki ga je v soboto, 19. novembra 2016, gostila tamkajšnja osnovna šola. Mengeško osnovno šolo so tudi tokrat odlično zastopali mlajši in starejši pionirji Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu, v vsaki skupini po ena ekipa. Uvrstitev na državno tekmovanje so si zagotovili na oktobrskem regijskem tekmovanju v Dolah pri Litiji. Mlajši pionirji so se pomerili v teoretičnem znanju – metanju vrvi v krog, štafetnem vezanju vozlov, izbiri gasilnika in praktičnem prika­zu prve pomoči. Starejši pionirji pa so se preizkušali v teoretičnem znanju, štafetnem vezanju vozlov, štafetnem spajanju cevi na trojak, spoznavanju gasilskega orodja in praktičnem prikazu prve pomoči. Mlajši pionirji so med 18 ekipami (šolami) dosegli 5. mesto, starejši pionirji pa med 16. ekipami (šolami) 2. mesto in postali podprvaki Slovenije. Za mlajšo ekipo so tekmovali: Matic Lipovšek, Maj Purnat in Marko Mali, njihov mentor pa je bil Robert Ručigaj. Za starejšo ekipo so tek­movali: Urban Ručigaj, Matej Mitrovič in Matej Cimerman in njihov mentor je bil Domen Pirnat. Fantje, zaslužite si vse čestitke! Besedilo: Jože Brojan Foto: PGD Loka Pravljičar Franci Rogač na obisku v vrtcu Sonček V ponedeljek, 21. novembra 2016, je starejši skupini otrok v vrtcu Sonček obiskal pravljičar Franci Rogač. Otroci skupine Sovice in Ribice so napeto in v pričakovanju prisluhnili pravljičarju. Na začetku pravljične urice je ob njihovi pomoči tkal kratke čarobne pravljice, v katerih so otroci z navdušenjem predlagali pravljične ju­nake. Na prijeten, humoren in poučen način so se otroci naučili ločiti med resničnostjo in pravljičnostjo. Spoznavali so, kako lahko nastane pravljica, kako pomembna je domišljija, kdo je ilustrator in kaj vse je potrebno, da pravljica pristane na knjižnih policah. Franci Rogač je otrokom tudi predstavil avtorska dela. Otroci so prisluhnili kratkim, privlačnim predstavitvam napetih dogodivščin pravljičnih junakov. Ob zaključku prijetne pravljične urice so otroci še sodelovali pri nastanku kratke, zabavne pravljice o Sovicah in Ribicah. Z navdušenjem so pri­sluhnili pravljici, ki je pripovedovala o njih in njihovih čarobnih dogodi­vščinah, seveda s srečnim koncem, kot se za pravo pravljico spodobi. Besedilo: Mateja Stražar Foto: Mateja Zrnec Sonce in iskrice za naše učence Eno od pomembnih poslanstev naše šole in šolskega sklada je, da na različne načine ozavešča, vzgaja in deluje tako, da otroci ohranijo občutljivost do sočloveka, opazijo stisko posameznika in so se pripravljeni dejavno vključiti v pomoč drugim. Žal je tudi na naši šoli preveč otrok iz družin, ki so zaradi različnih okoliščin v stiski, zato je prav, da se znamo in hočemo organizirati, jim pomagati in vsaj nekoliko polepšati otroštvo. S tem naredimo nekaj dobrega tudi zase, saj ob tem začutimo notranje zadovoljstvo in osmišljamo pomen solidarnosti. Na stisko v družinah naših učencev smo v zadnjem obdobju opozorili na dveh dobrodelnih prireditvah, na katerih smo zbirali prispevke za šolski sklad Osnovne šole Mengeš. Veliko obiskovalcev se je udeležilo že 15. dobrodelne prireditve Sonce za vse, ki je bila 18. novembra 2016 v Kulturnem domu Mengeš. Glasbeno bogat program je izvedla Mengeška godba z njihovo letošnjo uspešnico, priredbami rock uspešnic. Pri neka­terih točkah so se jim pridružili ali pa izvedli samostojne točke: mladinski pevski zbor OŠ Mengeš, Matej in Leon Cimerman, Sanjska dekleta in klapa Sidro. Program je povezoval Gregor Budal, ki je obiskovalce presenetil še z energičnim pevskim na­stopom. Vsako leto je najbolj obiskana šolska dobrodelna prireditev do­brodelni sejem Iskrice v očeh, ki je 1. decembra 2016 popoldne v šolo privabila več kot tisoč obiskovalcev, vključno z našimi učenci. Otroci, dobesedno z iskricami v očeh, so pod mentor­stvom svojih učiteljic in učiteljev izdelali različne izdelke in jih na lično pripravljenih stojnicah ponudili obiskovalcem. S prispevki z obeh prireditev smo šolski sklad obogatili za skoraj 8.400 EUR. Vse zbrana sredstva bomo namenili našim učen­cem, največ za pomoč pri plačilu različnih šolskih programov, delovnih zvezkov in drugih potrebščin, nekaj pa tudi za sofi­nanciranje obogatitvenih programov. Iskrena hvala vsem, ki ste nas podprli in omogočili, da bo šolski sklad še naprej opravljal svoje poslanstvo. Besedilo: Milan Burkeljca Foto: Lojze Kalinšek Državno priznanje podeljeno predsedniku Gasilske zveze Mengeš Janezu Konciliji V ponedeljek, 5. decembra 2016, je potekala slavnostna podelitev plaket Državnega sveta Republike Slovenije najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2016. Gasilska zveza Slovenije je na predlog Upravnega odbora Gasilske zveze Mengeš posredovala obrazložitev predloga Državnemu svetu Republike Slovenije, ki je prošnji ugodil. Janez Koncilija je v vseh letih od vstopa v gasilske vrste, leta 1964, izkazoval izrazit odnos do prostovoljstva in humanitarnega poslan­stva in je še danes nesebično predan gasilstvu. Aktiven je na raz­ličnih področjih gasilskega delovanja, najpomembnejša je njegova operativna dejavnost, kjer se je pojavljal v različnih funkcijah – od poveljnika društva, podpoveljnika in kasneje poveljnika gasilske zveze do namestnika regijskega poveljnika. V času poveljevanja je uspešno vodil večje število intervencij. Za zahtevnejše je izdelal temeljite analize, ki so pripomogle k boljši učinkovitosti nadaljnjih Janez Koncilija je aktiven na različnih področjih gasilskega delovanja in se je pojavljal v različnih funkcijah od poveljnika društva, podpo­veljnika in kasneje poveljnika gasilske zveze do namestnika regijskega poveljnika posredovanj gasilskih enot. Janez pa ni samo poveljeval, pač pa je tudi sam sodeloval v številnih intervencijah, na eni izmed teh je tudi rešil življenje človeka, za kar je prejel odlikovanje za hrabrost. Po-leg operativnih aktivnosti se veliko ukvarja z vzgojo in usposablja­njem gasilske mladine, še posebej pa se zaveda pomena ustreznega znanja gasilcev za opravljanje zahtevnih gasilskih operativnih nalog. Kot inštruktor in predavatelj predava gasilsko taktiko, organizacijo gasilstva, zaščito telesa in dihal, veliko skrb pa posveča ustreznim praktičnim vajam tečajnikov. Veliko prostovoljnega dela Janez vlaga v tekmovalno dejavnost. Kot član tekmovalne ekipe je bil udeležen na treh gasilskih olimpijadah, svoje tekmovalno znanje pa je širil tudi na druge ekipe, zlasti mladinske, s katerim je dosegal odlične uspehe. Janez je tudi izven naše organizacije poznan kot prostovoljec in hu­manitarni delavec, s čimer si je pridobil spoštovanje ne samo v svoji občini, pač pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Vsi člani Upravnega odbora GZ Mengeš čestitamo Janezu Konciliji za visoko državno priznanje. Besedilo in foto: Sandi Jaklič, predsednik PGD Mengeš za GZ Mengeš Slavnostnega dogodka v Državnem svetu Republike Slovenije so se udeležili (od leve proti desni): podpredsednik GZ Mengeš Štefan Borin, poveljnik CZ Občine Mengeš in predsednik PGD Topole Franci Hribar, župan občine Mengeš Franc Jerič, predsednik GZ Mengeš Janez Konci­lija, predsednik PGD Loka pri Mengšu Robert Ručigaj, predsednik PGD Mengeš Sandi Jaklič Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Sonček »Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasador čistega okolja …« Ta misel nas je vodila pri načrtovanju novembrskih dejavnosti o spoznavanju in nadgrajevanju našega znanja o čebelah. S pogovori, zgodbami, uganka­mi in pesmijo smo bogatili znanje otrok o svetu čebel, naš vrtec pa smo okrasili z izvirnimi likovnimi izdelki otrok. Čebelar g. Blejc je poskrbel za bogato razstavo o čebelarstvu. Raz­stavo so si poleg otrok z zanimanjem ogledovali tudi naši starši. V petek, 18. novembra, pa smo skupina Ribice gostile na medenem zajtrku čebelarje g. Blejca, g. Boštjančiča (predsednik Čebelarske­ga društva Mengeš), g. Pavriča, g. Tomca, župana Franca Jeriča in ravnateljico našega vrtca Matejo Hribar Sicherl. Vse starejše skupine smo goste pričakale že v avli in skupaj smo ubrano zapeli Slakovega Čebelarja. Sledil je bogat in sladek zajtrk, ki je potekal v prisrčnem in sproščenem vzdušju. Otroci so uživali v družbi čebelarjev, ki so tudi med zajtrkom prijazno poklepetali z njimi. Po zajtrku nas je g. Boštjančič ob čebelarskih pripomočkih še enkrat popeljal v bogat svet čebel. Ravnateljici je podelil zahvalo za sodelovanje pri izved­bi medenega zajtrka in neprecenljivo pomoč pri osveščanju otrok o pomenu čebel in čebelarstva, ravnateljica pa se je gostom za sode­lovanje zahvalila s prisrčnimi darilci in z dogovorom, da se bo naše druženje tudi v prihodnje nadaljevalo. Po srečanju smo bili vsi skupaj mnenja, da nam je še bližje zavedanje pomena čebel v naravi in naša dolžnost ohranjati čisto naravo. Besedilo: Zdravka Žibert Foto: Mateja Zrnec UGODNA TV - INTERNET CENA! TV ali INTERNET od 15 EUR/mesec - brezžično do objekta. NOVO: Signal sedaj tudi s KRŽIŠČA-Krvavca in LIMBARSKE GORE. - Najbolj gledani kabelski programi s slovenskimi podnapisi, tudi HD! -Internetni signal je dostopen tudi z drugih oddajnikov. -Telefonija in TV ogled za nazaj ob doplačilu. - Nudimo vam kvaliteten servis TV in ostale A/V tehnike www.zvezdatv.si 040 997 007 www.gorosan.com 10 let! Oj, mladost ti moja, kam odšla si, kje si? V Domu počitka Mengeš je vse več stanovalcev, ki dočakajo častitljivih 90 let, novembra letos pa jih jedopolnila tudi Terezija Žilnik, po domače Zinka. Rodi­la se je v majhni vasici Pišece pri Brežicah v številčni družini, ki se je preživljala z manjšo kmetijo. Med vojno je nekaj časa bivala in delala na Dunaju, potem pa se vrnila v domače kraje in delala kot administratorka na občini in policiji. Na vaški veselici je spoznala fanta Jožeta, s katerim se je kasneje tudi poročila in preselila v Trbovlje. Rodila je sinova Jožeta in Mirana, vendar je starejši pred dvema letoma žal že preminil. Pred prihodom v Dom počitka Mengeš je gospa Zinka živela v hiši pokojnega sina, skupaj z vnukinjo Polono. V Domu se je hitro vključila v novo okolje in našla nove prijateljice. Na prireditvi ob njenem jubileju so ji zdravja in prijetnega bivanja v Domu poleg njenih najdražjih zaželeli tudi župan občine Mengeš, Franc Jerič, direktorica Doma, Lidija Krivec Fugger, ter članice domskega pev­skega zbora, katerega članica je tudi slavljenka. Skupaj so zapele znano »Zabučale gore« in se posladkale s torto iz domske kuhinje. Gospa Zinka, vse najboljše! Besedilo in foto: K. P. