St. 42. V Gorici, dne 16. oktobra 1898. Tečaj XXVI. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Clipilirtkl Lut' vred po po Sli prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.....gld. i-m, pol leta......2-20, Četrt leta .... . t-tO. Za tuje deiele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in dragim manj premožnim novim naročnikom naioinino znižamo, ako se oglase pri upravniStvu. »frilirtc" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in velja za nelo leto 80 kr. »Gecpodarski LUi" izhaja in se prilaga vsak mesce v ol>-segu 10 siranij. Kadar je v uetek praznik, izidela lista že v četrtek. SOČA (Izdaja za Gorico). Oznanila in .rltUIICE' plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., Je se tiskajo l krat, Večkrat — po pogodbi. — Za veCje Črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrencifiu nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della labra po 3 kr. Dopisi poSUjajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upiavnižtvu »Sočo«. — Neplačanih pisoiu uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnislvo je v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni uradnik Andrej Gabrš&ak. „ Bog* in narod!" Krščanski socijalisti pa Slovenci! ' (!/.v. .lo|i.) i. Ob svojem času smo označili razmerje ;.tftiliik.- ljudske slr.mke pod Dipaiilijein na-^.roti Slovencem. Potrudili siki« se dokazati, kako pulreben je jugoslovanski kttib. ;.ko liiiiciiio sploh kaj dosiči. Povedali smo, tj., pr: -edanjih razmerah ni misliti iiii tako ,\ani katoliški i-fiilruiii, po vzgledu :,f»i.k.vM. Dasi so Poi.-aki na NViii^kt-m katoličani, vendar se ni-o /hii z Nemi i v on-ti niiiii; povsiiil in vsikd.ir so imeli vedno !•¦ >-\ijj klub iu saini>it«jrio postopali. V boju proti liNtnarkit so krepko nodpir.iii katoliški K-nlnim, kojfinii so pripomoči konično k /magi. 1'r.iv narodno vprašanje je bilo in j«-•'••• daiii>- v/rok, zakaj imajo poljski poslanci v mmški m državnem zboru s v« j neodvisen klub. Nemški kato!i;ki poslanci so iiiii in mi še vedno jako liiaiini proti Poljakom, M* (i zahtevajo narodnih pravit. Nt« velja o na--:ii katoliških konservativcih v AvMriji. Kes je, it,i Dipatili in tovari-i tii pa tam pokanju pravičnost in ljubezen ilo jcdnakopr.ivnosli in morda v ,-icii tudi želijo /lam SlovriKcm narodi.ih pravic, Toda od njih r«**ilv»* jedna-kopravtioiii mi ne moremo pričakovati, so-(buo v zadnjem času ne, ker imajo pred M-{,.jj motim li.irijoiia!iio Mraukn. S tu morajo rafuiiiti, ako hočejo š,> kaj veljati in i lnlizati lo, Kar imajo. Pri vseli volitvah pa opazujemo, da iieioAt koie-ervalivi i ne i»j-pmlujejo, p.u'' pa nemški nai ijoiuiict, P.apiilno napreitovaii/." iieiii,"'.ih nacijoiiaieev bi moralo tudi Siovuieem odpreti oči. lWbno oni, ki bi radi imeli katoliški centrom v Avstriji, ne bi smeli spti-liti izpred očij tega dejstva. V Icuriji bi s" il.il katoliški rt-utmin prav l-.jm zagovarjati, v praki-i pa nikoli. Po naVui mnenju se je pridmJit v zadnjem času se drugi in Jako tehten vzrok, zaruili kojega je ustanovitev katoliškega, eeiitruma v Avstriji tieizvrSljiva. Na dnevnem redu se nahaja krščanski soeijalizom, ki je kakor povodenj v par leti"« tako rekoč vso Avstrijo poplavil. Celo tu Poljskem be je z:«"i!i» v Zadnjem času posebno gibanje v krSoatisko-socij di»:ai in so-cijalno - demokratitnem zmbhi. Zdi se, da poljsko slahlo Čakajo ne posebno firijetrd dnevi. Tudi Slovi m i ko zaCcli po >v«;ih j:!a-^ildi in shodili povdarjati krieaii*ko-sfii i;.ih:i prei-ratn. Nekati ri trdijo, da lio^ti v kratkem v Av.-triji le dve stranki, kr-MNir^ko-s-Otijalna in soi ijalno-demokraticiia. Skoraj, da imajo jMv'. Ker torej valovje krJ^anskejra socija-Lizma tako mof-sio utjuska že na Slovenskem, ni od »kodo, da natančno označimo posa-tut-ztie krščansko - socijalne stranke in njih dolovanje z ozirom na krščanske soctjalisto ilrujrili narodnostij. KrSčansko socijalno gibanje je v toku in nihče več jja ne prepreči, tem manj pa Dipatili in Hohemvart. Oni, ki so odkriti kr lanski .-ocijalisli in resno mislijo na preosuovo sorijalne družbe, no morejo nikdar ogrevati se za kat. centrom pod Dšpaulijem. kakor tmli ne za Hohenvvarta. Pomisliti je treba, da IKpauli in tov. so dolgo, dolgo let bili v Iloheuvvartovem klubu; ni misliti, da bi se popolnoma otresli lej:a prahu. Sam Dipauli je veletržec z vinom in žganjem. Ako se ne motimo, njegovo žganje (špirit) prihaja celo na Bovško. Ako dalje pomislimo, kako strašno razsaja žganjepitje na Tirolskem, dasi so tam konservativci (recimo duhovniki) na krmilu, gotovo nihče mej krščanskimi socijalisti na Slovensk em so ne bo ogreval za takega moža, kajti to se nikakor ne ujema s kršcansko-so-cijalnim programom. Pride na vrsto davek na špirit, ojstre določbe proti pijančevanju, progresivni davek itd., vse tone bo posebno ugajalo možu, ker tu pojde za njegove osebne interese. Samo s poudarjanjem katoliških načel se dandanes ni- česar ne opravi, kajti z idejali in lilozofijo, pravijo praktični možje, se ne zidajo ne železnice ne ceste. Krščaiishe-fiocijalni program ima pa to dobro stran, da v prvi vrst i gleda na preosnovo družbe v gospodarskem o/.iru, kar bi potem up.Ualo tudi na nravnost. Do Uro organizovana družba v gospodarskem oziru pride prej ali slej tudi do moralne svobode. V tej točki so menda vse stranko na Slovenskem jedine. Sploh lili Slovenci lehko brezpogojno sprejmemo krsč. soeijalni program tim bolj, ker v njem tiči tudi rešitev narodnega vprašanja. Krščanski socijalizeiu zahteva splošno iu direktno volilno pravo. Z narodnega stalila so dolžni vsi Slovenci na lo delati, da se to tudi doseže, ker vsako razširjanje volilne pravice pride Slovencem iu sploh Slovanom v prid. Kolike veljave bi bila splošna in direktna volilna reforma za mešane kraje, posebno za Trat, Istro, Koroško in štajersko! Ne le /. narodnega sla-iiiča, iny>» tudi s političnega, ali pa recimo, . sla I i*.¦•a združene Slovenije • -ako >.pioh sinemo t) njej fan',izovali --¦ potrebno bi bih*, da se lesno ptidriižimo krščansko - socijalmmu programu. 1'redaleč bi zašli, ako bi hoteli lo dobro utemeljili. Za danes zadoščaj to. Kiščaiisko-socijalui program zahteva pieviata \ gospodarskem oziru, Za tako važno, imenitno in te/.ko delo treba je mirnih časov, i-loge, --ploh ugodne politični' situacije. Nekateri mislijo, da prihodnji divavni zhor bo r-poMtbcn za socijalno preosnovo. I)run'i so posebno navdušiti z,, |o, da bi katoliška ideja različne narode v Avstriji združila k skupnemu krščansko - socijalnemu programu; mislijo, da katoliški oentnini bi bil sposoben, i-vršiti krščansko-soeijalni program. Dasi si prizadevamo spoštovali prepričanje drugih in niti od daleč nam ne pridi1 na misel, pripisovati sebi nezmotljivosti, vendar se drznemo izreči, da ni eii'» ne drugo ne bo sposobno. V naši Avstriji so take različne pokrajinsko razmer*', pri katerih bi bilo težko kaj izdatnega doseči v krščansko -socijalncin smislu. 1'ač pa združena Slovenija, — v ied n ou p r a v uo k u p i ti o, ali še o ? j e: Jugoslovani z d r u ž e n i in s r i: o u p r a v n i - bi bili sposobni i; vršiti k r s č a n s k o-s o e i j a I n i p r o-g. u ni. Nekateri se bodo temu čudili, češ, l.i zopet sanjari. Kdor pozna podrobnosti krščansko - socijaluega piograma, kdor se vgšablja v zgodovino Jugoslovanov, ta z ve-se!;eisi pritrdi našemu mnenju. {Dalje pride). Shod v Tolminu. (Konec). Predsednik dr. A. Gregorčič (dalje): Ko se je seSel državni zbor leta IS'.)t, že ni bi'-o najti v prestolnem govoru, ki obsega program tačasne vlade, nič več o narodnih, marveč, le o gospodarskih vprašanjih, v katerih naj Iti bili poslanci edini. TaafTe je tako razumel gospodarska vprašanja, da je zahteval podporo več milijonov židovskim parobrodnim društvom, ki so po svoji krivdi zašla na suho. da je predložil trgovinsko pogodbo z drugimi dižavami, ki nam je v škodo, ter da je uvedel valuto, ki je bogatim zidom v največjo korisl. Židovski in vladi naklonjeni poslanci so bili prepričani o dobroti teh predlogov, a našli so se tudi zastopniki, ki niso odobravali takega gospodarstva in ki so kazali na lo, da država ni postala mogočna po židovskih baronih, ampak po zvestih narodih, ki zdaj gospodarski hirajo. V gospodarskih vprašanjih ni bilo edinosti v zbornici in toliko manje v narodnih in političnih. Taufle je bil brez stalne večine, ustvarjati si jo je moral od slučaja do slučaja; tak*, se pa ne da dolgo vladali. Slednjič se je odločil, da razširi volilno pravico, da uvede nove gibanje v politično življenje, da skrči moč oblastni nemško-Jidovski levici, ki mu je delala preglavico. V tem trenotku ga zapusti dotedanji zvesti prijatelj in pod-piratelj grof Hohemvart, ki je izjavil, da v j obrambo dosedanjih pravic onih, kikej imajo, Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabričak" (odgovoren Josip Krmpotič). nasprot. nimaničem je pripravljen ponuditi I roko svojim političnim nasprotnikom, nemški levici. TunftV jo padel; prišla je koalicija, ki je poslala v Kini visokega dostojanstvenika, da bi i/posloval od rimske stolice pastirski list proti krščanskim socijalislom kot nevarnim