MAJ 1965 — LETO VI — ST. 41 — STANE 20 DIN Jzliaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki Jih je leta 1961 začel Izdajati občinski odbor I oZDL LJubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, ! Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani j Ob dvajsetletnici osvoboditve in socialističnega razvoja Dvajset let je preteklo od osvoboditve, dvajset let najbolj dinamičnega časa v na-šem družbenem življenju, dvajset let velikih naporov in velikih uspehov v izgradnji naše skupnosti. V naši zgodovini ni bilo obdobja, ki bi prineslo toliko sprememb, sprememb v razvoju gospodarstva, sprememb v strukturi prebivalstva, sprememb zunanjih izgledov naših mest in naselij in sprememb v načinu življenja nas samih. Vsakdo med nami po svoje podoživ-preteklo obdobje, vsakdo med na-1 lahko tudi tehta svoj delež pri tem stvarjanju, vsakdo med nami je sredi e nenehne dinamike, ki nas postavlja Pred nove naloge in nove odločitve. v občini Ljubljana-ŠIŠKA, kjer ži-slTri0> ob dvajsetletnici prav tako lahko , ■ Ponosom gledamo na uspehe pretek-.. .neb desetletij. Ne potrebujemo statističnih številk, da bi videli, kje vse napredovali. Podoba Ljubljane, pa nat drugih naselij, je v celoti spreme-3ena; Šiška je postala pomemben del ^ estnega življenja po svoji urbanistič-* ureditvi, opremljenosti in živahnosti. ulji razmah industrije, nova in po-ecana podjetja, tisoči novih stanovanj, srajčnih v teh letih, dajejo pečat se-^anJemu utripu življenja. S priselitvijo našo občino se prebivalstvo letno po-„ Ca 20 skoraj tisoč občanov in že do-nrS1 S(?-®00> Število gospodinjstev se je p “t/ojiio, število zaposlenih pa skoraj Potrojilo. ^življenjske navade, način in struktu-dn 5re^rane, raven življenjskega stan-os ha’ merjena 2 različnimi kriteriji v n «e -71 sPl°šne potrošnje, vse to je nje na^ družinah tako spreme- vnJ^0- in izboljšano, da skoraj več ne j n,TOo, kako je bilo pred leti. n vendar nismo zadovoljni. In ven- dar često kritiziramo, iščemo napake in se borimo proti njim. Tudi v tem je naša vitalnost, tudi v tem se kaže naša težnja k neprestanemu nadaljnjemu napredku. Prav je, da nismo z vsem zadovoljni, saj bi nas to vleklo nazaj. Mnogo je še področij, ki zaostajajo, marsikaj bo treba še storiti, da nadomestimo zamujeno, popravimo napake, iz-gladimo nesorazmerja. In prav zavest, da smo v teh dvajsetih letih uspehov imeli tudi ogromno težav, nam mora pomagati pri našem pogledu naprej. Še vedno so težave v našem vsakdanjem delu, ki zahtevajo novih in novih naporov. Toda prav izkušnje preteklih let, ko smo jih premagovali, so nam dokaz in spodbuda, da te lastne sile in naša zavestna akcija odpirajo pot novemu napredku. Mladi, ki prihajajo za nami in prevzemajo nove delovne dolžnosti, včasih težko vzporejajo sedanje in pretekla obdobja. Toda vsi tisti, ki smo jih doživeli, izkoristimo praznik dvajsetletnice osvoboditve tudi za to in pomagajmo, da bodo čim uspešnejše nadaljevali tisto delo, ki ga je zastavila generacija osvoboditeljev. Miran GOSLAR predsednik občinske skupščine • V borbi za večjo vrednost našega dinarja moramo sodelovati vsi, zlasti pa komunisti! Kakšne so naše največje slabosti in tudi naloge v zvezi s tem, preberite na 2. in 6. strani lista! • Neizkoriščena zlata jama na območju naše občine. Več o tem preberite na 3. strani! 0 Kam na letni dopust oziroma počitnice? Vam in Vašim otrokom sta Počitniška skupnost in Občinska zveza DPM pripravila več možnosti prijetnega letovanja v 12 počitniških domovih ob sinjem Jadranu oziroma pod zasneženimi alpskimi vrhovi. Več o tem na 3. strani. 0 Kako in kje so potekali zadnji boji za osvoboditev Ljubljane, boste lahko prebrali na 4. strani lista. 0 Šiška v sliki in besedi ob 20-letnici osvoboditve in generalni urbanistični plan mesta Ljubljana. Poglejte 5. stran lista! 0 Jesti moramo vsi, zato nas vse zanima, kako je s kmetijstvom na območju naše občine. Več o tem na 6. strani lista. 0 Mesec pomladi in mladosti je mlademu rodu. in njihovim staršem marsikje na območju naše občine zagrenjen, zakaj? Več o tem preberite v naši rubriki: 0 Oko in uho občanov na 7. strani lista! 0 Mladinci, zopet gremo na zvezno delovno akcijo, kam? V Zagreb, na obalo reke Save! Zopet bo prišlo najlepše obdobje čudovitih delovnih uspehov in prijetnih srečanj z mladino vseh jugoslovanskih narodov. Več o tem na 8. strani. 0 Kakšen poklic in kako si ga naj izberejo tisti, ki bodo letos dokončali osnovno šolo, glej 8. stran lista! 0 Kdo so najboljši taborniki v naši občini, tudi to lahko zveste na 8. strani lista. 0 Občinska skupščina odgovarja volivcem na razna vprašanja o raznih krajevnih potrebah. Preberite tudi to, in sicer na 9. in 10. strani lista! 0 Pritožiti se želite, toda kam in kako, da bo pritožba res hitro in učinkovito rešena? Odgovor na to vprašanje lahko preberete na 9. strani lista. 0 Katere svete, odbore in komisije ima naša občinska skupščina in kdo so njihovi člani boste zvedeli, če preberete 11. in 12. stran lista. Priporočamo Vam, da to stran izrežete ter jo hranite posebej skupno s prej izhajajočo prilogo lista »Novi odloki občinske skupščine Ljubljana-Šiška«. Tovariš Tito sena mnoga leta! Vsem občanom čestitamo 9. maj 1945 bo ostal za vedno najpomembnejši mejnik v zgodovini mesta Ljubljane in njegove okolice, s tem seveda tudi za prebivalstvo območja naše občine. Tega dne je v ranih jutranjih urah bilo zlomljeno štiriletno nasilje fašističnih okupatorjev. Zlomljen pa je bil hkrati tudi stari razrcdno-izkoriščevalski družbeni red. Začelo se je obdobje gospodarske obnove, industrializacije in elektrifikacije — obdobje pospešene izgradnje in rasti socialistične demokracije, obdobje samoupravljanja delovnih množic. Ob 20-letnici tega našega najpomembnejšega dne čestitamo vsem k doseženim uspehom ter jih hkrati vabimo k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju v vseh samoupravnih organih na območju naše občine. Občinska skupščina, občinski odbori družbeno-političnih organizacij ter uredništvo in uprava našega lista 0 Letošnja pomlad je za nas dvakrat jubilejna. Ta mesec praznujemo dvajsetletnico osvoboditve in dvajseto obletnico naše socialistične graditve. 0Pod vodstvom tovariša Tita smo v štiriletni osvobodilni vojni premagali fašistične okupatorje. Pomlad svobode nam je dala pred dvajsetimi leti nove moči za obnovo razdejanih domov, poškodovanih tovarn in uničenih strojev ter za hiter razvoj naše industrijske proizvodnje. 0 V dvajsetih letih smo dosegli zavidljive uspehe in dohiteli druge narode, ki so za svoj tehnični in gospodarski razvoj potrebovali cela stoletja. 0 Naša domovina je danes enakopravna, spoštovana in cenjena v krogu miroljubnih narodov in držav. 0 Tak skokovit razvoj nam je med drugim prinesel tudi določene težave, kot npr. pomanjkanje stanovanj, šol, vzgojno-varstvenih, zdravstvenih, socialnih in drugih ustanov, skratka zaostajanje družbenih služb, družbenega standarda itd. 0 Pod vodstvom tovariša Tita smo se lotili tudi reševanja teh težav. VIII. kongres ZKJ je kritično ocenil vse slabosti današnjega dne ter nakazal pravilne rešitve. Od nas je odvisno, če jih dosledno uresničujemo v vsakodnevnem življenju. 0 Zavedajmo se: Naša lepša bodočnost je v naših rokah, je v rokah nas zavednih proizvajalcev in samoupravljalcev pod modrim vodstvom tovariša Tita in prav zaradi tega mu ob njegovem 73. rojstnem dnevu kličemo iz srca: 0 Sc na mnoga leta, tovariš Tito! OB 20-LETNICI ŽIVLJENJA DELOVNIH LJUDI V SVOBODNI DOMOVINI Poglejmo kritično tudi naše slabosti Za nami je 20 let napornega dela in borb za lepše življenje delovnih ljudi. V tem kratkem času smo združeni, s skupnimi napori in res težkimi žrtvami dosegli čudovite uspehe. KATERE SO NASE TEMELJNE NALOGE? Letošnji prvomajski razglas CK ZKJ, ZO SZDLJ, CS ZSJ in CK ZMJ pravi med drugim: Na podlagi sklepov VIII. kongresa ZKJ, katerih smisel je v odstranjevanju težav, ki nastajajo na sedanji stopnji razvoja samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, se vsi sjtupaj še odločneje borimo: C' za stabilizacijo gospodarstva in odstranjevanje nastalih motenj v odnosih med proizvodnjo in potrošnjo, Ci za izpopolnjevanje gospodarskega sistema, ® za pospeševanje procesa intenzivnejšega gospodarjenja, večanje produktivnosti dela, integracije jugoslovanskega gospodarstva, 9i za vključevanje v svetovno delitev dela, ® za krepitev in širjenje demokratičnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja, ® za prenašanje razširjene reprodukcije na področju samoupravljanja, ® za bolj neposredno odločanje delovnih ljudi v vprašanjih delitve dohodka, življenjskega standarda, kulturno-prosvetne in socialne politike, ® za še močnejše vključevanje delovnih ljudi v delo družbeno-političnih skupnosti (tj. občinske in republiške skupščine ter mestnega sveta). Prispevajmo tudi mi svoj del za uresničenje teh nalog, ki pomenijo hkrati tudi lepšo bodočnost naših delovnih ljudi in njihovih družin! DOSLEDNO IZVAJANJE SPREJETIH SKLEPOV NOBENIH RAZLIK VEC MED BESEDO IN DEJANJEM! Borba za zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, ki smo jo postavili na prvo mesto, je ozko povezana z borbo za večjo vrednost dinarja, z borbo za odstranitev določenih težav v našem gospodarstvu, ki onemogočajo uspešnejše izpolnjevanje sklepov VIII. kongresa ZK in resolucije zvezne skupščine. n ju razmer in konkretnih pogojev ter v zvezi s tem sklepanja in vplivanja na sklepanje, zlasti pa odločni borbi za brezkompromisno uresničevanje sprejetih sklepov. Tega se Zveza komunistov ni nikdar odrekla in se tudi danes ne odreka. Ce se pa kaj takega tu ali tam vseeno dogaja, so to samo znaki osebnih slabosti komunistov, ki so tamkaj vključeni v sodelovanje, soodločanje in soodgovornost za pravilno izvajanje sprejetih sklepov. poklicati na odgovornost. Take primere je treba obravnavati z vso potrebno doslednostjo in odločnostjo. Danes je naš sovražnik številka 1 prav to notranje protislovje, prav ta razlika med besedo in dejanjem, prav to, da eno sklepamo, drugo pa delamo. Pri vseh in povsod je potrebna večja odločnost v doslednem uresničevanju sprejetih sklepov. Navada je, da ob tako pomembnih jubilejih naštevamo konkretne statistične podatke kot: PRED DVAJSETIMI LETI SMO BILI. .. nerazvito, zaostalo, zanemarjeno in revno predmestje. V dvajsetih letih socialistične izgradnje v svobodni domovini smo na območju naše občine zgradili toliko in toliko novih tovarn, modernih cest, stanovanj, šol, trgovinskih lokalov, zdravstvenih domov, bolnico in še to in ono. V tem času se je na območje naše občine preselilo toliko in toliko desettisoč novih prebivalcev - delavcev in uslužbencev, ki so si pri nas uredili novo in lepše življenje. Zdaj imamo pri nas toliko in toliko kinematografov, prosvetnih domov in dvoran, radijskih in televizijskih sprejemnikov, avtomobilov, hladilni- Zaradi vsega tega dovolite, da se na tem mestu ne pobahamo z doseženimi uspehi na območju naše komune, temveč da raje usmerimo svoj kritični pogled tja, kjer je naša najšibkejša točka, kjer so vzroki, da današnji dan — 20-obletnica svobode in socialistične graditve — ni še lepši. Če nam bodo jasne naše slabosti, nam bo postala jasnejša tudi pot, po kateri moramo kreniti, da jih čimprej odstranimo. VEČ SPROŠČENOSTI IN OSEBNEGA POGUMA Občinski komite ZK naše občine je v začetku prejšnjega meseca priredil dvoje posvetovanj komunistov iz proizvodnih organizacij, ki so se jih udeležili sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter direktorji industrijskih podjetij. (O tem smo poročali na uvodnem mestu v aprilski številki.) Tokrat bi k temu dodali še nekaj kritičnih pripomb. Na teh posvetovanjih smo smo namreč opazili, da v razpravi ni bilo prave sproščenosti, da so navzoči komunisti uporno molčali in ostali zaprti vase, ker so bili navzoči tudi direktorji podjetij. kov, pralnih strojev, kopalnic itd. KRASNI USPEHI! Toda ob vsem tem gloda nekje trpek občutek, da v našem gospodarstvu vseeno nekaj škriplje, da se pojavljajo velika nesoglasja med proizvodnjo in potrošnjo, da močno zaostajamo v izvozu v primerjavi z uvozom, da je tu in tam socialistično samoupravljanje še vedno bolj na papirju, kot v rokah delovnih ljudi, da še marsikje samovoljno odločajo posamezniki, ki vidijo predvsem sebe, svoje koristi in privilegije, da delovni ljudje na osnovnih delovnih mestih še vedno niso povsod dovolj upoštevani pri soodločanju, nagrajevanju, dviganju življenjskega standarda, v zadovoljevanju njihovih kulturno-prosvetnih, socialnih in drugih potreb, itd. itd. Ta molk ni bil znak slabosti ali nepravilnosti naših osnovnih stališč, temveč je le dokaz osebnih slabosti nekaterih komunistov. To je dokaz, da se še marsikdo ni dovolj poglobil v referate, razpravo in smernice VIII. kongresa ZKJ, da marsikdo še tega ni primerjal z razmerami in početjem v lastni delovni organizaciji, da marsikdo še nima razčiščenih pogledov in jasnih stališč, skratka da nekateri še ne vedo, kakšna je njihova konkretna naloga danes, kje, v čem in kako vodijo danes komunisti bitko za lepši jutršnji dan ali pa — da se pri -tem ali onem pojavlja mogoče določena mera oportunizma, mehke hrbtenice, nekake strahopetnosti ali nekaj podobnega. Jasno je, da take in podobne slabosti vodijo v pasivnost takšnih komunistov. Prav neodločnost teh komu-munistov v gospodarskih organizacijah, ki včasih ne vedo, kaj bi radi in kaj je njihova naloga v določeni konkretni situaciji, omogoča posameznikom iz vodstva gospodarske organizacije, da si prilaščajo izredne pravice samovoljnega odločanja, pravice posebnih privilegijev in oseb- nega okoriščanja na račun delavcev z osnovnih delovnih mest; tako izigravajo sklepe VIII. kongresa ZKJ in ukrepe zveznega izvršnega sveta, s katerimi želimo čimprej urediti naše gospodarske razmere ter omogočiti hitrejšo rast družbenega in osebnega standarda. Tako obnašanje, neinformiranost, nerazgledanost, neodločnost ali celo oportunizem in nekaka strahopetnost niso združljivi s članstvom ZK, kajti ZK se ni nikoli odrekla analizira- Nemogoče je npr., da osnovna organizacija Zveze Komunistov sprejme določene sklepe, da pa nato nekateri komunisti kot člani delavskega sveta na njegovih sejah glasujejo drugače. To se je npr. dogodilo pred nekaj meseci v kovinskem podjetju Unitas. Razumljivo je, da se moramo odločno boriti proti takim dvoličnežem in da jih mora osnovna organizacija Zveznemu ukrepu zamrzovanja cen blaga in storitev je sledil sprejem 5 novih posebnih zveznih zakonov za ureditev in utrditev našega gospodarstva. Nujno je, da ima vsak občan o vsem tem kar najbolj jasno stališče in da v lastnem interesu vse te ukrepe dosledno uresničuje povsod. Samo od tega je odvisno, kdaj in kako hitro bomo stopili na pot rednega in uspešnega razvoja našega gospodarstva. Kot vedno so tudi danes komunisti prvi poklicani v borbo za odstranjevanje težav, ki se pojavljajo ria se- T-ojE: po£r>EŠN( HAjSlčI -MRoSČ. Zaradi nebudnosti, nezainteresiranosti in neaktivnosti neposrednih proizvaalcev se tu ali tam tudi v delovnib organizacijah pojavijo taki majski hrošči. Splazijo se delavcem na hrbet ter zaradi njihove nebudnosti in neodločnosti žive od njihovih žuljev na posebno privilegiranih vodilnih delovnih mestih. Ali je pri Vas tudi tako? dan ji stopnji razvoja samo- . upravnih socialističnih odnosov. Komunisti so dolžni, da te probleme tolmačijo svojini delovnim tovarišem ter se skupno z njimi bore za dosledno uresničevanje teh smernic in stališč v prat vsaki delovni organizaciji. Zaradi tega je občinski komite ZK naše občine v preteklem mesecu organiziral niz seminarjev za celotne sekretarijate osnovnih organizacij v proizvodnih gospodarskih organizacijah. Namen teh seminarjev ni bil, razviti in stopnjevati nekakšno občasno pokon-gresno kampanjo. Niti ne, dati osnovnim organizacijam ZK nekako šablono ali formulo za njihovo nadaljnje delo. Ni šlo za dajanje receptov bodočega dela osnovnih organizacij ZK, temveč za osvetlitev najpo- i membnejših in najbolj perečih vprašanj. Gre za soočenje prakse našega dela s stališči in smernicami VIII. kongresa ZKJ, da bi se bodoča praksa dela komunistov in vseh naprednih delovnih ljudi vskladila z načelnimi stališči ZKJ. PRENAŠAJMO NOVA SPOZNANJA V VSAKODNEVNO PRAKSO Nikakor ni dovolj le proučevati referate, razprave in sklepe VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS ir* VI. konference ZK naše občine. Bistveno in najpomembnejše je vse to primerjati z našo dejansko prakso. Sele tako bomo ugotovili določene razlik® med sprejetimi sklepi in samimi dejanji ter se začel* zavestneje boriti za odstra-jevanje teh notranjih protislovij. OBČINSKI SINDIKALNI SVET LJUBLJANA-SlSKA čestita ob 1. maju — prazniku dela vsem delovnim ljudem, sindikalnim podružnicam in samoupravnim organom v delovnih organizacijah POGLEJMO KRITIČNO NAŠE NAJVECJE SLABOSTI KJE SO VZROKI? °B USTANOVITVI TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠIŠKA Slabo izkoriščena zlata jama Splošno znana dejstva so: ® Že dvajset let iščemo razne možnosti, da bi dvignili naš narodni dohodek, zlasti da bi povečali priliv tujih deviz, da bi lahko tako hitreje in uspešneje dvigali družbeni in nsebni standard naših občanov. Pri vsem tem pa zanemarjamo najugodnejše možnosti za povečanje priliva deviz, ne da bi kar koli sami izvažali. Kako? ® Splošno znano je, da ogromna večina tujih turistov Prihaja leto za letom v Jugoslavijo s svojimi avtomobili Prav po Celovški cesti. . ® Tuji turisti, željni naravnih lepot, oddiha, razvedrila •n zabave, drve dan za dnem skozi območje naše občine in — mi? ® Ze dvajset let imamo izredno ugodno možnost, da te *uje turiste in letoviščarje privabimo in vsaj začasno zadržimo tudi na območju naše občine ter jim damo možnost, da del svojih deviznih sredstev puste tudi pri nas in vendar... ® Kot slepci hodimo dan za dnem mimo najugodnejših •Požnosti, ne da bi jih znali in hoteli izrabiti. Skrajni čas je , da ob sodelovanju vseh zainteresiranih euiiteljev v skupni akciji storimo vse, da tuji in domači ‘Uristi ne zdrve mimo nas drugam. Pritegnejo naj jih le-P°tc naše narave, zanimivosti na območju naše občine, “rejenost naših naselij itd., da sc zadržc vsaj krajši čas tudi pri nas. ® Novoustanovljeno Turistično društvo Šiška naj kot “srednji pobudnik organizira, vodi in usmerja tovrstno dejavnost na območju naše občine. Pri tem pa mu pomagaj-mo vsi. Letos spomladi je bilo ustanovljeno Turistično društvo Šiška kot nekakšno matično društvo za smotrno organizacijo vse turistične dejavnosti in turistične pro- obfan<^e na območiu na^e Upravni odbor Tu •enega društva Šiška : javljajo; predsednik Ms T "ajdukovič, upokojen n‘ca Majde Vrhovnikove Podpredsednik Saša Žabji direktor hotela »Iliri j , J,nioa Slavka Šuštcrs uslužbenka občinske ski za turizem), b fJn.lk Tatjana Brenčič K J}1 Tatjana IIajduko> jadosav Isakovič, Bo. •Jurčič, Tone Kušar, And Vianjc- Tone Simon« iU itd Valence, Cvetka Z< © Sekcija za zasebne turistične sobe, ki jo vodi receptor hotela »Ilirija« Viktor Valence, bo organizirala oddajanje zasebnih turističnih sob. Ta akcija je zlasti še pomembna, ker je na območju naše občine sedaj največja turistična dvorana (v parku inž. Bloudka v Tivoliju), kjer se bodo vrstile razne pomembne mednarodne množične prireditve. Na območju naše občine pa močno primanjkuje možnosti prenočevanja v hotelu, motelu in drugih gostinskih objektih. Tudi ni nobenih možnosti, da bi v kratkem z novimi gradnjami hotelov, motelov ali drugih gostinskih objektov obstoječe prenočitvene možnosti povečali. Prav zaradi tega je nujno, da zasebniki priskočijo REKREACIJA na pomoč, saj se jim prav tukaj nudijo lepe možnosti dodatnega zaslužka. Razen tega imajo zasebniki možnost, da pod izredno ugodnimi pogoji dobe kredit do višine 700.000 din za potrebna popravila in opremo teh turističnih sob. 9 Sekcija za turistično propagando, ki jo vodi Andrej Kranjc, bo skrbela predvsem za ustrezno vzgojo občanov, in sicer s turistični predavanji z barvnimi diapozitivi, za razvijanje smisla za lepšo ureditev naselij, čuvanje naravnih lepot itd. Poskrbela bo tudi za turistični prospekt naše občine ter za stalno turistično informiranje in tozadevno propagando preko našega tiska. • Informativna in recep-cijska služba TD: Resnega razvoja turizma si ne moremo zamisliti brez stalne informativne in recepcijske službe. V ta namen bo verjetno izkoriščena terasa in prostor pred njo ob novih trgovinah pred palačo občinske skupščine. • Vabilo občanom in njihovim organizacijam: Turistično društvo Šiška vabi vse občane in njihova društva, da se priključijo tej skupni akciji ter v njej iniciativno sodelujejo, saj bomo lahko samo s skupnimi napori in skrbno organiziranim enotnim delovnim programom dosegli vidne uspehe. ©Na dan tabornikov, 22. aprila, je občinska Zveza tabornikov priredila svečano sejo za vse funkcionarje osnovnih enot v občini. Predsednik občinske zveze tabornikov je podal kratko analizo razvoja organizacije v Sloveniji v 15 letih obstoja, orisal uspehe in probleme pri delu v občini Šiška in zatem v imenu občinske zveze tabornikov izrekel priznanja najbolj zaslužnim tabornikom za uspešno delo v enotah v občini Šiška. ki^ ®*ePševalna sekcija TD ie v Y0CL Radosav Isakovič ša u akor najpomembnej- PoskrhlV- najprej moramc okt, b,etl za zelenice, za za vSitev okon s cvetjem na«iu 0 ureditev in čistoče točk\*aselij *-er izletniški! sek ‘W,Za uspešno delo t< DntJI? )e Hedvomno nujne obč, bno sodelovanje vsel svetov0V' Zlasti pa hišni* skiinV* svetov krajevni! in vrtni ' Zadruge “Sadjai iev t,?ar*> naših vrtičkar dine , rnikov- šolske "ila-Ud. ’ komunalnih pe>djeti ki JVV!M**nska sekcija TD kovič 'v?1 Tatiana Hajdu stike ’ o . ,navezala ozk« s taborniki, šolsk« Sesiri''* gS« Mladinski počitniški dom v Poreču ima 150 ležišč « Pogoji: Vsak otrok mora biti predhodno zdravniško pregledan ter mu zdravnik z ozirofn na njegove) zdravstvene) stanje in potrebe določi najustiezne>jii kraj letovanja. » Vse nadaljnje informacije dobite pri Občinski zvezi prijateljev mladine v palači občinske skupščine, Celovška cesta 121/IV, soba 420, telefon 31-20-11, interna 282 in pri društvih prijateljev mladine na območju vsake krajevne skupnosti. Kam na lelni dopust? POČITNIŠKA SKUPNOST NAŠE OBČINE Počitniška skupnost pri našem Občinskem sindikalnem svetu Vam letos omogoča letovanje v naslednjih svojih počitniških domovih: • Selce pri Crikvenici so znan obmorski letoviški kraj ob novi jadranski magistrali (okrog 500 km od Ljubljane). Tu je na razpolago 250 ležišč in lastna restavracija s celodnevno obilno in okusno hrano. Ob večerih igra lasten zabavni ansambel. Dom je odprt od 1. maja do 30. septembra. • Vodice pri Šibeniku se nahajajo sredi obmorskih naravnih lepot. Tu je na razpolago 150 ležišč in lastna restavracija. Dom posluje od 1. junija do 20. septembra. • Oštro pri Kraljeviči ima izredno lokacijo, lep senčen vrt ter