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje V soboto, 3. decembra2016, smo se s taborniki odpravili na ZNOT (zimsko nočno orientacijsko tekmovanje). Tekmo­vanje je potekalo v Trzinu. Tja smo prišli ob treh popoldne in se najprej prijavili ter se na­mestili v telovadnici OŠ Trzin. Preden smo začeli s tekmovanjem, smo se družili s prijatelji z vseh koncev Slovenije. Ob 19:20 smo pisali topo-teste, kjer smo se dobro odrezali. Ob 20. uri smo se podali na progo. Našli smo pet kontrolnih točk (KT), kjer smo imeli različne naloge. Najbolje smo se odrezali na točki, kjer smo risali skico terena. Na progi smo se tudi malo izgubili in se zato vrnili nazaj k šoli - na cilj - šele ob polnoči. Ob prihodu na cilj so nas že čakali topli makaroni. Utrujeni smo se zavili v spalne vreče in takoj zaspali. Zjutraj smo se zbudili ob pol devetih in že takoj izvedeli veselo novico, da smo zasedli 6. mesto izmed 32 ekip. Naš vodnik Blaž je bil zelo ponosen. Besedilo in foto: Kaja Slabajna SREČNO 2017! Želimo blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu! V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. N.Si – krščanski demokrati OO Mengeš Ina Malus in Helena Testen uvrščeni na razstavo JSKD Na regijskih ex temporih v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Domžale Likov­no društvo Mengeš redno sodeluje. V Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici je bilo v soboto, 8. oktobra 2016, srečanje slikarjev, kjer je bilo predavanje predstavnika Čebelarske zveze Slovenije o čebelah. Akademski slikar Janez Zalaznik je čebelo in čebelarsko dejavnost pred­stavil kot motiv za likovno ustvarjanje in pri tem poudaril predvsem ekološki vidik, pri katerem ni vprašanje le pre­živetje živalske vrste, ampak ima preživetje čebel uso­dne posledice tudi na podobo pokrajine in ne nazadnje na preživetje človeške vrste v pogojih, kot jih poznamo danes. To se mu je zdel tisti razmislek, ki bi ustvarjal­ce lahko napeljal na kreativnejšo pot razrešitve zadane teme. To pa nas je pripeljalo do drugega, za likovnike še pomembnejšega vprašanja, kako najti ustrezen likovni odgovor, ne da bi zapadli v ilustrativnost ali plakatnost. Nekaj namigov, s primeri likovnih rešitev tako umetnikov klasičnih obdobij kot sodobnih ustvarjalcev, je ponudil v samem predavanju. Poudaril je, naj udeleženci temo razumejo predvsem kot izhodišče, cilj pa naj bodo ustrezne, likovno smiselne in domiselne rešitve. V četrtek, 1. decembra 2016, ob 18. uri, je bilo odprtje regijske razstave ex tempore na temo Čebele. Predstavnik organizatorja JSKD Izpostava Domžale Matej Primožič, ki je vodil prireditev, je posebej pozdravil prestavnika JSKD Izpostava Kamnik in JSKD Izpostava Kranj. Trio Mladi Stoparji so za začetek zaigrali in zapeli Čebelico, selektor akademski slikar Janez Zalaznik je povedal, da je izbral za razstavo približno polovico prispelih del in pri izbiri upošteval kriterije, ki so bili izpostavljeni na srečanju v Čebelarskem domu na Brdu pri Lukovici. V izboru na razstavi je 21 del. Iz našega društva je sodelovalo osem članov, tokrat sta presenetili Ina Malus in Helena Testen. Ina Malus je upodobila čebelo v akrilni tehniki, Helena Testen pa čebele in cvetje, ki jih privlači, v mešani tehniki. Obema umetnicama ta tema leži, saj imata prav obe radi naravo, v njunem domačem okolju pa je tudi čebelarstvo dobro razvito. Izjemen dosežek v tej konkurenci. Besedilo in foto: Binca Lomšek Zinka Ručigaj je spregovorila o svojih izkušnja pri delu z otroki in nam opisala praktične primere iz svoje dolgoletne prakse. Poudarila je, kako vzgoja pomembno vpliva na razvoj otrokove pozitivne ali negativne samopodobe. Pri otroku moramo vedno iskati dobro in ga znati pohvaliti, hkrati pa se moramo izogibati kritiki in kaznovanju. Zelo pomembno je, da otroku postavimo meje, ki pomenijo neka dogovorjena pravila znotraj družine, ki nato prerastejo v navade. Pri tem ni vseeno, kako postavljamo meje, pomembno je, da so postavljene jasno, da smo pri mejah dosledni in da jih postavimo tako, da otrok razume, zakaj so pomembne. Komunikacija z otrokom in na sploh znotraj družine mora biti prijazna, nesoglasja pa je pomembno sproti razreševati. Otrok, vzgojen z vzpodbudno vzgojo, odraste v človeka, ki ve, kaj dela dobro, zna ceniti sebe in svoje dobre strani. Tudi takrat, ko mu ne teče vse gladko, je sposoben sam sebe opogumljati in iskati uspešne rešitve. Ljudi spoštuje, zato so tudi njegovi odnosi dobri. Sposoben je pravih odločitev, ki mu omogočajo zadovoljno življenje. Besedilo in foto: Blanka Tomšič Praznovanje 2. obletnice šole zdravja, skupina Mali Mengeš 4. novembra 2016 smo v Društvu Šola zdravja, skupina Mali Mengeš, praznovali drugo obletnico našega obstoja. Zakaj smo pravzaprav ustanovili novo skupino? Začeli smo v skupini, ki telovadi pri Oranžeriji po metodi »1000 gibov« že od leta 2011, a ker se je ta skupina zelo hitro širila in nas je bilo okrog petdeset, smo se odločili, da začnemo z novo skupino v Malem Mengšu. Vadimo na otroškem igrišču v Hribarjevi ulici, po odobritvi Občine Mengeš, vsak dan od ponedeljka do petka ob 8. uri in ob vsakem vremenu. Te vaje vodimo prostovoljci in dan za dnem žrtvujemo svoj čas za sebe in ga namenjamo tudi drugi sovrstnikom, starejšim in mlajšim, z namenom, da bi lažje prenašali tegobe današnjih dni. Nekaterim jutranja telovadba pomeni edini način druženja in gibanja, drugim pa le kot dopolnilo, saj se ukvarjamo še z drugimi aktivnostmi. S temi vajami pospešimo prekrvavitev, izboljšamo mišično moč, pridobimo boljšo gibljivost ter si izboljšamo telesne in psihične spo­sobnosti. Na obletnico smo povabili tudi skupino, ki telovadi pri Oranžeriji. Na naše veliko veselje so se odzvali v velikem številu in skupaj smo izvedli vaje »1000 gibov« po metodi dr. Nikolaya Grishina, ki je tudi idejni vodja tega programa. Po telovadbi pa smo se malo poveselili skupaj, saj je vsaka članica doma pripravila nekaj dobrot, in to nam je polepšalo naše druženje. Naš prepoznavni znak je oranžna barva in vsakdo, ki želi narediti nekaj več za svoje zdravje, naj se odloči in se nam priključi skupini na Hribarjevi, pri Oranžerij ali na igrišču v Loki. Besedilo in foto: Majda Golob Medobčinsko društvo Sožitje na prireditvi Razvijamo talente v Mostah Člani Medobčinskega društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin so se 26. novembra 2016 odzvali povabilu Občine Komenda, da nastopijo na prireditvi Razvijamo talente, ki je potekala v Osnovni šoli Moste. Poleg vseh talentov iz Občine Komenda sta na prireditvi iz našega društva sodelovali plesna skupina Face in glasbena skupina Strune. Glasbeniki skupine Strune pod mentorstvom gospe Stanke Kač ustvar­jajo že šestnajst let. Igrajo na posebne lesene strunske instrumente in piščali, imenovane Ullwilla instrumenti. Za note uporabljajo prenesene note na sistem barvnih krogov, kjer vsaka barva pomeni en ton. Različ­ne oblike krogov pomenijo različna trajanja, pri tem je melodija enaka ali avtentična originalni melodiji. Zaigrali so pesmi Abraham ima sedem sinov, Rožice in Odo radosti ter s svojim nastopom dokazali, da je s pridnim in vztrajnim delom mogoče doseči sanje. Z bučnim aplavzom so poslušalci pospremili tudi plesno skupino Face, ki pod mentorstvom Klemena Pirmana deluje šest let, skupaj pa plešejo že trinast let. Plešejo vse od klasičnih do sodobnih plesov ter preprosto uživajo v družbi drug drugega. Na nastopu so se pred­stavili s plesno točko Avtostop skupine Čuki. Celotna prireditev je omogočila, da so svoje znanje pokazali najra­zličnejši nastopajoči vseh starostnih skupin. Prav vsem, ki so se nam predstavili, smo z zanimanjem prisluhnili. Polni radosti in bogati v sebi smo zaključili sobotni večer. Besedilo in foto: Metka Mestek in dr. Tatjana Novak SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ organizira VELESLALOM za 1. MENGO TRIS POKAL. Nedelja, 8. januar 2017 9.00 - 10.30 Prijave tekmovalcev 10.30 Ogled proge 11.00 Tekma 14.30 Podelitev priznaj in nagrad SMUČIŠČE BRSNINA V KRANJSKI GORI Namesto adventnega venčka Začel se je prvi adventni teden, iztekajo se zadnji no­vembrski dnevi, ki nam prinašajo dež in jesenske tem­perature, da lahko vsaj malo prihranimo pri kurjavi. Tudi lepi dnevi so vmes in prinašajo nam čudovite sončne vzhode in barvita jutra, ko je dolina zavita v meglo. In ni malo pohodnikov, ki že zgodaj krenejo iz doline, da doživijo ta pravljična, sončna jutra. Pred dnevi sem govoril z enim od starejših