ffr
PHMtiM itnilket Navadne Din —‘75, eb a«detM Dfa» 1—.
UREDNIŠTVO H nkq. v Mw Ua, Ji Mit« «Mm a < L ■■ —1-
UfRAVA 1 •«!*•{« « >u Wi«>i •hi	4».	TeW-
llfcH-SHt ,.4i.»aii
'	11.787.
Poštnina plačana v sofovlnT^^Ccna tfanafn;® števT DIr I-—'
TABOR
Posamezne številke:
fiaradne Din —’75r ob nedeljah Din 3*—v
„ TABOR* i*hma vsak dan, raxv*a nccl*ljc m pmoiVov, ob 18. uri x detoraom aMUd»j«<ra Jo« tor trtna c 'toesočno po poiti D ID’—, z« »no-lemnbvo D 16’ - , dostavljen n« dota D 11'—, na \ukaxa\os D 10* —
innerati po do^prroru.
Naroča m pri oprani »TABORA* VIARiflOR, ]«r€w»eva ulica štor. 4.
Leto Vlil.
Maribor, nedelja 10. aprila 1927.
Razpust skupščine — nove volitve?
Brezdelje v zakonodajnem odboru — Uzunovičeva taktika. Niti radičevci niti demokrati mu ne ugajajo
Beograd, 9. aprila-
Zavlačevalna taktika vladne večine v zakonodajnem odboru je izzval v politič-nlh krogih precejšnje nezadovoljstvo. Včerajšnja dopoldanska soja je nudila žalostno sliko zakonodajne utrujenosti, popoldanska seja pa je bila še bolj kla-verna. Na za 17. uro sklicani seji ni bilo razen predsednika nobenega ministra, niti poslanca vladne večine. Opozicijo je zastopalo 6 poslancev. Taktika vlade ie vzbudila v političnih krogih sum, da namerava vlada na prvi prihodnji p!e* narnj skupščinski seji obravnavati samo obtožnico proti Maksimoviču in nato skupščino radi pomanjkanja materijala za obravnavanje odgoditi do 2- maja. —
Uzunovlč je kombincijo poiačenje vlade z HSS radi odklonilnega stališča radi-kalskega kluba končnoveljavno opustil Kombinacija z demokratsko zajednico je ministrskemu predsedniku iz več razlo gov nesimpatična. V informiranih krogih se zatrjuje, da se Uzunovič bavi z načrtom, ako mu ne uspe sestavo novega kabineta, v aprilu skupščino razpustiti in razpisati nove volitve. Radičevci se trudijo, da bi prišlo do koncentracijske vlade z Vukičevičem na čelu, ki je bil včeraj z Uzunovičem sprejet pri kralju v avdijenci. Sicer pa radičevci o nadal njih namerah trdovratno molče.
□□□□□□□□□□□□n o occr. oDDDuaanr.i
Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi v soboto in nedeljo dne 9- in 10. aprila cvetlični, oziroma olj cm dan. Člani in prijatelji društva se5 gaite pridno Po oljčnih vejicah. Cisti dobiček je namenjen skladu za zgradbo Sokolskega doma.	683
O □
Seja ministrskega sveta
Beograd, 9. aprila-
Na današnji seji ministrskega sveta, ki je bila jako kratka, so bile ministru gradjcvin ing. Sernecu dovoljeni nekateri krediti- Na seji je podal finančni mi* ni ste r poročilo o Blairovem posojilu. Zanimivo je, da sc Maksimovič že dalj ča* sa vzdržuje vsake seje ministrskega sveta.
Jugoslovansko-turška
pogodgba
Povratek sovjetskega poslanika v An-goro.
Angora, 9. aprila-V prihodnjih dneh pričakujejo v An* \ -gori povratek sovjetskega poslanika Suriča, ki se je nahajal na dopustu. Njegov povratek se spravlja v: zvezo z do* godki na bližnjem vzhodu. V tukajšnjih krogih se doznava, da bo v najkrajšem Času prišlo do skupne Pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo, kar je pripisati predvsem jugoslovansko * intahjanske-mu konfliktu, ki spravlja v nevarnost in terese omenjenih držav.
Beograjski akademiki za politične ujetnike
Beograd, 9. aprila-Tukajšnja akademska društva so izdala na jugoslovansko jav-nost proglas, M katerem zahtevajo Pomilostitev vseli Političnih zločincev, ki so nahajajo tre* nunto y bolgarskih ječali.
I©
Slovenija se naj priključi Italiji
Kai nam priporočajo Madžari.
Budimpešta. 9. aprila.
Organ madžarskih legitimističnih nacionalistov »Magynrorszag«, se bavi \ daljšem uvodniku s slovenskim vprašanjem. Po zgodovinskem pregledu Slovenstva od svetovne vojne naprej, pri* ha ja list do zaključka, da se Slovenci trenutno nahajajo Se v težjem položaju, kakor pa pred vojno. Avtonomna Slovenija, ki je po polomu Avstroogrske •zasedla jadransko obal in imela svojo vlado, je po rapallski pogodbi zopet raz* Padla v več delov. Avstrijsko «bal je do-bila Italija, južno Koroško po ljudskem glasovanju avstrijska republika, Slovenija sama pa se je priključila Srbiji, kjer vlada sedaj srbski teror. »Magyaror-szag« meni, glavna naloga Slovencev, vzpostavitev narodne enotnosti, se more doseči le, ako se Slovenija priključi Italiji, kjer žiVi tretjina slovenskega ljudstva. Italija bo nacijonalme p-avjce Slovencev seveda priznaia le tedaj, ako bi se priključitev izvršila prostovoljno S to priključitvijo bi se mogli Slovenci rešiti beograjskega jarma in postati svobodni, ne pa da se kot vazali beograda bore za sovjetsko Rusijo!
torek
12. APRILA
GOTZ
koncert
suw:nsky
Za ujadinjenge z Bolgarsko
Dr. Mladen Kos tov v Mariboru.
Leta 1918. sc je stremljenje tisočev Jugoslovanov po osnovanju skupne države _ skupnega ognjišča, ob katerem bi se naj neovirano razvajala naša Prosveta in naše gospodarstvo, le deloma uresničilo. Prišlo je le do delnega ujedi-njenja Jugoslovanov, ki so si osleparjeni po najbljžnjih sosedih in zaveznikih u* stanovili kraljevino Srbov Hrvatov i-n Slovencev, v kateri biva 12 milijonov čistih Slovanov.
Ncsporazumljcnje, ki je nastalo med balkanskimi zaveznicami ob zaključku balkanske vojne in se radi neuvidevno* sti in nepopustljivosti -bodisi z ene ali z druge strani, stopnjevalo do sovražnosti, ki so končale s porazom Bolgarske, se je v svetovni vojni še pojdobilo. To je bil glavni razlog, da se je ujedi-njenio Jugoslovanov izvršilo le delno in do leta 1918. ni združilo vseh južnih Slovanov v mogočen jez, ki bi kljuboval vsem naskokom požrešnosti žemlje lačnih tujcev.
Da ni Prišlo do usodne bratomorne vojne, bi vihral jugoslovanski Prapor danes na obalah Jadrana, Črnega morja
in Egejskih voda. Da nas ni nesloga raz drViojila, bi ne bilo rappalske pogodbe, bi ne bilo tiranske pogodbe in bi ne bilo nettunske sramote.
Potreba po samopomoči pa je ponov* no sprožila idejo zbližanja in ujedmje-n.ia že zedinjenih Jugoslovanov s preostalim delom južnih Slovanov. Da se najde Prava pot za uspešno propagira-ranje ujedinjenja in baza za solidno zgradbo prave Jugoslavije od Soče do Bospora, se je ustanovila v Parizu Ju-goslovansko-bolgarska liga, ki je že razvila na Balkanu in v inozemstvu močno akcijo. V imenu Jlige pa bo vi pondeljek ob 20- uri Predaval v veliki dvorani Narodnega doma znani bolgarski publicist dr. Mladen Kostov, ki se je mudil zadnje dni v Beogradu.