plažo, zlasti primerno za ljubitelje podmorskega ribolova. • Strunjan v Slovenskem Primorju, vveekend hišice s 23 ležišči. Dom je odprt od 1. junija do 20. septembra. © Nerezine na otoku Cresu, izredno topla klima, mirno okolje, primerno za zahtevnejše dopustnike in ljubitelje podmorskega ribolova. Dom ima 120 ležišč ter je odprt Od 1. junija do 20. septembra. • Rab na otoku Rabu, ugodna lega, prijetna senca borovcev. Dom ima 40 ležišč ter je odprt od 1. junija do 30. septembra. • Kranjska gora, izredna lega v lepi alpski okolici. Dom ima 96 ležišč ter je odprt pozimi in poleti. • Vse informacije o pogojih letovanja dobite v pisarni Počitniške skupnosti v palači občinske skupščine, Celovška cesta 121/IV, soba 418, telefon 31-20-11, interna 284, vendar ne odlašajte, temveč si takoj rezervirajte prostor, da ne bo — prepozno. OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE Občinska zveza društev prijateljev mladine nudi letos otrokom ustrezna letovanja pod organiziranim pedagoškim vodstvom, zdravstveno službo ter 5 dnevnimi obroki hrane v svojih domovih v naslednjih letoviških krajih: • Pag na otoku Pagu, odlična peščena plaža s plitkim čistim morjem, v neposredni bližini paške soline. Dom ima 100 ležišč ter je namenjen otrokom do 10 let starosti, odprt je od začetka maja do konca meseca septembra. • Fazana pri Puli, odlična plaža ob lepem borovem gozdu, športna igrišča. Dom ima 200 ležišč ter je namenjen otrokom od 10. do 13. leta starosti. Za naše otroke je na razpolago od 1. julija do 31. avgusta. • Poreč ob istrski obali. Novozgrajen .moderen počitniški dom s 150 ležišči, lastno plažo v borovem gozdiču. Namenjen je mladini nad 13 let starosti ter je odprt od začetka maja do konca septembra. • Srednja Dobrava pri Kropi je srednjevišinska alpska baza, 500 m nad morjem, pod Jelovico, v neposredni bližini urejenega modernega kopališča, z lepim razgledom na Julijske Alpe in Karavanke in s krasnimi izleti na Jelovico, v Kropo in Kamno gorico. Dom ima 80 ležišč, otroško igrišče ter je odprt vse leto, za organizirana letovanja otrok pa od maja do septembra. © Srednja Dobrava nad Martuljkom je višinska baza 956 m nad morsko višino, s prekrasnim pogledom na Martuljkovo skupino s Špikom ter lepimi izleti po gornjesavski dolini. Dom ima 70 ležišč ter je na razpolago za letovanja naših otrok od 11. do 31. avgusta. OSVOBODITEV JE RES SAMO ENKRATNO DOŽIVETJE 0^vctr>ri Cikavi. Po dolenj- l01K1 ski magistrali se Ijeg; umika.a nepretrgana/ hbov* idorp0 rdističnin : lolenjske rija^fcgfme tolkla i; Pijave Gobice. popol učeva bjrfgada začela ati jMf/^jiVražnikove b’ kewCb: preko Turjaka prispela tudi Levstikova brigada. Ljubljanska brigada, ki je dobila nalogo, razbiti železniško progo Ljubljana—Grosup-r. maja Vjutraj po težkih 1 RrSjhV lase lla Skof-lljicoi G Ut je ti koj odšla protjjGFIam. Istoi isno je iz Srtiarja odšla pr ti Orlam 'Wyn^^eva brijpda. UTRJENA A^RED LJUBLJANO V. briga-oditvj Postojne ižanske er ite osvo-Rakek in If anino. Iz so krenili iroti Lju ani v dveh sm reh. Ena kolona je prodin la preko arja, .Borovnice, Preser|a in No-' Rudnik Ljubi, pni. Gubčc koloni hotela bet. >1 proti Višnji gori, jo osvobodila in potem ostala tam na položajih ter tako varovala brigadam, ki so prodirale proti Ljubljani, hrbet. XV. divizija z Gubčevo, 0~,.,ekaj bunkerjev ■la celo začasno zasesti, vendar se je morala proti ečeru umakniti zaradi dih«izgui» 04 nevzdrž večeru umakpiti zarad^Jiu- 'tranjih goric, druga pa preko Vrhnike in Hoč ula. Hor-fi- * juLje^il osvobojcin 7. maja. , kjol ijfk1 dan osvoboditve so Tržaški cesti v borci X V. briga-X. he cegovske pripeljali :e. Srečni in široko nasmejani so se pripeljali mladi partizani po srditi 4-letni borbi v osvobojeno Ljubljano priU&k« Imela je namreč 58 mrtvih in okoli 70 ranjenih. Samo 1. bataljon, ki je štel 150 borcev, je imel ta dan 40 mrtvih in preko 30 ranjenih. Gubčevo brigado je na položajih na Orlah zamenjala XV. brigada, ki se je ta dan prebila do Podmolnika. V borbo so ta večer vstopile tudi Levstikova brigada, jurišni bataljon XVIII. divizije in Cankarjeva brigada. Tega dne so partizanski tanki prodrli iz Lavrice proti Rudniku. Levstikova in Ljubljanska brigada pa sta 8. maja zavzeli grad oziroma samostan na Orlah. Do večera je bila postojanka na Orlah likvidirana. Levstikova in Ljubljanska brigada ter jurišni bataljon so imeli velike izgube. Padel je komandant Levstikove brigade, v juriš-nem bataljonu pa skoro polovico borcev. Del XXIX. hercegovske divizije (X. in XVI brigada) je prodrl istočasno, ko je šla IV. armada na Trst, iz Ilirske Bistrice proti Postojni. Najhujši boji so bili okoli Postojne. Tu je padel NA US V OBUDITEV SE JE PRIPRAVLJALA TUDI LJUBLJANA Nič jo ni zmedla takoime-novana »tretjemajska skupščina«, na kateri je reakcionarni »Narodni odbor za S Ič venijo« postavil svojo slovensko vlado in proglasil »Samostojno Slovenijo« kot del federativne kraljevine Jugoslavije. Ljubljana je pravilno ocenila, da so to zadnji napori slovenske reakcije, da rešil kar se še rešiti da, toda tudi tokrat ji je do kraja spodletelo. Njihovi računi« da bodo Ljubljano zasedli zapadni zavezniki, niso bili pravilni. Tri dni po »slavni« skupščini so njihovi »poslanci« drug za drugim zbežali iz Ljubljane proti Koroški. LJUBLJANA JE BILA PRIPRAVLJENA NA SPREJEM OSVOBODITELJEV Sešitih je bilo na deset-tisoče zastav in zastavic, povezanih na stotine šopkov cvetja. Stopnji okupatorjevega terorja so Ljubljančani odgovarjali s svojo upornostjo in kljubovalnostjo. Najresnejšo nalogo so imeli aktivisti, ki so bili zadolženi, da pred umikom okupatorja io domobrancev preprečijp (Nadaljevanje na 5. strani) Sprejem partizanske vojske v Ljubljani se ne da opisatj' Vsak, ki ga je doživel pravi, da je bil to najlepši dogodc* v njegovem življenju. Osvoboditev Je res samo enkrat® doživetje. NAŠI KRAJI IN LJUDJE ob dvajsetletnic i osvoboditve Primanjkuje nam prostora, da bi prikazali vse, kar smo v teh 20. letih svobode zgradili v raznih krajih naše ob-6ine. Naj zadostuje tukaj le pogled na središče mestnega dela naše občine s palačo občinske skupščine, z novimi stanovanjskimi bloki in moderno urejenim križiščem Celovške in Prešernove ceste Rako je bila osvobojena Ljubljana >,i^ada^evanie 3 4- strani) uničenje najvažnejših komunikacijskih naprav in lavnih zgradb, ki so bile minirane. Ob polnoči med 8. in 9 m 80 Nemci umikali po KwU svo^° zadnje straže. J r so prej minirali, so eoaL^iž!gali vžigalne vrvi-iih cif^aj ,so Planili iz svo-že n^aLlšč aktivisti, ki so kaj dni opazovali, kana Ne^ci Popravljajo miniranje mesta. Odigra- *aj ip0 mG dramatični prizori kunde ! ? /a desetinke sede ah bo goreča vžigal- na vrvica pravočasno pretrgana. Znan je primer boja za karlovški most, za železniško postajo itd. Pogum in požrtvovalnost ljubljanskih aktivistov sta tudi tokrat zmagala. Kilometri bodeče žice okoli Ljubljane, meja države v državi, mejnik svobode in suženjstva, so postali nepomembni. Iz ovire in prepreke je ta žica prešla v zgodovino okrutnosti druge svetovne vojne, postala je simbol neuklonljive Ljubljane. Ivka KRIŽNAR Kje smo danes Za območje naše občine je v zadnjih letih zlasti značilna močna stanovanjska izgradnja. V ta namen je bilo med vsemi jugoslovanskimi občinami na območju naše občine zbranih največ dodatnih sredstev. Navzlic intenzivni stanovanjski izgradnji pa imamo na območju naše občine še vedno nad 12 tisoč najresnejših interesentov za stanovanja, medtem ko bomo po zadnjem razpisu zgradili sedaj samo 615 stanovanj. Čeprav smo pri nas dosegli prav na področju stanovanjske izgradnje razmeroma velike in lepe uspehe, še — kot vidimo — vedno močno zaostajamo za trajno naraščajočimi potrebami po novih, vseljivih stanovanjih. Intenzivna stanovanjska gradnja pa prinaša tudi druge probleme, zlasti na področju šolstva, vzgojnega varstva otrok itd. Zaostajamo tudi v vseh drugih spremljajočih dejavnostih kot npr. v pogledu obrtniških storitev, v gostinstvu, trgovini, v urbanizaciji, zlasti pa v ureditvi sodobnih komunalnih naprav na ne-mestnem delu naše občine. Zaostajanje je torej najbolj občutno na področju družbenih služb in družbenega standarda. Prav zaradi tega so sedanji napori skoncentrirani na to, da se to zaostajanje čimprej odpravi in da se čimprej odstranijo razne motnje na sedanji stopnji našega socialističnega razvoja. O tem berite več na 2. strani našega lista! Vabimo vse občane, da pri tem aktivno sodelujejo in se živo zanimajo, kako se rešujejo ti najbolj pereči problemi v njihovi delovni skupnosti. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem kolektivu? . Letna naročnina 200 din GENERALNI URBANISTIČNI NAČRT LJUBLJANE V JAVNI RAZPRAVI Po temeljitem študiju nadaljnjega razvoja glavnega mesta naše republike in njene neposredne okolice je sedaj dan v javno razpravo generalni urbanistični načrt mesta Ljubljane. Vabimo vse občane, da si ga temeljito ogledajo ter v zvezi z njim povedo svoje mnenje. Zlasti mladina in mlajše generacije bi morale biti na tem živo zainteresirane, saj vse, kar delamo in pripravljamo v bližnji prihodnosti, delamo predvsem za generacije, ki prihajajo za nami. Mlajše generacije, ki ne prihajajo na zbore volivcev, ki ne prihajajo tja, kjer se o nadaljnjem razvoju razpravlja, sklepa in odločuje, ki ne vplivajo s svojimi dopolnilnimi mnenji in stališči na te predloge in sklepe, pač ne bodo imele pravice pozneje kritizirati določene pomanjkljivosti in slabosti, kajti s svojo premalo zainteresiranostjo in aktivnostjo pri urejanju in reševanju teh vprašanj bodo tudi same sokrivci za eventualne nepravilne oziroma slabe rešitve. Odpravljajmo družbena protislovja Analiza gospodarskih gibanj na območju naše občine kaže, da se mnoge zadeve v naših delovnih organizacijah odvijajo drugače kot je to nakazano s smernicami VIII. kongresa ZKJ in v resoluciji zvezne skupščine. Vodilni kader v marsikateri delovni organizaciji gleda samo na svoje ozke interese ter v škodo širše skupnosti teži za povečevanjem uvoza, za zviševanjem investicijske izgradnje v gospodarstvu, za dviganjem cen z izmišljevanjem in prekvalificiranjem starih proizvodov v nove, s skrivanjem gotovih izdelkov in surovin v skladiščih itd. Prav zaradi tega je danes pred komunisti in vsemi delovnimi ljudmi: NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA — BORBA ZA DOSLEDNO IZVAJANJE IN URESNIČEVANJE SKLEPOV VIII. KONGRESA ZKJ. Sprejete sklepe moramo spoštovati in jih povsod dosledno izpolnjevati. Nedvomno je zgrešeno, če se komunisti zapirajo v svoje osnovne organizacije in samo v njih obravnavajo probleme naših družbenoekonomskih odnosov. V svoji osnovni organizaciji se naj komunisti seznanjajo z raznimi problemi ter jih vskladijo z načelnimi stališči in smernicami. Tu naj razčistijo vse nejasnosti, nato pa naj take razčiščene poglede in stališča prenesejo v druge družbeno politične organizacije in v razne samoupravne organe. Tu naj z naprednimi in družbeno koristnimi stališči seznanijo tudi druge ter se skupno z njimi bore za njihovo dosledno uresničevanje. VEC samoiniciative in SAMOSTOJNEGA RAZPRAVLJANJA V obdobju vse širše socialistične demokracije je potrebno tudi v delu osnovnih organizacij ZK več samoiniciative in samostojnega razpravljanja in predlaganja. Nekateri pa še vedno le čakajo na konkretne direktive občinskega komiteja ZK. Linija in smer današnjega dela komunistov in njihovih osnovnih organizacij je podana v programu