pohodnikov, ki že dolga leta obiskuje Dobeno. Pripelje se iz Domžal, avto pusti pri gradu Jable in je skoraj vsakodneven obiskovalec Dobensko, Rašiških poti. »Veste, tako se zame začne dan, v sožitju z naravo, ko čutim, da sem del nje in ko pridem sem gor, čutim, da sem bliže soncu, kar zavidam vam, ki živite tu«. Zato Dobenci, dajmo, cenimo to kar imamo, užijmo dan in dneve, bodimo si prijazni, čeprav pride tudi kak dan, ko občutimo, da smo odmaknjeni od urbanih središč in nam ni vse na dosegu roke. Toda sami smo izbrali ta kraj, kjer ni širokih cest, igrišč, trgovin na vsakem koraku… in verjamem, da vemo zakaj. Spomnimo se tega, ko pride morda do zastoja na cesti ali kake druge ovire. Kdor tega ne more sprejeti, v dolini je drugače in še je prostor tam … Veseli me, da je večina Dobencev pozitivnih, da so pripravljeni na akcije, tudi, ko ne rešujemo samo lastnih problemov. Lahko po­hvalimo TD in VO, ki se trudita, da je cesta varnejša in da kultura in skrb za otroke ne gredo mimo nas. Optimizem, naj nas prežema, pa ne samo v teh adventnih dneh in sosed naj ne bo samo bežen znanec, ali nekdo, ki se mu moramo umakniti na ozki cesti. Med nami že dolgo živi gospa, ki sicer živi v Ljubljani, a večino vikendov, pa še velikokrat med tednom je na Dobenu, »ker se počutim Dobenka«, pravi. Včeraj mi je poslala pesem, ki zelo dobro predstavi Dobeno in v njej se to začuti. Do­volila mi je naj jo objavim na portalu, mojaobčina.si in menim da je ta prispevek vreden objave tudi v Mengšanu. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Da bodo novoletni prazniki še lepši! Ker je bil lanski odziv na organizacijo izdelave novoletnih okra­skov in adventnih aranžmajev v prednovoletnem času zelo lepo sprejet, smo v turističnem društvu Dobeno in v dogovoru s pri­znano oblikovalko unikatne umetniške keramike Brigito Hernja­vec ter z v strokovnih krogih cenjenim vrtnarskim strokovnjakom Maticem Severjem sklenili, da tudi letos pred začetkom adventa pripravimo delavnico za izdelovanje prazničnih izdelkov, ki nam požlahtnijo adventno-novoletni čas v našem domu. Tako se je v soboto, 26. novembra, pred prvo adventno nedeljo, v prijetnih in strokovno opremljenih prostorih Brigitinega ateljeja, založenega z vsemi potrebnimi materiali, katere je zagotovilo naše turistično društvo in sta jih pripravila voditelja delavnice Brigita in Matic, zbralo preko dvajset udeležencev, ki so v delavnici pod strokovnim vodstvom nadgrajevali svoje znanje v izdelovanju izbranih izdelkov. Prevladovale so udeleženke lepšega spola, pa tudi nekaj moških predstavnikov je sodelovalo. Razveseljujoče je bilo, da so velik interes pokazali predvsem mlajši udeleženci. Na koncu strokovnega dela je bila večina udeležencev delavnice zadovoljna s svojimi stvaritvami, ki so jih lahko odnesli s seboj. V sproščenem klepetu pred slovesom so vsi prisotni izrazili priznanje in zahvalo obema strokovnjakoma. Glede na pozitiven odziv prisotnih in kasnejšim razgovorom z voditeljema je pričakovati, da bo tudi naslednje leto delavnica uvrščena v program aktivnosti našega turističnega društva. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Opozorili na nevzdržne razmere Na križišču Gorenjske ceste in ceste z Veselovim nabrežjem se je 16. novembra ob četrti uri popoldne odvijal nenavaden protestni shod, ki je za slabo uro ustavil promet skozi Mengeš proti Gorenjski. Shod je organizirala na novo ustanovljena Civilna iniciativa za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu. S protestnim shodom, ki se ga je udele­žilo skoraj 200 prizadetih Mengšanov, želijo organizatorji opozoriti na razme­re, v katerih živijo zaradi obsežnega prometa skozi Mengeš proti Gorenjski. Koordinator CI, Branko Lipar, pravi: »Enostavno tako ne gre več. Hrup je najhujši problem, nato velika koncen­tracija izpušnih plinov in velika nevar­nost za pešce. Nihče ničesar ne ukrene. Dokončanje obvoznice bi bil prvi resen ukrep, ki bi rešil težavo. Računam na to in upam, da se bodo pristojni zga­nili.« Na shodu pa je bil tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki osebno podpira pobudo Civilne iniciative in po­ziv državi, da resno pristopi k izgradnji mengeške obvoznice. Nezadovoljstvo in nevzdržno stanje so privedli do tega shoda, ki je namenjen temu, da opo­zorijo pristojne na prometne razmere v Mengšu, ki jih je potrebno rešiti. Shod je potekal mirno in na način ne­prekinjenega prehoda demonstrantov čez prehod za pešce na Gorenjski cesti. Vozniki v avtomobilih in tovornjakih so bili potrpežljivi in tako na tiho podprli namen protestnikov. Besedilo in foto: E. V. Ne igrajte se z našim potrpljenjem in zdravjem Presojo o tem, ali je protestni shod, ki ga je 16. novembra organizirala Civilna iniciativa za izboljšanje prometnovar­nostnih razmer v Mengšu (CI), uspel ali ne, si lahko oblikuje vsak sam. Seveda so bolj pristne ocene tistih, ki so bili udeleženci shoda, čeprav veliko povedo tudi prispevki, objavljeni v medijih. Mnenje odbora predstavnikov CI je enotno: shod je presegel pričakovanja in to predvsem zaradi množičnosti in sporočilnosti. Udeležili so se ga namreč občani iz vseh predelov Mengša, žal pa ne iz celotne občine. Zaradi množičnosti je tudi sporočilo shoda močno: »Dovolj nam je, jezni smo, ne igrajte se z našim potrpljenjem in zdravjem!« Pa še nekaj je pomembno: udeleženci smo dobili občutek, da nas problem povezuje, nas oblikuje v solidarne in zato močne. Oblast nas mora spoštovati, če ne, naj se nas začne bati. Vseeno, katera oblast – na lokalni ali državni ravni. Kajti obe sta zamočili, katera bolj, lahko razčistita med sabo. Občane z malo daljšim in boljšim spomi­nom bo lokalna oblast v kalimerovski drži (češ, mi se trudimo, a nič ne moremo, država je vsega kriva ...) težko prepriča­la, da ni -skupaj s prejšnjo -sokriva za katastrofalno stanje. Država je namreč pred slabim desetletjem zagotovila denar za celotno obvoznico! Resnice, kdo je od­govoren, da takrat ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja za celotno traso, doslej (še) nismo izvedeli. Pa tudi tega ne vemo, katere ukrepe je občinska uprava izvedla po izgradnji dela obvoznice, da bi državo 'prisilila' k dokončanju celotne tra­se. Vemo pa, da je bil neporabljen denar porabljen za druge projekte. Zadnje mese­ce je vodstvo občine nekoliko aktivnejše, a zamujena leta je težko nadoknaditi. Pro­blemov s cestami, mostovi in obvoznicami po Sloveniji je namreč čedalje več, lokalne in državne volitve se bližajo, razne oblju­be so volilni bonbončki, realizacija pa bo, kakršna pač bo. Denarja je namreč veliko manj, kot je potreb. V prejšnji številki Mengšana je cela stran v duhu decembrskih praznikov. Zapri oči, zaželi si in zgodilo se bo ... V letu 2017 bo opravljeno vse potrebno, da bo v letu 2018 (volilno leto!) obvoznica dograjena. Pozorno branje zapisnika na strani 5 pa bralca postavi na realna tla: DARS bo na­mreč » ... nadaljeval z aktivnostmi gradnje obvoznice ... V ta namen bo projekt vklju­čen v investicijski načrt za leti 2017 in 2018 ... Do takrat pa je potrebno zagoto­viti potrebna finančna sredstva za izvedbo investicije«. Torej -kljub izjavi ministra Gašperšiča pred nekaj meseci, da je ob­voznica ena od njegovih prioritet, projekt še ni vključen v državni načrt investicij! Znano pa je, da sta proračuna za obe leti že sprejeta! Lahko verjamemo ministru? Udeleženci shoda so jasno povedali svoje mnenje: »Dovolj nam je obljub! Hočemo obvoznico!« In še: »S protesti bomo na­daljevali, dokler ne bo trdnih dokazov, da bo projekt res dokončan! Seveda še pod to vlado, kajti naslednja bo spet začela vse znova.« Protestni shod je torej uperjen proti od­govornim organom na lokalni in državni ravni zaradi neučinkovitosti in neodgo­vornosti. Tako bo tudi z nadaljnjimi aktiv­nostmi, ki jih bo organizirala CI. Ne bomo dovolili, da se bo to izrabljalo v politične namene, kot namiguje anonimno pismo, ki je prispelo na nekaj naslovov. Mogoče pa bi ravno anonimnež rad to dosegel? Vsekakor bi bilo bolje, da se nam odkri­to pridruži ter naredi nekaj koristnega za javno dobro. Poleg obvoznice je tu na­mreč še ena od mengeških sramot – črna gradnja za parkirišče, kjer je prostora za vsaj 200 tovornjakov. Ob Pšati, kamor se bo stekala umazana in morda celo strupena voda. V idiličnem okolju bodo še desetletja hrumeli motorji teh cestnih velikanov, onesnaževali ozračje, ogrožali prometno varnost, uničevali lokalne ceste in zdravje občanov, lastniku pa prinašali lep zaslužek. Kaj pa bo imela od tega do­brega lokalna skupnost? Prav bi bilo, da občinska uprava (župan, direktor) jasno pove, kaj se pri tej gre, da zaščiti intere­se lokalne skupnosti, se postavi na stran občanov in ne petičneža, ki se požvižga na zakone in predpise ter uveljavi načelo, da smo pred zakonom vsi enaki. Civilna iniciativa izreka priznanje občinskemu svetu, ki je v prvi obravnavi kljub vsemu zavrnil začetek postopka za legalizacijo nezakonite gradnje parkirišča. Besedilo: Branko Lipar, vodja, ter Jakob Reven, Milka Bolta, Jožica Komatar, Francka Kravanja, člani koordinacije CI Balinarji uspešno v tem letu V veseli december smo vstopili tudi člani BK Mengeš in lahko že ocenimo minulo delo in tekmovalne dosežke v tem letu. Naše delo je bilo uspešno tako po tekmovalnih rezultatih kot tudi po urejenosti klubskih prostorov in okolice. Zato so zaslužni vsi člani, ki so tekmovali ali s svojim delom omogočili takšno oceno. Upravni odbor se vsem zahvaljuje, posebno pa donatorjem in Občini