LETO m. ★ 1962 » ŠT. 8
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVQTEKS Novo mesto
1962
Letnik III.
Št. 8 (23)
Avgust
Izdaja: delavski svet
\
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telelon 31, 71
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani In vezava:
Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško
Naklada:
700 Izvodov
VSEBINA:
12 let samoupravljanja v Novoteksu
Novi predpisi s področja socialnega zavarovanja
Nesreče pri delu in na poti na delo
Norma in normiranje
Nekaj o predenju česane volnene preje
Čuvajmo zdrave zobe
Športne igre med oddelki
Nagradna križanka
Letno poročilo o poslovanju glasila Novoteks Naša kronika
12 LET SAMOUPRAVLJANJA V "NOVOTEKSU"
30. avgusta je preteklo 12 let, odkar je Lilo tudi v našem, podjetju uresničeno marksistično geslo "Tovarne delavcem!" Tega dne je naš kolektiv izvolil svoj prvi delavski svet, ki j c štel 25 članov, in upravni odbor iz 7 članov. V teku 12 let samoupravljanja smo organe, ki vodijo naše podjetje, izvolili še 9-krat.
V	tej dobi se je sodelovanje proizvajalcev pri vodenju podjetja tako učvrstilo, da si danes ne moremo misliti, kako bi vodili podjetje brez sodelovanja neposrednih proizvajalcev. V tej razvojni dobi so samoupravni organi dobivali vse večje pristojnosti tako v vodenju proizvodnje kakor tudi pri gospodarjenju s sredstvi, ki jih s proizvodnjo ustvarjamo.
Ob tej priliki si oglejmo proizvodne uspehe, ki so bili doseženi v tem obdobju.
V	letu 195o je bil proizvodni plan podjetja dosežen s 97 i«. Povprečno je bilo zaposlenih v tem letu 230 delavcev. V primerjavi z letom 195o je bil v letu 1951 proizvodni plan dosežen s 100 $. Za razširitev proizvodnje so bila vložena manjša finančna sredstva, delovna sila pa se je povečala za 5,7o Realizacija v letu 1952 nam v primerjavi s prvim 'letom delavskega samoupravljanja pokaže porast za 6 $. Proizvodnja mikane preje je v isti primerjavi znašala 83,82 $, mikanih tkanin pa 87,25 i°, V tem letu smo tudi prvič pričeli z izdelavo česanih tkanin. V tem le-iu. se je podjetje preimenovalo ter dobilo svoje sedanje i-me "NOVOT KS". Iz dirigirane proizvodnje in prodaje smo Prešli na samostojno proizvodnjo in prodajo. Z izboljšajo kvaliteto izdelkov in širšim asortimanom tkanin si je Podjetje priborilo na tržišču sloves, ki ga še danes uživa.
V	letu 1953 smo izdelali 52,6o $ mikane prej e,mikanih tkanin v primerjavi z letom 195o	75,56 $ in 194,4
sesanih tkanin v primerjavi z letom 1952. Realizacija se Je v indeksu dvignila za 72,6o $, delavcev pa je bilo zaposlenih nekaj manj kot v prejšnjem letu.
V	tem letu je bilo podjetje v zelo težkem položaju zaradi poostrenih tržnih pogojev in pomanjkanja surovin, faradi tega je predilnica stala več kot dva meseca pa tudi tkalnica in apretura nista mogli delati s polno zmogljivostjo. Celotno poslovanje podjetja je v letu 1953 spremljalo mnogo
težav, ki so jih morali reševati samoupravni organi in celotni kolektiv. Za razširitev proizvodnje pa je bilo vloženih 4-krat več sredstev kot v letu 1951.
Leto 1954- pomeni za podjetje velik preobrat. Izmenjano je bilo celotno vodstvo podjetja. lodjetje se je učvrstilo in razširilo svojo proizvodnjo. Število zaposlenih se je v letnem povprečju dvignilo na 324 delavcev. Mikane preje je bilo izdelane 92,63 $, mikanih tkanin 121,67$, česanih tkanin pa 287,46 $ v primerjavi z letom 1952. Realizacija predstavlja porast za 151,66 $ v primerjavi z letom 195o ter je bila za 18 $ višja od postavljenega plana.
Za razširitev proizvodnje je bilo vloženih 14-krat več sredstev kot v letu 1951.
V	tem letu je večkrat nastal zastoj v proizvodnji zaradi redukcije električnega toka, pomanjkanja surovin in ozkih grl v proizvodnji. Vse to pa zaradi izrednega prizadevanja kolektiva ni bistveno vplivalo na uspešen zaključek poslevnega leta.
Proizvodni plan predilnice mikane preje je bil v letu 1955 dosežen le s 78,9 $, ker je morala predilnica izdelovati manjše partije posameznih prej, ki pa so bile tudi višjih številk, kot je prvotno predvideval plan. Zaradi preusmeritve proizvodnje na večje količine česanih tka-hin je bil tudi plan mikanih tkanin dosežen le z 90,8 $, medtem ko je bil plan česanih tkanin visoko presežen. V primerjavi z letom 1952 smo izdelali 426 $ česanih tkanin. Han realizacije je bil presežen za I08 $ in se je torej v primerjavi z letom 195o dvignila za 146 $.
Prizadevanje samoupravnih organov in celotnega kolektiva za izboljšanje kvalitete, razširitev asortimenta in s tem osvojitev tržišča ni bila zaman. Vsa proizvodnja je bila že vnaprej prodana. Za razliko od prejšnjih let nam nabava surovin ni delala večjih težav.
Za razširitev proizvodnje smo vložili 16-krat več sredstev kot prvo leto vlaganja. Tudi za gradnjo stanovanjskih stavb.je bilo to leto vloženih preko 17 milijonov dinarjev.
V	tem letu je bila po sklepu delavskega sveta od-Pntgi prodajalna naših izdelkov v Novem metu. Postavljeni Plan prodaje je bil presežen za 27$,
V	letu 1956 je bilo v podjetju zaposlenih povprečno
371 oseb. Indeks realizacije nasproti letu 195o nam kaže dvig za 139 i°» Han mikane preje je bil dosežen s 93 »3 mikanih tkanin s 94,5 1° in česanih tkanin s 142,8 ‘fo. V tem letu smo im,eli velike zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja električne energije, kar pa je bilo v zadnjih mesecih tega leta s požrtvovalnim nadurnim delom v glavnem nadoknađeno. Samo v zadnjem Četrtletju je bilo opravljenih 15.183 nadur, toda zastoja iz meseca februarja ni bilo mogoče v celoti nadoknaditi.