ZK, v sprejetih resolucijah VIII. kongresa ZKJ, V. kongresa ZKS in VI. konference ZK naše občine. Vse drugo naj komunisti in njihove osnovne organizacije rešujejo v skladu s tem sami. Problemi se naj razčiščujejo tam, kjer nastajajo. Osnovne organizacije ZK naj dajejo tudi več konkretnih predlogov občinskemu komiteju ZK. DOSLEDNO NAGRAJEVANJE VSEH LE PO DEJANSKEM DELU V večini delovnih organizacij je nagrajevanje po delovnem učinku izvedeno dosledno le za osnovna delovna mesta, medtem ko je v nagrajevanju za višja delovna mesta še polno nereda in neizdelanosti. Na osnovnih delovnih mestih je zbrana večina delavskega razreda, ki daje učinkovito podporo sprejetim sklepom in smernicam. Na te ljudi uprimo delovanje naprednih sil. Iz vrst teh ljudi naj rastejo novi člani ZK, ki bodo povsod dosledno uresničevali politiko ZK. Obratno vidimo, da so ljudje na višjih . delovnih mestih navadno zelo dobro nagrajeni, ne glede na dosežene delovne učinke. Tu se zaostrujejo medsebojni odnosi, tako da prihaja celo do fizičnega obračunavanja (npr. v Avtomontaži, Ljub-Ijana-transportu itd.). Nagrajevanje po delu moramo povsod dosledno uresničevati in ga izvesti za vsa delovna mesta ter preprečiti izjemna, privilegirana delovna mesta, ki niso vezana na dosežene delovne uspehe. Dogaja se še vedno, da na sestankih osnovnih organizacij ZK nastopajo direktor in drugi vodilni kadri v svojih funkcijah ter poizkušajo s svojo avtoriteto zagovarjati svoja egoistična stališča ali pa neke posebne interese njihove delovne organizacije, ki so v nasprotju s stališči in smernicami ZK. Ti ljudje poizkušajo še naprej uveljavljati usluž-bensko hierarhijo, svojo nadrejenost in podrejenost drugih. To pa je v bistvu zgrešeno in škodljivo. Komunisti, ki imajo v delovni organizaciji določene višje funkcije, imajo s tem večje dolžnosti in večjo odgovornost, ne pa obratno. V okviru organizacije ZK nimajo zaradi tega nobenih privilegijev in izjemnega položaja, kajti v svoji osnovni organizaciji smo komunisti vsi enaki in moramo enakopravnost povsod dosledno uresničevati. IŠČIMO POVSOD TUDI OSEBNO ODGOVORNOST! Kot je znano so ukrepi zveznega izvršnega sveta začasni, kot trenutna pomoč za uresničevanje sklepov VIII. kongresa ZKJ. Nekatere zavaja to, da so umaknili svoje izdelke iz proda-daje, da poizkušajo nekatere proizvode prekvalificirati v nove ter doseči tako višje cene itd. Vsi tisti, ki tako ali na podoben način špekulirajo in izigravajo sklepe in našo zakonodajo ter s tem onemogočajo ureditev naših gospodarskih razmer, škodujejo s tem vsem, saj delajo v nasprotju z interesi delovnih ljudi ter jih moramo zaradi tega povsod odločno razkrinkavati in onemogočati. Preprečiti je treba tudi razna nekontrolirana službena potovanja, črne vožnje s službenimi avtomobili, neredno in netočno prihajanje na delo itd., kar si zlasti radi privoščijo ljudje, ki so na vodilnih delovnih mestih. Ne dopuščamo, da bi kdor koli svoje neuspehe, svoje polomije in svojo nesposobnost skrival za skupno odgovornostjo, za kolektivno _______ odgovornostjo samoupravnih organov. Ne dovoljujmo Letos bo že 9. množično tekmovanje »Ob žici okupirane posploševanja negativnih Ljubljane«, na katerem bo sodelovalo nad 8.000 tekmoval- pojavov in skrivanja za ko- Cev iz vseh krajev in družbenih organizacij lektivno odgovornostjo! UGOTAVLJAJMO KONKRETNO ODGOVORNOST KOMUNISTOV! Direktor in upravni organi vsake delovne organizacije so odgovorni samoupravnim organom podjetja, saj so izvršni organi samoupravnih organov, delovne organizacije. V samoupravne organe delovnih organizacij volijo vsi zaposleni iz svojih vrst najboljše tovariše, da se v njihovem imenu dosledno bore za uresničevanje sklepov in smernic ZKJ. Člani ZK so povsod prisotni in predvsem odgovorni za uresničevanje sklepov VIII. kongresa ZKJ in ukrepov zveznega izvršnega sveta. Prav komunisti so osebno odgovorni, da tam, kjer so prisotni in soodločajo, ne pride do izigravanja sklepov in zakonodaje in zagovarjanja nekih posebnih interesov delovne organizacije. Pri tem naj se naslonijo na široke množice sotovari-šev, ki se na osnovnih delovnih mestih v podjetju uspešno bore za uresničeva-vanje naših sodobnih nalog. Primer delovne skupnosti kovinskega podjetja Unitas nam najlepše prikazuje, kako lahko prav komunisti prebude in zaktivizirajo širše delovne množice proti zlorabam, korupciji, izigravanju naših osnovnih stališč in smernic s strani manjšine, ki se je vtihotapila na vodilna delovna mesta, sedla na hrbet delovnim ljudem in jih izkoriščala v svoje osebne namene. FTav po zaslugi komunistov in njihove osnovne organizacije so delavci v podjetju Unitas iz kimavcev in kolektiva brez hrbtenice, postali ljudje, ki danes vedo, kaj hočejo in ki se za uresničitev skupnih interesov danes tudi uspešno bore. Nanizali smo le nekaj najpomembnejših slabosti današnjega dne, ki nam zavirajo večje uspehe in proti katerim moramo usmeriti vso svojo pozornost. Ce bodo komunisti v vseh delovnih organizacijah dosledno uresničevali taka stališča, potem bodo imeli za seboj vse delovne množice, kar bo omogočilo še večje uspehe v naslednjih letih Prav zaradi tega smo ob 20-letnici osvoboditve, prikazali najpomembnejše naloge, ki stoje danes pred nami. PREPREČUJMO SAMOVOLJO IN EGOIZEM NEKATERIH VODILNIH USLUŽBENCEV! Znano je, da vodilni kader na ladji, ki je prišla v neizhodno situacijo, ostaja na njej do konca ter jo zadnji zapušča. V naših gospodarskih organizacijah se dogaja prav obratno. Kakor hitro se pojavijo težave je prvi, ki beži iz take gospodarske organizacije drugam, vodilni strokovni kader Javno je treba razkrin-kovati in obsojati take strokovne kadre, ki kot podgane beže prvi z ladje, ki ostane prazna, kjer ni več izrednih privilegijev ter se šele tja, kjer so člani delovne skupnosti še neprebujeni, neaktivni ter tako še omogočajo, da si razni posamezniki urede zase, na njihov račun in v njihovo škodo, izredno ugodne položaje in privilegije. Javno je treba obsojati tudi tiste, ki so postali člani ZK le zaradi osebnih koristi in sicer samo tako dolgo, da so zasedli boljše delovno mesto, dobili večje osebne dohodke, stanovanje ali kakšne druge privilegije, nato pa poiskali prvo priložnost ter izstopili iz vrst ZK. KOMUNIST JE PROIZVAJALEC IN POTROŠNIK Komunisti iz gospodarskih delovnih organizacij se pogosto preveč zapirajo vase in v svoje osnovne or- ganizacije ter ostajajo komunisti samo za ograjo svoje tovarne; tam, kjer pa prebivajo pa so v strogi ilegali. Ne zanimajo se, kako živijo potrošniki, kakšne so njihove težave., kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se razvijejo konstruktivne pobude in aktivnost občanov. Komunisti iz gospodarskih organizacij morajo biti zainteresirani za življenje občanov - potrošnikov, za razvoj družbenih služb, družbenega standarda itd. V samoupravnih organih svoje delovne organizacije naj dajejo pobude za uspešnejše razvijanje družbenih služb itd. • AGROKOMBINAT EMONA ima v Smledniku ekonomsko enoto, ki je sestavni del obrata Pitovno govedo«. V Smledniku je 8 zaprtih in 8 odprtih hlevov za pitanje. V normalnih pogojih je proizvodna zmogljivost pitališča 6500 dopitanih živali na leto. To pitališče je bilo dograjeno v letošnjem mesecu maju. Hlevi so razdeljeni na bokse, v vsakem je prostora za 15 do 20 neprivezanih živali. Tako lahko hleve intenzivno izkoriščajo. Teleta dobivajo neomejene količine koncentratov, sena in vode, kar omogoča pitanje velikega števila živali na razmeroma majhnem prostoru. Krmljenje s koncentrati bo poenostavljeno tako, da bodo v odprtih hlevih polnili krmilnike le enkrat tedensko, s čimer bodo odpadle sedanje manipulacije z vrečami, ki zahtevajo precej delovnih moči. POMNI! Javna tribuna je najcenejši slovenski list »JUGOTEKSTIL« PODARIL STANOVANJE BORCU NOV Podjetje Jugotekstil je podarilo 64- letnemu upokojencu Antonu Tomažinu iz Guncelj št. 1 stanovanje v novem bloku, ki ga grade ob Celovški cesti. Direktor podjetja Bojan Vidmar nam je v zvezi s tem dejal: Znano jc, da imajo občinske skupščine premalo sredstev za dodeljevanje stanovanj upokojencem — bivšim borcem NOV. Zaradi tega je na predlog naše osnovne organizacije ZK delavski svet spontano in soglasno sklenil, da počasti 20- letnico osvoboditve tako, da podari stanovanje najbolj potrebnemu prosilcu.« Kaj pa druge gospodarske organizacije. Ce bi vsaka od njih na ta način počastila 20-letnico osvoboditve, bi bil problem stanovanj za bivše borce NOV enkrat za vselej rešen. OKO IN UHO naših občanov Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni Problemi otroškega varstva težko je priznati, vendar je res, da smo NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA PRECEJ NA SLABSEM KOT PRED DVEMA LETOMA. Decembra 1962 je bilo v občini 37.303 prebivalcev in 565 mest v vzgojno-varstvenih ustanovah. Danes je v občini skoraj 50.000 prebivalcev in 650 mest v vzgojno-varstve-nih ustanovah. Za 13.000 prebivalcev več je le 85 novih mest v vzgojno-varstvenih ustanovah. Prej smo imeli 10 otroških igrišč, danes jih je le še 8 in še ta v večini primerov razpadajo. Pred dvema letoma je pretila nevarnost tretje izmene v osnovnih šolah, da-ups jo po nekaterih oddelkih 'že imamo. Takrat smo ugotavljali, da premalo učencev prejema šolske malice. Danes jih še manj, da 0 toplem obroku sploh ne govorimo. Tudi v pogledu zdravstvene zaščite nismo dosegli znatnega napredka. Edino v organizaciji letovanj smo dosegli nekaj, saj sta bila lani zgrajena dva nova domova, vendar je tudi to premalo: KRAJEVNE SKUPNOSTI NISO IZPOLNILE SVOJIH NALOG Krajevne skupnosti naših Pričakovanj v reševanju otroškega varstva niso izpolnile, saj so njihova osnovna skrb bili predvsem le servisi z obrtniškimi cenami. Občinski proračun je res dajal za to dejavnost večja sredstva, vendar ta niso tako hitro rasla kot cene in življenjski stroški. Ueta 1962 je bilo danih za Potrebe otrok in mladine, vključno šolstvo, okrog 50°/o občinskega proračuna, v le-, t963 in 1964, letos pa le okrog 45%. Družbene in politične organizacije, ki se ukvarjajo £ otroki in mladino, pa so se orile z materialnimi pogo-fv°j obstoj, krpale pe-eca kadrovska vprašanja, l °1 Program pa v večini , .akcijsko izvajala kar n51ko trdim predvsem za zakaj tako? V proračunu za leto 19i ,, Predvidenih za telesi 7 gO-me in športne organ T*cije 37,000.000 din, od t šAic?a *e 600.000 din za v: - ka športna društva občini, čeprav bi le s sistematičnim in programskim delom med šolsko mladino lahko zagotovili množičnost telesne kulture, iz katere izhajajo vrhunski športniki. Nerazumljivo je, da ob tako velikem pomanjkanju športnih in telovadnih objektov DTK Ilirija pogodbeno oddaja svoje prostore za gospodarsko dejavnost in zaradi tega tudi dom prezidavajo. Ce je občinska skupščina predvidela letos za to društvo 4,750.000 din dotacije, ima tudi pravico zahtevati, da dom služi le namenu, za katerega je zgrajen. KJE SO VZROKI? Danes se borimo za uveljavitev ustavnega načela o 42-urnem delavniku, pri tem pa ne pomislimo, koliko je zaposlen poprečno inteligenten otrok, da lahko uspešno zaključi osemletno šolanje. Tako visok odstotek slabih ocen ne more biti samo zaradi netalenti-ranosti ali lenobe otrok. NUJNO JE SODELOVANJE starSev, Sole in družbe Vsa ta neurejenr nja odločilno vpli cer počasno vend; vzg mladinske d D negativnih po nVadmo je na ra. de a?dCA° javnega dela i tov' Tit0: in t z združenir " ne smemo dop Pasli e* htevat7lHU°rute Sl meri