Men­geš, ki nam pri našem delu stoji ob strani in nas finančno podpira, da izpolnimo zastavljene cilje. Vsem krajanom želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2016. Besedilo in foto: Janez Burnik Uspešen uvod v smučarsko sezono V mesecu novembru, ko je prvič zadišalo po snegu tudi v nižinah, smo v Smučarskem društvu Mengeš po svojem programu organizirali in uspešno izvedli dve prireditvi. Prvi je bil na vrsti suhi slalom na Mengeški koči. Tekaška prire­ditev med slalomskimi količki je tokrat privabila nekaj manj tekmovalcev kot prejšnje leto, a vseeno dovolj, da je priredi­tev lepo uspela. Tekmovalci so se pomerili na dveh različnih progah, tako po dolžini kot po zahtevnosti. Vsi udeleženci so prejeli zaslužene medalje in merico pečenega kostanja, katerega že tradicionalno sponzorira Mengeška koča. Prvi vikend v decembru pa je po tradiciji rezerviran za sejem rabljene smučarske opreme. Tudi letos smo ga izvedli v dveh dneh, da je bilo dovolj časa za vse, ki so želeli prodati ali kupiti rabljeno smučarsko opremo. Velika ponudba raznovrstne opreme po zmernih cenah in ve­lik obisk sta botrovala k rekordni prodaji. Sejemski prostor smo tokrat pripravili v mladinskem centru, kjer je nekaj več prostora. Pred nami so sedaj le še zares zimski dogodki, v katerih pridejo na vrsto prave veleslalomske tekme. Vse se bodo odvijale na tradicio­nalni lokaciji v Kranjski Gori – na smučišču Brsnina. Vabimo vas, da se udeležite tekem Mengo tris pokala, ki bodo 8. 1., 11. 2. in 4. 3. 2017, ter zaprte tekme za pokal občine Mengeš. Vse termine tekem in rezultate lahko spremljate na naši spletni strani in facebook profilu. Smučarji vam v novem letu 2017 želimo predvsem zdravja in veliko poslovnih in osebnih uspehov. Besedilo: Aleš Janežič, Smučarsko društvo Mengeš Na tečaj smučanja in bordanja na Krvavec tudi iz Mengša V času novoletnih počitnic, od ponedeljka, 26. decembra, do četrtka, 29. decembra 2016, bo Športno društvo Sonček organiziral o začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaj smučanja in bordanja na Krvavcu. Udeleženke in udeležen­ce tečajev bodo učitelji društva prevzeli na različnih lokaci­jah, tudi v Mengšu pred Gasilskim domom Mengeš. Smučar­sko opremo bodo imeli otroci zaradi lažje logistike shranjeno na Krvavcu, kjer je v času tečaja organiziran tudi topli obrok. Tečaji niso namenjeni le pridobivanju smučarskega znanja, ampak tudi druženju na snegu, učenju samostojnosti in pridobivanju social­nih veščin v manj homogenih skupinah. Več informacij o tečaju smučanja in bordanja si lahko preberete na prenovljeni spletni strani, http://www.sd-soncek.si/novoletne-poci­tnice/ in na FB-strani, ŠD Sonček. Besedilo in foto: Tina Drolc za ŠD Sonček Ana Tofant na stopničkah v Zagrebu V Zagrebu je bil od 18. do 19. novembra 24. memorialni turnir Antuna Tove Stipančiča v namiznem tenisu. Na turnirju je na­stopili 430 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške in Slovenije, med njimi je bilo 7 tekmovalk in tekmovalcev iz Mengša. Med mladinkami se je Ana Tofant ponovno srečala s Hrvatico Andreo Pavlovič, tokrat v polfinalu. Po zelo izenačeni in napeti borbi je na koncu tesno izgubila 2 : 3, kar je ponovno imeniten dosežek mlade Mengšanke. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan V Kulturnem domu Mengeš na zaključni prireditvi slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu so bila podeljena priznanja najboljšim V Kulturnem domu Mengeš je v nedeljo, 20. novembra 2016, potekala zaključna prireditev slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu, v BMX, spustu in krosu ter za nasle­dnji, 4 letni mandat izvoljeno novo vodstvo Odbora za gor­sko kolesarstvo, pri Kolesarski zvezi Slovenije. Pred zaključno prireditvijo slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu je razširjeni Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Jan Starman, Calcite Bike Team. Odbor pa bodo v novem poleg predsednika sestavljali še Gregor Dimic, Ener­gijateam.com, Miha Jakopič, KD Rajd in koordinator za spust, Tadej Ergaver, KK Črn trn, Tilen Frank, BSX Team Maribor in koordinator za BMX in Matjaž Budin, MBK SportR.si, ter predstavnik, ki ga bo dolo­čilo Društvo kolesarskih sodnikov. Selektor reprezentance ostaja Urban Ferenčak, ki je pred manj kot letom dni zamenjal Roberta Pintariča. Vse zbrane je pozdravil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je čestital vsem tekmovalkam in tekmovalcem za vožnje v pretekli sezoni ter trenerjem za odlično opravljene delo, motivacijo mladih, ki so več kot očitno navdušeni nad gorskim kolesarstvom. Uvrstitve tekmovalcev in ekip za posamezne discipline in kategorije, v skupnem seštevku točk skozi celotno sezono, si lahko ogledate na spletni strani pokala, www.sloXcup.si ali portalu www.prijavim.se. Razporeditev točk na posameznih tekmah in v končni razvrstitvi sta v krosu krojila tudi nam bližnja kolesarska kluba Calcite Bike Team in Energijateam.com, ki sta bila tudi prvi dve najboljši ekipi. Besedilo: Tina Drolc Foto: www.prijavim.se Namiznoteniški turnir v AIA – Mladinskem centru Mengeš V nekoliko bolj mrzlem in rosečem vremenu pride prav tur­nir v namiznem tenisu. Zgodil se je v nedeljo, 6. novembra, prijavili pa so se tekmovalci različnih starosti. Petouvrščeni je prikazal všečno igro, četrti pa nekoliko nagajivo, ven­dar vseeno zanimivo. Turnir je potekel v treh krogih, tri nize po enajst točk, vsak z vsakim. Drugi krog je bil na izločanje, nato pa polfinale, poraženca za tretje mesto, najboljša pa za zmagovalca. Priznanja in nagrade so si razdelili: tretji uvrščeni Domen Kovačič, drugi uvrščeni Miha Jerše, igralec s čudovitim občutkom za ritem in gibanje, ter zmagovalec Matic Ocepek, igralec z znanjem in vsemi razvitimi kvalitetami igre, eksplozivnostjo, hitrostjo in vzdržljivostjo. Besedilo in foto: Primož Centa Na vrhu tudi v slovenskem in gorenjskem pokalu Cockte V Kuusamu se je konec prejšnjega meseca dvignil zastor nad novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih. V udarno (začetno) slovensko moštvo se je z dobrimi skoki na sklepnih pripravah v Kranju znova prebil tudi Anže Lanišek, 20-letni član SSK Mengeš, ki pa se mu uvodni nastop na Finskem potem ni izšel po načrtih. Glede na to, da je forma na začetku sezone – zaradi manjšega šte­vila skokov na snegu – še precej »muhasta«, je treba slabše nasto­pe vzeti v zakup. Kdor pa pozna »Žabo«, kakor se je prijel vzdevek mladega Domžalčana, dobro ve, da ga bo vse skupaj še podžgalo in da se bo že kmalu vrnil na stare tirnice. Upati je, da bo to kmalu uspelo tudi Matjažu Pungertarju, drugemu slovenskemu reprezentantu iz SSK Mengeš, ki so ga v pripravljal­nem obdobju pestile zdravstvene težave, zaradi katerih ta čas (še) ne skače tako dobro, kot bi si želel. A napreduje iz dneva v dan; kakor tudi tudi Leon Šarc, uradno kandidat slovenske reprezentan­ce B v nordijski kombinaciji, ki je po prvih skokih na snegu konec novembra v Ramsauu že komaj čakal prve tekme. (Naj)mlajši varovanci trenerja trenerja Aleša Selaka pa v tem kole­darskem letu ne bodo več tekmovali. Vendar pa to še zdaleč ne po­meni, da bodo počivali. Ravno nasprotno; s skakalnic in smuči so se že preselili na rolerje, na katerih bodo do nadaljnjega izboljševali motoriko, krepili telesno pripravljenost in nestrpno čakali na sneg. Sredi novembra so se udeležili še slovesne prireditve Smučarske zveze Slovenije (SZS) v Tržiču, kjer so na razglasitvi najboljših tek­movalcev v letošnjem poletju pobrali kopico nagrad. V slovenskem pokalu Cockte si je prvo mesto v skupnem seštevku priskakal Taj Ekart (do 13 let), na drugih mestih sta končala Živa Andrić (do 9 let) in Tit Voranc Božič (do 10 let), tretja pa sta bila Alen Pestotnik (do 9 let) in Jure Močnik (do 15 let). V pokalu gorenjske regije sta se ob Taju Ekartu na najvišjo stopnico zmagovalnega odra povzpela tudi Alen Pestotnik in Nik Bergant Smerajc (do 10 let), tik pod vrhom pa se je zasidrala drugouvr­ščena Živa Andrić. Za prihodnost SSK Mengeš, majhnega kluba z velikim srcem, se torej ni treba bati. Vsak otrok, ki bi sem jim želel pridružiti, je nadvse dobrodošel. Za to zadostuje že telefonski klic (na številko 041/688-893) in po njem bo lahko začel trenirati že jutri. Ker se bližajo prazniki, pa velja izkoristiti še priložnost, da vsem bralkam in bralcem prisrčno voščimo vesel božič in srečno novo leto 2017! Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Simon Tomažič Ana in Katarina na stopničkah med članicami 20. novembra 2016 je bil na Muti 1. TOP za člane in članice v namiznem tenisu. Nastopilo je 24 najboljših tek­movalcev in tekmovalk, uvrščenih na lestvici NTZS. Razdeljeni so bili v tri jakostne skupine. Tekmovalci so se pome­rili vsak z vsakim, tako je vsak odigral sedem dvobojev. V 2. jakostni skupini je tekmoval Klemen Jazbič in osvojil 6. mesto, v 3. jakostni skupina pa je Andraž Avbelj osvojil 2. mesto. Ana Tofant in Katarina Stražar sta nastopili v 1. jakostni sku­pini. Ana je izgubila dvoboj samo s klubsko kolegico Katarino, vse ostale tekmovalke pa je dokaj gladko premagala. Katarina je izgubila z neugodno Katrino Sterchi in Leo Paulin iz Izole. Na koncu so imele tri igralke enako število zmag, Katarina pa je osvojila 3. mesto. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Mengšani zmagovito na 46. MP Varaždina v namiznem tenisu – Tara Kobetič zmagovalka Varaždina med kadetinjami Od 11. do 13. novembra je bilo v Varaždinu 46. medna­rodno kadetsko in mladinsko prvenstvo Varaždina. Tekmo­vanja se je udeležilo 17 igralcev in igralk namiznoteniške sekcije Mengeš. Na turnirju je nastopilo 430 tekmovalcev iz Avstrije, BIH, Italije, Slovenije in Hrvaške. Mengšani so ponovno dosegli lep mednarodni uspeh. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno za kategorije naj­mlajši kadeti in kadetinje, za mlajše kadete in kadetinje in za mladince in mladinke. Nika in Vita Kobetič sta se uvrstili med 16 najboljših. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan V živi spomin – glasbeni recital v loški cerkvi Moj Bog, kakšna uprizoritev! Luka Debevec Mayer ni izpolnil samo naših pričakovanj, ampak potrdil tudi svetovni sloves velikega opernega pevca, ki je s svojim basom že osvojil vse velike odre – od Južne do Severne Amerike, od Argentine, Čila, Peruja, Brazilije do Kanade, Evrope in njemu ljube Slo­venije, saj se rad vrača v domovino svojih staršev. Seveda je lepoto in toplino k vrhunskemu nastopu dodal tudi glasbeni spremljevalec na električnih orglah, Diego Licciardi. Pa ni samo glasba tista, ki Luka Debevca Mayerja dela velikega. Navdušuje predvsem kot celostna oseba, združuje slovensko marlji­vost in argentinski temperament, je poln človeškega čuta – dobrote, ljubezni in usmiljenja do sočloveka. Poleg profesionalnih nastopov po svetu si vedno najde čas, da obišče najrevnejša mesta na severu Argentine, kjer obiskuje šole, mladinske centre in sirotišnice, da otro­kom s svojo nežno in božajočo dušo polepša dneve. Ja, tudi v Loki je nekatere ganil do solz. Kljub deževnemu vremenu je bila v jesenske barve obarvana okolica loške cerkve sv. Primoža in Felicijana prijazna dobrodošlica krstne­mu nastopu dveh glasbenikov iz Buenos Airesa na letošnji turneji po slovenski deželi. V soju luči in s cvetjem ozaljšano svetišče je glasbenika in lepo število poslušalcev sprejelo v svoj objem, da bi skupaj doživeli lepoto opernega petja. In to se je tudi zgodilo! Doži­veli smo nepozabno prvo novembrsko soboto. V glasbenem recitalu V živi spomin sta nam glasbenika predstavila celo paleto duhovnih in sakralnih pesmi, molitev in globokih misli, ki so nam naježile kožo in ogrele srca. In mnoge izmed nas očarale do obisti. Pesmi Hvala, Gospod, Mesija – Povzpel si se na vrh, Adagio religioso, Usmilje­ni Jezus, V molitvi, Križanje, Zdrava, milosti polna, Angelski kruh, Sprejmi o večni Bog, Prihod domov, Pridi k Jezusu, Ob bregu reke, Gospod te blagoslovi in te ohranja v varstvu so bile prvovrsten do­kaz svetovnega slovesa Luka Debevca Mayerja. Z vsako naslednjo pesmijo je v nas naraščal adrenalin, saj se je v mogočnem in žame­tnem basu čutilo, da nas ob koncu čaka vrhunec. Tako je tudi bilo! Zadnja pesem dodatnega programa je bila zapeta celo med občin­stvom in na koru, kar je bilo nekaj veličastnega. Tega ni mogoče opisati, to je treba doživeti! Za odličen nastop sta požela dolgotrajno ploskanje in stoječe ovacije občinstva, in to ne samo zaradi petja, ampak tudi zaradi svoje privlačnosti, skromnosti in prisrčnosti. Iz rok najmlajših sta prejela tudi šopke rož. V veliko čast nam je, da smo lahko v naši cerkvi gostili tako imeni­tna glasbenika! Tako kakor jima je prisrčno dobrodošlico na začetku izrekla predsednica domačega Kulturnega društva Antona Lobode Nataša V. Jerič, se je ob koncu za nepozabni recital zahvalil tudi župnik Janez Avsenik. Ja, to bil je večer, ki se ga bomo vedno radi spominjali! Besedilo in foto: Jože Brojan Prejeli so zakrament sv. birme V mengeški skupini Vera in luč je veselo skozi vse leto, saj so njihova srečanja vedno lepo obiskana, na njih pa prav nikoli ne manjka prijetnih trenutkov. Čeprav različnih sta­rosti in življenjskih potreb, se med seboj lepo razumejo in komaj čakajo na vsako srečanje, na katerem odkrivajo nov, prijaznejši in ljubeznivejši svet. Molitve, različne delavnice, glasba in pesem, pogovori in Božja beseda so njihova stal­nica, saj jim vedno znova napolnijo dušo in srce. Letos so imeli še dodaten motiv, saj so se skupaj s domačimi, vo­diteljema skupine Niko in Janezom Vrhovnikom, sestrami usmiljen­kami in župnikom Janezom Avsenikom pripravljali na sv. birmo treh izmed svojih prijateljev. Zadnje molitve in zahvalo Bogu za težko pričakovani dan so imeli v Domu sv. Katarine na Zavrtih, kjer so jih odprtih rok in polno ljubezni sprejele sestre usmiljenke. Dan, ko so njihove oči zažarele kot najlepše lučke in izžarevale ljubezen, toplino in hvaležnost, je bila nedelja Kristusa Kralja. Tisto popoldne so v Župnijskem domu sv. Mihaela Gregor Hernčič, Marjan Škrjanec in Tomaž Jurečič po rokah ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Francija Šuštarja, ki je ob somaševanju domačega župnika Janeza Avsenika in frančiškana p. Gregorja Kosa vodil slovesnost, prejeli zakrament sv. birme. Mašno daritev sta z glasbo spremljali doma­či lučkarski ansambel in pritrkovalke na miniaturnih zvonovih. Ob koncu bogoslužja pa še stisk rok, objem in skupinska fotografija za spomin. Slavljence in druge navzoče pa so čakale tudi polne mize dobrot, kakor se za tako priložnost tudi spodobi. Besedilo in foto: Jože Brojan Marija uresničuje želje V Sloveniji smo praznovali 99-letnico prikazanja Marije v Fati­mi z obiskom njenega Milostnega kipa. Slovenski škofje so nas spodbudili, naj se na to priložnost pripravimo z opravljanjem pobožnosti petih prvih sobot. Zaradi 100-letnice v naslednjem letu smo ponovno povabljeni, da posebno od januarja do maja opravljamo prvosobotno pobožnost na fatimski način. Marijin kip je bil v Sloveniji kar od 12. maja do 13. oktobra. Že ob pripravi na obisk Marije v Slovenij sem si zelo želel, da bi jo imeli v Mengšu prav na njen praznik, 13. maja, do naslednjega dne. Postal sem član odbora za sprejem, a vpliva na razporeditev oziroma dodelitev dneva nisem imel. Za vseslovenski sprejem je bilo določeno narodno svetišče Brezje, za slovo pa Ptujska gora. Milostni kip fatimske Marije Romarice so za druge dni razporedili po dogovoru med škofijami glede na število župnij. Vsaka škofija je nato izvedla nadaljnjo razporeditev po istem ključu preko dekanij. Marija Romarica je po nekem naključju 13. maja ostala nerazporejena. Tako je odgovorni za razpored Marije po naši škofiji poklical naše­ga župnika, mu razložil nerodnost situacije in ga prosil, naj Marijo sprejmemo za ta dan in noč v naši župniji, saj prične naslednji dan romanje po sosednji kamniški dekaniji. Župnik, ki je vedel za mojo srčno željo, je ostal brez besed. Šele na dvakratni: »Halo, halo, se slišiva?« je odgovoril: »Seveda, z veseljem!« Oba z župnikom sva to sprejela kot čudež in takoj pričela s pripravljanjem tega za našo župnijo verjetno največjega dogodka v tem desetletju. Marijo Romarico smo potem kot prva slovenska župnija lepo sprejeli in jo dostojno počastili prav na njen godovni dan. Župnija je bila v pravem misijonskem razpoloženju. Pozdravit so jo prišli tudi od drugod. Z ganjenostjo smo se od nje poslovili naslednji dan. V meni pa je vzniknila želja, ki sem jo spet zaupal župniku, da nas Marija pred vrnitvijo v Fatimo ponovno obišče. Po slovesu od Marije Romarice na Ptujski Gori v četrtek, 13. ok­tobra zvečer, smo z ženo Marto, hčerko Mano in sinom Jakobom peljali Milostni kip v hrvaško narodno svetišče v Marijo Bistrico, ker mi je slovenski organizacijski odbor dodelil to nalogo. Do zadnjega dne nismo vedeli, da nas bo kot zastopnik hrvaškega največjega Marijinega svetišča s Ptujske Gore spremljal in gostil ženin mlado­stni znanec, zdaj novi rektor tega svetišča, Domagoj Matošević. To nas je zelo razveselilo in takoj smo se počutili domače. Žena Marta ga je spoznala že pred dvajsetimi leti v Zagrebu, ko je skoraj leto dni bivala v isti župniji kot njegova družina. Takrat je bil še srednješolec, izstopajoč po odprtosti in duhovni globini. Kot smo Marijo Romarico na Brezjah, v Mengšu in še ponekod po­častili v narodni noši, smo jo pospremili in izročili tudi hrvaškim vernikom v narodni noši. Predhodno so nas nekateri v Sloveniji sva­rili, naj se narodni noši odpovemo, ker bodo Hrvatje to razumeli kot izzivanje. Zgodilo pa se je nasprotno: dosedanji in novi rektor sta bila navdušena in mnogi ljudje so pokazali svojo ganjenost nad to našo gesto. Želeli so z nami spregovoriti, se fotografirati, nekateri so celo izrazili željo, da ostanemo v stiku. Prvi večer smo Marijin kip peljali v tamkajšnji samostan sester kar­meličank. To je bilo na predvečer enega njihovih največjih praznikov – pred godom prenoviteljice karmelskega reda svete Terezije Avilske. Sestre so bile Milostnega Marijinega kipa in nas v narodni noši tako vesele, da so nas za naslednji dan povabile v noši k njihovi slovesni sveti maši, med katero so imele tudi redovne zaobljube. Popoldne smo bili povabljeni k njim na zasebni obisk, med katerim so se spo­minjale nekdanjega karmela v Mengšu in sedanjega v Sori. Za slo­venske karmeličanke so naročile pozdrave. V Mariji Bistrici smo ostali ob Mariji Romarici do nedelje, 16. ok­tobra. V soboto in nedeljo so se ob Marijinem kipu zvrstili okoliški verniki iz Zagorja, Dalmacije, Hercegovine, Hrvatje iz Italije, avtobus naših primorskih romarjev in celo romarji s Poljske. Slovesni romar­ski sveti maši sta bili ob 11. uri v soboto in nedeljo. Obakrat je bila cerkev prepolna, tako da jih je veliko ostalo zunaj. Obakrat smo pred začetkom svete maše vernike pozdravili v narodni noši. Ob tej priliki smo jim kot simbol evharistije in edinosti izročili iz domače moke pečen kruh in vino, kakršnega