cerkveni in državni avktoriteti, Ali tlim je mojster v diplomaciji, pozna narode in dežele h. poročil, ki mu dohajajo brez državnega pečata, ter se ravna po njih. I Umsko odposlanstvo ni nič opravilo, a krščanski socijalizeiu se je Siril z mivf, močjo, posebno o priliki dopolnilnih iu splošnih volitev v mestno slarašiuslvo dunajsko. Odločnim in delavnim krščanskim možem se je posrečilo, da ho oteli Dunaj židovskemu uplivu. ltadi tega boj na življenje iu sn:rl med židovskimi hlapci iu krščanskimi v:.czi; prekinjeni liberalci, ki poznajo cerkev lo kot nekako državno upraviteljico, rnzupivali so krščanske može. Ali v tem o/.iru je resnica lako jasna, da najslabša volja je no more olcinnili. Zu koalicijo je nastopil Iiadeui, mlad iu odločen mož, poln dobre volje, da bi storil kaj velikega za Avstrijo in njene narode, Do zdaj si ogleduje bojno in delavno polje, na katerem mu bo delovati, Spravil je volilno in davčno reformo pod slreho, s kalem stii se TiinlVe iu koalicij« zaslonj trudila; v Kratkem h« dovršena tudi pravosodna pro-osiiova; torej v kratkem času precej uspeha. Pravo de u.vanje grofa Ifadeiiija začne pri prihodnjih volitvah iu t novim državnim zborom. Tu pokaže, ali jo mož na svojem mestu, ali bo mogel dohiti stalno, zanesljivo večino v zbornici, s kideiobo mogel odpraviti krivit e, ki se gode posameznim narodom, ter uvesti reforme, da se rešita kmet iu obrtnik, trdna stebra vsaktere države, n v prvi vrsti države avstrijske. Naloga, ki ga Čaka, je težka, ali vredna, da se plemeniti možje potijo za njo. Ako svojo nalogo prav razume, ako ima odločno voljo vršili jo, potem ni dvoma, da slovenski zastopniki, ki ne teže po drugem nego po tem, kar je v gmotnem in dušnem oziru v korisl narodom in državi, ga bodo podpirali. Ali svoj prvi razum in dobro volj« mora spričati, ako hoče, da mu bodo trdno zaupali. Politični položaj je tedaj, kakor sem že drugod rekel, joko zanimivi, deloma tolažljiv, pa ne tako jasen, da bi mogli že zdaj brez vsakega pomisleka kaj zidati. 1'pajmo, da naš*: slutnjo nas ne varajo in da naše zahteve se konečno izpolnijo. Tako ali približno jo govoril gospod poslanec nad eno uro; navzoči so ga pazljivo poslušali ter glasno odobravali njegovo poročilo. Deželni poslanec in odbornik dr. II. T u m a je govoril o domovui pravici in o bolnišnicah. Njegove govore pričnemo prinašali prihodnjič. Župnik v Hočah, proč. g. Nikolaj Ko-c i j a n č i č, je imel govoriti o uzrokih, radi katerih propada kmetijstvo, ali ker je bilo postalo že pozno, je opustil svoj govor. G. Andrej V r t o v e c iz Tolmina poprosi za besedo in priporoča, naj bi se društvo ,Sloga* in slovenski zastopniki potegnili za nekatere reči krajevnega ali tudi širšega pomena. Soča dela veliko škodo na mnogih mestih od Kobarida do Tolmina, kjer izpod-jeda svet, stopa čez bregove ter žuga tolminskemu mostu in cesti, ki veže Tolmin z državno cesto. Poslanci naj bi torej podpirali prošnje prizadetih občin, da se Soča uravna in odstrani preteča nevarr:.>l. — Deželni poslanci naj ne opustijo svojih prizadevanj, da bi se ustanovil deželni šolski zalog, kajti okraji, oziroma plačovalci direktnega davka, so preobloženi z nakladami za cestne in šolske namene. Vrhu tega so siljeni še dolgove delati, ker ni mogoče, da bi se tirjale višje naklade od sedanjih, ki so že tako previsoke. Potem bi bilo mogoče urediti učiteljem pičle plače, in tako bi bilo poma-garto kmetom in učiteljem. — Zasebne slovenske ljudske šole v Gorici in v Trstu stanejo mnogo denara, ki se nabira kot narodni daveic pod imenom radodarnih doneskov. Če tudi je ta davek prostovoljen, vendar je davek, ki se včasih precej trdo občuti. Zato naj bi se posrečilo, da se prej ko prej ustanove javne šole, ki prevzamejo otroke zasebnih šol. — Govornik priporoča dalje prošnjo, katero so izrekali župani ministru Ba-deniju o priliki njegovega potovanja, da naj se namreč ustanove v Gorici slovenske srednje fiolo na tak način, da učencem, ki do-vrše domačo ljudsko Šolo, je mogoč vstop v srednje šole, če tudi se jjjso se priučili nemščini. -~ Slednjič opisuje potrebo v'Aje kmetijske šole v Tolminu, ki naj hi se ustanovila mi državne ali deželne stroške ali na oboje. Župnik g, Kocijančič meni, da fin bolje nega kmetijska šola jo potrebna za tolminski okraj obrtna šola, ker nekaterih mojstre, v-obrlnikov, n. pr. zidarjev, skoro popolno pomaiijkuje. Predsednik dr. Gregorčič odgovarja na posamezne točke, katere sta govornika omenila, ter daje potrebna pojasnila, 1'iedno se zborovanje sklone, predlaga g. Vrtove«, nuj občni zbor izreče svojo zalivalo iu svoje zaupanje društvu »Slogu", ki je priredilo današnji izredni občni zbor v Tolminu, ter državnim in deželnim poslancem, ki k tnko navdušenostjo in z dobrim uspehom zagovarjajo naše pravice iu pospešujejo naše koristi, Navzoči ho s trikratnim zivio pritrdili tem besedam, Predsednik se zahvali na izrečeni zaupnici ter s trikratnim živio navzočih na pre-svillega cesarja zaključi zborovanje, Tolminska dekleta so pri tej priliki nabrala lil kron zu iSlogine* učne zavode ter izročile jih navzočemu predsedniku. Po malem ko se zborovala razšli; u grof Marenzi počasti So po-sebe goste iz Gorice in domača dostojanstva. Ob mraku zapuste goriški gostje Tolmin« prav presrčiio pozdravljeni. DOPISI. Iz 1'rvačluc (Uuznoterosti). — Da je ,P. L." vsegaveden, smo doznali iz zadnjega dopisa iz Prvačine, v katerem pripoveduje svojim podložnikom res vse to, kar je občinsko starašinstvo v zadnjem času ukrenilo radi toliko zaželjene železnične proge v obrambo prevelike škode svojega katastra. Da bi pa stranka ne mislila s tem dopisom, da so sePrvačkovei kar čez noč prelevili in priskočili pod peroti »P. L.*, bodi povedano, da dopis ni izšel iz vasi Prvačine, (ker Prvačkovci ostanejo zvesti resnicoljubnosti in ne hinavstvu). Prvačina ne obeša vsega na veliki zvon, — zmožna je tudi molčali — podpirati pa one vrle može, kateri žrtvujejo vse svoje duševne in gmotne moči na žrlvenik tega, kar nam prisloja, in losla „Sloga" in narodno glasilo »Soča*; s ,P. L.* se ne bratimo. Dopisniku v „P. h.* iz Prvačine, če prav skrbi za nas po očetovsko, povemo, da si znamo sami pomagati, in Česar ne vemo, nam povejo naše gore listi. Iz več občin se je naznanila v raznih listih letošnja letina pridelka vin; tudi mi tedaj naznanjamo: P. n. kupci! pridite v Prvačino po vina; tu dobiste po letošnji letini zdrava, naravna, dobra vina, kakoršna je Bog dal. Naše trte so bile zelene, ker smo škropili o pravem času; da ni vino sedaj sladko, lo je kriv povodni mož, ali čez par dni bo tako, da ga ne dobite boljšega na Vipavskem; sedanji sladki okus naj vas ne vara. Priporočamo se. Slav. občinstvu naznanjamo, da smo dobili od slav. c. kr. poštno-leleg. vodstva v Trstu z odlokom G. oktobra 1896. št. 39.758 na ulogo dne 31. decembra 1805. naznanilo, da je dovolilo vis. c. kr. kup. ministerslvo z odlokom z dne 2G. sept. 1896. št. 46.299 odpreti poštni urad v Prvačini z že obstoječo enkratno dnevno poštno zvezo med Gorico in Rihembergom. Naprošamo slav. občinstvo, naj naslovlja v prihodnje poštne pošiljatve: Pošla Prvačina pri Gorici. To smo dosegli brez pomoči „P. L.". (Za Vaše pismo smo plačali 10 kr. globe, ker ni bilo znamke. Sprejeli smo ga, ker smo spoznali pisavo. — U r e d n.) U PnTiClne, 14. oktobra, — Zadnji »Primorski list« štev. 29„ katori jo slučajno zaSel v našo preklicano liberalno vas kot Samaritan mod razbojnike, nas jo iznonndil z dopisom iz Prvačino glodo vipavsko železnice, Prvačina pa ijubl »Pr'. m o mit I list*, ali ni lo ironijal Kdo bi so no smejal temu? Vsej Sloveniji je znano, da je oni listič hotel spodkopavati naš npllv s toni, ko nas je nazivu! po ftempolorskoin ponesrečenem ljudskem shodu; liberalce, kričučo, pijance, in Bog vedi So kaj I Zakaj, zatrt, ker Prvučani smo odločni, narodu! In iroimo misleči, lor se no damo kur slepo lovili na hinavsko-pobožno limanico; zatrt, kor smo luknj od prvega do zadnjega jodini v tem, da so strinjamo popolnoma s »Sočo* In narodnim vodstvom na Goriškem in, kot narodnjaki, popolnoma preziramo plHurjonjn »Primorskega lisla", kaloromu jo vso nekaj drugega mar nego »uradnost, Oglasili ho moramo zdnj samo zalo, ker duh pnčo In žali, da la od nas prezirati! listič zlorab! ime »P r v a č i n a" s tem, da prinaša dopis iz Prvačine, knlori se ni nikdar v Prvnčlnl rodil, dasi zagovarja našo težnje, No ponižamo se nikdar toliko, da bi ho v svojih bolestih zatekal! v naročje »PriumrHkega llslu", da l"či našo rano, Sploh, uko imamo kuj ros noga povedali, povemo rosnim listom, su,j jih jo vendar nnknj na Slovenskem, Nismo sicer odgovorni za kako zgubljeno pr-vaško ovčlco, ki biva zunaj Prvačine in k! jo mogočo to davno pozubilu znučuj svojo rojstne vnsi, Ako pa more ona gospodu, ki nikdar ne luže, dokazati, da se je omenjeni dopis spočel v Prvačini, leduj oatiinoino vsi, mladi in stari, lažnjivi pr uroki. Jedino prošnjo, katero imamo še do pobožne gospode, jo (a, da celemu bvcIu naznani : Koliko naročnikov ima v nuši vasi, in — hvaležna mu ostane P r v u č i n ti. (Dobili smo še tretji dopis. Gospoda dopisnika prosimo oproščenja, ako