Kolektiv je vse to obdobje upravljal z osnovnimi sredstvi, ki so bila v glavnem zelo zastarela. Najslabši strojni park je bil v apreturi in predpripravi tkalnice. Nekoliko boljše stanje je bilo v tkalnici, a tudi tam je bila pov ..rečna starost statev 36 let. V predilnici mikane preje so sicer montirani stroji novejše izdelave, vendar niso bili grajeni specialno za predelavo volnenih vlaken.
Za razširitev proizvodnje so bila v tem letu vložena nekoliko manjša sredstva kot v letu 1955.
Naša prodajalna kot samostojna poslovna enota je imela v tem letu nekoliko nižji promet kot v prvem letu poslovanja ter je dosegla plan s 76
V	letu 1957 je bilo v podjetju zaposlenih 378 de-
lavcev. V predilnici mikane preje je bil plan izpolnjen s loo,8	v tkalnici pa je bil plan dosežen s lo5 Reali-
zacija v tem letu nam kaže, da je bil plan presežen s 11,6 $ in da se je v primerjavi z letom 195o realizacija dvignila
za 145,5
V	proizvodnji in prodaji naših proizvodov nismo imeli posebnih težav, čeprav se je na tržišču močneje kot kdaj koli pojavljalo blago iz uvoza.
Za dvig družbenega standarda je bilo zgrajenih nadaljnjih 5 novih stanovanj.
Istega leta je bil potrjen investicijski program 2a izgradnjo nove predilnice česane preje v Metliki in prevzet novo zgrajeni tovarniški objekt tovarne "Beti" iz Metlike. Delavski svet je za udeležbo pri natečaju za kredit 2a nabavo strojev in obratni kredit določil vsa razpoložlji-va sredstva. Tudi 0L0 Novo mesto nam je priskočil na po-s posojilom in moralno pomočjo v borbi za potrebne kredite.
V	prodajalni je bil za 63 i° večji promet kot v Preteklem letu. 5e odštejemo promet, ki ga je trgovina
opravila s prejo iz uvoza, ki jo je prodala matičnemu podjetju, vidimo, da se je kljub temu povečal promet za 37$ v primerjavi s prejšnjim letom.
Leta 1958 so se načrti za postavitev predilnice česane preje uresničili. S 1. novembrom je pričela nova predilnica s poizkusno proizvodnjo. Z ozirom na spremenjene pogoje dela v celem podjetju nam je bila odobrena 5-me-sečna poizkusna doba. Nev obrat v Metliki pomeni velik korak naprej v osamosvojitvi podjetja in njegovi preusmeritvi na izdelavo tkanin iz česane volnene preje, ki smo jo do takrat v pretežni večini uvažali.
Realizacija se je v primeri z letom 195o povečala za 166 $, medtem ko je bil proizvodni plan v celoti presežen za 11,37 $.
Predilnica mikane preje je v primerjavi z letom 1952 izdelala za 1,1$ manj preje. Predilnica česane preje v tem letu še ni imela postavljenega plana ter je izdelala le manjše količine preje. Tkalnica je plan votkov dosegla s lo4,57 $. Tudi plan apreture je bil presežen za 3.24 $.
Zelo se je povečalo tudi število zaposlenih v Podjetju, saj je znašalo v primerjavi z letom 195o	159$.
Povečanje števila zaposlenih gre povsem na račun obrata II, kjer se je zaposlila mlada delovna sila brez potrebnih delovnih izkušenj. Pred vodilni kader in nove delavce so lile postavljene težke naloge, ki pa so jih vsi zadovolji-v° izpolnili.
Drugih posebnih problemov v proizvodnji in prodaji ni bilo, pač pa so se često pojavljali problemi pri nabavi surovin, zlasti česanca za novi obrat.
Prodajalna "Manufaktura-Novoteks" je v tem letu iftela za 35 $ več prometa kot v letu 1955.
V letu 1959 se je realizacija v primerjavi z le-lom I958 povečala preko loo$. V primerjavi z letom 195o pa Se je povečala za 4,3-krat. V podjetju pa je bilo povprečno le 2-krat več delavcev kot leta 195o. Predilnica mika-ne preje je dosegla proizvodni plan s 88,6 $. Vzrok,da Plan ni bil dosežen, je bil v pomanjkanju naročil in večkrat-ne spremembe asortimenta.
česane preje je bilo izdelane le 9o,74 $ od pojavljenega plana in to predvsem zaradi neredne dobave če-Sanca, delno pa tudi zaradi uvajanja nove delovne sile.
Začetne težave v novem obratu pa so bile z velikim prizadevanjem vodstva obrata, kakor tudi celotnega kolektiva, kmalu premagane. *
Tkalnica je dosegla proizvodni plan votkov s 113,73 Apretura je dosegla finančni plan s lo7,19 1° in je bilo izdelanih v primerjavi z letom 1952 mikanih tkanin za 53,5 fo, česanih tkanin pa 91,6 $. Poleg tkanin in mikane preje smo pričeli prodajati tudi višek česane tkalske preje in triko prejo.
Samoupravni organi so vsa zadnja leta posvečali Vso pozornost kvaliteti izdelkov. V tej težnji jih je podprl celoten kolektiv. Tudi asortiment je bilo zelo pester, zato s prodajo nismo imeli posebnih težav. Zlasti veliko zanimanje za našo česano jjrejo so pokazale tovarne trikotaže in tkalnice, ki izdelujejo blago iz česane preje. V Metliki je bil zgrajen tudi nov 7-stanovanjski blok.
Tudi struktura samoupravnih organov je doživela spremembe. Delavski svet se je povečal od 29 na 37 članov, upravni odbor pa od 7 na 9 članov. V delavski svet so Slabi posameznih obratov volili svoje zastopnike z ozirom na število zaposlenih v obratu.
Prodajalna je v tem letu imela za 73 1° večji pro-ftet kot prvo leto, kar pomeni, da se je ta povešal za 28,36 % nasproti letu 1958.
V	letu 1960 je bila skupna realizacija 7,3-krat večja kot leta 195o. Plan realizacije je bil presežen za 19 io. Povprečno je bilo v podjetju zaposlenih 2,4-krat več delavcev kot v letu 195o.