so ob obisku papeža Janeza Pavla II. darovali njemu in uporabljali pri njegovih svetih mašah. Po slo­vesni nedeljski sveti maši, ki jo je daroval dotedanji rektor svetišča Zlatko Koren in je bila neposredno prenašana po hrvaškem radiu, smo Marijo Romarico po zasebni želji rektorja in karmeličank izven dogovorjenega programa prepeljali v karmel v Brezovici pri Zagrebu. Pot sta nam prostovoljno kazala karmelska tretjerednika. Tam se je Marija Romarica ustavila za malo več kot eno uro. Srečanje je bilo zelo močno in globoko. Vsa skupnost je v svetem vzdušju sprejela Milostni Marijin kip, ki si ga je zelo želela videti in dotakniti njihova še mlada na smrt bolna predstojnica. Hčerka Mana se je čudila njenemu nenavadno drobnemu telesu, ki ga uničuje kostni rak, vsi pa smo se čudili lepoti njenega obraza, miru in bistrosti njenega pogleda. Zdelo se nam je, da že zre v onostranstvo. Sestre so bile presrečne, da je ravno prejšnji dan dobila posebno prevozno bolniško posteljo, saj sicer ne bi mogla biti prisotna ob Marijinem kipu. Med njihovo molitvijo nam je ena od sester postregla s kosi­lom, kakršnega sebi ne privoščijo, saj so se odpovedale mesu. Ob slovesu so prosile, naj skupaj zapojemo slovensko Marijino pesem Veš, o Marija, ki jo je znala ena od njih, ker je bila nekaj časa v samostanu pri nas. Nazadnje je Milostni kip obiskal še kapelo klavzurnega samostana Marijinega obiskanja v Zagrebu, kamor je žena v času bivanja v Zagrebu rada prihajala molit v tišino. Po toliko letih so jo sestre še vedno poznale. Čeprav smo se, prav tako izven pričakovanega programa, z njimi dogovorili za obisk z Marijinim Milostnim kipom šele v soboto zvečer, so pripravili izredno svečan program. Marijin kip so nosila v belo oblečena dekleta s cvetjem. Pred kapelo so mladi in stari, preprosti in imenitni v tišini napravili špalir. Vse do oltarja so tesno stali drug ob drugem, tako da smo komaj prišli pred oltar. Zaradi naše časovne stiske so imeli ob kipu na voljo le dobre pol ure, a za ta čas sta duhovnika pripravila izjemno bogat program, med katerim je star in pobožen duhovnik Crnjac posvetil župnijo, Zagreb in vso Hrvaško Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Zbranim smo obljubili, da bomo med vožnjo domov molili rožni venec po vseh njihovih namenih. Potem pa so nam kar naročali, za kaj naj molimo. Prošnje so bile tako osebne in zaupne, da smo jih sprejeli z globokim spoštovanjem in pretresenostjo. V tej župniji so bili zbrani verniki neverjetni pričevalci vere in zaupanja v moč molitve nam. Zdelo se nama je, da smo ob tem obisku več prejeli mi kot oni. Domov smo se vračali z občutkom velike obdarjenosti, ker smo smeli te dni spremljati Marijin kip in z njim biti z ljudmi. Marija Romarica se je tako v nedeljo, 16. oktobra, po treh dneh poslovila od Hrvaške in se za kratek čas zasebno vrnila k nam v Slovenijo. Na njen prvi prihod v naš kraj nisem mogel vplivati, na tega drugega pa sem lahko. Tako je Milostni kip malo po 18. uri prispel ponovno v Mengeš k sestram usmiljenkam. O tem neura­dnem slovesu bo za prihodnjo številko Mengšana zapisala pred­stojnica sestra Ljubica Jozić. Besedilo in foto: Janez Slokan Nova knjižica Jožeta Brojana: Potepuh, ki je imel navihano srce Jože Brojan je napisal kar lepo število zgodb, ki so izšle pri založbi Salve in zato ga otroci že poznajo. Njegove zgodbe, ki jih navdihuje otroška razposajenost in radove­dnost njegovih vnukov, so nostalgija po lepih starih časih, ali še kaj več? Pravimo, da ob vnukih dedki in babice spet postanejo otroci in se poskušajo ponovno vrniti v čas, ki je že davno minil, a je pustil neizbrisne posledice. Lepega otroštva nikoli ne pozabiš, vedno te spremlja in zato skušaš na mladi rod prenesti nekaj svojih izkušenj, ki v dolgočasni vsakdan, ko je vse odmerjeno z minutami in ne veš, kje se te drži glava, vnesejo nekaj sveži­ne, otroške razposajenosti in radovednosti, ki ji ni videti konca. Jože je v svojo zgodbo o navihanem potepuhu prestavil samega sebe, življenje večnega potepuha, ki ni nikoli zadovoljen s tem, kar je dosegel, povsod želi biti zraven, da bi dolgčas pregnal s kakšno šalo, žalost z veseljem, samoto s toplino, ko smo blizu drug drugemu, se spoštujemo in cenimo. Ko prebereš njegovo zgodbo, si drugačen, s srcem potepuha, ki komaj čaka, da ga bo kdo opazil in pripomnil: »Čisto se mu je utrgalo! Povsod ga srečaš, vedno je zabaven in tudi v šoli uspešen. Kako mu zavidam!« Če hočeš biti tak, se hitro loti branja. Jože ti bo dal veliko svežih idej. Knjižico lahko dobite pri založbi Salve v Ljubljani ali pri av­torju. Besedilo in foto: Branko Balažic untry glasbe, rock'n'rolla, slišali pa smo tudi nekaj trših ritmov in metala. Prva je nastopila ženska grunge zasedba, ki sliši na ime Jar of Flies. Članice so Tina Žakelj (vokal), Natalija Novak (kitara), Erika Mlinar (bass kitara) in Maja Kastelec (bobni). Skupina je predstavila svoje avtorske skladbe (žanr: rock, grunge) in popolnoma ogrela publiko. V Mengeš so prišli poslušalci iz cele Slovenije in Mladinski center se je tresel do temeljev. Sledil je nastop zasedbe Fed Horses iz Logatca, ki jo sestavljajo Urška Mihevc (vokal), Tine Lustek (kitara), Tim Eler (bobni), Rok Škrlj (bass kitara) in Jure Mihevc (kitara). Presenetili so nas s svoje­vrstnim slogom v okvirih ''alternativne country'' zvrsti. Predstavili so se z avtorskimi skladbami in nekaj priredbami. Ekskurzija se je zaključila z nastopom zasedbe Prelude, katere člani so Davor Loštrek (vokal), Klemen Mlinar (kitara), Blaž Arnolj (bass kitara) in Aljaž Trček (bobni). Z najtršimi zvoki večera je skupina predstavila svojo avtorsko glasbo ter priredbe. Udeleženci koncerta so uživali ob poslušanju rock in metal glasbe. Ekskurzija je bila koncertni večer, ki je združeval predstavnike različ­nih glasbenih stilov, tako je lahko prav vsak obiskovalec našel pro­stor in čas zase. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem nastopa­jočim, obiskovalcem, tonskima mojstroma in ozvočevalcema (Luka Ovsec, Sašo Djajič) in prostovoljcem Mladinskega centra Mengeš ter vsem, ki so prispevali k realizaciji dogodka. Besedilo: Nina Zupan Foto: Anže Lustek Fotografije »Mengeških vrat« v mestni kavarni V Mengšu se je polnoleten Mesing bar preoblekel v moder­nejšo opravo in se spremenil v mestno kavarno. Vrsto let je Likovno društvo Mengeš razstavljalo slike svojih članov na stenah lokala, zdaj pa je popestrilo in osvežilo svetle stene kavarne s fotografijami »Mengeških vrat«. Avtorica Binca Lomšek je predstavila fotografije vrat, ki predstavljajo mesto. Te se z nostalgijo vklapljajo v nov izgled kavarne. V prijetnem ambientu vam bodo prijazno postregli ne le s kavico ali veliko izbiro čajev, temveč tudi s sladkimi pregrehami raznih vrst. Besedilo: Jakobina Š. Foto: Binca Lomšek Irena Gorenc uvrščena na razstavo v Mestno hišo v Ljubljani Zveza kulturnih društev Ljubljana, JSKD Območna izposta­va Ljubljana, Mestna občina Ljubljana in Društvo likovnikov Ljubljana so v četrtek 10. novembra 2016 v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani odprli razstavo 36. EX TEMPO­RA »Podobe Ljubljane« pod pokroviteljstvom župana Zorana Jankoviča. Prireditev je vodil Lado Jakša, glasbenik in umetnostni zgodovinar. Zanimivo predstavitev kar 64 razstavljenih del je voditelj predstavil na velikem platnu in dela opremil s svojo avtorsko glasbeno podlago. Članica Likovnega društva Mengeš Irena Gorenc se je tudi letos uvr­stila na razstavo s svojo sliko. Razstava je na ogled vsak dan od 8. do 20. ure, razen 27. novembra le do 15. ure. Besedilo: Binca Lomšek Foto: Irena Gorenc Letni koncert MePZ Cantemus Letni koncert pevski zbori običajno priredijo v pozni pomladi, ob koncu šolskega leta. Člani MePZ Cantemus pa smo se letos odločili za letni koncert proti koncu koledarskega leta in z njim razsvetlili drugo novembrsko soboto. Dogodek smo poimenovali Lux, kajti polovico programa je predstavljala skladba Missa Lux Caelestis oziroma po slovensko »nebeška luč«; sodobno delo avstrijskega skladatelja F. M. Herzoga, ki je bilo v Sloveniji izvedeno prvič. V tem duhu smo prizorišče koncerta, kamniško frančiškansko cerkev, razsvetlili z množico lučk, čarobno ozračje pa so pomagali ustvariti še gostje: Petra Vidmar na vibrafonu, Janez Spruk na bobnih in so­pranistka Sanja Zupanič. Prijeten glasbeni večer nam je poplačal večmesečni trud, zadovoljni odzivi poslušalcev pa so nam dodatna vzpodbuda in potrdilo, da smo na pravi poti. Prihodnjič boste imeli Cantemus priložnost slišati na tradicionalnem božičnem koncertu, 25. decembra 2016. Besedilo: Meta Osredkar MePZ Cantemus Mengeška godba na Veseljakovih 20 Ta veseli dan kulture, ki ga na rojstvo pesnika Franceta Prešer­na praznujemo 3. decembra, je Mengeška godba obeležila na prav poseben način. V dvorani Stožice je namreč v organizaciji Radia Veseljak potekala velika narodno-zabavna prireditev Ve­seljakovih 20, na katero smo bili povabljeni tudi mi. Naš prvi obisk največje večnamenske dvorane v Sloveniji in igranje v živo pred večtisočglavo množico poslušalcev je bilo prav posebno doživetje. Najprej smo imeli generalko, nato pa nastop za ogrevanje na enem od vhodov v dvorano. Več kot štiri ure trajajočo naro­dno-zabavno prireditev smo odprli z Avsenikovo skladbo Slovenski pozdravi. Z nami so nastopile tudi Kamniške mažoretke. Po prvi polovici našega nastopa smo imeli dolgo pavzo, ki smo jo izkoristili za druženje z mnogimi sodelujočimi glasbeniki, kot so Alpski