v’ da se resl še ^ kaznujejo. N m*«#' temeljni k/ RAZVO.U Sprejet; so bili čakovati, da bomo vse te probleme rešili z administrativnimi ukrepi. Moramo jih reševati zavedno, vedno in povsod, vsi in vsak. Rešitev teh problemov je temeljni kamen našega nadaljnjega družbenega in ekonomskega razvoja. V reševanju skrbi za mladino in otroke moramo narediti temeljit preokret in ga tako po vsebini kot po obsegu razširiti. Tako bomo našim otrokom zagotovili lepšo mladost in jim nudili več za vstop v samostojno življenje, da bodo duševno in telesno zdravi, prežeti z neomajno vero v napredek in nadaljnji razvoj naše družbe, prevzeli naša delovna mesta in družbene funkcije ter nadaljevali od nas in naših prednikov začeto delo. SAVO JAKULIN NE SAMO BESEDE Letna delovna konferenca občinske zveze DPM, je bila prijetno presenečenje zaradi res plodne in dobre razprave. Mladi so polni idej, polni aktivnosti, pripravljeni vse narediti, da bi vzgajali otroke v duhu kolektivnosti, medsebojnega sodelovanja, spoznavanja narave, predvsem pa, da bi jih oddaljili od slabih vplivov ceste. Taborniki pa žal nimajo niti osnovnih pogojev za svoje delovanje. Nimajo prostorov, kjer bi se lahko sestajali, kjer bi lahko spravljali svoje rekvizite. Celo šole, ki bi morale biti najbolj zainteresirane, jim ne gredo v pomoč. Neki ravnatelj šole jim je sicer dovolil, da uporabo šolskega prostora, vendar jim je to preprečila šolska slugi-nja. Šole naj usmerjajo učence v taborniške organizacije, saj jih ta poučuje o naravi, o zgodovinskih krajih naše NOB, vcepi jim smisel za tovarištvo, lepo vedenje itd. Na drugi strani pa mislim, da so sveti krajevnih skupnosti dolžni poskrbeti da ima tudi taborniška organizacija možnost rednega delovanja. V kolikor imajo vse krajevne družbeno-po-litične organizacije samo en prostor, pa naj narede razpored uporabe tega prostora, tako, da mladina ne bo zapostavljena. Delovna konferenca je tudi zelo kritično obravnavala probleme vzgojno-varstvenih ustanov. Preiti je treba k konkretnemu reše-ševanju. Ni namreč dovolj, da smo družini dali novo stanovanje, za varstvo otrok pa ni ničesar narejeno. V vsakem novo zgraje-jenem naselju naj bo tudi vzgojno-varstvena ustanova, saj se v nova stanovanja pretežno vseljujejo družine. Kam naj dajo otroke, če sta oba zakonca zaposlena? Delavski sveti so prav tako soodgovorni To ni negospodarska investicija, temveč obratno še kako gospodarska in nujna, saj se nam bo jutri povrnila v zboljšani proizvodnji. Del odgovornosti nosijo tu tudi delovne organizacije, ki pa so precej gluhe za probleme svojih delavcev. IVANKA KUKOVEC Ulica je naše igrišče, saj med člani delavskih svetov, v občinski skupščini in v svetih krajevnih skupnosti ni vedno in povsod dovolj razumevanja za mladi rod in njegove potrebe po skupni igri. Kako dolgo bo še tako? JAVNA TRIBUNA DVAKRAT MESEČNO Tovariš urednik, v kratkem času je naš občinski list postal izredno zanimiv, informativen in vsakomur, ki prebiva ali dela na območju naše občine, nujno potreben. Menim, da bi bilo koristno: — če bi še več poročal o delu občinske skupščine in njenih organov in — če bi izhajal list — dvakrat mesečno. I. B. Odgovor: Dobre obveščenosti, ki je temeljni pogoj za pravilno odločanje in ukrepanje samoupravljavcev, si ne moremo več zamisliti brez lokalnega tiska. Zaradi tega bo odslej izhajala posebna priloga »Iz dela občinske skupščine.« Naš list bo izhajal tudi dvakrat mesečno, takoj ko podvojimo število naročnikov, torej: Vsak naročnik naj pridobi vsaj dva naročnika s plačano letno naročnino 200 din in naš list bo izhajal — dvakrat mesečno. Kaj je pri nas odveč? • Malomarnost pri vodstvu volilnih imenikov, saj je prav to zmanjšalo lepe rezultate ne samo pri občinskih volitvah, temveč tudi pri republiških. Ali je za to pristojnim občinskim uslužbencem (in vsem drugim v gospodarskih organizacijah in svetih krajevnih skupnosti) res tako težko voditi točno in pravilno' evidenco o gibanju prebivalstva na njihovem območju? • Počasnost, polževa počasnost pri urejanju severno-vzhodne strani modernizirane Celovške ceste ter podhoda pri palači občinske skupščine. • Zaspanost svetov krajevnih skupnosti, ki so se po odvzemu servisnih delavnic predali dolgočasnemu —zehanju, ne pa iskanju nove vloge in oblik svojega dela. • Nerazvitost krajevnih družbenih centrov, ki bi sicer lahko vršili zelo pomembno vlogo na področju koordiniranja in smotrnega programiranja vsega družbenega življenja na območjih posameznih krajevnih skupnosti. • Slaba pismenost nekaterih načelnikov in drugih vodilnejših uslužbencev občinske skupščine, ki bi lahko prek našega lista bolj skrbno in vestno obveščali občane o raznih problemih, ki jih (in kako) rešuje občinska skupščina. • Zaprtost nekaterih gospodarskih organizacij, ki vidijo le do ograje svojega podjetja. No, o tem pa več v naslednji številki našega listi! • Brezbrižen odnos do preskrbe stanovanj bivšim borcem NOV, ki po 20. letih še vedno čakajo in upajo, da bodo prišli do ustrezne strehe nad glavo. ® Nered okrog stanovanjskih blokov, ki ga prebivalci na Dunaju, v Amsterdamu, Kobenhavnu in drugih velikih mestih ne poznajo, saj jih ni sram vzeti v roke metlo in urediti tudi ulico pred svojim blokom. Pri nas pa zahtevamo, da ureja vse samo skupnost. ® Še marsikaj, o čemer pa boste zvedeli v prihodnji številki. BREZPLAČNA PRAVNA SLUŽBA Služba pravne pomoči v Frankopanski 5: — daje brezplačne pravne nasvete občanom, hišnim svetom in organom krajevnih skupnosti pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred oblastmi, zavodi in organizacijami, — daje pravno pomoč tudi delovnim in drugih organizacijam. Vso drugo pravno pomoč vrši občinska služba pravne pomoči po običajni odvetniški tarifi. Skupščina občine Ljubljana-Šiška TRIBUNA MLADIH Naši taborniki Zopet naše akcije TUDI LETOS MLADINSKA DELOVNA AKCIJA »SAVA 65« V ZAGREBU Na južnem delu Zagreba, tam kjer Sava v blagem loku menja svojo smer, raste na prostranih livadah, obkroženih z vrbami in topoli, novo miniaturno mesto — mladinsko brigadirsko naselje »Sedem sekretarjev SKOJ«. Tu bo v juniju, juliju in avgustu najživahnejši in najveselejši del Zagreba, kjer bo zbranih nad 3000 brigadirjev, ki bodo nadaljevali pred štirimi leti pričeto mladinsko delovno akcijo — izgradnjo nasipa Save. MLADINKE IN MLADINCI! Če se želite udeležiti delovne akcije »SAVA 65« v Zagrebu se obrnite po podrobnejše informacije na občinski komite ZMS Ljubi,jana-Šiška, ki organizira brigado v mesecu juniju ali pa Vam omogoči, da sodelujete v brigadi, ki bo v juliju in avgustu. PRIZNANJA NAJBOLJŠIM TABORNIKOM Ob 15. letnici Zveze tabornikov Slovenije je občinska Zveza tabornikov izrekla priznanje zaslužnim članom organizacije ter jim izročila kot simbolično darilo Tabornikovo knjižico. Priznanja so prejeli naslednji člani osnovnih enot: • Odred Smarnogorskih srn — Šmartno pod Šmarno goro: Franc Dolinar, Metka Jarc, Drago ing. Praintz in Lojze Sešek. • Odred novih gradiščar-jev — Šentvid: Manica Košir, Franc Oven in Ljubo Pezdirc. • Odred dobre volje — Zgornja Šiška: Stane Bratož, Nadja Črnivec, Martin Hočevar, Staša Hvale, Miloš Jager, Marjan Jenič, Ana Kenk, Alojz Krobat, Rudi Krpan, Zmago Kumar, Franci Lašič, Tomo Maglica, Vinko Mrak, Darko Mržek, Niko Schlamberger, Oskar Stich, Jure Šajatovič, Majda Šegula, Andrija Šijak, Alojz Šušteršič in Maksi Urbanija. • ODRED ROŽNIK — Spodnja Šiška: Tone Bizovičar, Karla Bratina, Metka Hiršman, Jani Ilovar, Metka Ilovar, Ida Jelovšek, Metka Kastelic, Boris Kladivar, Vojko Kladivar, Branka Knapič, Gregor Levičnik, Miša Ne-dog, Lojze Peric, Tomo Pirc, Nika Podvršič, Drago Porenta, Marija Porenta, Dušan Prešeren, Dušan Radelj, Andrej Razdrih, Janiča Slapničar, Darinka Smolin-sky, Franci Smolinskiy, Milan Subič, Marko Šetinc, Tine Šetinc, Gojko Usenik, Katja Usenik, Leon Zelin-ka, Matjaž Zorko in Tatjana Žižek. • Taborniška četa Zlatorog v internatu Litostroja Kot najboljša četa v merilu odreda v občini pa je prejela izredno pohvalo četa ZLATOROG, ki deluje v internatu Litostroja. Kakšen poklic naj si izberem? Kam po osnovni šoli? KATERO POKLICNO USMERITEV? Ko spoznamo sebe, svoje lastnosti in nagnjenja in vemo, kakšna delovna področja nam ustrezajo, se začnimo ozirati po primernih poklicih: Letos je delovna naloga mladih, da podaljšajo savski nasip pri Zagrebu za nov kilometer ter s tem preprečijo uničevalno moč narasle Save, ki je lani opustošila Zagreb. Vzporedno s tem bo mladina gradila tudi cesto vzdolž tega nasipa in urejevala zemljišče za nasipom, kjer predvidevajo skladišča, silose, rečno pristanišče itd. Vse te delovne naloge bodo letos združevale in zbliževale mlade ljudi iz raznih mest naše republike — tudi Ljubljane. GRADNJA BRIGADIRSKEGA NASELJA JE V POLNEM TEKU Hitro se približuje 13. junij, ko bo naselje sprejelo prvo izmeno brigadirjev. Postavljeni so novi stanovanjski objekti z udobnimi posteljami, restavracija, ki bo delovala kot samopostrežna, ter vse drugo, kar je potrebno za dobro zabavo in rekreacijo brigadirjev po 6-urnem delu. Pri tem so predvsem upoštevali rekreacijo in športne potrebe udeležencev akcija »SAVA 65«. Na razpolago bo cel športni park z vsemi športnimi rekviziti. TUDI ZA ZABAVO JE DOBRO PRESKRBLJENO V naselju bodo predvajani celovečerni in kratko-metražni dokumentarni filmi, organizirane bodo za- bavne prireditve in gostovanje mladih popevkarjev in ansamblov iz Zagreba. Za vsako izmeno bo organiziran izlet in obiski raznih kulturno-zgodovinskih znamenitosti Zagreba in okolice. Najprivlačnejši pa bodo taborni ognji in plesni večeri samih brigadirjev. Velika pozornost bo posvečena tudi izobrazbi in tehnični vzgoji mladih. Organizirani bodo razni tečaji tako radioamaterski, za ki-noamaterje, za upravljanje z avdiovizualnimi sredstvi in za voznike mopedov, motorjev in avtomobilov. Vsi, ki bodo z uspehom opravili te tečaje bodo dobili ustrezna spričevala in vozniška dovoljenja. Brigadirji, ki so že bili prejšnja leta na tej akciji, pravijo, da so spomini nanjo nepozabni in se skoraj vsi hočejo letos ponovno srečati v Zagrebu, da bodo delali, se učili zabavali in utrjevali nova prijateljstva. Janez SCEK • popišimo vse poklice s tega področja, • v skladu z materialnimi možnostmi naših staršev in drugimi pogoji se nato odločimo za nekaj najbolj primernih poklicev ter v zvezi s tem • izberimo ustrezno vrsto svojega nadaljnjega izobraževanja, da se bomo pozneje, ko bomo že bolj razgledani, dokončno odločili za ta ali oni določeni poklic. VEC POMOČI odraslih Čeprav imamo pri nas Zavod za poklicno usmerjanje, Zavod za zaposlovanje delavcev ter razne vzgojne posvetovalnice, vendarle mi mlajši mladinci in mladinke čutimo, da dobivamo vseeno premalo pomoči, da smo premalo razgledani in da se zaradi tega res le težko najprimerneje odločimo za svojo poklicno usmerjenost. Menim, da bi v zvezi s tem morali že učenci 7. razredov osnovne šole imeti več predavanj s skioptični-mi slikami ali filmom, več literature, več obiskov (ekskurzij) v tovarne in ustanove, več razgovorov o posameznih poklicih ter sploh več vpogleda v ta pomembna vprašanja. Tako bo potem njihova odločitev bolj poglobljena, bolj premišljena, bolj poudarjena in bolj pravilna. Majda ŠEGULA Vsem pohvaljenim iskreno čestitamo in želimo pri delu še več uspehov. Tone SIMONČIČ 9 Letošnje naloge občinskega taborniškega vodstva so precejšnje. Težišče dela vodstva bo vsekakor na proslavah ob 20-letnici osvoboditve. VSEM