ga nismo priobčili. Menda bo Prvnčkovcem toliko tudi zadoščalo. Ured.) S Št. VISkogore. — Dne 8. t. m. sta prišla k nam, na vabilo nameravane tuk. mlekarske zadruge, blag. gospod dr, Kotnik, c. kr. notar v Tolminu, in blag. gosp. A, Vrlovcc, učitelj v Tolminu., da sta pomagala ustanovili na postavni podlagi našo mlekarsko zadrugo. Zadružniki so se zbrali v šolskem poslopju, kjer je zborovanje otvoril g. dr. Kotnik, razjasnivši važen pomen današnjega zborovanja. Po izvolitvi predsedniku (p. Matevža Piriha) zboru, so oglasi g. učitelj Vrtovec, kateri v dolgem govoru podučuje o pravilnem delovanju mlekarne, posebno pa o rabi mlečnih vag (Milchpruier) in o knjigovodstvu; vse to pa na podlagi delovanja tirolskih mlekarnic, katere so v tem pogledu uzor vsem mlekarnam. Njegovo tolmačenje nam je bilo jako mnljivo in podučno za nadaljno uspešno delovanje. Po tem govoru nam je razjašnjeval g. dr. Kotnik posamezne odstavke najnovejših postavnih pravil in kako naj po njih zadruga pravilno deluje. Za tem se je vršila volitev načelništva in nadzorništva ter podpisovanje zapisnika in pravil. G. notar dr. Kotnik nam je še obljubil, da on sam vse potrebno ukrene, da se naša zadruga vpiše kot tvrdka (firma) pri c. kr. okrožnem kot trgovskem sodišču v Gorici in sestavi prošnjo za državno podporo. V družbi imenovanih dveh gospodov sla počastila naše zborovanje tudi blag. gosp. dr. Turna, deželni poslanec in odbornik, in prečast. gospod Nikolaj Kocijančič, župnik v Uočah. — Tudi ta dva gospoda sta podala marsiktere dobre opazke v prilog novemu društvu. Vsi imenovani gospodje so se izrekli zelo pohvalno o naši mlekarni, hvalili njeno izdelke in obetali jej najboljšo bodočnost, kajti celoletno njeno delovanje in dobrota izdelkov jej zagotovljujejo prvo mesto med našimi mlekamicami. Bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala vsem gospodom, kateri so se blagovolili potruditi in delovati — brezplačno I Da, iafce može potrebuje U3§ narod — posebno naš kmet, take može, ki gredo ven med narod — za narod! Taki možje smejo pričakovati spoštovanje in hvaležnost narodovo, zato: Čast in slava jim! Goriške novice. Vipavska železnica. — Poxor! — Naši veljaki po Vipavski dolini se pridno kavsajo med seboj, ker hofte imeti postajo pred svoje hišo vsakdo; to utegne gradnjo le zavleci. - Toda za najvaž-niša vprašanja, ki se tičejo železnice, se nikdo no briga. — Ko je povabil dež. odbor vse naše občine in veljavnišo može k posvetovanju in volitvi akcijskega odseka, je ddšlo le par naših mož, Lahi pa vsi. In tako imajo zdaj Lahi prvo besedo pri pripravah za železnico po — čisto slovenski Vipavski dolini! — Toda grozi še večja blamaža! Za koncesijo nameravajo prositi: inženirja Antonolli in Dreossi, Mulitsch, A. Casagrando, Saunig M. in So par drugih Lahov; s kratka: tudi koncesijo hoto dobiti Lahi v roke! Vprašamo: Kje so pa naše občine kje zavedni narodnjaki Vipavske dolino, da molče k tnkim spletkarstvoni nasprotnikov H! - - So jo čas, da so odvrne tak škandal aa vso Vipavsko dolino! V družbi koncosijonarjov morajo biti vanj ono občino, skozi katere pojdo železnica, t. j.: Št. Androl, Miren, Bilje, Vrtojba, llončo, Domberg, Rihomhorg itd. Najodločneje pa protestujemo proti sedanji nakani, da bi dobili koncesijo v roke nasprotniki ljudstva, kateremu je železnica v prvi vrsti namenjena. -~ Pozor, Vipavci!!! ' Imenovanje. — Zasebni miceut na dunajskem vseučilišču in urednik slovenske izdaje dr?., zakonika g. dr, Karol St reke Ij jo imenovan izrednim profesorjem slovanske fllologije s posebnim oziram slovenskega jezika in slovenske književnosti na vseučilišči v Gradcu. Čestitamo! Državnozhorskn volitev na mesto pok. lloiicnlolm. — Volitev je razpisana na tO. dan novembra. Mestni magistrat naznanja, glasi!' -(No, tirfti, ki tako govore, so že davno zaslužili vsaj .Pensionshaiis/. .{'nrroctions-liausu* jim ne privoščimo,-ker smo — liberalci ! Ured.) (•ozdar.sk« osobje. — - Doslej so se vršili v Ljubljani ali v Celovcu državni izpiti za gozdnovarstvenn in tehniško osobje v deželah: Primorsko, Dalmacija. Kranjsko in Koroško. - Poljedelska ministerstvo je pa odredilo, naj se vrši; ti izpiti letu IhOG. (vrhu teh še za lovstvo) pri gozdnem oddelku o. kr. namestništva v Trstu. — Ti izpiti so si; tudi vršili od 5. do 10. t. m. Za gozdnovarstveno in tehniško po močno osobje se je oglasilo 23 kandidatov, za varuhe lovstva pa 13; od teh jih je prišlo k izpitom od prvih IS, od drugih 7, skupno torej 25. — I/piti so javni, t. j. poslušalci smejo hiti navzoči. V komisiji so bili gg.: c. kr. gozdni svetnik in deželni gozdni nadzornik Josip Pucieh v Trstu kol predsednik; e. kr. gozdnovarslveni komisar Viljem E f f e n bi; rgor iz Sežane; c. kr. g. b. (JaSpar M i rose vi«1 y Trstu. Predmeti izpitov so bili: n. Gozdarstvo (kako se gozdi goje) in gozdno pornhijciijV j izpitni komisar Miro sovi*; b. varstvo gozdov in nauk o žuželkah, gozdni zakon in lovstvo; izpitni komisar Effenbergor — Vspeh je bil ta-le: Od 18 kandidatov I.skupine je odstopi! jedcu med pismenim izpitom; ud 17 sta dobila potem i! .prav dober* red, 7 .dober", G »zadosten* in 2 »nezadosten1,j od 7 kandidatov II. skupine sta dobila 2 .prav dobro*, 3 .dobro'" in 2 »zadostno*. — Ona dva, ki sta propadla, bosta smela izpit ponavljati prihodnje leto. x. y. (Hvala lepa za poročilo, ki bo zanimalo mnoge čitatelje. Priporočamo se Vam za vsa poročila o gozdarstvu, ki bi utegnila občinstvo zanimali. — Urcdn.) Irrcdcntc ni. — »Fremdemblatt* je presenetil svet z nastopno brzojavko o Dantejevi slavnosti v Tridentu, pri kateri je bil novzoč tudi naš župan: .Po tem, da osten-lativno ni bila povabljena nobena cesarska oblast in da se je opustilo razobešenje zastav in to v zvezi s predzgodovino osnutju Dantejevega spomenika, zadobilo je razkritje spomenika izrecno Jrrctlcntiškl značaj !* Y Otaležu bo služil 25. t. ni. svojo sv. novo mašo otaležki domačin č. o. Robert Jereb, redovnik s. Benedikta. — Pač redka slavnost v naših gorah ! Iz Podmelca smo prejeli danes ob 9. uri dopis o slovesu g. Ivana Krajnika, ki je učiteljeva!, tam 18 let in se preselil 13. t. m. v Kobarid. Dopis prihodnjič, ker dopoldne ga ni bilo mogoče postaviti. — Čitalnica mu je izročile v spomin lično diplomo, katero je posebe za > slučaj izdelala naša tiskarna. ¦Javen račun. — Vse one, katere so kaj darovale za blagoslovljeno zastavo v Dorn-bergu, želijo, da se računi javno objavijo. Ker pa je bila predsednica po nujnih opravilih zadržana, je bilo nemogoče jih skleniti. Za zastavo se je nabralo 92 gld. 19 kr. — Zastava je stala 96 gld. 50 kr. — Kar je bilo čistega dobička od veselice, So se poravnali stroški, nadalje 40 gld. za društvo .Sloga* v Gorici in ostalih 13 gld. 31 kr. je ostalo ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. — Ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Dombergu. S šentvlškogorske planote. — Hitimo proti koncu leta. Cestni odbori pričnd sestavljati preudarke. Cas bi bil, da bi na našo planoto dobili vsaj na pol človeško cesto. Da bi vsaj eno cesto imeli! Toliko občin in toliko duhovnij, pa nobene ceste! Ko bi vse občine skupno vložile prošnjo na cestni odbor, da bi vsaj en košček sprejel v svojo skrb, mogoče, da bi šlo. Z robotami ni druzega, kakor velika sitnost. Po našem mnenju cesta naj bi se delala le z denarjem, ker drugače ne pridemo naprej. Bog ve\ ali nas je kdo slišal? Cenjenemu nflteljstvn na Primorskem naznanjam,.da imam v zalogi nad 60 tisoč šolskih pisank in spisovnic II. vrste dosedanjih lineatur in jih podarim šolam za uboge učence in učenke. Kedor jih kaj potrebuje, izvoli naj poslati po nje v mojo prodajalnico v Gorici, Semeniška ulica št. 10. G» Likar, trgovec. • V Lokavcu priredi 24. t. m. veselico Umošnje .Rokodelsko podporno društvo*. Poročevalec pravi, da to društvo se lepo razvija pod novim uredništvom. Deževje tega tebna je naredilo v deželi veliko škode. Ponekod niso Se potrgali grozdja. r K dopisu Iz Blhentfterga v .Soči« 3mo dobili zagotovilo, da ono pismo proti g. Severju ni nzročil g. Hribar pri Del Pieru.. murve«? spisali in odposlali sta ga dve drugi, po imenu znani nam osebi, a le prva podpisa sla bila iz Del Pierove 5la-cune. G. H r i b a r je bil drugi podpisan. Poročilo o moki. — Prošli teden je bilo precej ugodno vreme — ne tako tekoči — in je vsled tega prišlo pod streho precfj poljskih pridelkov. — Na mejnarodnem trgu je nespremenjeno trdno trgovanje, čemur je dosti pripomoglo poročilo o deževju v Avstraliji, o škodah, katere so uzročlie kobilice v Argentiniji, in o gladu v indijskih krajih. Na trg« v Budimpešti so bile povišane cene; prošli teden je bil trg slab. Ukljub temu se je poslalo veliko moke na Češko in v druge kraje dežele. Mlini se držijo trdo cen, nekateri so iste celo zvišali za 20 fcr., vendar se ne drže strogo povišane cene. Ker je precej odjemnifcov, celo z Dunaja, pričakovati j'-. d-» trgovina pršile v navaden tir. In«vzeutski tr>r se je precej dobro obne^vL P 5 e h i c a zaostaja, fc«r mlini nit morejo zmagati i*uroč;l. Jesenska p-enira se je- prodajala po gld. 7'25,7-ii, 7.2« in 7.37 di 739. *-ipom"adna pa po gld. 1\:», 7'5s, 7 t.1, 7 t.