Proizvodni uspehi pa so bili naslednji:
V	predilnici mikane preje je bilo izdelanih 139,4$ mikane preje na bazi Nm 7,5/1 v primerjavi z letom 1952 ter
® tem doseženih 132,51 % postavljenega plana. Predilnica c®sane preje je dosegla loo,lo $ plana. V primeri s prvim letom obratovanja se je proizvodnja povešala za 81,60 tkalnica je presegla \ lan za 17,8 i°. V apreturi je bilo iz-^elanih v primerjavi z letom 1952 le 55 1° mikanih tkanin. Tlan pa je bil dosežen s lo9,47 $>• Česanih tkanin je bilo izdelanih v isti primerjavi 14,4-krat veš ali 113,o7 1° plaha.
Prodajalna je v tem obdobju imela za 17o,19o.ooo ^in prometa ter pri tem imela 8,394.000 din dohodka. Pove-čanje prometa nasproti letu 195o je bilo za 19,5o $.
Matičnemu podjetju se je v letu 196o priključilo podjetje "Tkalnica" v Šmihelu. Zaradi nerentabilne proizvodnje in zastarelih strojev nismo nadaljevali s proizvodnjo bombažnih izdelkov, ki jih je to podjetje izdelovalo.
Visoko preseganje proizvodnih nalog ima svoj vzrok v novo instaliranih statvah in pa v povečani produktivncsti, ki je posledica stimulativnej šega načina nagrajevanja po snoti proizvoda, ki je bilo uvedeno v tem letu.
Delavski svet je sprejel program rekonstrukcije, ki predvideva izgradnjo nove predilnice česane preje. Ker so pri izvajanju tega programa nastale večje težave, je bil sprejet vzporedni plan rekonstrukcije, ki predvideva le del-n° povečanje predilnice česane preje. Povečanje pa se predvideva tudi v kapacitetah tkalnice in apreture. V ta namen so v letu 1961 pričeli tudi z gradnjo novih proizvodnih objektov .
Po sklepu delavskega sveta smo v letu 196o posodili investicijskemu skladu ObLC Novo mesto 17,ooo.oco din, ObLO Metliki pa smo za gradnjo pekarije dali dotacijo 3,000.000 din.
Samoupravni organi so posvetili tudi vso skrb izboljšanju družbenega standarda. iUenza, ki posluje že skoraj °d začetka obstoja podjetja, je bila prenovljena. Nad njo Pa so uredili prostore za obratno ambulanto. Za prijetno Preživljanje letnega dopusta so že v letu 19^9 uredili po-oitniški dom v Novigradu v Istri. Zaradi potrebe večjih investicij v proizvodnjo so za gradnjo stanovanj ni veliko rnvestiralo. Sklep delavskega sveta pa je bil, da se tudi temu vprašanju posveti več pozornosti in zgradi čimveč sta-n°vanj.
Poleg dosedanjega delavskega sveta in upravnega odbora so v letu 196c izvolili v obratu II 17-članski obrat-ni delavski svet. Za uspešno izvajanje poedinih nalog je imel delavski svet 8 komisij, obratni delavski svet pa je ifliel 4 komisije. Članom samoupravnih organov so pred sejo dostavili material o zadevah, ki so jih nato na sejah obrav-davali.
Realizacija se je v letu 1961 povečala v primerja-z letom 196o za 8,13 1°. Če pa primerjamo z letom 195o,je 2a 8-krat višja. Od tega je znašala prodaja tkanin 57 Prodaja tkalske preje in triko preje pa 43 ^d celotnega ohodka so predstavljali poslovni stroški 58,8 $, prometni avek je znašal 11,5 dohodek pa 29,7 tf°, Ce ta poslovni
rezultat primerjamo s preteklim letom, vidimo, da so se poslovni stroški znižali za 2,5 $, prometni davek se je zvišal za 1,7 $, dohodek pa za o,8 $,
Pri nadaljnji delitvi smo družbi odvedli 36,2$ dohodka, tako da je za notranjo delitev ostalo 63,8 $ dohodka, ki se je nadalje razdelil na osebne dohodke 43,5 $ in na sklade podjetja 56,6	$, medtem ko je bil v prete -
klem letu ta dohodek razdeljen na osebne dohodke 56,6 $ in na sklade 43,4 $.
V	primerjavi z letom 1952 je proizvodnja izgledala takole; mikane preje je bilo izdelane 1o3,8$, česanih tkanin 1311 $, mikanih tkanin 43,1 $, česane preje je bilo v primerjavi z letom 1959 izdelane 185,7o $, tkalnica pa
3e svoj proizvodni plan presegla za 4,82 $.
V	trgovini se je promet v primerjavi s prvim letom proizvodnje dvignil za 118 $.
V	letu 1961 smo često ime]i težave pri nabavi u~ voznih surovin zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, vendar proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin ni trpela. V proizvodnji ni bilo posebnih problemov, kar je razvidno iz proizvodnih rezultatov. Tudi prodaja proizvodov nam ni delala posebnih težav. Pri izbiri vzorcev za kolekcijo je sodeloval širok krog sodelavcev. Ko so naši zastopniki obdelali tržišče, pa so se tudi spremenile količine posameznih artiklov.
Pri sprejemanju zaključnega računa je delavski svet namenil večja finančna sredstva za gradnjo dveh dvaj-setstancvanjskih stolpičev ter 4 montažnih hiš. Pri tej akciji nam je priskočil na pomoč tudi občjnski stanovanjski sklad s posojilom 5o milijonov.
Tudi za razširitev proizvodnih kapacitet so bila določena precejšnja sredstva. Po sklepu delavskega sveta se bodo precej povečale kapacitete tkalnice in predpriprave tkalnice pa tudi apretura bo se dobila nekaj novih strojev, nekaj jih je pa sedaj na poti.
Z uvedbo ekonomskih enot se je pokazala nujnost, ^a te enote dobe tudi svoje organe samoupravljanja. Zato delavski svet sprejel sklep, da se osnujejo sveti ekonomskih enot, ki naj bi imeli od 9 do 23 članov. Tem svetom so bile dane tudi določene pristojnosti v odločanju in v°denju ekonomskih enot. Sveti so s svojim delom opraviči-^ svoj obstoj ter so v veliko pomoč delavskemu svetu, saj svojem področju rešujejo probleme, katere je do sedaj
tnoral reševati delavski svet oziroma upravni odbor.
Dela v zvezi s proizvodno halo, katero smo pričeli graditi že lani, se bližajo zaključku. Z novo halo bomo dobili prepotrebne delovne prostore, garderobne in ostale prostore, ki smo jih do sedaj tako pogrešali.
Iz prednjih podatkov je razvidno, da se je realizacija v zadnjih 12 letih dvignila za 8-krat, število zaposlenih pa se je dvignilo le za 2,5-krat.