Poslanstvo Jugos1ovansko*bolgarske lige je veliko in zasluži pozornost s strani vsega našega občinstva. _ Zatorej v ponedeljek vsi na predavanje, ki naj bo velika manifestacija za ujedinjenje Jugoslovanov.
Nocoj
v Narodnem domu.
Udeležijo se ga vsi, ki so jim pri sicu obmejne šole.
Dnevna kronika
4. izkaz darov za spomenik Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Mariboru
Kovina, Maribor, Din 1000, dr. Kimovec, dr. Lašič, dr. Kukovec, An-dra Ljubimkoviš Mestna hranilnica v Ormožu, Posojilnica v Rušah vsak po Din 500, dr. Juvan, Hranilnica in posojilnica Radenci po Din 300, dr. Mtilil-eisen, dr. Faninger, dr. Koderman, dr. Oroscl, dr. Miiller, dr. Rapoc in dr. Stor, Okrajna hranilnica Sv. Lenart po Din 200, notar Ašič, dr. Karl Škapin, ing. Buser, dr. Jurič, dr. Lipold, dr. Novačan, dr. Komavli, Krščanska ženska zveza, Gosp. društvo poštnih uslužbencev, Posojilnica Slov. Bistrica, Prekmurska posojilnica Murska Sobota, Obrtna banka, Ljutomerska medjumurska štcdionica, Čakovec, vsak po Din 100, dr. Ravnikar, dr. Tomšič, dr. Šnuderl, Fran Domicelj vsak po Din 50. Podpisani komite upa, da bodo vsi, ki so bili pismeno pozvani ali katere bodo zastopniki od (omiteja osebno posetili, prispevali po svoji moči za postavitev tega prvega narodnega spomenika v našem mestu in poziva obenem vse one, katerim so )ile poslane nabiralne pole, da jih čim preje vrnejo in nabrane vsote nakažejo za račun komiteja na podružnico jubljanske kreditne banke v Mariboru.
Številka: 81.
□□□□□□□□□□□no □ Doarccciooom
Ludwig van Beethoven
Samo še danes (sobota)
V nedeljo:	596
Moke v visi
Vesela pustolovina. R. GRIFFITH.
KINO APOLO.
nnnnnoanacoD o a
— Požari ob železnicah. Vsako leto nastajajo v zgodnjem pomladanskem času radi isker iz lokomotiv pogosto požari na gozdnih in poljskih Parcelah meječih na železniško nrogo. Taki Požari nastajajo in se razširjajo po navadi samo radi tega, ker niso obmejne poljske ah gozdne parcelo o iščene v smislu § 99. železniškega obratnega reda (cca.
nar. z dne 16. nov. 1851, dz. št. 1 ex 1852) od suhega listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zanetijivih snovi. Ker trpi železniška uprava s poravnavo odškodnin za take požarne škode znatno škodo se na prošnjo direkcije državnih železnic v Ljubljani oziroma okrožnice Velikega župana mariborske oblasti U. br. 3888*1 z dne 10. marca 1927 opozarjajo vsi mejaši železnice na svoje dolžnosti v smislu navedenega zakona s prf stavkom, da bo železniška uprava v slučajih požarov, pri katerih se ugotovit vzrok nastanka ali razširjenja zanemarjenje gorenjih dolžnosti od strani meja* šev, vsako Povrnitev požam-e škode odklanjala.
— Pogajanja med Jugoslavijo in! Grčho. Iz Aten poročajo: Listi Poročajo, da dela Grčija na to, da se Pospešijo pogajanja o reviziji že sklenjenih pogodb o jugoslovanski prosti coni v? Solunu in o železniškega promet« na progi Dževdželija—Solun. V prihodnjih dneh bodo končana tudi pogajanja medi Grčijo in Jugoslavijo za sklenitev pri-jateljsk pogodbe. Politični krogi ne izključujejo možnost, da se bo Pri tej priliki tudi lanziralo stališče Grčije napram tiranskem paktu in napram ite: lo-jugoslovanskem sporu.
— III. književna tombola Jugosloven* ske Matice. Od 4- marca do 1. aprila t- R so bile izžrebane sledeče številke 24, 7; 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51 48 49 72 81" 31 12 75 14 25 46 in 82. Dne 8. t. m. so se izžrebale številke: 9. 36, ll, 38 in 57 in s temi bodo zadete še preostale čin* kvine. Kdor je torej zadel vsemi dose* daj izžrebanimi številkami čimkvino (pet številk v: eni vrsti) naj pošlje svojo tab* lico na naslov Jugosl. Matice, Ljubljana,-Selenburgova ul- 7 II. in sicer najkasne*' je do 15. t. m., ker se bo ta dan — za1: slučaj, da bo zadetih več činkvin, kakor je še preostalih dobitkov — vršilo zaj dobitke ožje žrebanje. S 15. aprilom bodo izžrebano številke za tombolo.
— SPor za prestolonasledstvo v Ru*j muniji. Francoski zunanji minister Briand je sPrejel v avdijenci vrhovne-1 ga tajnika ruimimskega poslaništva v Parizu, princa Ghiko in se z njim pogod varjal o političnem položaj« y Rumu-1 ni ji. Rumunski princ Karol je odredil vse potrebno, da bi takoj mogel odpo* tovati k očetu — kralju. Pariška policija pa strogo nadzoruje njegovo vilo, da' ne bi tajno zapustil Pariz. Tudi vse letalske postaje imajo nalog, preprečiti Karolu beg iz Francije.
— Tajna borzna radio-oddajna po* staja. Pariška policija je aretirala pred včerajšnjem dva Rusa, dva Letonca, < enega Francoza in enega Avstrijca. kL so v bližirti Pariza postavili radio*oddaj no postajo, s katero so hoteli pošiljati borzna Poročila v Berlin, Amsterdam in Moskvo.
— Izlet v Prago. Začetkom sep tem-1 bra t. 1. priredi Umetnostno zgodovin*1 sko društvo izlet vi Prago, najkrasnej-še mesto srednje Evrope, z ogledom stavb, zbirk in umetnin. Izlet je Projek* tiran tako, da si bodo mogli udeleženci ogledati pod strokovnim vodstvom v, desetih dneh prestolico češkoslovaško republike, znameniti mesti Kutno Horo in Sedlec ter češki kraljevi grad Karhiv Tyn. Natančnejši datum, pogoji in ugod' nostj bodo pravočasno javljene, opozarjamo pa že sedai na izlet, ki bo nudil omejenemu Številu udeležencev izredne umetniške in pokrajinsko užitke
Dr. los. Gostila
očesni specijafist ordinira 689
Cankarjeva ulica 1
PECE
iEVIA%
Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. Oetker, d. s o. z., Maribor
— Redni občni zbor Konierejskega društva za mariborsko oblast. Dne 21.
t. m- se bo vršil v Mariboru v hotelu g. Frana Zemljiča redni letni občni zbor Konj ©rejskega društva za mariborsko oblast.