PIONIRJEM, MLADINCEM IN SODELAVCEM Čestitamo k dnevu mladosti Občinska zveza DPM Občinski komite ZMS Občinska taborniška zveza Občinska počitniška zveza Našim naročnikom in bralcem f i OD SEDAJ TUDI USTNA JAVNA TRIBUNA Uredništvo našega lista dobiva vedno več raznih vprašanj, ki vznemirjajo delovne ljudi, in sicer s področja gospodarstva, preskrbe, urbanizma, otroškega in socialnega varstva itd. Zal v našem listu, ki izhaja samo enkrat mesečno, primanjkuje prostora, da bi lahko na vsa ta vprašanja obširno in dovolj jasno odgovarjali. Zaradi tega smo v dogovoru in ob sodelovanju vseh družbeno-političnih organizacij na območju naše občine sklenili, da bomo vsak mesec imeli tudi Ustni časopis Javna tribuna delovnega ljudstva naše občine Namen teh ustnih javnih tribun je razčistiti prav tiste probleme, ki so najbolj nejasni, ki najbolj vznemirjajo delovne ljudi, s katerimi se nekateri najmanj strinjajo itd. S tem želimo omogočiti vsem večjo jasnost in boljše razumevanje problemov današnjega dne. Prva ustna javna turibuna bo predvidoma v torek, 25. maja popoldan ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine na Celovški cesti 121. Ta javna tribuna bo posvečena raznim gospodarskim vprašanjem, na katera bodo odgovarjali najboljši poznavalci teh problemov. Vabimo vse naše bralce, da nam takoj dostavijo vsa taka vprašanja, na katera bi želeli dobiti jasen, čimbolj popolen in konkreten odgovor. Vprašanja pošiljajte na naslov našega uredništva. (Lahko so tudi nepodpisana.) Uredništvo RAZGOVORI Z VOLIVCI ODGOVORI NA VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA ZBORIH VOLIVCEV • DRAVLJE Brivnica na Celovški cesti (Pri Slepem Janezu) naj se Ponovno usposobi! Stavba v kateri je bila brivnica je zgorela in je porušena. KS naj najde in uredi kakšen drug primeren prostor. • Sredstva za rekonstrukcijo Vodnikove ceste so Po letošnjem proračunu sklada za urejanje zemljišč zelo omejena in bodo ko-Paaj zadostovala za predvideni obseg. • Novo naselje ob Vodnikovi cesti letos ne bo moglo biti urejeno, delno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, delno pa zaradi tega, ker bodo na tem delu Potekale že posamezne podzemne komunalne naprave zaradi graditve novih vrstnih hiš. • Za Bohinjčevo in Dolomitsko ulico je v letošnjem planu sklada določeno, da se nabavi tehnična dokumentacija in izvedejo geodetske meritve. • GORICANE-RAKOVNIK , Komunalna sredstva,, k* jih prispevajo tovarne in gospodarske organizacije za ^mnnalno ureditev, bo sklad za komunalno ureditev zemljišč uporabil v skladu z letošnjim planom m programom teh del. • gunclje ® Člani ZB in udeleženci NOB y naši občini so po Pravilniku o izjemnem plačevanju prispevka za ko-nuinalno ureditev prav ta-Ko dolžni plačati komunalni Prispevek, vendar uživajo olajšave v obliki daljših ^°kov za odplačilo. Stanovanjsko vprašanje nezaposlenih borcev NOB erjetno ne bo tako kmalu ese.no, ker se s samovoljami priselitvami bivših orcev na območje naše obme pojavljajo še vedno n°vi problemi. D.° !• marca letos smo P ejeli 65 prošenj borcev za anovanja. Z nakupom stanovanj v vrednosti 321.825 s?o din bo rešenih 48 naj-nuinejših primerov. Občin-.-,no/Skupščina vlaga od tega co 'o do vselitve, 50 Vo pa le najetih posojil. <>Rj? Posojilom ZB v znesku zoo.ooo din so rešene 4 proš- Za letos ne pride v poštev '' prosenj za izboljšave sta-n yani, ali za izselitve iz io (Va.!'nik tliš (med prosilci Ucti 25 zaposlenih): stn-~ Prosilci za izboljšavo čatTanj bodo morali po- nujnejšlhradl prioritete naj-hir/reselitve iz privatnih družbonn?remo Plačevati iz ra nr,eni.b .sredstev, ker mo-iemnitatni lastnik sam na-vredno11 Proskrbeti enako- »Stetr1''’10'tc s* • HINKO SMREKAR • Pri rušenju posameznih starih hiš in drugih objektov zaradi graditve stolpnic ali stanovanjskih blokov sklad za komunalno urejanje zemljišč dosedaj v nobenem primeru ni ukrepal v nasprotju z obstoječimi predpisi. Najprej opravi anketo in ugotovi velikost objekta, starost, število stanovanj itd. Ko se sklad odloči za rušenje določenega objekta, pokliče vsakega lastnika ali stanovalca v hiši in skuša z njim doseči sporazum o odškodnini in dodelitvi nadomestnega stanovanja. Če do sporazuma ne pride, predlaga sklad občinski skupščini razlastitveni postopek na podlagi zakona o razlastitvah. • MEDNO • Kaj je z gradnjo avtobusne postaje v Mednem? Na zahtevo KS Stanežiče je predvideno v letošnjem družbenem planu 900.000 din za ureditev avtobusne postaje v Mednem. KS se že pripravlja za ureditev te postaje. • Kaj je z gradnjo trgovskega centra v Mednem? Glede trgovskega centra, ki naj bi bil v neposredni bližini nove avtobusne postaje, so občinski organi v razgovorih s trgovskim podjetjem Prehrana, kateremu je občinska skupščina pripravljena nuditi določeno pomoč v obliki kredita. Letos bodo lahko izvršena le pripravljalna dela. • MILAN MAJCEN • Okolico šole Zvonka Runka bo sklad za komunalno urejanje uredil postopoma. Tako bo letos uredil in asfaltiral Štefanovo ulico, kar bo tudi za šolo velikega pomena. • Ulico Milana Majcna bo sklad uredil v drugi polovici leta podobno kot Kavškovo ulico in sicer iz sredstev conske razlike. Z ozirom na predvidena rušenja v tej ulici bo to le začasna ureditev za 5—10 let. • Asfaltiranje Lepodverske in Žibertove ulice kakor tudi nekaj drugih manj pomembnih del, bo moralo čakati še nekaj let. • Posek topolov v Franko-panski ulici ne spada med naloge sklada za komunalno ureditev zemljišč, ker ta opravlja dela samo pri novih investicijah. To bi bila naloga oddelka za komunalne zadeve občine. • Prepreči naj se dimljenje pivovarne Union! Sanitarna inšpekcija je že posredovala. Če bo potrebno, bo izdala tudi nadaljnje ustrezne ukrepe. • Nobeno telesno-vzgojno društvo ni dobilo letos investicijskega kredita, ker ni dovolj sredstev. • Pedagoška služba je že pregledala delo na šoli Zvonka Runka. Našla ni nič problematičnega, razen splošnih težav zaradi po- manjkanja kabinetov, predavalnic in drugih prostorov. Če se vseeno pojavijo določeni problemi, jih mora reševati svet zavoda. • PIRNIČE • Bolj kot na Svetju je potrebna .ureditev trgovskega lokala v Pirničah; kdaj in kako bo to urejeno? Predvidena je dograditev prizidka k zadružnemu domu, ker je sedanji lokal za kakršnokoli preureditev neprimeren. Delavski svet veletrgovine LOKA je že sprejel ta sklep. Predvideva se, da bodo pričeli z gradnjo novega lokala v prihodnjem letu, ker so letos že angažirali vsa svoja sredstva, namenjena za investicije. • Zakaj nismo dobili sredstev za ureditev doma? Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinska skupščina ni mogla upoštevati predloga KS za ureditev fasade doma družbenih organizacij v višini 700.000 din, saj iz istih razlogov občinska skupščina tudi za druge domove kulturno-prosvetnih in telesno-vzgoj-nih organizacij na območju občine ni mogla odobriti sredstev za podobne potrebe. • Zakaj ni bila našemu prostovoljnemu gasilskemu društvu dodeljena dotacija? Nobenemu prostovoljnemu gasilskemu društvu v naši občini ni bila dodeljena dotacija neposredno iz občinskega proračuna, temveč je samo občinski gasilski zvezi zagotovljeno 2,2 milijona din. • Zakaj ni dobilo TVD Partizan več sredstev? Tudi organizacije TVD Partizan so v letošnjem proračunu dobile sredstva samo za potrebe osnovne dejavnosti, in sicer je dobilo TVD Pirniče 400.000 din. • PRESKA-VAŠE • Napeljavo vodovoda Žaj-dela-Žontar ima v svojem načrtu komunalno podjetje Vodovod Kranj in bo dela začel letos izvajati. • Kanalizacija šole v Preski bo urejena vzporedno s kanalizacijo novega stanovanjskega naselja v Preski, Predvidevamo, da bo pričetek gradnje prihodnje leto. • Letos niso predvidena sredstva za ureditev okolice šole. Ko bo zgrajena telovadnica, bo urejena tudi okolica. PODGORA-POLJANE Trasa nove Vodnikove ceste, po sedanjem urbanističnem načrtu Ljubljane, ne bo potekala do ceste v Dobrovo, ki gre skozi Pr-žan. Nova Vodnikova cesta se bo namreč končala pri obvozni progi ter se bo tam priključila na obvozno avtomobilsko cesto (drugi prometni obroč okoli Ljubljane). Od tu naprej torej zveze s Pržanom ne bo. Po našem mnenju bo investicija 50 milijonov din gospodarsko dobro naložena. • PODUTIK • Kaj je ukrenjeno v zvezi s škodo, ki jo povzroča kamnolom v Podutiku? Sanitarna inšpekcija je že izdala ustrezno odločbo, tako glede napeljave vode, kakor tudi zaradi odpraše-valnih naprav. Podjetje je zahteve izpolnilo, vendar odpraševanja v celoti ne more odpraviti zaradi določenega procesa pri izdelavi asfalta. Letos bo podjetje preselilo asfaltno bazo na ugodnejše območje, kjer bo tudi surovinska baza. • REPNJE-DOBRUSA • Uničijo naj sc komarji, ki so se izredno razmnožili! Sanitarna inšpekcija je že izdala odločbo, ki jo pa Agrokombinat ni upošteval. Zato je uveden kazensko-upravni postopek. • SORA-DOL • Komunalni prispevek izven zazidalnega okoliša je določen z občinskim odlokom (Glasnik 34/36) in predvideva, da morajo investitorji prispevati k stroškom za komunalno ureditev 8 °/o od predračunske vrednosti objekta, ki ga gradijo. Ta prispevek je tako minimalen, da z njim sklad praktično ne more komunalno urejati teh krajev, pač pa se s temi sredstvi krijejo stroški za tisto minimalno komunalno ureditev, ki je že izvršena ali pa še bo. • Osnovna šola Sora, ki ima samo prve štiri razrede, je bila priključena kot podružnična šola k matični osemletni šoli Preska. To je bilo nujno potrebno zaradi kvalitete pouka. Zaradi tega hodijo od petega razreda naprej šolski otroci v šolo v Presko. • stanežiCe Področje, ki je z zazidalnim načrtom določeno za stanovanjsko graditev, je življenjskega pomena za nekatere prebivalce Stane-žič in Mednega, vendar bo v perspektivi razvoja nujno poseči tudi po teh površinah. V prvi fazi bo odkupljen le manjši del zemljišč, kar bo sklad po vseh predpisih uredil z dosedanjimi lastniki. Odškodnine za zemljišča, kulture, drevje in kmetijske objekte bodo izplačane pred pričetkom del. • Prodajo mleka naj se prepusti proizvajalcem, izločijo naj se prekupčevalci! Republiški zakon o higieni proizvodnje in prometa z mlekom (Ur. list LRS 14/61) predpisuje higiensko-teh-nične pogoje za mleko, namenjeno ljudski prehrani. Na podlagi tega zakona je bil sprejet občinski odlok o prepovedi prometa z nepa-steliziranim mlekom. Ta odlok velja za strnjeni mestni del in za naselja Kleče, Viž-marje, Gunclje, Podgora, Trata, Pržan in Podutik (Glasnik št. 29/62). Namen tega republiškega zakona in občinskega odloka je izključno, da se daje v promet zdravo mleko, v katerem so uničene vse bolezenske blice, kar se najlažje doseže s pasterilizaci-jo. V promet sme le mleko, ki je pridobljeno od zdravih živali in v higienskih pogojih. • SKARUČNA • Kaj je z lanskoletnim gozdnim skladom? Odgovor objavljamo pod KS VODICE. • Sercerjevo 9 Kdaj bodo otroci dobili v šolah brezplačne učne pripomočke in malice? Po pedagoških normativih naj bi učenci osnovnih šol postopoma dobivali v šoli brezplačne malice in šolske knjige. Toda letos sklad za finansiranje vzgoje in izobraževanja ni dobil dovolj sredstev, da bi lahko to uresničil. Šole sedaj plačujejo z dotacijo sklada za vzgojo in izobraževanje kuharice in režijske stroške za šolske kuhinje. Učenci tako ne plačujejo polne ekonomske cene, marveč le določen del. 9 Kebetova ulica letos šc ne bo asfaltirana, ker še ni določena dokončna izvedba Zazidalni načrt za to področje se pravkar izdeluje. Tako bo asfaltiranje mogoče šele prihodnje leto, čc bo definitivni ureditven: načrt potrjen. Dohodi k blokoma 17 in 18 pa bodo še letos asfaltirani. 