kvin­tet, Okrogli muzikanti, Modrijani, Štirje kovači, Darja Gajšek, Alfi Nipič in drugi, ki so se kasneje zvrstili na odru. Prireditev smo imeli čast začeti in tudi zaključiti, in sicer skupaj z nekdanjim Avseniko­vim pevskim tercetom v sestavi Jožica Svete, Joži Kališnik in Alfi Nipič ter skladbo Prijatelji, ostanimo prijatelji. Seveda smo men­geški godbeniki izkoristili priložnost, da je v dvorani zadonela tudi Mengeška, naša neuradna himna, ki jo vedno in povsod zelo radi zaigramo in zapojemo. Besedilo: Maja Keržič Foto: D. L. »Zima« v Ljubljani Prihaja veseli december, z njim je prišla tudi zima in pra­znični čas. Da bi te mrzle dni polepšali in pričarali v notra­njost toplega doma vzdušje zime, je Likovno društvo Men­geš v Domu starejših občanov Ljubljana Moste-Polje dalo na ogled dela svojih članov. Kar dvaindvajset umetniških slik je na ogled stanovalcem in obi­skovalcem doma s tematiko zime, med katerimi prevladujejo motivi zasneženih pokrajin. Med večjimi je skupinski motiv 16 slik v izmeri 2m x 2,8 m, ki že ob vhodu v dom sporoča, da stanovalci občudujejo ta velik mozaik. Izrazili so tudi željo, da bi ostal za vedno na steni, ker jim je tako lepo posedati ob njem. Razstava bo na ogled v DSO Ljubljana Moste-Polje, Ob sotočju 2, do takrat, ko bo že čutiti, da v deželo prihaja pomlad. Besedilo in foto: Binca Lomšek Novoletni koncert bo tradicionalno 26. decembra 2016 ob 17. in 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. Najprej bomo na kratko obeležili državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, nato pa bomo svoj program v dveh delih odigrali godbeniki. Vmes bo Turistično društvo Mengeš s predsednico Zorko Požar podelilo svoja priznanja izbranim občankam in občanom za urejenost hiš ter okolice. Mengeški godbe­niki pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja pripravljamo pester glasbeni program s solisti iz godbenih vrst. Čaka Vas tudi manjše pre­senečenje, saj smo godbeniki inovativni in poskušamo narediti vsak koncert nepozaben. Ker je tudi letos veliko zanimanje za koncert, si čimprej zagotovite svojo brezplačno vstopnico. Na voljo bodo pri godbenikih ter od 12. 12. 2016 dalje v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4D, Mengeš). Besedilo: Maja Keržič Foto: Miha Požar Binca Lomšek uspešna na 38. Regijskem srečanju fotografov Gorenjske V galeriji Bala v Kranju je bilo 25. novembra 2016 odprtje razstave 38. Regijskega srečanja fotografskih skupin in po­sameznikov Gorenjske 2016 na temo urbana fotografija in na prosto temo. Organizatorja sta JSKD Območna izpostava Kranj in koordinacija za Gorenjsko ter Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj. Na izbor je prispelo 487 del 65 avtorjev, izmed katerih je strokovna žirija izbrala 43 fotografij, ki so raz­stavljene v galeriji. Najboljšim fotografom sta bili 2 podeljeni pohvali, 3 listine JSKD in 3 medalje FDJP. Binca Lomšek iz Likovnega društva Mengeš, v katerem šele dve leti deluje tudi fotografska sekcija, se je uvrstila v ozek krog najboljših fotografij s svojo fotografijo »Mladi in France­sco«. Njena uvrstitev v izbor med samimi izkušenimi, dolgoletnimi in znanimi fotografi nakazuje, da ima pred seboj še veliko izzivov in možnosti za razvoj v tej veji umetnosti. Razstava bo na ogled v galeriji Bala, Cankarjeva 10 v Kranju do 4. januarja 2017. Besedilo in foto: Jakobina Š. Zaključna razstava Zlata paleta 2016 Zveza likovnih društev Slovenije je v soboto 12. novembra 2016 v Delavskem domu v Trbovljah pripravila zaključno razstavo likovnih del 18. Zlate palete. To je razstava likov­nih del s pridobljenimi certifikati kakovosti v letošnjem letu po posameznih tematskih razstavah. Kulturni program so popestrili pevci grupe »Un's Trbuol«. V nagovoru predsednika ZLDS Branka Železnika, je bilo posebno po­udarjeno, da zveza teži k temu, da sledi sodobnim smernicam likovne umetnosti. V letošnjem letu je bilo oddanih rekordno likovnih število del, kar 685, sodelovalo je 246 avtorjev iz 23 društev. Tako je imela strokovna komisija izjemno težko delo in izbrala 240 likovnih del za posamezne razstave, podelila 177 priznanj, 63 certifikatov kakovosti. Na zaključni razstavi vseh certificiranih likovnih del pa je strokovna komisija podelila še 7 zlatih palet, 7 srebrnih in 7 bronastih palet. Na osnovi Pravilnika o vrednotenju, razstavljanju in nagrajevanju likovnih del za uspešno sodelovanje in izvajanje projekta Zlata paleta 2016 je ZLDS objavila prvih deset društev. Žal je v letošnjem letu naše društvo zdrsnilo iz 3. na 8. mesto. Lani je v okviru projekta Zlata paleta 2015 naše društvo doseglo glede na majhno število članov izjemen in neponovljiv uspeh. Vsi člani dru­štva smo se trudili in sodelovali na vseh tematskih razstavah. Skupaj smo oddali 60 likovnih del, od teh je strokovna komisija izbrala za raz­stave 17 likovnih del, 3 dela pa so prejela certifikat kakovosti. Barbara Rabič je prejela certifikat za monotipijo Ljubica, »eks vela«, Binca Lomšek pa je prejela dva certifikata kakovosti, in sicer za linorez »Hej, natakar« in fotografijo »Prehod«. Ta uvrstitev za društvo ni neuspeh, temveč spodbuda, da je potrebno, kot je rekel g.Zoran Poznič, poglo­bljeno učenje in še enkrat učenje ter vztrajno delo. Leto se počasi izteka, a v društvu imamo še kar precej dela, saj pri­pravljamo v začetku decembra novo razstavo, ki bo nekaj posebnega. Besedilo in foto: Jakobina Š. ŠPORTNA DVORANA – ŠOLA – PARK MENGEŠ – PROMET – CEGVNCA / MENGEŠKO JEZERO – ZELENO MESTO NA DEŽELI Kratkoročen – dolgoročen pogled (neobremenjen premislek) po vseh (ne) dogajanjih v zadnjem desetletju Tokrat ne bom navajal (ne)umnosti v zvezi z »zaprtjem« oskrbe z (našo!?) alpsko vodo izpod Krvavca (priteče sama, ni kemično onesnažena, količine zadoščajo za naše 50-letne potrebe) in nesodelovanjem Občine Mengeš pri obnovi skupinskega vodo­voda – po več kot 50-ih (petdesetih) letih uporabe. Smo edini med 6-imi solastnicami s tako (ne)umnimi dejanji. Poleg tega neodgovorno odgovorni župan g. Jerič dopušča, da so si štiri občine solastnice razdelile naše vodne količine (pravice). Je bil (bo kdo) za to nagrajen, odgovarjal?! Velika večina je ob tem nezainteresirana, je udobno tiho, se s takimi ravnanji torej stri­nja!? Bom pa navedene (ne)umnosti glede (naše 30-odstotne) alpske vode izpod Krvavca in (30-odstotnega) solastništva sku­pinskega vodovoda ponavljal in (milo rečeno) problematiziral. Tudi druge, kot je npr. iz proračuna 2016 povsem izbrisan, zastaran, s pretečenim gradbenim dovoljenjem, projekt tako imenovane telovadnice/ športne dvorane oz. v resnici megalomanske tri in pol milijonske velike večnamenske športne dvorane, za kar je bilo potrošenega že pol milijona evrov denarja! V primerjavi s tem je desetino milijona evrov preplačana in nedokončana obnova poslovilnih vežic prava 'malenkost'. Sedaj župan za proračuna 2017, 2018, v drugi polovici mandata, ponovno predlaga 3,5-milijonsko dvorano in zadolževanje občine v dveh letih za 3,8 mili­jona evrov. Malenkost, saj toliko občina letno prejme iz naših dohodnin. Nobenih izračunov ni o stroških vzdrževanja in obratovanja. Nič ni predvi­deno, kaj bo s sedanjo telovadnico! Tako ali tako pa je dvorana prostorsko umeščena na povsem neprimerno mesto zunanjih neograjenih igrišč med – sedaj podaljševano – šolo in Pšato. Prostor je tu omejen. Pa še opozorjen sem bil, da je glede na nek dogovor, pa ne organa, ki o tem lahko odloča, to je Sveta Občine Mengeš, prispe­vek skrajšati. Zato bom od tu naprej že napisano naštevanje nekaterih še kako aktualnih (dolgo-, srednjeročnih) premislekov in usmeritev, v celoti, s slikami, objavil na spletu. Navajam le skrajšane naslove nekaterih navedb: Zgradimo športno dvorano s podvojitvijo sedanje telovadnice, severno od nje. Dolgoročno predvsem za namen, sedaj enega največjih šolskih objek­tov – glede na število učencev – v Sloveniji. Velika večnamenska športna dvorana naj se dolgoročno pred­vidi na prometno in prostorsko ustreznejšem mestu. Ne pa v parku me­stnega jedra; Hkrati s podvojitvijo (povečanjem) sedanje telovadnice se celotno obmo­čje šole arhitekturno primerneje zaokroži; Park Mengeš se ne sme dodatno pozidati; Nakup degradiranega območja 'Cegvnce' in bajerja (Mengeškega jezera) ter zaledja bi bil lahko (moral biti!?) dolgoročno v javnem interesu. Več na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail. com, tomaz.stebe@gmail.com Ohranimo spoštovanje do družine in domovine Obdobje, ki je pred nami, je obdobje veselja, obdarova­nja in pričakovanja novega, boljšega … Ob praznikih, ki nam sporočajo, da moramo spoštovati to, kar nam je naj­pomembnejše -družino ter domovino, vse prevečkrat po­zabljamo, da nismo samo gledalci in kritiki vsega kar se okoli nas dogaja. Po krščanskem izročilu nam je zaradi brezbrižnosti in nevere v pravičnost in dobroto Bog poslal svojega sina, ki je prinesel novo upanje in nas kasneje odrešil. Slovenci moramo biti na vse dogod­ke v prihajajočem decembru še posebej ponosni in veseli, saj se je 3. decembra leta 1800 rodil naš največji pesnik France Prešeren, ki je v svoji Zdravljici in naši himni zaobjel vse, kar si moramo v tem prazničnem času želeti. Obenem pa sporoča, da moramo aktivno delovati, ne samo grajati temveč s konstruktivno kritiko in rešitvami, sodelovati pri gradnji in rasti naše družine, občine, države … Včasih je to težko, kot je bilo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pod taktirko Jožeta Pučnika nastala naša