— izjava. Podpisana Mihael in Marija Podgoršek objavljava, da nisva plačnika za dolgove katere napravlja najin sin Ivan Vabič. — Sv. Anton v Slov. goir. Mihael in Marija Podgoršek. 1- r. 590
Oprostilna razsodba Stola sedmerice v tiskovnem procesu radi občinskih volitev v Marenbergu
Dnevnik »Tabor« je 9- maja 1926 objavil dopis »Iz Dravske doline«, v kate* rem se je sodnemu kanclistu Mikuletiču očitalo, da je pri občinskih volitvah, ki ; So se vršile v Marenbergu koncem leta 1925, s svojo strankarsko politiko onemogočil skupen nastop Slovencev in ta* jko pripomogel do izvolitve Nemca za župana. G. Mikuletič je vložil tožbo. Ker je urednik V. Špindler Prevzel odgovornost za dotjčni članek, je naperil tožbo proti njemu. Pri razpravi pri okr. sodišču v Mariboru dne 7. oktobra 1926 □e bil urednik Špindler radi enega stav* ka iz dopisa obsojen, dočim je glede vseh drugih točk. ki so bile pod obtožbo, doprinesel dokaz resnice in bil opro* gčen- Tožitelj in obtoženec sta vložila ničnostni pritožbi, o katerih je razprav5 J ja! Stol sedmorice dne 23. februarja 1927- Ničnostna pritožba zasebnega ob* tožilelja Nikuletiča je bila zavrnjena in je bil zasebni obtožitelj obsojen v povračilo stroškov sodnega postopanja.
Ničnostni pritožbi urednika Špindlerja pa je bilo ugodeno ter j© bila spodbiiana razsodba razveljavljena in urednik Spin dler popolnoma oproščen od obtožbe.
Motivacija v razlogih Stola sedmorice je zanimiva in jo zato navajamo v <ce* loti:	»Inkriminirani	članek	je presojati
kakor celoto. Bistven je očitek na koncu članka, ki glasi: »Javno moramo pribiti, da delovanje Mikuletiča v obmejnem Marcnberškem okraju služi Slovencem v škodo«. Vse, kar je prej navedeno v inkriminiranem članku, služi le v podporo tega zaključnega stavka- Posame* zni odlomki, v katere je sodni zbor brez potrebe razcepil članek so zgolj poedini, a nikakor ne samostojni e]emcnti ukuP-nega zaključka, ki si ga je sodni zbor ustvaril po oceni celotnega ravnanja za* sebnega obtožitelja, ki je v inkriminiranem članku popisano. Ko je sodni zbor ugotovil, da je zasebni obtožitelj svojo v marcu 1925 započeto razdiralno politi* ko še vi oktobru 1925 nadaljeval, da je skupni nastop vseh Slovencev odklanjal, da .ie venomer dclal_ veliko zdražbo, da je povzročil razdvoj med Slovenci, ni smel tega svojega prepričanja uveljaviti samo na odlomke članka, ki so navedeni v oprostilni točki sodbenega izreka; to sodno prepričanje ima isto veljaj, isti učinek tudi v pogledu ^odlomka članka, ki je naveden v prvi točki sodbenega izreka (s katero je bil urednik Špindler delno obsojen). Ko je bistveni zaključek povzet iz celega članka, se tiče tudi iz* rek, da je obtoženec doprinesel dokaz resnice, celega članka, a ne gre ukratiti ga samo enemu iz celote iztrganemu odlomku članka, ki sam zase nima prave ga pomena, ki pa v zvezi z ostalimi od' lomki utemeljuje zaključek sodnega zb o ra. Kajti ne ustreza logičnemu mišljenju, smatrati zasebnega obtožitelja v isti sa* pi za narodno-zavednegn Slovenca^ in za »narodnemu stremljenju škodljivega zdražbarja«.
Mariborske vesli
Maribor, S. aprila.
m 50% popust na železnicah za pla* nince- Mariborska podružnica SPD v Mariboru naznanja svojim članom, da ima vsak posamezni član, ki je najmanj dv:e leti član, pravico do treh polovičnih železniških voženj na izlete in do ene na glavno skupščino na leto. Zadevne izkaznice (Uverenja) izdaja društveni tai* nik gosp. Ivan Volčič, Maribor, Slomškov trg št. 11 I- — Odbor.
m IV. akademija Napredka. Napredno •dijaško društvo Napredek priredi v pon-deljek dne ll, trn. v Narodnem domu svojo IV. akademijo ob pol 16. uri in ne ob- 20. uri, kakor je bilo pred dnevi lav* ljeno. Akademija, ki ima bogat in izbran spored, je bila Preložena na popoldan radi predavanja .dr. Kostova.
m Študijska knjižnica ostane od 14. do 19. aprila zaprta.
m Gibanje nalezljivih bolezni v njest* nem okolišu mariborskem v času od 1. do 7. aprila so na nalezljivih boleznih obolele 4 osebe, 2 na škrlatinki, 2 na ošpicah; umrla nobena.
m Dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Podružnica osrednjega društva nižjih poštnih in br* zojavnih uslužbencev priredi v nedeljo dne 5. junija t. 1. na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo- Ker je eventuel* ni dobiček namenjen za podporo vdov in sirot ter za bolne člane, prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo zgolj humanitarno prireditev i,n na ta dan opuste morebiti nameravane prireditve-
m Velikodušen dar PTL. G- dr. P i-
P u š, odvetnik v Mariboru je za novi oddelek daroval 1000 Din- Sreski pogla* var v Ljutomeru je sporočil, da so ta-mošnje občine in denarni zavodi naklo* nili PTL Din 1830. Odbor PTL se darovalcem najtopleje zahvaljuje, m Koncert v parku. Včerajšnjo notico
0 koncertu v parku popravljamo v toliko, da se koncert ne vrši v Pondeljek 11. t. m. temveč na veUkomončni pondeljek 18- aprila. Koncert se bo vršil v korist Postavitve spomenika kralju Petru I. Velikemu-
m Streliačka družina Maribor sporo* ča svojemu članstvu, da se vrši odslej naPrei vsako nedeljo sobno streljanje na običajnem mestu. Začetek ob 9. uri predpoldne.
m Seimsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8- trn- sta se prineliali 202 svinji. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 90 do 100; 7—9 tednov stari 150—200 ; 3—4 mesece stari 260—350; 5—7 mesecev stari 420—450; 8—10 mesecev stari 530—550;	1 leto
stari 1100*1500; 1 kg žive teže 9.50—11;
1 kg mrtve teže 15—16. Prodalo se je 147 komadov.
Halo! KAVARNA EVROPA Halo!
Jutri v nedeljo dne 10-_t. m. popoldan se vrši koncert priljubljenega ruskega balalajka orkestra s popolnim večernim kabaretnim sporedom. Pričetek ob 16. uri. Najzanimivejša točka Edison in sin, senzacija plesni d u o črncev in plesalke-	594
STO
n	m je
Iferedsa® i®!es8aS§!®
REPERTOAR.
Sobota, 9. aprila ob 20- uri »Pasijon«. Premijern.
Nedelja, 10. aprila ob 15. url »Pasijon«.
— Ob 20. uri »Učiteljica«. Kuponi. Pondeljek, U. aprila ob 20. uri »Mladost«.
Torek, 12. aprila ob 20. uri »Madame Butterfly« ab. C. KuPoni.
Opozarjamo na današnjo premjjero (cine 9. trn.) »Pasijona«, Kristov© drame v desetih slikah.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, dne 10. tm. se vprizori ob 15-uri učinkovita Kristova drama »Pasi* jon«, na kar opozarjamo zlasti okoličane. Zvečer ob 20. uri Pd zanimiva tragi* komedija »Učiteljica«, ki je dosegla pri vseh vprizoritvah kar največji uspeh-
Docent dr. Matko.