Danes sodeluje v upravljanju podjetja, v svetih enot, delavskem svetu in upravnemu odboru llo oseb, medtem ko v komisijah teh organov sodeluje še nadaljnjih 129 oseb.
V	samoupravnih organih je v teku 12 let sodelovalo 325 naših delavcev. Med njimi jih je mnogo bilo izvoljenih tudi večkrat.
V	prvih letih so bile pristojnosti delavskega svela ge zelo majhne. Samoupravni organi so bili predvsem organizatorji proizvodnje. Razpolagali so le z majhnim delom sredstev, ki so bila ustvarjena s proizvodnjo. Skoraj vsa lelitev sredstev, ki so bila ustvarjena so bila razdeljena
2 zakonitimi predpisi.
V	zadnjih letih pa se je situacija bistveno spre-msnila. Delavski svet, upravni odbor in sveti enot samo -slojno odločajo ne samo o notranjem življenju podjetja temneč razpolagajo tudi s pretežnim delom ustvarjenih finančnih sredstev.
Naše notranje življenje je urejeno s pravili in raznimi pravilniki, ki so jih po obširnih razpravah sprejeli pristojni samoupravni organi.
Omenil bi samo pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Oba sta bila sprejeta po temeljitih predpripravah. Pravilnost postavljenih meril je razvidna iz proizvodnih rezultatov, saj lahko Ugotovimo, da se je od sprejetja pravilnika proizvodnost Mignila v precejšnji meri, še lepše rezultate pa beležimo Pni izboljšanju kvalitete in prihrankih na proizvodnih stroških. Zaradi uspehov so se seveda dvignili tudi osebni dohodki. Vrednost točke je v povprečju zadnjega polletja narasla 1,324 din na 1,5333 din, kar pomeni povišanje za skoro 16 %, Zlasti močan dvig vidimo v zadnjem polletju v tkalni-ci* kjer se je vrednost točke dvignila za 29 i°. Zvišanje °sebnih dohodkov ni bilo izvršeno na račun skladov, s kate-nimi razpolaga delavski svet, temveč je le odraz boljšega aela in izboljšanega gospodarjenja.
Pred našimi samoupravnimi organi so se često pojavljalo težki problemi, ki so jih običajno s pomočjo celotnega kolektiva uspešno reševali. Mnogokrat so bili postavljeni pred težke odločitve, zlasti v pogledu razširitve podjetja. S svojimi sklepi in delom so ogromno prispevali k temu, da je naše podjetje eno najmočnejših podjetij v novomeškem okraju in da je poznano širom naše domovine.
S poglabljanjem v.proizvodne probleme in gospodarjenje pa bomo prišli še do lepših uspehov ter tudi dosegli postavljene cilje.
Jože Udovič
NOVI PREDPISI S PODROČJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja in zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki sta kila sprejeta maja letos na zasedanju zvezne ljudske skup-seme, prinašata za zavarovance spremembe glede samoupravnih pravic in pravic pri uživanju zdravstvenega varstva.
Da se bodo zavarovane osebe zanimale za smotrno trošenje sredstev skladov zdravstvenoga zavarovanj a,vpeljuje zakon neposredno sodelovanja zavarovanih pri stroških za zdravila, predpisana na recept, in neobveznem cepljenju, d’ako moramo plačati od 1. julija za vsako zdravilo 60 din, ne glede na ceno zdravila, če je zdravilo cenejše od 60 din, plačamo samo toliko, kolikor zdravilo v lekarni stane.
^ tem primeru mora lekarna vrniti recept. Za tista zdravica, ki jih zavarovanci dobijo z intervencijo zdravstvenih delavcev (ovoji, mazila, injekcije) v zdravstvenih ambulantah, bolnicah ali zdraviliščih, ne plačajo 60 din. Zdravnik sme napisati na en recept le eno zdravilo. V primeru,
Ca je na receptu napisanih več zdravil, mora lekarna zahte-v&ti od zavarovane osebe da ta plača za vsako zdravilo po 6° din. Zavarovancu se lahko predpisujejo na recepte' zdra-vila v količini, ki je glede na stanje bolnika in naravo o-kolenja zadostna do prihodnjega odrejenega ponovnega pregleda, Pri akutnih obolenjih praviloma ni mogoče predpisati Ve5je količine zdravil, kot je potrebna za pet dni, pri kroničnih obolenjih pa za 15 dni oziroma največ za 3o dni pri
-lo-
določenih obolenjih (tuberkuloza, sladkorna bolezen in podobno). Zdravnik, ki bi predpisal na recept večjo količino, mora na zdravstvenem kartonu na kratko navesti razloge, zaradi katerih je bilo nujno predpisati večjo količino zdravil.
Za neobvezna cepljenja bodo plačevali zavarovanci najmanj 25 i° oziroma največ 5o stroškov.
Denarne dajatve
Pomembne spremembe prinaša novi zakon pri določanju denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja za Čas delovne nezmožnosti zavarovancev. Po novem zakonu se bo za zavarovance, ki bodo zboleli po 1. juliju in ne bodo zmožni za delo zaradi bolezni, poškodbe, nosečnosti in drugih primerih, izračunala osnova za nadomestilo osebnega dohodka od zaslužka po obračunskih obdobjih gospodarskih organizacij. Če ima gospodarska organizacija trimesečni obračun, se vzame za osnovo nadomestila povprečni osebni dohodek, izračunan za prejšnje obračunsko tromesečje, če pa i-gospodarska organizacija letni obraču^., se vzame za osnovo enoletno povprečje. Naše podjetje ima mesečni obračun, zato se vzame za osnovo prav tako kot do sedaj trimesečno Povprečje,
Novost v korist zavarovancev pomeni določba, da zavarovanec, ki je nezmožen za delo več kot eno leto, medlem pa sl. je splošno povprečje osebnih dohodkov v podjetju Povečalo najmanj za 5 /», lahko med bolezenskim dopustom zahteva, naj se mu nadomestilo osebnega dohodka poveča za ■tolikšen odstotek, za kolikor so se povečali osebni dohodki.