**, ~-~>*> in 7*5«. Dovoz p S e si i c e je/.(UiS.i: pro^U teden 417.222 kviut-ilov. a dovoz .....li>- 391"» kviutultiv nasproti i/.v./z« tt~».3t»t» kvinMlov. V Evropi na r.izpuligo ti/.,\i p-.-t*:. t /n«-.i 3,:i(i7.(HK» bu;.iv. - Sp!i.;n,. n-u.i int.kt j-bila v iiiidtiiipe^ti v gol.lin.ir.sh: l I i. In. ; t*f In-7o.l kr. in ne vc(- 50 kr., na kar Se po«.-ln' m r.t>l»-t opozarjamo g„'. fihdelje. lt; I fm>r.c.v.. .V- vtU in lipove vzr'..> *;>!<,U: -1. MiN-uti u,m. i; k llcrl.; .'t. M.»UT(!M 1/lIn'fc-H 'l" «.*..».. U »•,?».„'•• 1. JUt-rim. det., -ll l!»i.M; -Z. S-,.'t.i (U.iž;:..i z,v-.t \lV'if. :t- :.;.-!ii<-'.« iiiI.hIimi:: Ji> H.>.\: |.'.l...*ii... L. ulio^ljiv.1, <•) u; .! Žcnsla il;ii: \. f|...|..l/.ilmc Sl-.v.-.Ji.r; :. Nt-mil bliiKicliiv^i .!-!>.,• u,Corr, li 0.1;,^...»: -..*»• nirljivi. IV. ,,ntrl..iir. I»vi..i >• i:»r.rla» >t;~.:: I- Mali L.Mli t.i>iii.i r..«I..bi«l'U; •¦! l»..n."vil.i" ..^uij.i; se ..:i vrni; :?. IViuIl UvIm z,«.,! t; /.,".(»; i M.i't t:.'i Ijliliczcli ilf. narn.itiijj.l jrz;U; •">. IVi ¦ |.../.u:v,;i-l il-r-ii.cviiio; li. r|io:i»l.l,.ij Iri-i- zr-l"l": 7. Kad., j'' '"<" |iri;iovdl'iv:i!i; .'<. I'i'i»ral»lj.ij n iriiiUn- ulisr.i;" ; '.K l*\:<-rnliljuj Irjir ti.triKllie |>c:iir.ttilj:ij iLifiiiici" scikiu-iiiU'. Sklep. N.irddna imn::«. Ostala Slovenija. Tr»t. -¦ Politično dm-iho .Kitiiio.-.l* j(f nameravalo priredili II, t. m. jivni Miu.1 na Proseku, pri katerem bi se razpr.ivlj.iln o ustanovitvi okrajnega gl.ivaistva /a tr/.»;ko okolico, a poslance (i o r in p bi imel poročati o svojem delovanji!. Društvo j?." p.i delalo račun brez IržaSiega magistrata, kateri je prepovedal ta shod z oziroin na Javni mir in reil*. Ni dvoma, da ne obvelja !,i predrzna magistralova prepoved, kajti n.«i njim so še druge oblistijije, katere imajo zadnjo besedo. — l!pra •(» sodinču na l!n-naju je razpravljal« H. t ni. utok lr/.a5kega mesta proti minijterskemu potrdilu naun^*-niške prepovedi, da ni smeti vzidali v mestno hišo ploSčo, ki i)i spominjala n.i shod i.«!cr-skih županov I. 189 L, k» so protcstovali proti dvojezičnim napisom. Sodišče je u c. kr. pripravnica za slovenske učence, ki se odpre že I. novvmbra. IVi-teljem je imenovan g. Miroslav Pretnar. - Izšla je v Trstu prva številka „Lrivca\ katerega urejuje, izdaja in zalaga gosp. Milo* Kamuščie. Želeti bi bilo mnogo zdravega in ne prisiljenega humorja, kaj'i to je glavni pogoj, ako se zeli list vzdržati na površ,u. Priporočamo ga Slovencem v podporo in na-ročbo. -- Tržaška posojilnica in hranilnica je imela prometa koncem septembru 410.1SS-21 gld:, za 33.000 gld. več nego lansko leto v tem razdobju. — V Trst a so prenesli v bolnišnico neko 70 letno starko imenom Marija Gerštonberger, katera je gladu obnemogla ukljub temu, da je bila imovita. V" stanovanju so našli več srečk in hranilno knjižico na 906 gld., kateri so bili naloženi v ljubljanski hranilnici že 20 let ne da je prejela obresti. Pohištvo je bilo precej elegantno, le polno nircesov, ker stanovanja ni snažila nikoli. Pi.-?eralu je za stanovanje 360 gld. in je dajalr sobe v podnajem. Ko so jo hoH* prenesti v bolnišnico, se je obotavljala, t- se, d bo morala plačati strošek prenosa n še-Ie tedaj, koso jo zagotovili, da U-ga ne bo potreba, se je pustila prenesti. Istra. — Brezobraznost, predrznost, zavijanje resnice, politiško rokovnjastvo m druga slaba svojstva so edino orodje naših narodnih nasprotnikov ne samo pri nas, nego tudi v lužni Istri. Kjer jim ni zmaga golova, lam se poslužujujc raznih sredstev, da jo dosežejo, obdolžuju pri tem naše rodoljube, da so oni krivi vseh pogubonosnih' posledic, katere so uzročili sami Italijani. Tako so isterski deželni poslanci italijanske narodnosti sklenili zakon v deželnem zboru — za ne-navzočnosti naših deželnih poslancev in dobro vedči da bi se bili uprli oin temu sklepu — po katerem je plačat! na lelo 6 kron takse za vsakega obroka, kateri je dolžan obiskovati šolo ter ni istega oproščen. Ta zakon je sedaj polrjen in je stopil v veljavo. Zadel je največ naše revno ljudstvo, a tudi sa.ui Italijani niso ž njim zadovoljni. Ljudstvo se sploh upira tem taksam. Naši nasprotniki pa zvračajo krivdo sedaj na naše poslance in občine, češ, da so oni uzrok, da so se uvedle te .šolske takse. To razširjajo med nevednim ljudstvom posf Lno plačani agenti, in ljudstvo — v kolikor ni poučeno — kupuje take l.iži za suho zlato. In s takimi ljudmi se je borili primorskim Slovanom! Kranjska. — V soboto in nedeljo se je vršila v Ljubljani kulturna slavnost — ctvcril sb je slovenskemu narodu .Narodni Iiortj", za kuU-rega j*i skladal svoje prispevke naro-1 far."., ^ama »avno;.t i«i bita posebno srečno prirejanj, ka^ti pns.o je na povrne niar.TtLij. kar ne bi .¦jiinlo prsti o taki priliki. Tu if pa'«* UihU-lbu z»:j.wt„ih gostov /: pfsk.sz.ii.t. da ni prjvt-;.'.i navdušenja. Zi>to-|mej.- ?f* b:!- .-,or Vs»- •AhM-n-ikt- d« /.»'.a ra- /Uft K(rr*»:».^. Z <;iEfUk«-p',l i<- !J.U> «H,V"'' <*d»- \ p.i/.;u-k«-ni /.draviiikn tii. <'.»¦-{»»•i i; s i» tr./.-r^ n« llr.t^Ltiii'). V ~f\tt>Ui \ tu |.nt'-i:i kotu:«-rt <. .-uiii>>*it dviirani v i .N.irodnem Domri*. V u> d ijo •»»• t>- '.r-;'u j s, t it v u (> a t !i o zbor «> v a »i j e ub 11. uri { predp«;'.'. Z>Hxo»an/' -'* „«¦ za*»'!>> ? (iekl-tnia- ; ri.o. k,iten» je .-,. ,!,tul m ^.uu guii#rvl p«-t.sk | K. iiaujfl, i...-ltii ur-A'^ v Ljibljjiu. !»•- '• ki.i!H.n^.i «.:i,v.-: ! K'i>» i-Ai preliv/.-, 'tii v {•¦.•!» h p i v,vj.< o Med ti sna * !>r<-em »i* iti t ii'di-j:n t.ri? i*, j.d.-n zbrati v M.-ti;.| j.- n.-M. l.-m: i>»icnri na', j-'.(»'.i u-ki \tU rod! U:id Vnt.ll j'- Ar In v /Jlf.,11 Z.spMitcHI, .S-.»'fai in .-l.iv.ij, \k.^u-,.u;\^'.. -od: »flej, VIMt.l -..» :;¦¦ tl.,:.i:| #, U!e(j:!.i, Ki '¦•rS.i jr.1 >:.»v.-*i:;a "gcid;!.! r it, Ut r(-n;čM> je prizor fcfjb-.ict: IMpirajo \i-.okc >,«¦ lUoiane, Ua-dr "s.- V ,'l.du ..;b u- fi-h .IviiiMli, hi ko gur«.-b bt-li d.its \,r>-¦¦Uw-, />«;'¦ v tlomti r.ilinh \-.(it dar;... (Ji.ts i fje is,.--.' p: -ir.f -c f.l.T.il.'', Zdaj g'idb.« /iva v \i. ¦¦: Uil.i lii;»< >¦ ne. Zda; u\df. po-!u-\oa j/oirre v/i,<-:«n»'. i Ti*d.i kaj t.» j-? . . . !>fcn;i .•:..¦ t,>ht.l(<, In m<.4i> s«.- v.'/-,)'/^' v prah. p.-pi-[ . . . Pod streho .satnnatc. na f.on.oc kJ:f-»-rtjiiztii or..-lar, kjer jif-vc-.-k K»./f prwm ii.i*itn c.r.or;> ^.'^i.^^ii¦ jit.Ve Življenj!- hviij- bfdno ;•¦ z.s6i >. S S(')i/.:>mi /julra} iije.lo ii«-,. mu-;t ItE phika spet, k«; trudiu lini ti,.J*o,*E. A vrtali si, mt»V I»"d krov«)«! kof-, Slovfiok.i kri .m* v /ii.ib \\t» •¦>; vž^-a*;«, in jjčji zabito itti-lt ^» v pon.ur: Jeilinoal k «,:u je srce v.^ai..! Z»;ti;ztu sp<-l rojak«- je lobode zve^-li na-: t::iii Nevganm: je pri^,! »h „;„;i sili ! In kdo pn.-.-tej jii žila,, ki v inpn swi"*i | Med turni s .n-"!ii m, in ;; tiiiltf.iii U„l: j • >, ;ed«-» <:bfafi \ Afrviiu ;c u» ;!» N-..*: j Homači n.i-, >!«>vejie domu f.dkl-.aiJj, . Ki ga Ijutiav /gr.idii.i, po»v«ti":a! O, ti ljuln'a-n, ks s.: teknili hi- '¦ Naš rod si pretne-ž:!,! v Avtn prostrani, , Veliko je in Častiš««, kar ston>, ? Na vekomaj med nami ti ustani! I fMsLiuka i/, neba >i* »n-nš zdi*, » Kttr smo storili, to nam ti clirani: i Itazvueiuaj, dru/i, jati sias in sodi Po/.dravcjeiu, pro-lat^ena zAdj bodi! j Saj če so d.vM-.-. dnše. na:i; razvm-t«.-. K(!t» reci, da zvrSeii'* j" \>e'r Takrat bo dtrm gotov, kadar pn>.-vete Vscobče moč med rodom se prostn-. Kadar nasprntstva in neslogo klele rničujoei dtdi na vek .:amri.'. Kadar za vzore w.\ž*ene gon-io V plamtcčem o^nju bo Slov.-tjstvo celo. In danes, ko je vstal slovenski rod. Ko seii veličastni dem odpira, Nebesom se razdvaja zlati svod, Duh večni naših mož; se k nam ozira: Začeli mi smo, vi slavite god, In lepši čas pred vami se prostira, j Čas, ko Slovene jedna streha krije. In bratu brat v ljubezni sveti žije! — Pesnika so navdušeno pohvalili in na to je pozdravil zborovalce načelnik odbora .Narodnega Doma* g. dr. Karo! Bleivveis-T r s t e n i š k i; njemu je odgovoril deželni glavar g. D e t e l a, na kar je pretilal g. E. Lah natančno sestavljeno zgodovino .Narodnega Doma*. In s tem je končalo zborovanje. Udeležniki so se vpisali v spominsko knjigo. Ob L2. uri je bi! slavnostni banket v .Narodnem Domu*, katerega se je udeležilo nad 200 oseb, mej njimi zastopniki narodnih društev in hrvaški gostje. Vrsto na-pitnic je otvoril g. dr. Bleivveis-Trsteniški s trikratnim slava presv. cesarju in je pozdru, vil zbrane rojake in hrvaške gosto, na kar je spregovoril ljubljanski župan g. Hribar ter napil boljši bodočnosti naši. Za njim je govorit g. dr. Huzič iz Zagreba v imenu slr.mke. prava, g. dr. Trinajstič h Pa. zim v imenu isterskih Hrvatov in Slovencev dr. S r u e c u Celja v imenu štajerskih Slovencev. Govorili so, oziroma nazdravljali .*,. poslance Jakč in ter urednik dr. Po to t-njuk iz Zagreba. Gosp. dr. Tavčar sej,-spominjal tistih, ki so se zbrali u razn.. krajev slovenske in hrvaške domovine, t>:: po»<.'buo Ust ga, kije zgradil .Narodni Dom*, to je slovenskega naroda. Govorsck je nag! rsil, da se mu zdi, kakor da bi i., pri ti •i.ivnosii pozabili na narod. Opr,-vicuje deloma odbor .narodnega doma" r.i L tega in lipa, da v prin-di o priliki Se jed:. • >!.iwt!.