¥prašaB,if@ os ume ©sa-prte jetike
V »Slovencu« z dne 8. aPrila 1927 št. 79, je g. dr. Pečnik, strokovni zdravnik za pljučne bolezni priobčil pod našlo* vom »Vprašanje odprte .jetike v Mariboru« kratek prispevek k razmotri vanju tega predmeta. V svojem Prvem delu članka podčrtava pisec nujno potrebo oskrbe jetičnih v javnih bolnicah in s priznavanjem ocenjuje težko delo proti* tuberkulozne lige v Mariboru za dnsego tega cilja. Mnenje g- dr. Pečnika se popolnoma sklada z mojim javno že ope* tovano naglašenim naziranjem, da mora vsaka splošna bolnica imeti na razpo* lago določeno in primerno izolirano število postelj za sprejem nuinih in neod* klonljivih jetičnikov- Število teh bolnikov se ravna po vremenskih, letnih in krajevnih razmerah. Na Pruskem je bilo n. pr. 1910 od 1000 v bolnice sprejetih bolnikov 63 neodklonljivih jetičnikov. v Berlinu in Hamburgu 56 itd. V medicinskem oddelku tukajšnje bolnice za* dostuje po moji večletni izkušnji 20 takih postelj.
Nemčija in druge kulturne države so vprašanje oskrbe jetičnikov rešile z ustanovitvijo posebnih zanje določenih oddelkov ali paviljonov; in sicer v okvi5 ru skoro vseh javnih bolnišnic oz. klinik samih, ako tudi stoje te ustanove ob pro* metnih ulicah v osrčju še tako velikih mest.
Taki oddelki so n. pr. v Charitč-ldi* nikah v Berlinu, v mestni bolnišnici Lindenburg v Kolnu, v Ennendorfskj bolnišnici v Hamburgu, v obči mestni bolnišnici v Niirnbergu, v obči bolnici v Liibecku, kjer vodi oddelek znani strokovnjak za Pljučne bolezni profesor Deycke, itd.
Šele v zadnjih desetih letih je bilo •zgrajenih v Nemčiji nekaj specialnih zavodov za jetjčnike, ki tvorijo hkratu zdravilišče, bolnice in hiralnico oz. in* validnico. Vendar pa se pojavljajo pomisleki proti takemu ozkemu združenju raznim namenom posvečenih zdiravstve* nih ustanov; ker njih gospodarstvo radi običajno preveliko oddaljenosti od prometnih središč ne more dobro uspevati.
Pobudo za ustanovitev takih na Ši* roki Podlagi zasnovanih zavodov jc dal kot prvi pokojni nemški kliničar dr. Karel Neisser v gtettinu, ki se je zavzemal za zgradbo posebnih bolnic za tu* berkulozne te vrste iti povdarjal, da jo krajevno ločenje specijalnih zdravilišč, bolnic in hiralnic pogrešeno, ker se s tein odteguje večina bolnikovi pravilni bolniški oskrbi in trpi vsled tega tudi njih sistematično zdravljenje-
V to vrsto bolniških zavodov spada n. Pr. oni v Hohenkrugu Pri Stettinu, čigar površina obsega preko 200.00 m*. nadalje po mestu Charlotenburg pri Berlinu zgrajeni zavod Waldhaus -Chariottenburg v Somuncrfeldu, ki ob* sega več kot 300 oralov zemlje in drugi.
V te zavode se sprejemajo bolniki iz
Somlyo:
Pri te2@£©s*u
BHo je ob šesti uri, ko je pozvonilo V telefonu. Prokurist je že oblekel svoj kožuh in nadel klobuk. Ravno je hotel oditi iz banke. Jezen je Prijel za skisalo-
— Halo! Kdo tam?
— No . . . mo jaz . . .
— Klanjam se! Kaj ukazujete milostljiva?
— Zakaj tako . . . tako ravnodušno, m tako hladnim glasom? Milostljiva? Še pred osmimi dneva sem vam bila 'Adela ....
— Torej, kaj ukazujete?
— Nič ne ukazujem im če boste na* 3aljevali v tem tonu, sploh nočem . . .
— Kakor ukazujete, milostljiva . . .
— Toda, Janko, kakšen smisel ima \Vse to? Sa.i vidite, da obžalujem ono . .
— Skozi slušalo ničesar ne vidim . . .
—_ Ne bodite tako duhoviti in ne zapravljate dragoceni čas, centrala bo prekinila zvezo.
— Mislim, da sva narazen • . .
— Poglejte, Janko, _nc šalite 'se, ne bodite tako ošabni, saj vendar veste, da me to ni nikdar napeljalo na . ..
Med nama dvema pač nisem bil jaz tisti, ki bi drugega napeljeval . . .
— Seveda, sedaj ste zmagali , . . Lahko vam je govoriti, ker sem jaz vas klicala. Ker sem se ponižala . . . Prav be mi godi. Torej recite, vi krvnik, (kakšen je moj veliki zločin?
— Ah. nič ... nič .. .
— Toda recite vendar, kaJ sem za* krivila? To, da takrat nisem mogla priti?
— Ah ne, saj dobro veste, milostljiva, kaj ste zakrivili. Več dni je bilo vmes — in vi se niste ganili . . . čakal sem kot obseden . . • Toda ne, nič. Dobro veste, ljuba Adela, kaj ste zakrivili . . .
— No, da ste se končno vendarle spomnili, kako mi je ime. Nepravični ste. Telefonirati nisem mogla, ker bi •bila lahko prisluškovana- Dobro veste, da se je to že enkrat zgodilo in da sva bila takrat skoraj zasačena. Sporočiti? Po komu? In pisati? Kako neki? I<er ste raztresen, bi moglo moje pismo priti v roke vaše žene . . .
— Torej dobro, ostanimo pri telefoniranju. No, sedaj se ne bojite, da nam prisluškujejo, sedaj, kajne da, se -upate, telefonirati . . .
— Sedaj so vas upam telefonično kli* cati, ker se sedaj ničesar več ne bi bala.
— Toda Adela! Adela!! Adela!!! . . . Ne šalite se, bodite vendar Pametni! Kdo je žo kaj takega slišal? Adela! Adela! Zakaj ne odgovarjate?
(V slušalu je slišati jok).
— Niti besedice ne spregovorim, dokler mi ne rečete, da se ne hudujete . . .
— Kako naj to rečem, ko »e vendar vi sami hudujete? Vidite, sedaj ste zo* pet visoko gori in vendar se motite. Trenutek — In — potem vam bo žal.
— Z eno besedo: izsiliti mi hočete, le Priznajte!
— Kaj me briga, KaJ vi mislite? Recite vendar enkrat da niste hudi . . ♦
— Torej, kaj hočete? Vendar ne pričakujete od mene, da vam bom tu* kaj izražal vroče ljulbavne izjave? . . .
— Zelo se motite, Janko. Da, to pričakujem. To, da mi date popolno za* doščenje za težke muke in za moje ponižanje- Da, to Pričakujem . . .
— Ljuba Adela, ne delajte neumno* šti, to bomo že osebno napravili . . .
— Da, seveda sedaj, takoj recite mi, da me ljubite!
— Torej . • . ljubim vas . • . seveda vas ljubim . . .
— Danes zvečer, iz banke poidite naravnost tja, kjer se navadno snideva.
— Zal, danes je nemogočo . .. Oanes je moj prvi Poročni jubilej . . . Doma velika pojedina . • • Tam bodo: moja tašča, moj tast. tete ... že v naprej se mi gnusi. Danes je nemogoče.
— Torej jutri, moj Jankee, Jutri ob šesti uri . . .
— Jutri? Ah, jutri imam važno sejo, ki bo trajala pozno v noč. Jutri je ne* mogoče ... Ves teden ni mogoče. Mogoče prihodnji teden . . . Recimo v Pon* deljc#... ali torek, recimo četrtek.... Da, v četrtek ...
V telefonu se sliši tretji glas:
— Halo! Janko, že pet minut imam zvezo in prisluškujem tvoje govoričenje •z zaljubljeno žensko. Reči sem ti le hotela, da ti ni treba Priti domov, jaz sa* •ma bom obedovala z mamo inoapanom in tetami. Dobro se zabavajta! Škoda bi bilo čakati do četrtka...