Zakon zagotavlja loo $ nadomestilo za tiste zavarovance, ki so za delo nezmožni zaradi nesreče pri delu ali Poklicnega obolenja, za čas nosečnosti in poroda, za vajence in spremljevalce bolnika. V drugih primerih bolezni pa gre zavarovancu nadomestilo za prvih 7 dni 80 odstotkov, za 7 do 6o dni bolezni pa 90 odstotkov, če je bil zavarovanec heprekinjeno zaposlen 9 mesecev ( dosedaj 6 mesecev) ali pa s prekinitvami 18 mesecev ( dosedaj 12 mesecev) v zadnjih dveh letih. Če zavarovanec do časa, ko je postal dela ne-2l^ožen, ne izpolnjuje predhodni staž zaposlitve, mu gre za Prvih 7 dni 6o odstotkov, za nad 7 dni pa 70 odstotkov nadomestila. Od 61. dneva nezmožnosti za delo dalje pa gre loo odstotno nadomestilo vsem zavarovancem ne glede na delovni staž in vrsto bolezni.
Zakon tudi zvišuje odstotek nadomestila med zdravljenjem v bolnici, zdravilišču in okrevališču. Zavarovanec,
-li-
ki ne vzdržuje nobenega družinskega člana, bo prejemal med zdravljenjem v bolnici 60 odstotkov nadomestila (do~ sedaj 5o odstotkov), zavarovanec, ki vzdržuje enega člana 80 odstotkov (dosedaj 75 odstotkov), zavarovanec, ki vzdržuje dva člana 9o odstotkov (dosedaj isto), zavarovanec, ki vzdržuje tri ali več članov, pa loo odstotno nadomestilo od pripadajoče osnove.
Višina pogrebnine bo odslej za svoje območje določala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Isto velja tudi za višino dnevnice ob potovanjih. Tudi višino podpore za opremo novorojenca bo določila za svoje območje skupščina komunalne skupnosti, do takrat pa veljajo še stari zneski vseh naštetih dajatev.
Od 1. januarja 1963 bo moralo podjetje izplačevati nadomestila osebnega dohodka zaradi bolezni, nezgod pri belu in nege Članov družine (razen porodniškega dopusta) do 3o dni v svoje breme. Podjetje bo dobilo za kritje teh stroškov določeno višino prispevka od socialnega zavarovanja, ki pa še ni znana, ker bodo o tem še izdani naknadni Predpisi. Če bomo imeli po novem letu izostanke z dela zaradi bolezni in poškodb nad povprečjem, bo moralo podjetje iz sklada osebnih dohodkov kriti razliko. Zato je Prav, da se že sedaj pričnemo zanimati za vzroke izostankov zaradi bolezni in poškodb pri delu in izven dela, da ne bomo po novem letu prizadeti pri osebnih dohodkih.
Mimica Seničar
NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA DELO v drugi polovici julija'in v prvi polovici avgusta
^7. julija se je ponesrečil pri delu Janez Mežnar, pralec volne.
Imenovani je v vlagalnioi preje prekladal prazne zaboje, ki so bili visoko naloženi. Pri tem pa ga je zaboj, ki ga je skušal spuščati na tla,u-daril v desno roko v zapestju ter mu nalomil kost, tako da je moral iskati zdravniško pomoč v novomeški bolnišnici.
Vzrok poškodbe; nepoučenost. Imenovani ni oprav ljal svojega rednega dela, pač pa je bil prilož-

nostno zaposlen pri prekladanju zabojev. Ker pri tem delu ni imel iskušenj in predhodno tudi ni bil poučen, je zaradi tega prišlo do poškodbe.
Varnostna služba priporoča, da se vsakega delavca, ki je stalno ali pa začasno premeščen na drugo delovno mesto, dobro pouči, kako je treba določeno delo opravljati, ker bomo na tak način preprečili marsikatero nezgodo.
26. julija se je ponesrečil pri delu Marjan Turk, strojni ključavničar.
Imenovani je varil z električnim varilnim aparatom. Med varenjem pa je prišlo do kratkega stika v električni napeljavi, pri čemer je dobil lažje opekline na dlani desne roke.
Vzrok poškodbe; neupoštevanj e higiensko-tehničnih predpisov.
Imenovani bi moral pred pričetkom varenja dobro pregledati varilni aparat ter ugotoviti njegovo stanje. Po higiensko-tehničnih predpisih bi moral pri tem delu uporabljati usnjene rokavice, ki jih pa ponesrečenec ni uporabljal.
Varnostna služba pripominja v zvezi z zgornjo nezgodo, da se je omenjeni v štirih mesecih že štirikrat ponesrečil pri delu, kar je edinstveni primer, da bi se en član kolektiva tolikokrat ponesre čil v tako kratkem času. Pri dveh nezgodah ime -novani ni upošteval higiensko-tehničnih predpisov.
Varnostna služba priporoča odgovornim ljudem v o-bratih, da bi postavili na določena delovna mesta res take delavce, ki bodo kvalitetno, hitro in var no opravili svoje delo. V zvezi z gornjim primerom naj bi k materialnim stroškom prišteli še stroške v zvezi z nezgodo, da bi se ugotovilo, da se tudi iz finančnih razlogov izplača postaviti na določeno delovno mesto delavca, ki je pripravljen upoštevati higiensko-tehnične predpise.
avgusta se je ponesrečila na poti z dela Martina Hočevar, tkalka.
Imenovana se je peljala zvečer s kolesom iz službe domov v Zgornje Lakovnice. V Stranski vasi je vozila navzdol in ko je pritisnila na zavoro, se je
ta pokvarila. Imenovana je pri tem padla ter si lažje poškodovala levo roko nad zapestjem.
Vzrok poškodbe; pokvarjena zavora.
6.	avgusta se je ponesrečil pri delu Anton Junc, transport-
ni delavec.
Imenovani je pomagal z drugimi sodelavci razkladati gasilsko brizgalno s kamiona. Pri tem pa jo je nepravilno prijel, tako da mn je brizgalna pritisnila kazalec desne roke na pod avtomobila ter mu ga lažje poškodovala.
Vzrok poškodbe; naglica pri delu.
Tudi tu varnostna služba sporoča, da se je omenjeni trikrat ponesrečil pri delu v sedmih mesecih, ter ugotavlja, da je način dela imenovanega zelo nezaneslj iv.
7.	avgusta se je ponesrečila na poti na delo Marija Avsec,
izšivalka.
Imenovana se je peljala skupaj s sodelavko iz Ločne z mopedom v službo. Takoj nato, ko je krenila z domačega dvorišča, jo je zaradi teže sodelavke,ki se je peljala zadaj, ter zaradi gramoza, ki je bil posut na cesti,zaneslo, tako da je padla ter si lažje poškodovala dlan desne roke.
Vzrok poškodbe; premalo izkušenj pri vožnji z motornim vozilom.
l3.avgusta se je ponesrečil pri delu Ivan Boltez ml., barvar česanca.