-.-ii-r-ike/.i Pri teti, vičeru ;*• pozdrav.! /.titi.,-Xtj' go^te, tia kar a> »e z.ibv.iitli ui prt;.i.'-w tu po/dravu g/, dr. Hn;-n\ dr. Trin,!,-»l'J, dr. Ii.-rki., iii/ejt.r Hraskj iti dr.i/ l'»y ten, vi.crt, je j,;, ;|ij »ijam pleš, kater«/j h»- tu mog.-i u.U-ieztU mar-.s''Uite.t. W»t ni in: . .fraka ne khika*. v ,s. N*. .Man«., .ta |.:»m r i«i ^,. jen, To.ia (e ii,jia .,,> bife »tragn: • ne. <-'¦ tvt.r*.-je pie.iio do 7o p-.n.v. u Umni ,Naro-ltt.-/a iKmia* je «|t;', . n.i '« dn.i pfi/tir.iv i/. iiOiice. .Pndp)i.i;,t u [> • Iwi-mi'pn .krgl-i-.kfi« klubu* kt..'. -pri :.!aviio.tm:i; b.inki tu zbtaiitm iod«i',iibu:. v ••ploiJ.rm j.IiHfri-.kiiii .Nasndnu iJiimu*. da i!i.g po?in slavite!/- kol zailopnifc«' knimrme ;.:.:,. (:«• li r.Iovi I! .ke. ..Njl.i.ll.l I)«:lii* |M Ut il «V ¦ ts/."i-r, »i kahriy.i na; s.i' iciema-o hinvcic.k. •ifM < ".'.(Uit p:ltt!eM.lli fKb^.tlt;.!, ka!lii,; . ?.«iibt'/, dane.-, ¦%!• po,:r» -.iiisii v maf-,:ik.i!eie; kraju di.tcovitie! Ib.g /.vi (niii.d 'luVi te »i' FeKil.l, K;tlH":f, P..-,-eitk«, ii.illi'T.% Sil,-.'.. Knupo!ič. iJi-r/er, Sjiiii!,', i'o;«rj;. Kur.;.. Sm.fw', \Uf.Ai, F.ig:, iiajc. M.t-ra. l'«r.-, Hi \-h:;. Z-awA |*r.tALf.k. KfiKtcUi N«.w»u«t.i.-i»v:>.'ii.i .M.-htn . \ i -i j a d c k i i - k a A o L * v L < a h 'i j a u .' se otvuri i:iis« t a uovitobra t. L i;i hi-•-h=id.: vpisovanj.- dne ;,. i tt ¦;. u, v«'i!il'r;i popoliln»' od -2.- t. ure , ravii..itt-ijt s: ut:>.irui tjlJr*. jr. Zoisova h::ia. J i,3d.tr..-V..) ' iMie 7. novembra bile v/pf<;••(!::.' k-.eit za ti-.li: nO« nke, kt u:-«- duvr;;k' ¦«. r,vrtd.i Ijiiilske alt A. ra/reda imV.1!: i1 I>ihf 1>. novembru m* prii*u»* po >v.'*aii; otvoritvi r^-lni p":ik. P. U. oK.«*v«. s. opvarjl /!a-|. :: ; K^.^lopiie l.vk- -Halnta: g. t. M.-'tu u-v. .i. ke vi .»:¦» .m. t;!;i.:eii. p.ird.i,.iti tbkl-.iM »|v.=ao i.-->br../t ¦ lis s: ir vji/t li.^ti jo mote.c ttt-b.u na s» : ••hib. CiU >dlii §. J. IVio ii.-.b ;m v,e irrdm.b- stov« tiski. i.Mli.st netliM-mo tU itTodlC.ittl". » -c pruiavaSa v v»ii š- tiuksl. v n» is.Skem 4 -rAut d.i se j.Mik»- tu-.: bol.e pruaitro t:«-. ii<:m«<'ini. g. ::, Mi-»t!ia viVa dekliška Aola ima tr. rtctnke. JJ. -L IhklH-e. k.d.-n* b * v-iopit: v !. razred vj-je dikiiike io!c, se nmrajo iKk.:/.:\ s spriiVva!-mi Vili. ra-:rctla l,ud-k«', ali \ .\ II!. ruindo, un.->Mn-ke ?*>:•.* .:i Z dok.lZo..i. d.i liodo upilnd.' 11. lelo \»a; v 1. tiM;-: .^V.fckv/a leta. -¦ Imenovana So'.*k.i spričeva'. -i:u»re nadomestiti tudi vipnvmni upit, '». ob-t-ga \ oliv iste predmete, ht jih ima Vil!, razred Padske Sol«*. g. o. V.-aka deklica v p'. u\i pri vpisovanji; v prvi lelnik -2 gld. tvprejomnir.e in i g'd. prispevka a.i nfsla. — **k>'.ntna zn.ša ;m vsako učenko 10 gld. na i«to. g. 0. EVidne in ubožtie učenke se morejo oprostili od vplačevanja šolnine, ak<' zadoščajo onim pogojeni, kakorSne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev. g. 10. Na mestni višji dekliški Soli --1 nastopni predmeti o b 1 i g a t n i: Veronank. slovenščina, nemščina, francoščina, uialcma* tika, fir.ika, zgodovina, zemljepisje, prirodo-pisje, odgojeslovje (v H. in III. letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku), lepopisjf. pelje in telovadba. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. ki pošilja na zahtevo tudi učni načrt i» Statut. Štajerska. — Pred Šestdesetimi leti so v Rogatcu bili samo Štirje Nemci. Od tistega časa je pa v tem Štajerskem trgu nemStvo tako napredovalo, da je pri zadnji volitvi slovenski kandidat ondu dobil samo tri glasove. Pri vse,n tem Pa nemški listi tožijo o »oslovenjevanju. — Skoda, ki sta jo toCa in povodenj napravili letos v Pesniški dolini na Štajerskem, se je cenila na 120.000 gld. — %'ov semenj za konje in drugo živino se je jovolll občini Velenje. Ta semenj se bo vr-iiS vsako leto dne 24. oktobra. Koroška. — O udeležbi koroških Slo-vcr.cv*" pri zadnjih deželnozborskih volitvah vGIai3'jo: Slovenci so se udeležili volitev na 70 j-G^t-ih. Na 18 so zmagati, na 18 popolnoma pogoreli, v štirih p« deloma zmagali. j,'ajbo!j5e je Slo v velikovskem okraju m v giUki dolini. V velikovskem okrajnem flavar-^jra so Slovenci zmagal« v dl občinah, samo v jedr.i so propaii, v trt'h pa le deloma zma-"Xi. V MMi dolini so nasprotniki zmagali ..,« » dveh občinah. V belja^kem modnem - *r.«;»* ><> M s!ovvn««.e občine, od katerih .. wil.Ie jednu .-!oven>ki, dve pa nemški. s',jii»» j- biU) v te!uv%k-m okraj.em glavar-., ;. fonfhno slabo t j«- ohnliijskih liiiane. I*osl. ; Jas >•¦ ;<¦ baMi /, /iab. valuto, dokazujor, | da je koristna le velekapitalistom, ijmUtvii pa M>vta?.!ia, in zahteva!, n.ij te takuj odpove trguviit^ka in earii<>fca .vc^a z O^er^ko. l.e-m(jlv Nues.s je na dn|go ni na široko govor,! u pogodb: ?, (^ei"ki?, o Ie2av.ih oluiii-vdve in ra,'.u;h ovirah. Ha.-prava ne ;e ua to ps.frgala. Koin-em m-/- je p(>sl dr. P a c a k ml- rpeiovai vlado, ker j«- \o;:nko ča-ilno s« diM<- r;ekeg.i re«rwi«yM r-astiuka degradiralo kir ;«• ua domu t.vu;ega očeta opravljal neka kimti^ka dela. Zači-tkoin M-je '.t. t. m. ha dr. K a i z i iti tovanSi podali lia^ednjo udrrpeJaero: |'o sitsoflii vojiiue pleosnine | ,*• ij.Vm volitve -, dt ž. zbor deioiii.i »tlviNrii j od j,ai';n.i vulii-v i di^. v bor. Kolisekteliea i v.;.;;..' pjt.JSit-vc /,.i ili/. .'bor m; da se da ; d. ,\ AnituM• x |-r--d dr.M»ini.'luir-Liiii voiitvaiai j |r:!.ka. pi^vib-iati i-e o premellilti de?.ehm-I ;*t-»i m^a volilm/a tniA !!i o njeni ^kb pati. | Is.Ii¦(pi .aiit.e i;ii',i!,i.n minili« r>-ke^a pred-j MiiE.ska. bo,-c :i izvajali tu kun-ekveiiro in po krbi-l:t da te rkiiie^o ile>. idmri Se predno m> ra,p>eo iinvr lojilve. Zboiuua je potem j ti a l,il/ '\,ua psora.du-ko ia,|iravo, Levičar dr. j Mt-tJiier ,i> ;.-,a\ii, da iM-gova t>lrai»ka ne j mi-Ii g•:¦ ¦ u¦ i: .f.di »voji-iiiu poliličmiiiii :la* j '.¦ '-i ¦< l ::.', da !-r pMiiafmi ndiia?i* pre.blj-| in :ati od « kil. k«T :•" to v .•mesu npr.iviluika 5 limita ;•,((:<¦'... To !•»• jej zdi potnbno pi»vr* | dat/, k-i ;.«¦ \;.nlui odgvimr n.i iiiterpel.tei|o ! L-ii''l.'*.• ,.'.j hi i d i v S.iiiivradu nikakor ni | ,':s-;;Koi:.. 'j ob*iruo i krtlikoval pjoiatiiii. Zi KaJolc-ko IjlliNko j *!utiwi / ^iv.ul dr. K Im* uh m h. Poga-: f!..il -" .v .m to, «i,i .:.. pruraruri reAi •'ie v J !< i»ct"< :u ¦{ 'e.laii^u, '.' i i dno pa y> i/javil, da S (i/vov.i 'Sijtiia tu .'.idovoijiM Z vhemi po<*a-i iu:i"!.«i -litisi j-ri-.!i'»?,-m/a proračuna, niti <.ploli I <• :«-¦-.!« !•;. t: a r v. t u h k t ;e livalisal pmrafun. i l"t>^.ki po^auee S / v t v p a n o w « k i j'' \ ^u'\\ i*okaMt', da prora.Mtj ne izkazuje [ |i(ir>iatj.,k!i{a;a, da *«• rj;iic jitiaiicc niso zbolj-| "-.^e, u r te ;e potegoval za obnovitev pogoiilie |1 s (lg»riko. ita kar rta te proračun in zakon So ima >tin,.ih oilka/.-ita pior.u nilskemu od-i -t Ku, takisto tu U nekateri drugi predlogi, na I Jo pa „»¦ za»e!a rbornlta t.i;;pravo o donio-t ».n-k.rM ?.ik«:,:i. iVviCar Svoboda te je ? uri :\>:il ?..i sedaj ve!;,-ivni domovinski zakon, > k-r J-i p.t ::ov»-in / ikoim po.pt-Sjvalo lias*-\ ;.• vaii.»- <>!,»*• v m mikih na Mih in zahteval, ; i: :_ J h"> li.i;| r'-j unde J-re.klb^evailje ti-ni.:.ik-iv, P'ib-:a na; te n Vi Vpra^tl^e domo-.h A dame k je |.«ij.i4nje\.il ibe domovtiistva. 1'riznal je, i ua.rt f-i'1-r pomanjkljiv, a ; iM pometa tia vsak n.-.rui napredek, bode } !i.;ado<"eisa stranka .'.aii; gšasovaia. ttazprava : se ;¦* jrtdei.s pr» Irg.da m ua vrsto so prišle \ :;d'rpe;.ici«\ mej k-iterimi je zLe-ti zanimiva j ;i.t< rpels* s„a po<-,'. Koblarja glede posto-t. p.mja |:: imennvjojii tinan^ndi uradnikov za j Kran^Hko. iPo«.«etek te inbip, \.u ije prinesemo | prdiudsijč). - Za.-etko!!i M-e 1^. t. ni. je \ i^rovi! dr. Paca k ppiilog jrlede preostiovo \ tiratov>k.h tkladme, Hauck pa je nujno f pre-.llaga!. na •••• -klifejo dež. zlmri ?e pred ! drzavnozbor^kiu.! volitvaiji:, da sklepajo o vo-[ iilti^m redu. I'obm je zbomira nacialjevala j razpravo o domov:n^k*.M zakonu. Dunajski i po-L Noske «e je upira! zakonu, kateri je | I)u:m;u na veliko ?korlo in prrdla^al. naj se ! nafrt vrne od*eku. Dr. !tos«*r in Poloczek s!a govorila za nafil. dr. Sdieiiher pa je dokazoval, da je načrt za kmetske občine pr**j Akudljiv nego koristen. Nasvetoval je, naj se nii-ii na zavarovanje za slučaj onemoglotti. P.azprava te je potem pretrgala in začela se razprava o zakonu glede kontingenta novakov za t. 1>'J7. M5ailo.Vh Jan da je mej dnigim omenjaj, da je častni sod degradovaž nekega čuleni tribuni, in baš tako vojaški atašeji raznih poslaništev. Cir in carica sta se ,pli;>elj;>la ob 11. uri v odkrili kočiji. Car je bil opravljen v uniformo polkovnika ko/akov. O njiju prihodu zagromeli so lopovi, vojaške glasbe pa so zasvirale nitko himno. Preitseduik Farne se je priklonil iz kočije izstupivšemu carju ter pomagal izstopiti carici, poljubivSi jej roko. l'o izvršenem predstavljanju je zasedel car konja ter objezdi! vrste vojaštva. Spremljala sta ga generala Saussier in Jiillot. Carica iu preilsed-iiik Faure sta sledila v kočiji, v katero je bilo vpreženih (i konj, in za n ima je jezdilo mnogoštevilno spremstvo ruskih iu francoski!