9 VIŽMARJE-BROD 9 Glede vodovoda Polane-Vižmarje sporočamo, da je z »Mestnim vodovodom« že sklenjena pogodba in da so dela že v teku. 9 VODICE 9 Osnovna šola je dobila sredstva po enakem izračunu kot vse ostale. Če so bila dela na šoli slabo opravljena, bi morala to ugotoviti komisija za kolavdacijo in poskrbeti, da napake popravijo. 9 Za ureditev šolskega vrtca v stari šoli so sredstva zagotovljena v skladu za šolstvo. 9 Zakaj znižane dotacije krajevnim skupnostim? V okviru možnih sredstev občinskega proračuna je bila vsem KS za njihovo redno dejavnost odobrena dotacija po obsegu dela. Tako je KS Vodicam bilo za to dejavnost odobreno 200.000 din. Zaradi pomanjkanja sredstev in kritja drugih nujnejših potreb (šolstvo, socialno varstvo, komunalne ureditve itd.), ni bilo mogoče letos določiti tudi potrebna sredstva za adaptacije, ureditve in vzdrževalna dela na objektih KS, kulturno-prosvetnih in te-lesno-vzgojnih organizacij. KS so dobile letos iz proračuna določena sredstva samo za vzdrževanje in ureditev nekaterih komunalnih naprav. Iz omenjenih razlogov tudi Vodice niso dobile za vzdrževanje svojega zadružnega doma potrebnih sredstev, kot so to predlagale, temveč samo sredstva za ureditev komunalnih zadev (čiščenje kanalov, ureditev mostu itd.). 9 Kako so bila porabljena lanska sredstva gozdnega sklada? Poraba vseh sredstev občinskega gozdnega sklada Nadaljevanje na to. strani KAM SE NAJ PRITOŽIM? Pri skupščini naše občine obstaja med drugimi tudi posebna komisija za vloge in pritožbe, ki obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki posegajo v delo organov občinske skupščine ter družbenih in delovnih samoupravnih organizacij v občinskem merilu. V zvezi z vlogami in pritožbami občanov in organizacij komisija zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila. Razen tega daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizacijam. Vsi ti morajo obravnavati predloge komisije za vloge in pritožbe in jo obvestiti o svojih stališčih, sklepih in rešitvah. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti, nezakonitosti in samovolje proučuje komisija za vloge in pritožbe problematiko dela prizadetih občinskih organov in drugih organizacij, zavodov in ustanov. Razen tega predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe, nove predpise, spremembe in dopolnitve že obstoječih predpisov. Občinska komisija za vloge in pritožbe sodeluje torej z občinskimi organi, ustreznimi republiškimi komisijami, komisijami okraja, drugih občin, mestnega sveta in družbenih organizacij ter občasno poroča na sejah občinske skupščine o svojem delu in o delu službe za vloge in pritožbe. ZAUPANJE OBČANOV NARAŠČA Zaupanje občanov in organizacij do občinske službe in komisije za vlo- in protestov zadnja leta močno narašča baš pri občinski službi in komisiji za vloge in pritožbe ter hkrati obratno postopoma pada število vlog in pritožb, s katerimi se občani naše občine obračajo neposredno okrajni oziroma republiški službi in komisiji za vloge in pritožbe. Zlasti se je povečalo število vlog, ki se nanašajo na delovna in premoženjskopravna razmerja, posebno na arondacijo in zastarele odškodninske zahteve. Več kot polovico vseh vlog in pritožb je bilo ugodno rešenih, medtem ko je tretjina teh vlog bila popolnoma neutemeljena. Med pritožitelji je 470/o delavcev, 16 % upokojencev, 11 % kmetov, 9 % uslužbencev in 17 %> raznih drugih pritožiteljev. Najpogosteje se pritožujejo zaradi neurejenih stanovanjskih zadev, kar je pač zlasti posledica moč- delovnih razmerij in socialnega zavarovanja, kar je zlasti odraz nezdravih odnosov samoupravnih organov do svojih članov v delovni skupnosti. Mnogo je tudi anonimnih pritožb s strani delavcev, ki se boje posledic ter si ne upajo pritožbe podpisati. Precej je tudi pritožb s področja premoženjskih in gospodarsko finančnih zadev. Dosedanje delo službe in komisije za vloge in pritožbe pri naši občinski skupščini je pokazalo, da je potrebno tej pomembni službi posvetiti vso potrebno pozornost, da bi se tako še dvignilo zaupanje občanov do tega prvega organa, ki rešuje vse vloge, pritožbe, protesti in kritike v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. S SPORE REŠUJMO PO NAJKRAJŠI POTI Enajst lastnikov stanovanjskih in gospodarskih poslopij in zemljišč iz vasi Ladja pri Goričanah je decembra lani vložilo pri občinski skupščini ponovno pritožbo, ker delovni kolektiv Celuloze Medvode lani ni odkupil njihovih najbolj ogroženih poslopij in zemljišč, niti ni izplačal odškodnine za škodo na pridelkih in poslopjih, ki jo povzroča iz tovarniških naprav uhajajoči žveplov dioksid, ki Še vedno ogroža premoženje, zlasti pa zdravje okoliških prebivalcev. Pritožbo je reševala odborni-Ška komisija za vloge in pritožbe s sodelovanjem republiške sanitarne inšpekcije, zavoda za zdravstveno varstvo, upravnih in samoupravnih organov občine in podjetja, Zdravstvenega zavoda Medvode in vaščanov samih. Na večkratnih sestankih je bilo ugotovljeno: 0 Zaradi zaščite okolice je bil lani v podjetju Celuloza zgrajen cevovod (za 4 milijone din), ki vsrkava žveplov dioksid, ki se je prej širil po okolici. # Za 750.000 din so bile opravljene meritve onesnaženja okolice, ki je potrebna posebnih varstvenih ukrepov. 0 Delovni kolektiv Celuloze se zaveda odgovornosti za zdravstveno zaščito prebivalcev in premoženja v okolici, zato bo tudi v bodoče vlagal maksimalna sredstva v izgradnjo sodobnih proizvodnih in zaščitnih naprav. S tem bi zmanjšal lastno škodo in škodo sosedov-va-Ščanov. Vsa prizadevanja pa morajo biti v skladu s produkcijo v podjetju, ki je zaradi visokih anuitet še komaj rentabilno, ker bo sicer ogrožen osebni dohodek zaposlenih. • Pravna in sanitarna služba občinske skupščine na podlagi meritev onesnaženja ozračja že pripravlja odlok o zaščitnem pasu pri Celulozi — Medvode. Odlok bo vzporedno s finančnimi zmogljivostmi podjetja določil rok, v katerem bo treba odkupiti premoženje in preseliti prebivalce iz najbolj Postani naš dopisnik in svetovalec! ogroženega območja zaščitnega pasu. • Na podlagi do sedaj opravljenih zdravstvenih uslug Zdravstveni zavod Medvode ne more potrditi, da bi bilo zaradi plina zdravstveno stanje delavcev v Celulozi in njeni okolici slabše, kot pa je zdravstveno stanje drugih prebivalcev na območju tega zavoda. # Da bi oškodovani vaščani prejeli odškodnino za lani zmanjšane pridelke in škodo na poslopjih, bodo vložili odškodninski zahtevek pri sodišču, kajti finančni predpisi ne dovoljujejo, da bi podjetje izplačalo odškodnino brez ocenitve škode po sodišču. Tudi poslopja in zemljo, ki jo bo treba odkupiti v zaščitnem pasu, bo ocenilo sodišče. Jože POSAVEC LOKALNI PROMET Uvedimo zopet bloke vozovnic za lokalni prevoz Izkoristimo izkušnje zagrebškega tramvaja! Tam izdajajo bloke kart po nižji ceni. Tako odpade zamudno izdajanje vozovnic ter preštevanje drobiža, saj tudi to močno zadržuje vstopanje potnikov, s čimer se zelo podaljšuje čas vožnje, kar zlasti občutijo tisti, ki izstopajo šele na skrajnih zunanjih postajah. Kaj predlagajo volivci ge in pritožbe stalno narašča, kar se med drugim odraža tudi v tem, da število vlog, pritožb, kritik nega priliva podeželskega prebivalstva na območje naše občine. Zelo mnogo je pritožb tudi s področja GOZDNI SKLAD PRI NAS? Nadaljevanje z 9. strani naše občine je določena z družbenim planom. Gozdni sklad je namembni sklad in se lahko uporablja samo za obnovo, nego in varstvo gozdov, za gradnjo in vzdrževanje gozdnih komunikacij v obstoječih gozdnih površinah. Sredstva sklada se torej ne smejo uporabljati za vzdrževanje in gradnjo cest izven gozdnih površin. Lani je bilo uporabljenih — za nego in obnovo gozdov v k. o. Golo Brdo ' 7,917.980 — za varstvo gozdov na celotnem območju občine 320.000 — za urejanje gozdov v k. o. Glinica, Šentvid, Stanežiče, Dravlje 1,615.042 — za rekonstrukcijo in vzdrževanje gozdnih komunikacij in gradnjo mostov — za rekonstrukcijo gozdne ceste Vašanski graben 2,129.307 ■— za rekonstrukcijo gozdne ceste Topol 1,777.424 — za rekonstr. gozdne ceste v k. o. Repnje 772.427 — za gradnjo dveh mostov v k. o. Golo Brdo 853.103 — za popravilo ceste v k. o. Vodice in — Bukovica 586.860 — za nabavo krme za koristne gozdne ptice 154.184 din din din din din din din din din Skupaj vseh Lanski dohodki so bili v isti višini kot izdatki. Gozdnega sklada je bilo obračunanega na območju naše občine za 24,817.000 din. Razlika med obračunanim prispevkom in izdatki nastaja, ker še sedaj dolguje- izdatkov 16,136.327 din jo nekateri gozdni posestniki skupno 8,680.673 din za gozdni sklad. • ZLEBE-STUDENCNICE • Objavite lanskoletno porabo gozdnega sklada! Odgovor preberite pod KS Vodice Draveljčani žele na južni strani svojf samopostrežne trgovine v Sojerjevi ulici prizidati damski in moški frizerski salon, kaj! po požaru in porušenju edine brivnice ob Celovški cesti (»Pri slepem Janezu«) bodo namreč ostali tamkajšnji domačini brez vseh možnosti) da bi se lahko »na svojih tleh olepšali in pomladili«. Ali bo dovolj razumevanja za to željo? SE BESEDA O GARAŽAH Fičkov in druge sorte takih vozil je zmeraj več, garaž pa veliko premalo. In še kolikor jih je, niso dobro razporejene. Precej stihije vlada predvsem z lokacijo. Prav pogosti so primeri, da imajo stanovalci po več kilometrov oddaljene garaže od svojih stanovanj. Krajevne skupnosti (KS) naše občine so pri svojem koordinacijskem odboru sklenile, naj se o vsaki na- meravani gradnji skupinskih garaž obvesti pristojna KS. Le-ta naj skliče stanovalce neposredne okolice, kjer se misli graditi in pojasni čas, kraj, ceno in druge pogoje ter zbere prijav-Ijence. Ti prijavljenci morajo imeti prednost in šele, če teh ni dovolj, naj pridejo v poštev nadaljnji. Šele po seznanjenju okoliških občanov in zbranih prijavah naj KS soglaša z gradnjo. Tudi ko gre za prodajo ali zamenjavo garaž, naj imajo bližnji stanovalci prednost. Interesentov za garaže jc zlasti po strnjenih naseljih v splošnem tudi že toliko, da je dozorel čas misliti na graditve večjih garažnih podzemskih in višinskih centrov. M. M. Ali si že plačal letno naročnino za naš list? Iz dela občinske skupščine LJUBLJANA-ŠIŠKA ŠTEVILKA 5 - 1965 Namesto posebne priloge „Novi odloki občinske skupščine" V prihodnje bomo o delu občinske skupščine in o njenih odlokih poročali na tem mestu. Priporočamo vsem, da to rubriko lista izrežete in jo shranite v posebni mapi. Tako boste imeli vedno pri roki vse potrebne podatke in odloke naše občinske skupščine. Občinska skupščina Ljubljana-Siška je takoj po letošnjih delnih občinskih volitvah ponovno izvolila vse svoje organe ter v njih vključila nad 370 občinskih odbornikov in občanov. V tej številki objavljamo celoten seznam vseh novoizvoljenih organov občinske skupščine ter njihovih članov. Zaradi lažjega pregleda smo imena članov navedli pri vseh organih po strogem abecednem redu. JAVNA TRIBUNA Izvoljeni organi občinske skupščine Občinska skupščina je na svojih sejah z dne 4. in 27. aprila letos izvolila svoje nove organe in sicer: • Predsednik občinske skupščine Miran Goslar e I. podpredsednik občinske skupščine Mirko Damjan • II. podpredsednik občinske skupščine Zora Ogrizek • Predsednik občinskega zbora Ivan Brumen • Predsednik zbora delovnih skupnosti Pavla Zupančič 9 Verifikacijska komisija občinskega zbora Predsednik Ivan Bizant in