Robert:
Dr. Jullus Kugy
V najkrajšem času se nam bo nudila Prilika, pozdraviti v našem mestu moža tujega’rodu, ki pa je radi svoje ljubezni do naše grude, do naših planin postal že skoroda naš. Je to planine evropskega slovesa Dr. Jullus Kugy. Vse svoje življenje je posvetil goram, po* sebno našim Julijskim alpam. Z nepozabnim vodnikom Andrejem Komacem, kateremu je postavil vi svo.il knjigi »Aus dem Leben eines - Bergsteigers« večen spomenik, je bil med turisti pj0* nir, ki so odkrili naše Julijsko Alpe in jih razkrilj svetu. Gotovo je polog dr. Tume njih najboljši spoznavalec. Toda dr. Kugy ni hodil v planine kot športnik, ki si je hotel pridobiti sloves nenad kriljivega plezalca in turista, ampak kot ljubitelja narave in planiti. K njim je prihajal kot sin k materi, da jim razodene svoje veselje, jjm potoži svo* ie gorje in sp končno povrne z novim Pogumom nazaj k vsakdanjemu delu. Prišel ni k njim samo kot .njih obože-vatelj, ampak tudi kot prirodosloven ki je hotel spoznati natančno planinsko floro, nje krasote in zanimivosti. Samo tako lahko umevamo, da je hodil leta in leta v kraljestvo* Zlatorogovo iskat bajno cvetljico »Scabeosa trenta«, o kateri je poročal znameniti prirodoslo* ve c Hacquet. Pri iskanju te rastline jo vedno bolj spoznaval in vzljubil naše mogočne orjake v kraljestvu Triglava.  In ko se je končno izkazalo, da »Scabeosa trenta« sploh ne obstoja, ni Pre* vare nikdar obžalovat ampak jte bal.
V Mariboru. dne tO"- aprila I92T,
privatne prakse in iz dispenzarjev, večina pa Prihaja iz občilih javnih bolnic, kamor so bili sprejeti radi teže oz. po* slabšanja bolezni, dalje radi komplikacij ali radi svojih socijalnih razmer.
Vendar oživotvorjenje takih specijal* nih zavodov je Povzročilo padec števila ietičnikov v pripadajočih občih, javnih bolnicah samo za dve tretjini, ker je še ostalo dovolj bolnikov, ki so bili vsled neposredne živleniske nevarnosti ali Pa brez upnega stanja bolezni nezmožni za transport v te zavode.
Glede bolniške oskrbe jctičnikov ob* stojajo torej danes sledeče vrste ustanovi; prvič dispenzar ji, drugič oddelki za nujne, neodklonjive slučaje jetike y jav« nih bolnicah, tretjič zdravilišča in četrtič hiralnice za invalidne tuberku* lozne.
PTL v Mariboru jo v svojem postop^ nem razvojnem udejstvovanju doslej rešila problem prvih dveh skupin, ker spadajo njene dosedanje naprave vi Pr* vo, drugo oz. v gotovi meri tudi v četrto skupino zgoraj navedenih ustanov.
Na zgradbo posebnega zdravilišča in Posebne hiralnice, kje na »prisojnih, go* zdnatih, južnih Pobočjih, mirnega in tihega Pohorja« še nekaj desetletij ne bo mogoče misliti, ker Potrebnih 10 in več milijonov dinarjev med prebivalstvom ne bo mogoče nabrati, državne oblasti pa še dolgo vrsto let ne bodo mogle mi* sliti na investicije za tako drage ustanove.
Razen tega se g. dr- Pečniku ne zdi popolnoma primerno, da je bila prosto* zračna, lopa pripojena novemu oddelku v naši. bptetei, ker smatra, da so take proste ležalnice koristne le v dobrem, zračnem Položaju, v velikih gozdih in če le mogoče na gorah, nikakor pa ne v večjih mestih.
„ Odbor PTL se je pri pretresanju na* crtov dolgo in podrobno bavil s tem vprašanjem, preden se je odločil za Pri* potitev take lope in balkona oddelku. Kakor pa so druge velikomestne bolnice smatrale za povsem umestno in Pravilno, da se taka prostozračna ležišča zgra* dijo v oddelkih za jetičnike, tudi odbor PTL ni videl nikakoršnih zaprek za uresničenje takega načrta. Saj ima na pr. mestna bolnica v Niirnbergu v lastnem oddelku za jetičnike vzidano 15.75 m dolgo, 4.5 m široko in 2.5 m visoko pro* Ktozračno lopo. v vseučiliščni kliniki v Jeni so taka prostozračna ležišča na* lnešeena celo popolnoma enako kakor v J- na preurejenem pod* .u\ N“š“ stavba ie celo morala dobiti tak balkon in prostozračno lopo, ker se nahaja hodnik oddelka v sredini stavbo in bi morali bolniki iz dri'"ega nadstropja na vrt ako bi hoteli uživati na prostem sveži blagodejni zrak.
V ostalem se z izvajanji gospoda dr. Pečnika popolnoma strinjam., ko trdi, da je jetika le za tistega nalezljiva, ki roke križem drži. Dolžnost oskrbe ietič* nikov v bolnicah je. da privadi nevarne bolnike snagi in čistosti ter jih nauči discipline v obnašanju in občevanju z o* kobeo. Dokazano je, da discipliniran bolnik tudi z odprto tuberkulozo ne po-
»T A D O TT c,
Stran 3.
Kdor uporablja Lux, jc brer »krti za »roje roko kajti Lox je tako neže, kakor naifmtjAe toaletno milo ter napravi kožo mvhko in rol, no.
Lux Je uporaben
kar sami perete.
Kupujte le Lux za vse kar sami pere* te. Pranje bo za Vas tako lahko, kakor jla bi si roke umivali. Nežni bliščeči listki Luxa imajo to lastnost, da se vi tre* notku raztopijo, ter napravijo obilo pene, ki docela neškodljivo odstrani vsako nesnago. Jumperji na pr. svileni airviol* neni se na Prav lahek način perejo z
Luxom; zadostuje, da jih Pomočite par-krat v pene ter boste takoj opazili, da so kakor novi. Vzemite samo pristni Lux v originalnih paketih. Takozvano nadomestihio sredstvo, ki se Prodaja od* prto je izdelano samo iz navadnega mila. Lux je samo eden. Pazite vedno, da dobite vedno pravega.
menja za človeško družbo one nevarno* sti, ki se mu vobče pripisuje in da more, ako se zaveda svojega bolezenskega stanja in je hijenski dovolj naobražen, brez vsake opaznosti zavzemati svoj so* cijalni položaj in vršiti znjim spojene dolžnosti.
hvaležen, da ga je uvedla v skrivnostno in tajno kraljestvo naših gora. Toda Kugy, ni samo v naših planinah doma; ♦bil ici io’on objskovfJec Dolomitovi, Švjoarskih alp in francoskih Dauplinč* jev. Da se lahko preceni njegovo turi-stovsko kvaliteto, naj omenim, da je kot drugi turist premagal grozno vzhod no steno Monte Rosa, ki slovj Potsvo* jih velikanskih ledenikih, mrazu in la-vinah kot najtežja stena v Evropi. In vendar dr. Kugy nj nikdar pozabil sebi najdražjiili g°r> divinih Julijskih alp. Vedno so mu bilo najijubše in najdražje Planine. In tudi one so njega ljubije. Do* Pustile so mu. da je pristopil do naj-skrivnejših krajev in užival njih naj* lepše čare.
Stana za steno, vrh za vrhom ie pa-61 pod njegovim mogočnim naskokom,
i o 'iY\Ka 3*e narekovala njegova globo* ■ upozen do kršnili gora. .Vendar mu e rayno tako drago obrobno gorovje «« patina, pme Prsti in Golice, kot stene Montaža ^ m Skrlattcc. Ravno to ga povzdiguje v pravega planinca in pravega ljubitelja naraVe.