« častnikov. Glasbe posamičnih polkov, mimo katerih je sel sprevod, so sviralc (menjajoče se) po vrsti jedna rusko himno, druga mar-seljezo. Zastave so se klonile pred carj'em in pred Faure-jem. Navdušenje množile je bilo nekaj i-rediiega, neopisnega. Na vseh straneh je bib ploskanje in proslavljanje carja. Po dovršenem razgledovanju vojaštva ustavil se je car pred tribuno senatorjev in poslan-iev, tudi kočija s carico se je ustavila tam, da prisostvuje defiliranju. Množica je jela zopet ploskati in žnjo vred ploskali so tudi zastopniki naroda francoskega. — I'o dovršeni paradi je car opetovano izrekel svojo popolno /adovoljuost ua lepem nastopanju vojaštva. Na tej sijajni paradi je bilo zbranih do 80.000 mož, in sicer 106 bataljonov pehole, 120 eskadronov konjišlva, 50 baterij, 0 stoinij ženija in jeden oddelek zrakoplovcev. Posebno pozornost so vzbujali oddelki planinskih lovcev, mavov (afričatiskih pešcev), aigirskih strelcev in afi iranskih lovcev. Car je izn;kel poveljniku svojo zadovoljnost in mu po kratkem razgovarjanju izročil svojo podobo v okvirju z dijamanti. Ta dragocenost more se nositi okolu vratu liki red zlatega runa, Po-poiudne je bila na manevreskem polju pod šatorom velika južina, na kojo je bilo povabljenih 000 oseb, med temi predsednika obeh komor, vsi ministri s svojimi soprogami, vojaški atašeji poslanstev, ruski odposlauik Mohrenhcim, poveljniki vfijev, brigad in divizij. Proti zvrselku južitic je izustil predsednik Faure to-le napilnico: ,VoSc Veličanstvo nas skoro zapusti po obisku, ki v analih obeh naših dežel oslavi neizbrisen spomin in kakor smehljaj srečne bodočnosti se pridružuje temu obisku spomin na ljubeznjivo navzočnost Nje Veličanstva carice. V Parizu je francoski narod pozdravljal Vaše Veličanstvo v svoji celoti. V Chcrbourgu in tu v Chatonsu je Vaše Veličanstvo pozdravljal oni del naroda, ki leži Franciji pred vsem na srcu, to je nje mornarnica in nje vojska. V vseli teh dneh, ki, ponavljajoči se, spominjajo na slavno minolost, izkazavali so si francoski mornarji in vojaki s svojimi ruskimi brati drug drugemu dokaze prijateljstva in ljubavi. Prosim Vaše Veličanstvo, da blagovolile vsprcjeli v imenu francoske vojske zagotovilo neomah-Ijivcga prijateljstva. Napijum zdravico ruski vojski iu dvigam svoj kozarec na zdravje Vaših Veličanstev*. Car je trknil s Faurejem in odgovoril: ,0 naS-em dohodu v Cherbourg imel sem priliko občudovati francosko eskadro. Danes, ko ostavljam to lepo deželo, bilo mi je veselje prisostvovali jednemu najimpo-zantnejših prizorov, razgledsi vojsko na tej planjavi. Francija sme biti ponosna na svojo Tfojsko. A Vi imate prav, ako pravite, da sti te dve deželi zvezani vezmi neomahljivega prijateljstva., .Tednako globoko ukorenjen je Čut pobratimstva v orožju, v obeh vojskah. Dvigam svoj kozarec v ča?t vojski in mor-narnici ter pijem na zdravje predsednika republike francoske". Popoludne je ruska carska dvojica odpotovala v Darmstadt. Car in Faure sla se poslovila, podavši si roko in objemgi se. Razgled po slovanskem svetu. Hrvaška. — V nedeijo je končalo 25 let, odkar je žalostne smrti umrl Evgen K v a ter ni k. Mož je bil odvetnik in odločen zagovornik hrvaških pravic ler tovariš pok. Ank Starčeviča. Ei! je preganjan iz domovine, ko je nastopil absolutizem. Bival je v Rusiji, od tod je moral v Francijo, iz Francije v Švico in Italijo. Potem je prišel zopet v domovino, dokler ga niso vnovič pregnali. Ko se je vrnil, je bil deželni poslanec in leta 1871. pri Rakovici ¦-- vstreljon. Vzrok njegove prezgodnje umrli ni še danes znan, a iie ve se, ako bo sploh znan vsaj po zgodovini. Naj sveti veCiu hit lemu muceniku in mu bodi večna slava mej potomci! — Namesto dosedanjega čusopisa »Vatro-g a s a c" jo začel izhajati v Zngrebu „V n-t r o g o s n i V i e s t n i k*, katerega priporoča vlada vsem ognjegasnim družbam kot strokovni časopis. — Kanalizacija v Zagrebu impreduje dobro in je pričakovati v kratkem času, da bo vse mesto v zdravstvenem pogledu urejeno. Le za preložitev potoka, kateri teče vedno skozi sredino mesla, je določenih se 200.000 gld. - Umrl jo rcSki župnik dr. Kajetan H e d i n i, rtalnmflljH. — »Narodni List" prinaša v svoji 82. letošnji številki prav stvaren dopis iz Istre, v katerem opisuje težaven položaj ifderskih Slovanov in predrznost italijanskih časopisov, posebno onih, Jrtore urejujejo hrvaški odpadniki. V dopisu hi) niiglušn, da se ne dovoljuje našim časopisom pisat i resnico, dočim iz luškega tuhorja morejo mazali našo pr"oke na najprosleji nnčin. V dopisu iiiiiti je popravili netočnost, v kolikor se dnstiija odstavka, da je 20, septembra v Gorici policijski komisar priljepljeval po '/idili listke v proslavo lega dne, To no od-odgovarja resnici, kiijli pisalo se je, da jo lo bil Iržui mulzirntelj. -- Trgatev v Dalmaciji se je dobro obnesla. - Razpisano je mesto zdravnika v občini Prominska /. letno plačo 1200 gld. Dne 4. I. m. jo končalo 25 let, odkar urejuje ,Nar. Lisi" gosp. Ju raj R i u n k i n i, deželni in državni poslance. Kaznim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi srečno doživel tudi 50-lctnico urednikovanja. OcŠka. — S smrtjo dr. Julija Gregra so zgubili Cehi najboljšo moč na časnikarskem polju. Mož je pretrpel mnogo, bil je pregenjan in zapiran — in slednjič je njegova misel vendar zmagalo, katero je zagovarjal v rNarodn;h Listih". Pokojnik s« je rodi! 1831. lelti v Kfezhradu pri Kraljevem Gradcu na GcSkcm. V Pragi se je uči! prava iu si pridobil doklorstvo. Leta 1860. je dobil dr. Gregr dovoljenje za izdajanje .Narodnih Listov«. Pritemlislu so od začetka sodelovali vsi znamemtejši češki politiki. Prinašal je precej ostre članke proti vladi in proti Nemcem. Zaradi tega se je začela proti dr. Gregru stroga preiskava, ki se je končala s tem, da je 1802. leta bil obsojen na desetmesečno ječo in na 3000 gld. globe, na zgubo državljanskih pravic in doktorske časti ler ua zgubo pravice, izdajati list. Časopisje bil ustavljen dva meseca, dokler ni prevzel odgovorno uredništvo in izdajateljstvo Gre-grov brat Edvard. Obsodba je dr. Gregra naredila prav popularnega na Češkem. Ko je prišel iz ječe, so mu v Pragi priredili slovesen sprevod in 22 mest ter 160 kmetskih občin mu je podelilo častno občanstvo. Belcredijeva vlada je dr. Gregru povrnila državljanske pravice. »Narodni Lisly" so bili prva leta glasilo vseli Cehov. Leta 1863. so se pa Čehi razcepili. .Narodni Listi* so tedaj zagovarjali poljsko vstajo, dočim so Palackv in somišljeniki simpalizovali z Rusi. Poslednji so osnovali poseben list. Od tega časa so bili Čehi razcepljeni v dve stranki in glasilo Mladočehov so bili .Narodni Listv*. Dr. Julij Gregr je bil listu duševni vodja in tudi nekak duševni vodja stranke. Leta 1873. je bil voljen v državni zbor, a ni Sel na Dunaj, ker so se držali tedaj Čehi pasivne politike. Leta 1877. je prišel v deželni in 1879. pa v državni zbor. Državnozborski mandat je čez leto že odložil. Tudi v deželnem zboru ni igral take uloge, kakor njegov brat. Dr. Julija Grc-gra glavno delovanje je bilo najuspešneje pri listu, v katerem je zlasti ostro pisal proti Staročehom. On je s svojimi ostrimi članki največ izpodkopal Staročehom veljavo. Posebno je znal proti njim izkoristi CeSkO' nemško spravo, sklenjeno 1890. leta. Njegova smrt je za Mladočehe hud udarec. On je nekako s svojim uplivom kot spreten časnikar vzdrževal mej njimi slogo. Kako so cenili njegovo delovanje na Češkem, je vidno iz tega, da so ga pokopali z istimi častmi, kakor Palackega. Črnagoia. -- Dva črnogorska ministra sta bila v Rimu in sta odpotovaln v Monzo, kje sta naredila ženitovanjsko pogodbo. — Ita-lijanski kraljevič biva v Cetinju, kamor je dospel 6. t. m. — Pišejo, da je zbolela kneginja Milena. Vest ni potrjena doslej. - Knoz Nikolaj je proslavil slavnostno svoj rojstni dan 7. t. m. Srbija. — Srbski kralj odpotuje 28. t. m. v Bukarest, oziroma v Sinajo; na Cetinje pa baje pride 90. novembra. V Bukarest potuje, tako pišejo, radi ženitve z neko kneginjo, katera pride uprav tega dne v Bukarest. — Srbska skupščina se otvori v kratkem. Na dnevnem redu bo proračun za tekoče leto, veliko gospodarskih in obrtnih zakonskih osnov, preosnova izravnih dakor in postno-brzojavne službe »er trgovinska pogodba z Bolgarijo in Romunijo. Bolgarija. — Zopet pišejo, da je ml-nisterstvo v Škripcih radi povrnitve bolgarskih častnikov iz Rusije. Knez Ferdinand želi povrnitev, muiisterstvo pa deloma ugovnrja, Reč se vleče že dolgo časa. — Bolgarski odposlanec na Dunaju dr, S tu« o v jo bil poslan v Pariz za časa bivanja ruskogn carja, da tam zastopa Bolgarijo v* imenu kneza ter do se spozna z drž. Bvetnikom Siskinom.Dp, Stučov je bojo namonjon za odposlanca v Petrogradii, KuslJ«. — Po odhodu iz Francijo sta stopila car in carica zopet na nemška tla v Darmstadtu. Tudi tamkaj sta bila sprejeta kakor se spodobi carskima gostoma, vordar niti od daleč no s takim navdušenjem kot v Franciji, — Ruski časopisi plsojo jako slm-patisko o sprejemu v Franciji, lor poudarjajo znar«njo miru. — Pisali so, a nI lo uradno potrjeno in tudi no oporekano, dajo imenovan S i s k i n ruskim drž, kancolarjom. — UidiI jo v Opatiji Aleksander Jvanovič Porsinni, večletni poslanoc ruski na srbskem dvoru, — Ruski car Jo podaril 100.000 frankov pri odhodu iz Pariza lo-moftnjlm siromukom; potrosil pa jo u svojo potrebo I1/, milijona frankov. VflrfillBolitu sclnvnrzo Solilo. Man voilneimn niii Mllsterulioii dna Hloffos, vnn ilom mim kiuifon wi!l, mul ilio otwniK<> VnrfHlNnlmng tritl, Nofurl xu Tiiku: Amliln, ruin Kalilo Solilo kiHumilt Hoforl KiiHiumiioii, vortftHcIit. Imliliintl liliilnrItiHNivvonlg AncIio voh nune liollliritunlkliar Kurita, ¦- V«i'flllHi!hti) Sei.ln, (ilio Molil NpoeklK tvird umi lirlclil), hromit ItiiiKNiim fnrt, (iiiimmillirii idlmmon dlo , HulniHHfll-ilnii* vvvlUtr vrani hoIii' mit NirliHtofT oiKrlnvorl), umi liintoilllt-Ht ciiio duukulbrauiia Audio, dlo hUmi f iu (iPtfMiMtu: sur fichlan Hoido nicht luiluiiolt, Himilcni kfUmml. ZcrdrlleU man itla Audio L sle, dlo dor voifrtlsehton tiiclit. 