člana: Anton Franzot in Granc Kristan • Verifikacijska komisija zbora delovnih skupnosti Predsednik Dušan Pirnar in člana: Maks Cebek in Tončka Šenk 9 Mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora Predsednik Pavle Rozman in člana: Janko Šinkovec in Jelka Topolšek 9 Mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti Predsednik Vinko Kolar in člana: Ivica Bežan in Otmar Rehberger 9 Komisija za kadre, volitve, imenovanja Predsednik Janko Pirkovič in člani: Milan Batič, Ljubo Božič, Jože Dimnik, Marjan Draksler, Franc Hribar, Niko Kavčič, Srečko Kušar, Jože Posavc, Nada Tičar, Jelka Topolšek, Jože Vonta in Dušan Vuček 9 Komisija za vloge in pritožbe Predsednik Peter Kolesa in člani; Tone Avsec,- Janez Kralj, Marija Mehle, Jože Posavc, Andrej Sušnik, Franc Žon-tar 9 Komisija za družbeni nadzor Predsednik Bojan Zavašnik in člani: Ivan Bizant, Franc Dejak, Lovro Kraševec in Anton Kržišnik 9 Komisija za narodno obrambo Predsednik Miran Goslar in člani: Mirko Damjan, Milorad Draškovič, Ludvik Golob, Miloš Skalič, Janez Smrekar in Karel Zadnik IZVOLJENI ODBORNIKI ZA MESTNI SVET ' LJUBLJANA V mestni svet Ljubljana so bili iz mestnega območja naše občine izvoljeni naslednji občinski odborniki: Ivan Brumen, Mirko Damjan, Miran Goslar, Vilko Kolar, Zora Ogrizek, Anton Petrovič, Miran Ribnikar in Danilo Sbrizaj Stari člani Mestnega sveta Ljubljane, katerim mandatna doba traja še 2 leti: Kobal dr. Vida, Košir ing. Božo, Pirnar Dušan, Rozman Pavle in Vonta Jože. SVETE OBČINSKE SKUPŠČINE IZVOLJENI ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE • Svet za družbeni plan in finance Predsednik Miran Ribnikar, podpredsednik Anton Bezek in člani: Miro Brank, ing. Božo Košir, Maks Korošec, Janez Kropar, Bernard Rode, Roman Trampuš, Milan Trpine, ing. Branko Zabrinc in Savo Žigon • Svet za industrijo, gradbeništvo in promet Predsednik Tone Kovič, podpredsednik Stane Plemenitaš in člani: Maks Cebek, Marjan Fajgelj, Ivan Hafner, Ivan Klančar, Jože Kušar, Boris Lasič, Miha Luckman, Franc Ribič in Leon Vicelio • Svet za urbanizem Predsednik Bojan Tratnik, podpredsednik Roman Dermaša in člani: Jože Bizjak, Olga Bručan, Olga Grošelj, Vinko Habjan, Oto Jugovec, Pavel Prinčič, Otmar Rehberger, Pavle Rozman in Albin Zor • Svet za komunalne zadeve Predsednik Franc Pipan, podpresednik Emil Planinc in člani: Oton Čemila, Franc Kristan, Draga Mesec, Anton Petrovič, Anton Plešec, Jože Rozman, Janko Šinkovec, Anton Šušteršič in Boris Tertnik • Svet za stanovanjske zadeve Predsednik Viktor Nolimal, podpredsed-Milan Krmelj in člani: Franc Babnik, Franc Cankar, Jaka Gaber, Franc Hriberšek, Anton Kocjančič, Franc Kovačec, Ivan Podlogar, Boris Vudler in Rudi Žibert • Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Predsednik Anton Peternel, podpredsednik Marjan Jakus in člani: Anton Čeme, Franc Kopač, Tine Križaj, Ivan Kušar, Branko Lovše, Avgust Sešek, Tone Verlič, Janko Žebovec in Ivan Zonta • • Svet za obrt Predsednik Stane Bricelj, podpredsednik Janez Rugelj in člani: Valentin Cedilnik, Janez Debevc, Evgen Gregorič, Andrej Rebolj, Dore Sedej, Ludvik Smrekar, Ivan Rojc, Alojz Sodja in Franc Zavodnik • Svet za splošne in notranje zadeve Predsednik Janko Pirkovič, podpredsednik Franc Bahar in člani: Slavka Dermaša, Branko Gregorin, Anton Kavčič, Lovro Kraševec, Janez Križnar, Majda Lenič, Franc Mihelič, Janez Smrekar in Milan Starman • Svet za imovinsko-pravne zadeve Predsednik Jaroslav Gunčar, podpredsednik Rafko Premože in člani: Ratomir Andrič, Miroslava Lipičar, Anton Plešec, Anton Reja, Polde Štukelj, Anton Tomc, Ivan Triler, Franc Zavodnik in Ladislav Zavašnik • Svet za delo Predsednik Vinko Kožuh, podpredsednik Roman Smola in člani: Miro Hočevar, Anton Kristan, Rado Kukovec, Žarko Srebot, Predrag Stojanovič, Angela Šetina, Silvo Vlachy, Rudi Zamida in Ančka Žitnik • Svet za vzgojo in izobraževanje Predsednik Hrabroslav Premelč, podpredsednik Milan Škof in člani: Angelca Gvozdanovič, Vilko Kolar, Silva Krašovec, Breda Lozar, Marija Mali, Jelica Mesesnel, Božidar Ravnikar, Tončka Šenk, Marija Šiško, Nada Vogrič, Bojan Zavašnik, Jožica Zoroja in Igor Žitnik • Svet za telesno vzgojo Predsednik Stane Papež, podpredsednik Anton Franzot in člani: Albert Antonič, Edo Grobler, Rade Isakovič, Dare Kraj-šek, Maks Kričelj, Mitja Lavrič, Janez Šenk, Jože Štrukelj in Roman Vobič • Svet za trgovino Predsednik Adolf Šmid, podpredsednik Savo Žigon in člani: Ljubo Filipan, Tomaž Jančar, Julija Karis, Evgen Miller, Franc Razbomik, Jože Renar, Viktor Resnik, Janez Zupančič in Pavla Zupančič • Svet za turizem in gostinstvo Predsednik Danilo Sbrizaj, podpresednik Mirko Gantar in člani: Tatjana Brenčič, Jože Bukovec, Marko Hajdukovič, Toni Kušar, Franc Novak, Anton Robežnik, Stane Sedlak, Lojzka Steiner in Sašo Žabjek • Svet za zdravstvo Predsednik Anica Okršlar, podpredsednik Djordje Čavič in člani: Rado Barovič, Ivica Božan, Vinko Do-mitrijevič, Friderik Felle, Zvone Gorjup, Ana Notar, Marija Šiško, Ivan Slosar in Frida Vudler • Svet za socialno varstvo Predsednik Ančka Nagode, podpredsednik Ivanka Kukovec in člani: Ljubo Božič, Julči Dimnik, Marija Drev, Savo Jakulin, Marija Ločnikar, Jože Medved, Miha Pirnat, Nada Vogrič in Jožica Zoraja • Svet za prosveto in kulturo Predsednik Bojan Štular, podpredsednik Breda Cajhner in člani: Janez Bergant, Liljana Bezinovič, Štefan Borčnik, Anton Lah, Franc Orel Franc Pokoren, Anton Sigulin, Nada Tičar in Emil Weiss-Belač • Arbitražni svet pri upravi občinske skupščine Predsednik Janez Križnar in člana: Ivan Kranjc in Miro Strle KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE 9 Komisija za statut občine Predsednik Damjan Čonč, podpredsednik Mirko Damjan in elani: Olga Bručan, Božo Logar in Viktor Meglič 9 Komisija za odlikovanje Predsednik Viktor Meglič, podpredsednik Franc Černivec in člani: Mirko Damjan, Božo Logar in Majda Kropar 9 Komisija za štipendije Predsednik Vojka Kladivar, podpredsednik Jože Curk in člani: Marjan Kodelja, Miloš Mikolič in Franci Pavlovčič 9 Komisija za verska vprašanja Predsednik Ivica Prosen, podpredsednik Stane Zupančič in člani: Jože Guban, Rafael Draksler, Vilko Fram in Pavle Šegula 9 Komisija za higiensko-tehnično varstvo Predsednik Janez Kralj, podpredsednik Drago Furlan in člani: Edvard Jemec, Marjan Miklavčič, Bogo Rajpš, Ivan Šavor in Marija Uzelac 9 Komisija za sečna dovoljenja Predsednik Marjan Hostnik, podpredsednik Tine Hočevar in člani: Elica Justin, Franc Logar in Andrej Veber 9 Komisija za likvidacijo delovnih organizacij Predsednik Rudi Jesenšek, podpredsednik Jože Reisp in člani: Evgen Gregorčič, Bojan Jurčič in Rudi Rojina 9 Komisija za 42-urni delavnik Predsednik Albin Pitamic, podpredsednik Franc Ribič in člani: Rado Barovič Štefan Jenko, Franc Kragelj, Rado Kukovec in Franc Žontar 9 Komisija za pregled statutov delovnih organizacij Predsednik Milan Seme, podpredsednik Ratomir Andrič in člani: Alojz Debeljak, Jaroslav Gunčar in Dušan Pirnar 9 Komisija za nadzor izvajanja statutov delovnih organizacij Predsednik Milan Protulipac, podpredsednik Miloš Hadžič in člani: Anton Beravs, Franc Hribar, Peter Kolesa, Ivan Luštrek, Franc Petek, Dušan Vuček in Vid Zor 9 Komisija za potrjevanje pravilnikov o delovnih razmerjih v gospodarskih organizacijah Predsednik Miro Završnik, podpredsednik Ivan Luštrek in člani: Stanislav Cerer, Franc Groznik, Alojz Legiša, Karel Orel, Jože Rozman Boris Tertnik in Franc Vončina 9 Komisija za organizacijo in evidenco splošnega ljudskega premoženja Predsednik Branko Lamut, podpredsednik Franc Šušteršič in člani: Ivan Gorišek, Janko Kopač in Ciril Zupin ® Arondacijska komisija Predsednik Drago Praintz, podpredsednik Anton Dobravec in člani: Tone Bakar, Miha Erjavec, Ladislav Gosak, Ivan Šantelj, Alojz Štuhec, Janko Zebovec in Maks Žnidar 9 Komisija za urejanje socialnih problemov v zvezi z arondacijo Predsednik Anton Černe, podpredsednik Franc Logar in člani: Franc Babnik, ML co Damjan in Slavka Hace 9 Arbitražna komisija za zdravstveni dom in lekarne Predsednik Djordje Čavič, podpredsednik Slavko Švara in član Viktor Noli-mal 9 Komisija za uslužbenske zadeve Predsednik Vinko Borštner, podpredsednik Angelca Cerar in člani: Jože Dimnik, Branko Lamut in Tončka Šenk C* Komisija za prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja Predsednik Anton Petrovič, podpredsednik Jože Purkat in člani: Ivan Božič, Franc Mravlje in Anton Šušteršič C' Disciplinsko sodišče Predsednik Milan Seme, podpredsednik Ernest Bolka in člani: Franc Bahar, Jožica Krmelj in Anton Marn ter namestniki: Mirko Andromako, Ivan Božič in Karel Ličar 9 Komisija za ugotavljanje pokojninske dobe I. Predsednik Vinko Borštner, podpredsednik Franc Zale tel j in člani: Štefan Jenko, Nuša Minatti in Ivan Verbič ter namestniki: Dana Berčič, Lojzka Jerman, Ivan Luštrek in Milan Protulipac II. Predsednik Alojz Hafner, podpredsednik Peter Lenassi in člani: Marija Kenda, Vladojka Mlakar in Danilo Strgar ter namestniki: Bogdan Kopač, Maks Korošec, Majda Kropar in Rafko Premože III. 9 Komisija za udeležence NOB Predsednik Marjan Draksler, podpredsednik Ančka Dolgan in člani: JAVNA TRIBUNA DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBUANA-ŽIi Kadrovske spremembe m> CD < S < Janez Delač, Mirko Dovč in Jože Petrič ter namestniki: Jože Gabrovšek, Vinko Kožuh in Marija Trojar * • Upravni odbor sklada za zidanje stano-novanjskih hiš Predsednik Olga Grošelj, podpredsednik Pavle Prinčič in člani: Ivan Bizant, Franc Černivec, Dušan Gvardijančič, ing. Božo Košir, Vinko Mihelčič, Mirko Obid, Miroslav Pleša in Vili Trčič • Upravni odbor sklada za ceste Predsednik Tone Martinšek, podpredsednik Anton Reja in člani: Valentin Cedilnik, Marjan Medvešček, Marjan Medved, Veljko Netig in Jože Okršlar • Upravni odbor skupnih rezerv gospodarskih organizacij Predsednik Jože Vonta, podpredsednik Bernard Rode in člani: Miro Brank, Franc Černivec, Vlado Jelen, Bojan Jurčič, Zora Ogrizek, Marjan Pott, Ivica Prosen, Milan Terpinc in Aleksander Zerovnik • Upravni odbor sklada za borce NOV Predsednik Božo Logar, podpredsednik Močo Kampos in člani: Ludvik Dolenc, Franc Oven, Alojz Raj-ner, Štefka Rebec, Jelka Topolšek, Roman Trampuš, Marija Trojar, Franc Vidmar in Vinko Žagar • Upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov Predsednik Anton Peternel, podpredsednik Valentin Hočevar in člani: Miha Erjavec, Jože Filipič in Franc Stupar • Upravni odbor zdravstvenega investicijskega sklada Predsednik Karel Korošec, podpredsednik dr. Vida Kobal in člani: dr. Danijel Brežic, Friderik Felle, Anica Okršlar, Karel Polajnar in dr. Stanko Živec • Upravni odbor sklada za vzgojo in izobraževanje Predsednik Jože Lejko, podpredsednik Milena Levak in člani: Mirko Andromako, Maks Korošec, Boris Lasič, Pavel Perko, Leopold Poglajen, Alfred Sorjan. Stefan Temlin, Dubravka Vrezec in Jakob Žagar • Upravni odbor gozdnega sklada Predsednik Rafko Premože, podpredsednik Janko Žebovec in člani: Franc Kopač, Milan Zagorc in Ivan Žonta © Upravni odbor za kmetijstvo Predsednik Marjan Jakus, podpredsednik Karel Babšek in člana: Jože Jelenc in Franc Logar © Upravni odbor za komunalno urejanje zemljišč Predsednik Franc Pipan, podpredsednik Miroslav Strle in člani: Milutin Ajdič, Vlado Buh, Janko Komar, Janez Križnar, Andrej Likar, Stane Megušar, Miroslav Pleša, Janez Rugelj in Ivan Triler Odprite okno v domači svet! Zahtevajte v vseh lokalih Javno tribuno!