Imenovani je polnil s česancem barvalno kad. Ker je naglo porinil balo česanca v barvalno komoro, se je pri tem udaril s tulcem barvalne komore v prsni koš ter si ga lažje poškodoval.
Vzrok poškodbe; naglica pri delu.
Miro Jakša
NCRMA IN NORMIRANJE (Nadaljevanje)
Kronokarta štev.______
Podjetje:__________ Oddelek;
Za delovno operacijo:	tkanje __	_	__
Datum:	Snemal:
rpe^	Posamezno	Po-
‘Elementi	tr-„janje	Skupno	nav-	Tp Tni Tst
v sekun.	lja-
	1	2				nje	
1 Menjava čolnička "brez iskanje zeva	5	7	itd	14o	7	1, o7o	7,49o
2 Menjava čolnička z iskanjem zeva	16	21	itd	380	19	0 0 0	7,600
3 Pretrg osnove spredaj	37	45	itd	76o	38	0 ,o57	2,166
4 Pretrg osnove odzadaj	51	43	itd	96o	5o	l,38o	19,-
5 Pretrg votka	26	19	itd	56o	24	o,228	5,472
6 Polnjenje čolnička	11.	13	itd	24o	12	0 ,o7o	12,48o
7 Čiščenje osnove	15	19	itd	34o	17	0 ,o95	1,581
8 Čiščenje tkanine	6	5	itd	12o	6	1,12o	6,72o
9 Nameščanje votka	17	22	itd	4oo	2o	0,12o	2,4oo
Obhod stroja	26	29	itd	56o	28	o,285	6,300
41,728 29,481
Podjetje:
Oddelek:
POMOŽNI SNEMALNI LIST štev.: 1 - T
za delovno operacijo:	tkanje
Kronokarta štev.:_________________	Datum:
Snemalec: __	____________
Produkcija v Sasu snemanja:	36.000 votkov'
Element	Količinsko ponavljanje Skupaj
1 Menjava čolnička brez
iskanja zeva	////	////	////	////
//// ///// /// 28
2 Menjava čolnička z iska-
	njem zeva	////	//			6
3	Pretrg osnove odspredaj ////		////	////		12
4	Pretrg osnove odzadaj	////	////			8
5	Pretrg votka	/				1
6	Polnjenje čolnička	/ ////	////	////	////	
		/ ////	////	////	////	34
7	Čiščenje osnove Tvp	///				3
8	Čiščenje tkanine ////	////	////	////	////
////	////	//// //// ///	39
9	Nameščanje votka	////	4
Obhod stroja	////	////	8
Tkanj e:
Število obratov glavne osi v minuti je gtevilo vot-kov v minuti.
Število obratov glavne osi v minuti: gostota votka 1 meter = število metrov tkanine izdelanih v 1 minuti.
Za obračun tehnične norme so potrebni sledeči podatki; artikel, število obratov glavne osi, širina grebena, delovna širina, dolžina komada, gostota votka, metrična ste vilka votka in neto teža ene polne cevke za votek.
Tehnološki čas je lahko tudi strojni ročni čas (Tsr) ali čisti ročni Čas.
H.pr.; a) Delo na tkalski statvi spada v strojni čas, ker proces dela vrši stroj s kapaciteto, ki v glavnem ni odvisna od delavca.
b)	Strojno Čiščenje cevke je strojno ročni čas, ker stroj očisti samo tolišo število cevk, kolikor jih delavec- da v stroj .
c)	Delo brez stroja je čisto ročno delo.
Iz tabele (TOV) vzamemo standardne čase trajanja in količine ponavljanja za posamezne elemente, tako da pri istih delih ni potrebno ponovno snemanje na delovnem mestu.
Tako nam je povprečje za;
menjavo čolnička	15 sekund,
čas za vezanje osnove	46 sekund,
Čas za odklanjanje pretrga 1	votka 3o sekund.
Od časa 48o minut	odbijemo čas, ki
počitek in jelo	30 minut,
osebne potrebe	12 minut,
snemanje komada	6 minut,
mazanje in manjša popravila	minut.
To je skupno	53 minut
je potreben za;
Dri delu na večih statvah moramo upoštevati razmerje strojnega časa z ročnim, ki dovoljuje delavcu, ki obvlada tehniko svojega dela, da streže večim strojem ali proizvodnim enotam stroja (vretena).
V obračunavanju tehnične norme prikazujemo tudi tipsko normo (M), to je število strojev ali proizvodnih e-hot, ki jim lahko streže en delavec pri pravilni obremenitvi Če v tehnični normi delavcu priznamo vse čase, ki so nujno Potrebni, vštevši tudi čas za kontrolo dela (kvalitetni faktor tehnične norme), potem delavca lahko obremenimo 100 Če je delavec z enim strojem zavzet 25 ^ svojega razpoložlji vega časa,je njegova tipska norma;
M = loo ; 25	=	4 stroje
Zaradi slučajnih zastojev stroja pri delu na ve-Čih strojih nastopijo često trenutki, ko stojita po dva ali več trojev. Čas zastoja vseh ostalih strojev, dokler delavec odstranjuje zastoj na enem stroju, imenujemo čas istočasnega zastoja (Tst). Cas istočasnega zastoja je lahko merjen ali računski element.
1-0' računu verjetnosti Tst obstoja, pa četudi bi bila obremenitev delavca minimalna, toda le pri delu na najmanj dva stroja. Višina Tst je odvisna od procenta o-bremenjenosti delavca, a pri polni obremenitvi delavca po normi znaša polovico obremenitve delavca.
Če operativni čas delimo s časom zavzetosti na e-noto proizvoda, dobimo število strojev, tipsko normo M, katerim lahko delavec streže.
Danilo Kovačič
NEKAJ O PREDENJU ČESANE VOLNENE PREJE
Predilnica česane volnene preje obsega več postopkov dela, to je predpredenje z vsemi fazami, dvojenje in sukanje. Morda prav zaradi tega premalo razmišljamo o samem predenju na prstenčevih strojih. Predenje je postopek, pri katerem se da iz določenega polproizvoda - pred-Preje _ napraviti dobro prejo ali pa iz istega materiala slabo prejo, ki se na nobeni naslednji fazi dela ne da več popraviti. Pri tem postopku je največ možnosti za štednjo materiala, na drugi strani pa s slabim delom veliko možnosti 2a izgubo materiala, kar prav tako kvari proizvodne uspehe kot slaba kvaliteta.