1)1« Kotileii.Fidirlkou O. Hciinoliorif [k. u. k. tiollief.) /Ihklt virsuiulon gora Hustor voli ihron fvhtcn ScidutiHtoffcn nn Joderimuiti umi llafeiu oin-ztbK! Hoacu urni gonze Stdcko tiurlo mul »louorfriil in dic Wolmuni;. (0) Poslanica*). i M** Izpod C a vna. Ne bi se oziral na Vaje razlaganje moje poslanice v ,Sočik in »Primorcu*, da niste omenili v Vašem dopisu moje rodbinske rezmere z besedami: »Kak p a j e o n, k n k a družina?" Ker domnevam, da ste cikali s tem na narodnostno plat mojo in moje rodbine, smatram za svojo dolžnost izjaviti, da sem jaz še vedno sin onega naroda, kateremu se je prištevala moja mali, t o j o slovenskega, in da se Se ni zgodil slučaj, da bi se bil odpovedal lemu svojemu prepričanju, a upam v Previdnost, da kot lak ostanem do svoje smrti. To, v kolikor se tiče mene, proti kateremu so naperjeni vsi napadi v poslednjem času. Moja rodbina pa So ni dala nikakega povoda, da bi so jo moglo javno obsojevati, in radi tega se čudim, da se je gospod dopisnik drznil zanič-ljivo jo v dopisu imenovali. Kaku je moja rodbina, o tem more najbolje pričati gospod Sever sam, radi katerega je uzročen ves napad na mene, oziroma na mojo trgovino. Ko bi gospod dopisnik boljše poznal razmere, ne bi tako obsojeval mene in nedolžne rodbine moje. Kar se dostaja podpiranja in žrtvovanja v narodno blaginjo, o katerem govori gospod dopisnik in praša: »Koliko je pa prišlo iz rok g. M.?" — odgovarjam, da ni moja navada, obesili vsak dar na veliki zvon in da o mojih podporah morejo povedati druge osebe. Sklicujem se Ie na dve priči: gospo Kanclerjcvo, soprogo blagajnika »Sloge", in na presvetlo gospo groflujo Matildo Attems iz Podgore. Te dve priči naj povesti, ali govorim resnico. To- le, v kolikor se dostaja mesla. Kar se godi na deželi, posebno v krajih, kjer so moje posesti, naj poved6 oni, s katerim sem občeval, ali sem se kedaj ogre-Sil proti komu, oziroma ogluSil na kako prošnjo? Ko bi ss prepričal gospod dopisnik o vsem tem, tedaj ne bi pisal, da je moje opra-vičenje le prazno klepetanje in puhlo zagovarjanje. Ponavljam tukaj še enkrat, da se motijo vsi oni, ki mene obdolžujejo kot nekakega narodnega odpadnika, kajti to, kar sem se rodil, ostanem tudi do zadnjega zdihljaja, namreč prav tak Slovenec kot je sam gospod dopisnik. . A Toliko mimogrede na dopis »Izpod Uv-naw v »Soči* Si. 41. v izdaji za deželo. V Gorici, 14. oktobra 1896. J. Mose, trgovec v Raštelu. •] Za etštavkt pod tem naslovom j« urtdniitvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni takon — Op. ur. oL4» Razgled po svetu. k'iua, k. t«>n *r hrtfii^ f4/jif««%ij»i v držati cm , i.util, V- ),»' urrli'2 ttt"sh« •»Vit illlt(.i>kl, ['!h,i mu \ 5oim*t?ra i/j,n;!< pujski iu Jit>,i!<,Kj[) '¦!.! pif.rufun, u pr» pii-»(«v,t»iS« ?a in* '!.•!¦:. Ln»>'s r^fiij .n «Ir* rit. S > »'uln-r «-w. ¦ i'o>!.itt v r.»!»'.» .•»> t po-»,m-m=" zbi»rn;M» mbrptlcra!! i;.i.!h «f,»'!i mse-: tA.«jtj pn kr.s»;¦.!«>« tucar.i ih :s< ra:;--I t ti. To mtcrp*lu »;o w» |>».'.lirr«ti3 razni fetu* v<*n«.|t in frslu pasUrsn, gospoda Pov.H* tn •r, Smtrrfttf pt, kabrima *¦* y pršilo-."»*.8, j v- nista it o t e I a p o »J p t s a 11'. Umpmk* *:hornlt»u V m>M«» j»< l'.u sn>*i ^(»(Hhisktt zbornice. Razpravljala;«* «1 titvtni prfottmvi. Pufttfevabf baron Gze-i i k ;> proilagat, tu; tedit ta,ni izkazi o «'*"bm duhod.tMii trs tu- javni, kater dulota |. ž 17. Pre.tav so ?.i^«*varj«It vrffpo&eittniki t. i:t%arji in sr«'Jtij.i stranka J. I)f>«ntra j«1 !-: j-.r«U»v,iLi. Zborni* a je Lila precej «!««l«o t'i :ikana, k<*jti ml iiJž r.,en flzcdikov f rediog in v« zakon ^prt^t. kakt^r ga je g*a«ovafa državna zborna a. Opazko se je, da so priSii k glasovanju 1<» SitrJ ško!> in rab tega. obsojajo kr3fat>kt socialisti tako [.n4<»p;tnj«\ čes »k tttiLe Mmpatizsijfjo Z *«;»kapitalisti. Drža t nI abor. — Začetkom seje 7. t. '»j. je v imenu levičarjev predlagal prof K u e n b u r g, naj se otvori razprava o odgovora ministerskega predsedn'ka na interpelacijo glede naniestnikovega pozdrava na kataljilcem shodu v Solnograriu; predlog pa \c bil odklonjen s 86 proti 68 glasom. Polem je zbornica nadaljevala razpravo o dr. Le-uakotvskega nujnem predlogu glede varstva političnih svoboščin v GaliSki. Govorili so proti predlogu dr. Madejrsfci, bivši naucni nrinister v koalicijskem niintsterstvu, malo-niskt posianec Vahnjantn in minister za (ialisko dr. R i 11 n e r. Po govoru posl. dr. VaSatega, dr. Funke-ja, Kal teneg-ger-jat Lewakowskega Rontancuka m Luegerja je bila nujnost odklonjena, ker n| bita za njo dvetretjinska veČina. Zbornica je z- »> '¦> Vslod analizo nufilli iKvodrncev, Je 8)-a kisola vodu -imi KRONDORFER mod naravnimi kisclicami prva V vrsti. — Zalogo v Gorici ima ANGELO FORNIZZI. IDO do SOD gld. mesečno ^V^rtSh stanov in ˇ tsoIi krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbo pod »Idchtor Vordiciist" na llutlolf Mobp, \Vion. 158 10-8 frgovec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrlna ulica 8 GORICA - Via Giaidino 8 lili, I!i priporoča pristna bala jft/fi^tff torlanskih, In črna vina ^Jrap briških in Iz <<$«& istorskih vipavskih, Ty vinogradov. Dostaven na dom in razpošilja po želoznici na vho kraje avstro-ojfersko monarhije v sodili oil »fi lilrov naprej. Na, zuhtevo po3ilja I ud i nzorce. Cana zmerna. Poalrazb« poitana. 0&fa$ frcesetitae. Podpisana naznanjata svojim eastitim naročnikom in ostalemu hI. občinstvu, da sla svojo trgovino in k r o j a 5 k o delavni c. o iz dosedanjega stanovanja v Itnlkovi hibi v Vrini ulici SI. l± preložila v isto ulico št. 8. (v Pečenkovo hiio zraven ljud. vrta). V zalogi imata popolnoma novo ter nezale- zano blago, katero sta dobila te dni iz prvih tovarn ter je najnovejše šege (mode). Izdelujeta v svoji delavnici vsakovrstne obleke po raznih cenah, kolikor za posvetne osebe, tolikor za e. duhovnike ter vsakovrstne uniforme za uradnike in Zagotavljajo točno in vestno peslrežbo. se priporočata za obila naročila z vsem spoštovanjem udana §. ?ožanG in k KrušiG, 175 2—2 trgovca in kjojaska mojstra. Pražko hišno mazilo Iz lekarne *• «¦. *>-'7 B. FRAGNER-JA v PRAGI je staro, najprej v Prani uporabljcvano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje necislobc ter uhlnžtnove deluje n:t vročino in bolečine. V obrokih |>o 35 In 25 kr. S pošto 6 kr. več. Dnevno razpošiljanje po posti. Afcgji&fcga^ Vs:.de.H z:,l-'.0Ja i"«aio zraven S§sSŠ&P*55^ natisnjeno -.n zakonito pri- ^Sj«Wfv' znano zaščitno znamko. ^** Clavia zalita: B.Frafllier lekarna pri „crnem orlu", Mala tirata, u vogla Sitnem« ali« 2(3. - Na dež. jubil. razstavi odlikovan s Na IvovsVi'razstavi s pivo ceni • rebr, drž. sveljnjo srebrno svetinjo. Tovama ozornih telovadaih priprav JOS. FMDYŠ-JL v Pragi na SmJhovu (Praha-Smichov) Vinohradskii ulice cislo 81C. ' se priporoča" :";' k popolnctam ugbrndnni prireje vanj u sokolškili hi šolskihtelovadnic po najnovejših pripoznanih in prat^čnili sestavili. ; y V ta dokaz jif, tm razpolago, mndtro nrit.oioču-ocih spnčal domačih in. inozer.ii-.ih. l",l,°x"-u- ' .e «-, WBVJia'J'e??0 I010'- c«» ze»» Z'»erne, plačujete Pa nn. mesdčnu obroke po< volji in zmožnosti. ¦ jVavadne priprave so vedno v. zalogi! • Mdn,-«0?««- !,r"nlCmV in na^t' za popolne telo-jadmee pos.ha na zahlsvo ¦ brezplačno in poštnin« Poprave lzvrSnje po najnižjih čtuiit^ Q ^Ueeitov V NlUlski ullci ** 3 T \j» J\\v^lyn9>\ Gorici (nasproti nunski cerkvi) priporoča se za izdelovanje vseh umetnih cvetlis. Ima tudi v zalogi nagrobne vence, mrliške obleke, čevlje, rakve (truge), voščene sveče. Popravljajo se nagrobni venci iz umetnih cvetlic in biserjev. Vse po najniže mogoči ceni. 1S1-1 SPIT- Sposobna agenta "*Wal za Gorico in okolico tiče žlvljanje zai rujoči zavod prva stopnje. m '¦' Ponudbe upravnfetvu naSega lista. Na hrano in stanovanje vsprejme slovenska rodbina samostojnega gospoda ali dijaka. Več v naši tiskarni. TTTtTTTTTTTVTTTTTT Ilibje olje lekarne Cristofoletti v Gorici. J* Tb pristRt ilje je Izlsm sreistvi prati prsim Mtinm »prati splašai leneneglisti ~mtf M Km N « Cj Cena originalni steklenici naravne vrste nntiit 70 kr., bole 1 gld. H Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega z '•i;reto«!iivu ; čudovitih w w morij in odstranijo v kratkem ra.su « pri^ros-to rabo '¦«»; ž)ičit::T dvakrat na ilan, mm vsaktero bolezen želodnfno. zlate žilr, ot:n»ttec. itip^hon-lrijt;, na jttrih, skažent; IHK krvi. - - Ena steklanicst Slam 30 kr. fro:Uja «-. ^ i.