Upamo, da bo majorsko občinstvo upoštevalo to redko priliko in se polno* številno udeležilo Predavanja katerega spremljajo krasne skiopti£ne eijk0. ki so povsod vzbudile velikansko senzacijo-
Robert:
Bivak
Temni oblaki so se Podili na nebu.
in, bam so pustili kako malo odpr* tino, katero jc takoj polna luna upora-
bila, da je razsvetlila s svojo sre_brno lučjo skalovje in pa resno jezero, ki se je razprostiralo pod nam. Vrhovi so nepremično strmeli na nas. brezskrbno kljub bližajočemu se viharju.
Iskali smo zavetišča, kjer bi se lahko skrili pred nevihto, ki je pretila- Toda skale so nas brez usmiljenja odbijale. Ker je bila Prva koča oddaljena 5 ur. in pa brez luči v temni noči. nam ni preostajalo nič drugega kot bivak mod sivim skalovjem v vrheh. Vsak trenu* tek smo pričakovali neurja, ki je zlasti v gorah strašno. Medtem smo odložili nahrbtnike, si prinesli ledeno mrzlo vodo iz jezera in si pripravili skromno večerjo; čaj in kruh. Ko smo hoteli leči na trdo skalo, je začelo deževati. Kaj storiti? Po kratkem posvetovanju smo sklenili ostati na mestu do Prihodnjega jutra pod vsakim pogojem. Pogumnemu je sreča naklonjena! Veter, ki je vedno močneje Pihal okolj skal, je kmalu razpršil preteče oblake. Luna Je sijala, kot stara prijateljica, marsikateri ljub poz* drav vi naš bjvak. Na jezeru so bliščale velike ledene gromade. ki so tvorile krasno nasprotje k tem modrim vodam jezer«. V dolini so se svetlikale lučke nlaninskih naselbin in nas vabile nazaj. Začelo se je daniti. Počasi so obledele zvezde, ena za drugo in konečno tudi luna. Nebo Je bilo jasno in čisto. Solrtce Je izšlo iza grebenov mogočnih gora v vsej krasoti- Visoke s snegom pokrite Planino so zažarele v mavričinih barvah ter nas vabile z nevzdržljivo močjo v svoje naročje. Ozrli smo se nazaj v dolino, ki je počivala v mraku.
Stopali smo Proti vrhovom • . ,
ISSK MARIBOR : TSK MERKUR.
Jutri popoldan bo ISSK Maribor odi* Kraj dr.ugo prvenstveno tekmo in si bo sigurno priboril obe točki.
SD RAPID : SK PTUJ.
V Ptuju bo SD Rapid nastopil v prvenstveni tekmi proti SK Ptuju. Tudi Rapidu sta zasigurani obe točki, tako da bo stanje prvenstva po drugem kolu sledeče Maribor 15 točk (2 neodigra* ni) Rapid 14 točk (2) SK Ptuj 9 (l) Merkur 8 (1). Svoboda 6 (2), Mura 0.
SD Rapid rez.: SK Svoboda.
Predpoldan sc bo vršila na prostoru SD Rapida prijateljska tekma med orne* njenima moštvoma.
ISSK MARIBOR : SK PTUJ.
V slučaju lepega vremena bo odigrala družina Maribora jutri Popoldan predtekmo prvenstvene tekme SD Rapid SK Ptuj, % družino SK Ptuja.
ponoči- Ne zamudite te izredne priložnosti, da si ogledate vse k«r nudi Za* greb lepega in •znamenitega pod vodstvom prvih strokovnjakov!. Udeleženci bodo slišali prekrasno rusko opera »Car* sko nevesto«, si ogledali stare plemičke gradove, umetnostne galerije, akademijo znanosti in prekrasno okolico. Prišli bodo v, dotiko z zastopniki mnogih kul* turnih društev, v okolici pa bodo zapela seljaeka pevska društva v narodnih nošah. Ker bodo uživali mnoge ugodnosti, se cenijo celotni izdatki le na 200—250 Dim. Prijaviti se jc treba nemudoma, najpozneje do 14. t. m- in vposlati naj* manj 100 Din na naslov; Ljudska univerza v* Mariboru.
Kultura in umeUicst
L'udska univerza v Mariboru
Pondeljkovo predavanje dr. Veberja se mora Preložiti, ker smo mogli le na ta dan nastaviti predavanje bolgarskega pisatelja in politika dr. Kostova, ki 1)0 govoril o jugioslovansko-bolgarskih odnošajih v preteklosti, sedanjosti — s Perspektivo na prihodnost. Kakor znano, je imela ta prireditev v Ljubljani sijajen uspeli in se .ie razvila v veliko jugoslovansko manifestacijo! Vrši se v veliki dvorani »Narodnega doma« v pondeljek 11. aPrila ob 8. uri zvečer. — Vstopnina je nizka.
V sredo 13. t. m., je predavanje okr. glavarja n. r. g. Domicelja o »Važnosti Slovenije za svetovni promet«.
Ponovno se opozarja na izlet v Za* greb dne 23. in 24. aprila. Odhod je 23. pop. z brzovlakom — vrnitev v nedeljo
Akademija drž. ženskega učiteljišča
Kakor vsako leto, tako so tudi letos priredile gojenke drž- ženskega učiteljišča svoj pevski nastop in sicer topot v veliki kazinski dvorani. Skrbno se* stavljen spored Je obsegal zraven dveh deklamacij tri četveroglasne ženske zbore, dva mešana zbora in kot vmesine točke nastopa operne pevke gdč. Zore Ropasove iz Ljubljane in do* inače pianistinje gdč- Finžgarjeve.
Ženski zbor, ki je šteil 64 članic, smo upravi z veseljem poslušali. Napredoval je od lanskega leta na vsak način. Medtem, ko Jc bil doslej pri vsej svoji Pri* znani preciznosti vendarle zmiraj nekako nesamostojen/ nekako preveč av* tomatičen, ne moremo več tega letos trditi. V ospredje je že stopila ona Potrebna plastika in ono vsebinsko poda* vanje, ki edinole more poslušalca ogrei-vati. Zbor. ki poje vse na Pamet, zveni polno in krepko, je tankoslušen, prožen ter natančen in siguren v dinamiki kakor v ritmiki. Posebna hvala gre krep kemu altu- V obeh mešanih zborih, pri katerem so se pridružili odlični naši moški glasovi, se nam je še dirigenti* n ja gdč. prof. Ropasova Predstavila kot komPonistinja, ki pravi uspešno zadene v svojih skladbah narodni ton. Pianistinja gdč- Finžgarjev a je zaigrala interesantni J. Sukov ciklus; »Pomlad«, s skrbno in detajlirano obravnavo. Pri* merno menjavo je spravil v spored tudi nastop opernega alta, gdč. Z. Ropasove. Pevka, v kateri se združuje izra* zit, jasen in v vseh legah enako zveneč glas s skrbno šolo, vzorno vokalizacijo in izgovarjavo, je zapela tri pesmi: Pavčič — ženjica, Čajkovskiy — Zapoj mi pesem in Dvorak — Ciganska pesem štev. 7. Vse točke sporeda so bile z veliko prisrčnostjo aklamirane; saj je Prevladovala v sicer lepo zasedeni dvorani mladina- Gdč. prof- E-Ropasova je vodila svoj zbor z nji lastno energijo in vnemo. H. D-
Halbejeva drama „M!adost“
(K predstavi prihodnji pondeljek v Narodnem gledališču).