Na stopnjo kvalitete preje (enakomernost»trdnost in razteznost) v veliki meri vpliva pravilen razteg pri predenju. Če dobi predpreja, ki vsebuje mnogo kratkih vlaken, Prevelik razteg pri predenju, je gotovo, da se kratka vlakna neenakomerno porazdele med predenjem, daljših vlaken pa Oe premalo, da bi ta vlakna povezovala med seboj. Tako dobimo neenakomerno, lahko tudi nopasto prejo, ki se trga pri Predenju in pri vseh nadaljnjih postopkih.
Poleg tega pa je še mnogo drugih vzrokov, ki kvarno vplivajo na kvaliteto preje. Vsaka predica ima priložnost spaziti, kaj nastane, če stroj ni očiščen. Pri predenju
-18-
vedno letijo po zraku zelo kratka vlakna, prepojena z vlago se vsedejo na police za predprejo, na vodilce in valjčke, preko katerih teče predpreja. Ce stroja dalj časa ne očistimo, se ta kratka vlakna združujejo in padajo na predprejo, tu se nekatera primejo za daljša vlakna in se pri predenju vpredejo. Taka preja je kosmata in se tudi pri previjanju ne očisti. Še posebno nevarno pa je, če so vlakna, ki se prepredejo, druge barve kot preja, ki se prede.
Kot je že znano, je velika napaka pri predenju vezanje preko valjčkov. Zaradi komodnosti si nekatere predice poenostavijo vezanje pretrganih niti tako, da vržejo konec niti preko predpreje, prestavijo ščetko in nit je privezana brez težav. Pri tem pa ne pomislijo, da bo preja, ki je tako vezana, imela močno odebelino, ki jo tudi čistilec pri dvojenju težko odstrani. S takim dejanjem predica zavestno dela napake, katere bi morala sama odstranjevati. Do napak pbide tudi takrat, če je predica počasna. Pri vezanju zadrži nit v roki še potem, ko je nit prisukana in je že sputila zavoro. Tako na primer dobi nit toliko zavojev na 0,5 m, kot bi jih morala imeti na 1 m. Zato je nit tenka, presukana in se krtoviči.
Se mnogo je takih napak, ki jih imajo nekatere premice za malenkosti, v resnici pa so to zelo važne stvari prav Pri predenju. Ko bi več razmišljali o tem, bi bila kvaliteta nedvomno še boljša.
Tudi odpadke pri predenju je vredno ponovno omeniti. V pr^dpredilnici se da mnogo odpadkov, ki se naberejo Pri rednem delu, ponovno uporabiti, če se le malo potrudijo delavci na prvih fazah predpredenj a. Pri ostalih delih po Predenju je odpadek neznaten, pri predenju pa je to drugače. Niti, ki se pretrgajo pod valjčkom, teko v sesalne cevi pnev-mafila. Od daleč se pretrgana nit niti ne opazi. Nekatere Predice to dosti ne moti, vežejo svojo pot, kar ne povežejo <§re v pnevmafil. Pri tem mislijo, da bodo res nekoliko manj 2aslužile, ker bodo snemki lažji, vendar je to po mnenju nekaterih neznatno. Ce pa napravimo izračun iz primerov, ki Se z dneva v dan ponavljajo, nam bo stvar bolj jasna.
Neka predica napravi drevno 1,5 kg več odpadka kot Povprečno d>bra predica. Zato je ta predica prikrajšana na 2aslužku:
25 dni x 1,5 kg = 37,5 kg a 11.59	=	435.- din
Ce bi take predice delale tako, kot dele jo povprečno dobre Predice, bi za podjetje prihranile s
37,5 kg preje a 4.000.-din = 15o.ooo din.
- 37,5 kg pnevmafil odpadki
% 1.7oo din	=	63.75o. 11
Mesečni prihranek na	...
materialu/l predica	86.25o din
v
de hi se vsaka predica trudila in zmanjšala odpadek povprečno za o,75 kg na 224 vreten, hi 21 predic prihranilo za podjetje;
21 predic x 86.250 din =	l,8ll.25o din.
Od tega hi dohila ekonomska enota kot prihranek na materialu 17 ~/°, kar znaša 3o7.913 din.
v
le gornjo vsoto razdelimo na 225 zaposlenih v ekonomski enoti, dohi vsaka predica 1.369 din.
Predice morajo vedeti, da s slahim posluževanjem stroja niso izgubile le 435 din, ki jih izgubijo zaradi količine proizvodnje, ampak da izgubijo tudi prihranke, ki predstavljajo mnogo več za posameznika in za podjetje.
Zato je predenje mnoge bolj odgovorno delo, kot se -mnogim dozdeva, saj je to priznano tudi z oceno delovnih mest, Potrebna je predvsem vestnost na'delovnem meštu.
Anica Žugelj
ČUVAJMO ZDRAVE ZOBE
Vzroki kvarjenja zob
Zobna gniloba ali earies dentium, kakor se temu strokovno pravi, je zelo stara bolezen človeškega rodu, ki Se v zadnjem času z razvojem civilizacije in industrije vse hitreje širi, tako da s pravico lahko trdimo, da je to najbolj razširjena bolezen sodobnega človeka.
Kakšni so vzroki začetka gnitja zob, še danes ne Moremo z gotovostjo reči. Vendar s; nam nekatere stvari v Zvezi z nastankom te bolezni poznane. Gnitje zob (earies)
J® kemijsko-bakteriološki proces, ki se vrši na zobeh pri določenih pogojih. Na mestih, kjer se zbira na zobu hrana, P^ide do tvorbe raznih organskih kislin, največkrat tako i-^snovane mlečne kisline, ki sčasoma prične razkrajati zobno aklenino. Ta stadij imenujemo stadij demineralizacij e.Po tem
-2o-
prvem stadiju, ko se omehča zobna sklenina in zobna kost, pridejo določene bakterije, ki začno drugi stadij karioz-nega procesa - razkrajanje demineraliziranega dela zob. Na ta način nastane na zobu poškodba, ki počasi napreduje do živca (pulpe). Rezultat tega je neznosna bolečina, ki jo več ali manj vsi poznamo pod imenom zobobol.