-..-Fi jilmnili bk.ir-C3 »lirah im rtPtu. Zu naroči!;* ir. p.-«:I.a'vr f,it.U.; ¦, l-lanivi H S* tti^toJoleUV na^vavmliu v Sonci. g Cristofolettijev eliksir iz kiiie-železa, ZSP+S?*** 5rad,,vo' P ja aajbolji proti k| pomanjkanju krvi. Cena steklenici 80 kr. H Knkjtenata«UaYiialMn(na(.».ja^jMnBtJ^ Velika Inomostska 50 kr, loterija I žrebanje aaaaaaaVaaaaaaaaaMaaaaataaa^^ f-C 7. novembra. Glavni dobitek v tar 75.000—p»"~ po 50 kr. priporočata A. V, Jona ia Micftisfadfer i C. v Gorici. Popis tiskom iz zaloge „Gorte listal. MM v Gorici. n) -v, c. kr. okrajna od plar n..kc pravice iia zmuznili s 1. Dopis v 1 a v n r s t v a ž u p a n s t v u za priznanje 'J. . proti vrnitvi v dobi 8 dnij radi dovoljenja oiirli :t. „ z naroriloui, . , s povabilom, da objav: nhdnlziuii stranki kazensko razsodbo 10. . za izjavo n pristojnosti iu premoženjskih razmerah 11. Dopis jrlavar.-Uva: iler hibi. Venv. der I.amlrs- \V'ohltiil. An.-lafl. in Krlcdiirunt; I-.'. , davčnemu uradu iu orožniški postaji radi dovoljene obrti (m>iiiški) i:t. . der liibl. Venv. der Krnrikou:iii>l;iU in . .. znr Ki-iiiiliiU>rialiiiie 14. , idem in Krledimuii,' der p-seli. Note eir. ir». , iltvčiienui uradu in orožniSki podaji radi ustavljene oluli Ki. . županstvu radi objave kazni obsojenim strankam (iieinf.ki) 17. , županstvu in orožniSki postaji s poukom o kužnih boleznih 18. DostiLvnice v nemško-italijansko-slovensko-hrvaškem jeziku l!l. Itazkazek »lasov lil. za volilne može (^lave in notranje) 2H L|iiinic-Iiapports -Taliellc 21. Poizvedbe iz tistuih (rojstnih), poročnih in mrtvaških inatii; (v štirih jezikih). b) .-« iupnnslva na Goriikem. 31. Potrdilo pristojnosti in da ni zadržka proti dovoljenju za polovanje :;-2. Pobotnica stranke za sprejeto plačilo iz obč. blagajne Sil. Ista županstva za sprejelo vplačo v obe. blafiajlio M. Plačilni iialog za jedno plačilo :>0. Isti za več plačil !lli. Vabilo v župpnski urad pod kazenskimi posledicami 37. Isto uljuduo 38. Vabilo k seji staraSinslva 3!). Isto / dnevnim redom 40. Vabilo k seji obč. gospodarskega sveta 41. k volitvi v občinski zastop 42. fc volitvi zaupnih mož za dež. in drž. zbor 43. k naboru M. Ubožni list za bolnike 4j. Domovnica (Heimatsehein) 4G. Pooblastila za volitve občinske 47. Pooblastila za volitve velcposeslva v dež. ali drž. zbor 48. Spisek volilcev za občinske, deželne ali ibžavnozb. volitve 49. Glasovni razkaz za občinske volitve r>0 Vzajemni (kontrolni) razkaz 51. Prošnje s prieevalnm vred za oprost od vojaščine »2. Isto same prošnje 53. Isto samo spričevalo 54. Inilividualni razkaz 35. Sklep računa (»lava ali uložna pola) i»f». Proračun ali preudarek (plava ali uložna pola) 57. Dcnainični dnevnik (glava ali uložna pola) 58. Opravilni zapisnik (»lava ali uložna pola) 5!). \roč.ilni list BO. Zapopadek (za dohodek in strošek) 61. Kazenski zapisnik (o županskih razsodbah) «2. Zapisnik delavcev ali o izdanih delavskih knjižicah 63. Intožbe proti cenitvi zemljišč «4. Poštni dnevnik (za potrdilo po pošti odposlanih uradnih spisov za župan-lva ah tudi za druge urade) 05. Izkaz o spremembah stanovališča domobrancev GC. Isto službujočega možtva 07. Popis za mrličem «8. Ubožni list za učence Ji!). Ogledno spričevalo mesa 70. Dopis glavarstvu v reševanju odloka 71. Polii-ijski red za vsa iri deželna okr. glavarstva 72. Odlok o imenovanju policijskih mož /3. Zapisnik o ogledovanju živine 74. Za pobiranje občinske užilnine 75. Izkaz davkoplačevalcev za občinske doklade 'Ji- !?k.az *? lIojB« '" vplačevanju za občine ali cerkve //. r oizvcdovalmea o domovinstvu 78. Knjižica: Jzkaz o plačevanju naklad". rJ. slovo najemščiui. .,„ 3. ., . c) -"« hrvatske občine h Ittri: 101. Lručbcm zapisnik m. majfajuifki- dnevnik felava ili uložni arak) 103. Kazncni z.ipi»n;k 104. Svjedočba siromaštva za djakc !0,». Molba za oprost od vojni-Hva sa svjedočbom 10o. Ista sama molba 107. Ista sama svjedočba ¦ 108. Izkaz, o promjeni, vojničlva 100. Doslavnica vrbi uničenih spisa 110. Poziv na obe. glavarstvo 11''' Smnlm,iceLl" UpraVC ** Uplll0e"e svole " 0,,t- Wi>i?ajnu. !!*' P/«>raL,m felav» s tekstom ili uložni aivi) U4. ^aključni račun ((jlava s tekstom ili uložni a IJ.o. Invcntarij občine aktivni }{? - » pasivni ;;'¦ » » pokretnina ! ,,j^ža,-i|,'a Zil "vieSce o epidemijah 120. Pomocni dnevnik vrhu uljeranja akUmili kapitala i mtere 181. Vabilo k seji ^ "*" CW"'f °l I'olc z glavo 12;». na celi poli , , J2J3. na celi poli brez glavc- \H- J«1«« stroškov na cesti 128. Poročilo cestnega čuvaja lil. riu/.ni zapi-nik !Kini Ili. Itazi^ovalnik ali n-p 113 Vabil., (/„, p,-i,-c) k r Ml. Dii.-lnvnici-115. M.dotne tožbe liti. Zvršbfii" prošnjo 117. 1'l.ičilno pi.vclie Its. Po.d.la-tilo ll!l. Vabilo z-i ., Illjee m'ilclj.. i arci) Uit. Knjig; 1(12. P..bo! Hi3. t.lniltuii^ za iir.iiirifki- Un. DueMiik o uil"l.ii za mle Ilir,. Sklep računa in A.ut oiv Kili. (llim»T |f. boleZe„,ke ... Ki7 l!W. Opomin /a dolžnik. Hiti 170. Frah-llaj.p.,rl za In ¦<¦ k g!.»ni tazpiaii zpravi dofiiivljetiili so.luih 0 //.»:».»: ke iJav.i nUuln?.,: rAe iMivdnik-. ,-rrkivnt iir.ith: 171. Nota pro ilenunti.-ilionibim- faeiemli> 172. Isto t^ietis 173. Oznaniliiica oklič.-v v slovenjem jeziku 171. Poročni 1,,-jI v ."¦lovi-nskcm jeziku 175. Izkaz mrtvih v sb.vei^kem jeziku I7l>. Pobotnica za duhovnike v slovenskem jezik 177. Ista za obligacijo v slovenjem jeziku 17«. Dnevnik dohodkov iu stroškov v >Iovni>kci 17'). Itačun p, pole) v slovenskem jeziku 180. Ilačnnski posnetek v slovenskem jeziku 181. Iz.;v-!(>k iiaj-inščine v slovenskem jeziku 182. t. glavničnih olncslij v slovenskem jezika 183. Teslimoniuin status liberi 1M. , doctriitne. relig. et inorum 18*i. Fides matriuioiiialis , nativilatis 187. 188. morti: lortis e »epulliirai 1'NI. I.iber matrimor 1!>I. . bapli/atonin 1!)2. , defutictonim h) .-., y/f li ali ulož glava ali uložu.i pi>!a 201. Itazrudnici« 1 202. Tednik . ,.\-A Ha. (Jl.ivni imenik j 2(H. Matica 205. Imovnik ali inventar 2()(i. Popis šolske kujižuiee 207. .Solsfca kronika > 208. lzk;.z zamud (izo>lalaka) 2(1!). Opravilni zapisnik 210. Šolska izveslja (škoNke viestil 211. Izpitno spričevalu (svjedočba) 212. Odpuslniea 213. Odhodnica (»idlaznicai 214. Imenik t.n visli (abecednik) 215. Vabila staiišs-m za upravičenje s 21«. Pouk o uporabi in vodstvu urad 217. Sklepno poročilo vod-tev na oki Oir,i;A w.voL,,t /.,./.¦,-. ikvl.*kv. 221. Obraz, 222. Obr.izr 223. Obraz: 221. Obrazae I) k S J, n.i "i arka samohnai i i 225 Obrazae 1) k § l. na »', arka lirvo.bko-:aii:an>ki i 22.» Obrazae E k S l. na ' . aiku 227. Obrazae F k § 4. na »., aiku 228. ()br«z;u: (l k g 5. na ',t arka hrvatsko-talijjnski i 22!i. Obraza.- II k S 7. na ' , arku 230. Obraz..*: I k g ». na »', arka samohrvai-ki ili »jb V,\- "J,MZ-1'- M >- S 12. na '., arka lirvaisko-L-il-j.ni.ki i 232. (f.razac L k g 12. na ',, arka hrvatsko-Ulljatiski i i) r.i c. kr. poStne in l.,-:..j.w.,e „,.,„J 211. Ouittung za poštarje v obče 212. Ojiittung za letni pavšal 243. <.)uitlmig llesldlgebuhr 211. ,Heri...|it" za dopisovanje z ravnateljstvom tza : brzojavne urade) 215. (lonsignation za „Pensiotisverein" 2li». (.'onsignation za brzojave 217. Vorzeicluiis ,\ conto Ahfuhrcn 248. Cassastands-Kaehvveisimg 219. Verlags-Ansiicium und i:assast.inds-Kacli\veis 2,i(). Q'.iarlals-Ausweis. i) * ,r polmonj, dfielr.* ,,-lt, (glava ali uložna pola) 201. Kletne hoietc 2li2. Revizijski Ust j 2fi3. Dnevnik za uk .. 2l*>l. Dnevnik za vlao. Pri tiarorevanju tiskovin naj v.-.ikil tiskovine. Vso druge tiskovine, katerih nima i: kar najhitreje mogoče po doposlanem obr. naznani tekočo številko ¦otnvljenili v zalogi, izvršuj *) IViporočamo, po mogočnosti imručcvati urjiuanj -5 izliso 5ozoy\ ii>aT** Opozarjamo si. občinstvo v Gorici in m deželi, da naia tiskarna ma v svoji zalogi ""*%!^ Krasne posetnice za gospo, gospicc in gospodo vseh oblik in voliloM-j. (Na zahtevo pošilja mm\k trk za posetnice) ^ose^)t\ost za tazt\a \io|lvta n. pr. godove, novo leto itd. Krasna poročna naznanila v veliki izberi. Trgovske zavitke vseh kakovostij. Trgovske račune vseh oblik. Trgovski papir s tiskom fvrdke, rfwr- Vabila -m/ • razna društva • VSPOREDE, razne lepake itd. Vkusno i2sdelane DIPLOME za častne člane. OSMRTNICE, PRAVILA, BROŠURE, KNJIGE in drugo prevzema v tisek in točno izvršuje &t)KfiM fiiiigKft A. GABRŠČEK. Zaloga tiskovin za si, e, kr. okr, glavarstva, e. kr, okr. sodišča, županstva, cerkvene, šolske, poštne in druge urade. Y zalogi tiskarne izhaja: .Slovanska knjižnica* - ,Knjižn. za mladino', .Salonska knjižnica' (Novo, izide v kratkem), .Koledar za goriško nadškofijo za leto 18971, .Popotnikov koledar za leto 1897! (v delu!), »Kažipot', in velika drugih knjig. ,jumoicec (stane celoletno le 80 kr.) ki izhaja vsaki drugi torek v mas jcu na osmih straneh, \z xva\texv^Vx stov. casopvs. Popis tiskovin in knjig razpošilja na zahtevo brezplačno.