samostojna država. Dan bo božiču, ki prinaša življenje in upanje, 26. decembra leta 1990, smo se Slovenci prvič v zgodovini naro­da odločili za samostojno in neodvisno državo. Ali je takšna, kot smo si jo predstavljali takrat? Morda ne smemo pa pozabiti, da smo za vse, kar se je dogajalo po tem in se dogaja še danes, sood­govorni prav vsi, saj prihodnost gradimo skupaj, pa vendarle sami. Naj vam ta čas prinese miru in sreče, predvsem pa upanja v boljšo prihodnost nas, naših družin in naših otrok, ki so naše ogledalo in sporočilo svetu da bomo Slovenci »stali inu obstali«. Besedilo: Urška Tavčar, OO SDS Mengeš Vesel božič in čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, predvsem pa srečno in zdravja polno novo leto! Popravek članka Kolesarska nedelja v Mengšu V članku, podpisu članka in fotografije je prišlo do napake. V članku manjka stavek z opisom rezultatov starejših mladin­cev, zato objavljamo popravek predzadnjega odstavka članka: »Skupaj so startali tudi mlajši mladinci in starejše mladinke, to so tek­movalke do 17 let. Med mlajšimi mladinci je bil najhitrejši Aljaž Omrzel, KK Adria Mobil, drugi je bil Marko Hozjan, Perutnina Ptuj in tretji Žan Rataj, KK Adria Mobil. Iz Mengša je v tej kategoriji tekmoval Marko Jeretina, Radenska As, ki je privozil odlično 7. mesto. Med Ženske ELITE je bila najhitrejša prav Mengšanka Katja Jeretina, druga je bila Alenka Novak, obe KK Adria Mobil in tretja Urška Žigart, BTC City Ljubljana. V kategoriji starejši mladinci je organizator progo zaključil z vzponom na Mengeško kočo, ki se je za končno uvrstitev točkoval ločeno od pre­voženih 30 krogov na ravnini. Ker je vzpon na Mengeško kočo prinesel več točk, si je najhitrejši na ravnini Mengšan Matej Merčun, Radenska As, na koncu privozil drugo mesto. Mateja je na vzponu prehitel klubski sotekmovalec Žiga Jerman, za njima pa je bil Žiga Horvat, KK Tropovci.« Besedilo in foto: Tina Drolc, za Kolesarsko društvo Mengeš Odziv na članek SMO Prometnovarnostne razmere v naši občini so iz leta v leto, iz Spoštovane občanke in občani. Tokrat se vam oglašam v pismih bralcev. Razlog za to so navedbe, ki jih je v prejšnji številki Mengšana napisal predstavnik liste SMO. V članku navaja, da sem soodgovoren za preplačano obnovo mrliških vežic, čeprav ve, da pri tem projektu nisem sodeloval. To sem kategorično poudaril že na eni izmed občinskih sej. Večina občank in občanov pa seveda ne pozna moje vloge oziroma področja dela, ki ga nepoklicno opravljam v občinski upravi. Zato bi morda na tem mestu na kratko opisal, kaj počnem. Moja odgo­vornost je vodenje sej občinskega sveta, nadzor nad pripravo gradiv, koordinacija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sem predsednik Uredniškega sveta glasila Mengšan, redno se udeležu­jem prireditev, občnih zborov itd. Svoje delo opravljam odgovorno, vestno in z veseljem. Verjamem, da se bodo s tem strinjali mnogi, ki me bolje poznajo. Zato poudarjam, da pri odločanju o porabi občinskega denarja za obnovo mrliških vežic ter izbiri izvajalcev nikoli nisem sodeloval. Iskreno povedano sem si želel sodelovati tudi pri drugih projektih, odločanjih in načinu porabe sredstev. Nenazadnje sem že več kot trideset let podjetnik in vem, da je potrebno z denarjem ravnati ra­cionalno. Z javnim denarjem pa še toliko bolj, čeprav je v Sloveniji praksa ravno obratna. Žal! Zakaj pri konkretnem projektu nisem so­deloval, vam odgovora ne morem dati, saj ga ne poznam. O odgo­vornosti pri postopkih pa ne bom odločal jaz. O politični odgovorno­sti pa vedno odločajo volivci na lokalnih volitvah. Lahko pa povem le to, da se s takšnim načinom porabe javnega denarja nisem in se nikoli ne bom strinjal. Na podlagi tega kategorično zanikam svojo vpletenost in odgovornost za preplačilo obnove mrliških vežic. Za konec bi vas želel spomniti še na moj uvodnik iz prejšnje številke Mengšana, ki je govoril o iskrenosti. Te vrstice pišem iskreno, mirno in popolnoma brez slabe vesti. Veste, zaradi obnove mrliških vežic nimam težav s spancem in zelo mirno spim. Besedilo: Bogo Ropotar, podžupan Promet skozi mesto Mengeš Deset let nedokončana obvoznica – povezovalna 'hitra' cesta AC Gorenjska – Vodice – AC Štajerska –Krtina, elektronsko (satelitsko) cestninjenje, tovornjaki. Slovenska država deluje neučinkovito zaradi vseh mogočih interesnih povezav. Premike dela večinoma zaradi nujnosti – ne kot suveren akter, zaradi EU, predvsem pa … »Če imate vpliv, jim neumorno težite.« Mengeš (središče) nima urejenega niti mirujočega (parkirna me­sta), niti dokončno tranzitnega, predvsem tovornega prometa. Parkirišče pri kulturnem domu bo potrebno nadgraditi (primer Rogaške). Ob gradnji Eta – velikega bloka sem predlagal gradnjo podzemnih garaž. Na Slamnikarski ulici lastniki niso bili pripra­vljeni investirati v podzemno garažo. Nedopustno pa je, da v več kot desetih letih ni bilo možno od­kupiti oz. pridobiti zemljišč za preostanek obvoznice Mengeš. In jo zgraditi! Pravzaprav dela (hitre!?) povezovalne ceste Želo­dnik–Vodice, med štajerskim in gorenjskim avtocestnim krakom. Mengeš tako doživlja kolaps ter uničevanje cest in okolja, pred­vsem zaradi (ne)dovoljenega tovornega prometa. Pa tudi občini Domžale in Komenda oz. Dob, Vir, Rodica, Moste ... Tovornjak naredi na cesti od 10- do 20-tisočkrat več škode kot osebni av­tomobil! Predlagal sem, da bi občine zbrale denar, da se zberejo dokazi o nedovoljenem tranzitnem tovornem prometu – izogiba­nju cestninjenju. In bi z verodostojnimi podatki izvajali pritisk na državo ter ukrepali zaradi škode, ki jo s tem povzročajo. In zaradi okoriščanja. Tovornjakom je bližje, če gredo skozi Mengeš, če pa še ne plačajo cestnine v Lukovici in Torovem, pa tudi tako kar lepo zmanjšajo stroške. Na treh ali štirih mestih bi računal­niško posneli registrske tablice z ANPR-tehnologijo, ki jo npr. množično uporabljajo v centru Londona, na Madžarskem … pa tudi avtomatski radarji ob naših cestah in občinski radarji jo po­nekod uporabljajo. S temi podatki bi 'prisilili' državo, da ukrepa, dokonča mengeško obvoznico in jo zgradi še v Mostah, Vodicah … ter (upam) morda, da le uvede satelitski cestninski sistem za tovornjake in jim zaračuna cestnine po vseh, tudi lokalnih cestah, in sicer sorazmerno škodi, ki jo ti naredijo, če vozijo v tranzitu, čeprav imajo za to na razpolago ustreznejšo (avto)cesto višje kategorije. Protest je medijsko opozoril na problematiko. Toda uradnike lahko stnikov in kljub prometno in stroškovno ustreznejši rešitvi. Smo 'prisili' le stalno in zoprno dihanje za ovratnik. Če ne zaradi druge-pa dosegli (vsaj) varianto »1« in rondo na robu Topolske jame. ga, se bodo stvari začele premikati, ker se vas bodo le tako rešili. No, bolj slaba tolažba. Za varianto »2« se nihče ni več trudil. Priča smo (ne)gospodarnostim (škodi) zaradi (ne)dokončanja ene peti-Predvsem Steletovi pa so verjetno obupali. ne investicije, pa tudi vseh spornosti zaradi nepoštenega, nesorazmer­ Več na www.facebook.com/tomaz.stebe. nega in neenotnega ter dragega in zastarelega sistema cestninjenja. Morda še to, da je nekdo in iz neznanih razlogov preprečil raven potek na tem odseku (slika – varianta »2«), kljub strinjanju la-Besedilo: mag. Tomaž Štebe, tomaz.stebe@gmail.com KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sreda, 7. december ob 18. uri sreda, 25. januar ob 18. uri »RDEČA« - zadnja iz niza razstav ob praznovanju 20.obletnice Likovnega društva Mengeš Kulturni dom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ sobota, 17. december ob 9. uri PRAZNIČNA TRŽNICA V MENGŠU Na ploščadi Gasilsko-godbenega doma, Zavrti 2, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ nedelja, 18. december ob 9. uri Komendska Dobrava - Palček Pohajalček Dom v Kamniški Bistrici ponedeljek, 19. december ob 20. uri 46. NOVOLETNI KONCERT Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik Kulturni dom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM nedelja, 15. januar ob 8. uri SANKANJE Ljubelj petek, 20. januar ob 15. uri nedelja, 22. januar ob 15. uri Zimovanje na Zelenici Zelenica Staro leto že odhaja, novo leto nam prihaja, dost i žita, dost i vina, Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V letu 2017 želimo vsem veliko zdravja, dobrega počutja in osebne sreče. Lista za Občino Mengeš zdrava bodi vam družina. In še ljubo zdravje Bog vam daj! To voščilo v novo mlado leto 2017 ter mir in družinsko srečo v božiču Vam želimo! OO SLS Mengeš Ob prihajajočem božiču Vam želimo veliko miru ter lepih trenutkov v krogu najbližjih. V letu 2017 pa obilo osebne sreče in zdravja. Občinski odbor SDS Mengeš VABILO! Spoštovani prijatelji Kulturnega društva Antona Lobode, dragi ločani in okoličani, staro leto se je že pošteno utrudilo in kmalu oditi se mu bo mudilo. Zato smo se v društvu odločili, da vas tudi letos povabimo na predsilvestersko prireditev v gasilsko kulturni dom v Loki, kjer se bomo v petek, 30.12.2016 ob 18h skupaj poslovili od starega leta. Poskrbeli bomo, da se bo pelo in igralo, ob humorju Kondija Pižorna nasmejalo, ter Maro z ljudskimi pevkami občudovalo. Zato še enkrat vabljeni v čim večjem številu, da si voščimo, drug drugemu zaželimo sreče in NAZDRAVIMO NOVEMU LETU SKUPAJ! Iz žrebani nagrajenci novembrske križ anke so: 1. nagrada: Francka Trobec, Veselovo nabrežje 1, Menge š 2. nagrada: Vid Ko č ar, Glavičeva 8, Menge š 3. nagrada: Marija Rogelj, Suhadole 62a, Komenda Nagrade vam podari Kavarna mesing, Slovenska c. 24, Menge š