Snov drame »Mladost« je na P-ntko sledeča: Pri žuPniku HopPeju živi nje* gova mlada in lepa sorodnica Anica, kateri tamkajšnji kaplan prigovarja, da se odloči za samostan- A k župniku pride na obisk mlad študent, ki si takoj osvoji njeno srce in nedolžnost. Njen brat. be* bec, izda skrivnost, nameri puško na zapeljivca, a zadene sestro. Iz te enostavne snovi je pisatelj ustvaril Pretres« ljivo dramo, čudovito fino črtani značaj, izborno narisani milje in preprosta tehnika v veliki meri pripomorejo k na* ravnemu razvoju in napetemu stopnjevanju dejanja. Dunajska cenzura se je dve leti upirala uprizoritvi, a to iz razlogov, ki se nam zdijo neutemeljeni, ali vsaj malenkostni. Smatrala je snov drame za nemoralno, tipa obeh duhov* nikov za karikaturi in ni marala uvideti, da je hotel s tragičnim dogodkom, Posnetim iz življenja, pokazati le bistvo mladosti; neprevdarnost in lahkomisel* nost neizkušenega in vročekrvnega dekleta, ki preživlja samotne dni. se ob prvem svidenju z mladim študentom zaljubi vanj in mu brez odpora žrtvuje vse. A stari, dobri in prizanesljivi žup* nik HoPpe in mladi fanatični kaplan sta zmčaja* karšne prečesto srečujemo med današnjo duhovščino. V veliki sceni Pride do važnega razgovora med župnikom in kaplanom, kjer se pokaže naisprotno si svetovno naziranje obeh mož, ko od življenskih skušenj osiveli župnik ne posluša nestrpljivega mlade* ga kaplana, temveč deli odpuščanje in očetovske nasvete. Po prvi uprizoritvi, za katero je dunajsko ministrstvo na predlog škofijskega ordšnarijata črtalo •nekatere prizore, je prešla »Mladost« v stalni repertoir mnogih dramskih gle* dališč; na naš oder stopa ta drama sedaj drugič v. popolni celoti. Prvič so jg igrali v Mariboru leta 192L
(Po Zrnis).
Gospodarstvo
V zaščito vinogradnikov in konzumentov
Zadnje čase se po naši oblasti proda* Ja veliko vina, glede katerega Rc vse" stransko sumi, da ne odgovarja zakonitim predpisom.
Pri nas še velja avstrijski zakon, ki se pa glede kontrole ne izvršuje, ker se kletarskemu nadzorniku ne da primerni kredit za potovanje, in se ga z drugimi referati zaposluje.
Vsi vinogradniki Po državi imajo go* tovo Pravico, da tudi pri nas prodajajo svoja vina. Vinogradnikov Pravica pa je zahtevati od javne oblasti, da ga ščiti konkurence s ponareienimi vini.
Ker glede tega v novem državnem proračunu istotako ni veliko predvide* no. je klub oblastnih poslancev SDS za mariborsko oblast predlagal da oblastna skupščina v Mariboru
1. uvede vinsko kontrolo v smislu starega vinskega zakona in to dokler ne bo sprejet novi vinski zakon.
2. Da zasigura potrebne kredite že v sedanjem oblastnem proračunu.
Vinarstvo ie zelo važna panoga narodnega gospodarstva v naši oblasti, in je v nujnem interesu vinogradnika in konzumenta, da bode onemogočeno to* čenje ponarejenih *vin.
Doklade, samostojne naklade in davščine mariborske mestne občine I. 1927
Z odobritvijo Velikega župana mark borske oblasti U. štev. 286/5 od. 12. februarja 1927 oziroma U. štev. 2704/25 od 26. marca 1927 sporazumno z dele* gacijo ministrstva financ bo mestna občina mariborska pobirala v letu 1927 naslednje 'občinske doklade, samostojne naklade in davščine:
1. 100 (ensto) % doklado na zemlji* šlu davek:
2. 30 (trideset) % doklado na hišno-naiemninski davek:
•5. 100 (ensto) % doklado na kontlngen tovano in nekontinventovano pridobnb no, na Pridobnino no drugom poglavju, na olp*arino in krošin'arino:
4. 100 (ensto) % doklado na rent-nino.
Od vseh teh doklad pod 1—4 so iz* vzeti oni direktni davki, ki so po zakonu Prosti avtonomnih doklad.
5- 400 (štiristo) % doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta. Ta dokladni odstotek velja le do morebitne izpremembe izmere državne tro* šarine.
6. Samostojno občinsko naklado na sadjevec od 1 hi po Din 5.—;
7. Samostojno občinsko naklado na pivo od potočenega hi a 60 Din;
8. a) Samostojno občinsko naklado na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola po 20 Din;
b) samostojno občinsko naklado na Poslajeno žganje in likerje od vsakega litra po 20 Din;
9. Samostojno občinsko naklado od vsake steklenice Šampanjca Po 25 Din;
10. a) 10 (deset) % gostaščino od najemninskega donosa hiš, najemnine do 200 Din. letno so gostaščine proste.
b) 5 (pet) % vodovodno^ naklado. Vodovodna nagrada se _ zaračunava pri oni vodni množini, ki je dovoljeha po vodovodnih predpisih, za 1 m3 Po 75 p pri večji uporabi vode pa po 1.50 Din:
c) 3 (tri) % kanalsko pristojbino. Od* merno podlago pri vodarini in kanalski Pristojbini tvori cela najemnina, od katere se je odmeri'a bišna najemnina za davčno dvoletje 1927/28.
11. Davščino na vozila po naredbah celokupne deželne- vlade za Slovenijo od 30. maja 1921. Ur. 1. štev. 188/71 siz-premembami po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenilo od 22. maja 1922 Ur. štev. 165/59 in z delno izpre-membo § 4 prvo navedene naredbe v točki III »tovorni avtomobili« po na* redbi pokrajinskega namestnika od 31. narca 1923 Ur. 1. štev. 15^33;
12 .20 (dvajset) % občinsko davščino na razkošje Po naredi pokrajinske ga namestnika za Slovenijo od 8- decembra 1921, Ur. 1. štev. 346/150;
13. 12 (dvanajst) % enotni veselični davek za vstopnice kakor v letu 1922 po naredbi pokra finskega namestnika od 20. februarja 1922. Ur. 1. štev. 44/18:
14. Davščino od Prirastka na vrednosti neprimičniin po naredbi pokrniin* skega namestnika od 31. marca 1923. Ur. 1. štev. 158/36:
15. Davščino na tovomino po naredbi Velikega župana mariborske oblasti od 30. sentembra 1924. Ur. 1. št. 301/03:
16.	30 (trideset) % davščino na pre* nočišča Pod_ Pogoji, navedenimi v naredbi pokrajinskega namestnika za Slo* venijo od 16- marca 1922, Ur. 1. štev, 76/28 odnosno v naredbi bivše deželne vlade od 30. maja 1921, Ur. 1. št. 189-71;
Kot pričetni dan za pobiranje vseh dovoljenih občinskih doklad, naklad in davščin velja 1. januar 1927.
Župan: dr- Leskovar, s. r-
Obrtniki
pristopajte k
Samopomoči"
W'
Iz življenja in sveta:
Specijalitete kifafske kuhinje
Kitajec je v glavnem vegetarijanec, kajti budizem ne dovoljuje svojim ver* nikom uživanje mesa. Meso jedo samo kot dodatek k jedi, n. pr. z rižem, ki je v srednji in južni Kitajski glavna hrana. Riž se kuha popolnoma drugače ka* kor v Evropi- Na poseben način ga parijo in ima zato mnogo boljši okus od riža. ki je pripravljen na evropski način. Z rižem jedo Kitajci večinoma ribe. V severni Kitajski pa je glavna hrana tkzv. kaulian. neke vrste proso,' iz ka* terega se kuha zelo gosta kaša. Mnogo pojedo tudi graha.
Od domačih živali goje za kuhinjo svinje in drugo živino-^ Konje, bike, ovce, vole in osle koljejo samo takrat, ko so že zelo stari in jih ne morejo ve« uporabljati za delo.
Najljubša jed Kitajcev so jajca, na-zvana »stoletna jajca.« To so kurja iajca, ovita z glino in riževimi stebelci, tako da do jajca ne more priti zrak- Po gotovem času postane rumenjak zelen in po več mesecih popolnoma počrni. Različni ptiči se Prodajajo posušeni.. Slaščice so Kitajcu žabe. gosenice, svilene bube, ki se prodaja s sladko omako. Siromašni Kitajci jedo tudi nse, mačke, da celo podgane, ščurke in miši-Niihova najvažnejša jed razen riža so ribe. Radi jedo ribje plavuti in želodčke. SneciialUeta kitajske kuhinje so na ^oseben način prirejena ptičja gnezda ^alajivanov. ki jih uvažajo iz vzhodno Vita iškega _ otočja. Kitajci so veliki Uu-bitcli? Radja in raznih kompotov. Svo-
jim jedilom pridajajo mnogo različnih dišav- Zanimivo je, da Kitajci ne jedo masla, sira in mleka. Samo v severu, v Mongoliji, kuhajo mleko s sladkorjem in žganjem!
Kitajska narodna pijača je čaj, ki ga vedno pijejo brez sladkorja- Mongoli mešajo čaj z ovčjim mesom, z maslom, svinjino in soljo, To je najliubša jed Mongolov. Vina iz grozdja Kitajci do najnovejšega časa niso poznali. Mesto vina so pili in tudi še danes Pijejo neke vrste žganje, ki je prirejeno iz riža. Imenujejo va samšu in ima dokaj dober okus, ako jo star več let. Samšu se pije vrel iz majhnih skodelic in le v malih količinah', ker je jako opojen. _ Boljša vrsta riževoga žganja se imenuje šao-šin, ki ga pijejo samo bogataši. Na severu dežele kuhajo samšu iz prosa. Moderni Kitajec ima jako rad tudi vino in pivo. Od vin pije največ sladka, najraje pa šampanjec. Zadnje čase se zelo uvažajo na Kitajsko evropski likeril, ki jih pijejo Kitajci v vetlikih množinah brez ozira na kvaliteto.
Kino
KINO tlAPOLO“
predvaja v nedeljo in Pondeljek »ROKE V VIS!«
Vesela komedija s spretnim človekom, V glavni vlogi R. Oriffith.
Danes soboto zadnjikrat LUDWIG VAN BEETHOVEN.
Pet činov ob looietnlci njegove smrti-
Življenski roman največjega mojstr* muzike.
,,GRAJSKI KINO“
predvaja od sobote 9. do srede 18« aPrila 1927
PAT & PATACHON kot policista.
Res prvovrstna izborna veseloigra.
KINO „UNION“ (pral« Bloskop)
predvaja od Petka 8. do pondeljka 11« aprila 1927.
»Liubav, ki ubila«.
Po znamenitem francoskem romanu o3 Pierre Fondaie.
Profesor oončnie
sloven«iino in nsmSčino jo itknSeni metodi. Razlagom ni. 15. pritličje.	670
(Mi voziček
rabljan, na prodaj. Ogledati r nedeljo dopoldne Hinko Kralj, Trorniška easta 30/1.	588
DiDžInska hiša z vrlem
v masla je na erodaj. Maribor, Rutka cesta 33.	586
Lepi spremil, šoto
s posebnim vhodom pri so-dilčn takoj oddam. Naslov v upravi	589
Uče se prazna soba
po raožao9ti s posebnim vhodom. Naslov v upravi. 591
Separlrana soba 6,9
mtblirana ali prazna, elektr. lui, se odda samost, gospodu ali dami. Naslov v upravi.
Tombola Dom ubonlfi"
Maribor Velikonočni pondeljek popoldne. Dobitki: Oprema za •palno sobo. Šivalni stro’, moSko kolo, 1500 kg premoga, »eženj drv in 500 dobitkov, Sreske Din J-50.	595
Išsemo agiiae in iane<ljive
Zastopnike.
nike, ki so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. Resne ponudbe pod iilro: »Siguren dohodek* -ia upravo lista.	349
mmm
Profesor pripravili
»rednjeSolce za itpite iz nem-Ižine, sloveaSčin«, francoščine in latinitine. Razlagova ul. 15, pritličje.	569
Prodiji pircel
cena nizka, krasna lega. blizu parka. Pismena vprašanja : uprava lista pod .UGODNA PRILIKA*.	5^5
KEMIJSKI LABORATORIJ
*■ Industrijo, kmotljstvo In trgovino ^■*,™ns*^*n*un*m«Bnosnnn
Analize zemlje z določitvijo gnojenja. Preiskava ln določitev vrednosti umetnih gnojil
Preiskava modre galice in drugih za pobijanje Škodljivcev določenih sredstev
Vinske analize. Ugotovitev vinskih bolezni ter nj h ozdravljenje
Raznovrstne analize za industrijske potrebe
Dobava kvasnih glivic za vretje in prevretje vin; zaloga sredstev za pobijanje Škodljivcev, kakor „Conchynol“, „Arbinol“ in „Hmelin‘‘
Kemijsko čisti preparati za industrijske laboratorije ln slične ustanove, kot normalne kisline, normalne lužine, koncentrirane in raztančene raz-topline Itd.	33
MARIBOR, TRG SVOBODE 3
Po čudovito nizkih cenah prodaia na* oddelek na veliko sledače sukno za obleke in plaiče v detajlni prodaji in sic9r po cenah za odjem na veliko;
Puplln sukno Iz volne ... od	Din 30*—	naprej
ievljote......................  ,	40-—	*
kamgarn«......................  „	75‘—	„
   „ 100—	»
peplta najmodernejši . . . „	,	RO*—	,
sukna za plašča, angleška ,	,	100*—	,
sukna za plašča, glatka ...	*	90*—	„
In še druge najrazličnejša manufakturno In medno blago.
Dolček «&. Marini
manufakturjta trgovina
i or
Maribor, Gosposka ulica 27
559
se prodaja modno iti galanterijsko blago po zelo znižanih cenah in še z
5% popusta 548
Samo 14 dni pfi tlm( 14 dni
Jakob Lah - Maribor - Glavni trg 2
Priporoča »e
delikatesna trgovina
Aleksandrova cesta 31
v bližini glavnega kolodvora. — Velika izbira vedno evežega delikatesnega blaga ter vedno svežega peciva od prvovrstne tvornlce V. Bizjak in drug, RogaSka Slatina. Na drobno ln debelo po oiiginalnih tvornligih cenahl — Istotako se priporoča
zajtrkovalnica in vinarna
s pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivom iz Maribora	'L	odličnim spoštovanjem
558 Franc Kurinčič, Maribor
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Gostilna WoM
znana izletna točka ZOPftf OfllOrfeM«
nad Grajskim logom — --:-------—. ——-
Izborna vina, prigrizek. Za abstinente dobra pijača (sadjevec), izborna kava, surovo maslo itd. Za obilen obisk se priporoča J« Dobaj.	£87
si gotovo stavite vprašanje:
Kam na) grem ?
Ako jih Se nimate, poskusite enkrat najboljSo znamko
KARO 939
Maribor - Koroška c e $ t a št. 19
Preselitev.
Stavbeno podjetje Accotto In drugovl,
družba z o. z. se je preselilo iz Frančiškanske ulice v nove lastne prostore Korošiova
■ ali.«,m — “ “
HrfHrj-sUMibvvak« Ttakar«*« v Had boru. pravktavvlk: Stavk« Da tal a, m vnatelj. Urednik V »k o sl a v C i r. e 1. »VTiaar ladaJatali:	,T**>ora-
Jfc: VaAaal«v »»i a dlaa.,	Tat	s	M«*«f