0 nastanku zobnih okvar obstoja še mnogo podobnih teorij. Teorija V/.D. Millerja, katero sem opisal in ki je bila postavljena že pred 60 leti, v glavnem z nekaterimi manjšimi spremembami velja še danes. Gotovo je, da pri ljudeh, ki so bolni, izčrpani, ki imajo slabo hrano, pri ženah v dobi losečnosti, posebno še, če ne pazijo dovolj na higieno zob in ust, ta bolezen neprimerno hitreje napreduje. Poleg načina prehrane pospešuje nastajanje zobnih poškodb tudi voda, ki v vsakem kraju ni istega sestava. V kolikor je hrana mehkejša in jo zaradi tega ni treba žvečiti, toliko škodljivejša je za zobe. Primitivni narodi, ki se več ali manj hranijo s trdo hrano, ki so jo prisiljeni dobro žvečiti in gristi, imajo neprimerno manj okvar na zobeh kot civilizirani ljudje, ki uporabljajo mehko hrano, razne konzerve in slično.
Na kakšen način ohranimo zobe zdrave in
preprečimo širjenje gnitja. zob
Naši zobje se začno razvijati še pred našim rojstvom, to se pravi že v prvih mesecih zarodka. Ta razvoj traja do 13. leta našega življenja. Zaradi tega mora bodoča mati paziti na način prehrane, da poleg mineralnih soli, vitaminov A, C in D, ki se nahajajo v sadju, povrtninah in mleku, jemlje tudi ireparat calcium fluorid ( o čemer se mora bodoča mati posvetovati z zobnim zdravnikom. Po rojstvu otroka jo najbolje, da ga mati hrani z dojenjem, ker vsebuje materino mleko vse potrebne sestavine. Potrebno in priporočljivo pa je, da mati tudi v tem času jemlje preparat kalcium fluorid. Pozneje, ko prične otrok jesti, moramo paziti, da vsebuje hrana dovolj mineralnih snovi in vitaminov. Ko prične otrok žvečiti, je prav, da ga hranimo s hrano, ki jo mora žvečiti, čvrsto žvečenje v otroški dobi pospešuje harmonični razvoj zob in čeljusti. Poleg trdega kruha moramo otroku dajati tudi sveže sadje. Otroku morajo po vsaki jedi izpirati zobe s trdo ščetko, posebno še zvečer pred spanjem, ker v nasprotnem primeru hrana, ki mu je ostala na zobeh preko noči, razpada na razne organske kisline, ki začnejo razkrajati zobe.
-21-
Vsi ti ukrepi zmanjšujejo pojave zobnih okvar, nikdar pa jih ne morejo popolnoma preprečiti, zato je nujno, da otroka že od 3. leta starosti vodimo na sistematične preglede zob, kjer se odkrijejo najmanjše poškodbe, ki se dajo pravočasno pozdraviti. Sistematične preglede moramo vršiti vsake pol leta tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih. Redkokdo pride v zobozdravniško ordinacijo na sistematičen pregled. Skoro vsak se prijavi šele takrat, ko začuti bolečine ali kake motnje. Zobni zdravnik mu nato popravi ali izpuli zob, kar pač zavisi od stadija obolenja. Pacient se ne zaveda, da ima mogoče še 5 do 6 zob, ki jih je potrebno zdraviti. Mnogokrat, ko ga zaboli zob, si misli, da bo minilo, pa ne gre k zobozdravniku. S tem pa naredi nepopravljivo škodo sebi. Mogoče ga bo zob nehal boleti, pozdraviti pa se ne bo dal več. Zato so sistematični pregledi važen faktor v preprečevanju napredovanja zobne gnilobe, ker jo odkrijemo pravočasno in imamo možnost, da zob pravočasno in hitro popravimo. V začetku obolenja je mogoče z enim obiskom v zobni ambulanti zob ozdraviti in plombirati .
Dr. Milan Popovič zobni zdravnik
ŠPORTNE IGRE MED ODDELKI
Sindikalna podružnica je tudi letos organizirala športne igre med oddelki. Dosedaj so bila že končana tekmovanja v streljanju, vlečenju vrvi, lahki atletiki, krosu, teku v vreči in polževi vožnji s kolesi. Tekmovali pa bomo se v ocenjevalni vožnji z motornimi kolesi, balinanju, kegljanju in šahu.
Rezultati v posameznih panogah so bili naslednji?
Streljanje;
Moški:
1.	apretura		83	krogov
2.	tkalnica		76	II
3.	zunanji obrati-uprava		75	II
4.	predilnica mikane	preje	63	II
5.	predilnica česane	preje	51	1*
Najuspešnejši posamezniki so bili:	Slavko Kavšek
88, Martin Aš 37, Bojan Brovet 34, in Alojz Hrastar 31.
-22-
Ženske:	1. tkalnica
2.	predilnica česane preje
3.	zunanji obrati-uprava
4.	apretura
49 krogov 19	"
18
13
Najboljše posameznice so bile? Ana Horvat 21, Marija Črnič 15, Pavla Kastelic 13, Milica Mokotar 12.
Vlečenje vrvi s
1.	zunanji obrati - uprava
2.	predilnica česane preje
3.	predilnica mikane preje
4.	apretura
5.	tkalnica
4 zmage 3	"
2 »
1 "
brez zmage
Posamezni dvoboji so se končali z naslednjimi rezultati ;
Zunanji obrati	- uprava	:	predilnica	mikane	preje	2	:	C
:	predilnica	česane	preje	2	;	0
;	tkalnica	2	;	0
s	apretura	2	:	0
Predilnica česane	preje	s	tkalnica	2	s	0
;	apretura	2	s	0
;	predilnica	mikane	preje	2	;	0
Predilnica mikane	preje	;	tkalnica	2	s	1
;	apretura	2	;	0
apretura	:	tkalnica	2	;	1
Lahka atletika?
Moški;
ženske;
Po o
m -
1.	apretura	116 točk
2.	predilnica česane preje	86 "
3.	zunanji obrati - uprava	69 "
4.	predilnica mikane preje	57	"
5.	tkalnica	29 "
1.	tkalnica	94 točk
2.	predilnica mikane preje	79 "
3.	zunanji obrati - uprava	74,5 "
4.	apretura	64 "
5.	predilnica Česane preje	47,5 "
V	posameznih disciplinah so zmagali:	
moški : Dumešič (pred.čes.preje)		11,4
6o m - ženske	: Breznik (apretura)	9,9
krogla- moški	: Hrastar (apretura)	o OJ o I—1
krogla- ženske	: Radovan (predil.mik.preje)	9,9o
Skok v dalj z		
mesta - moški	: Martin Aš (apretura)	288
Skok v dalj z		
mesta - ženske	: Slavica Udovič (tkalnica)	215
Skok v višino		
- moški	: Jože Femc (zun.obrati-uprava) 15o	
- ženske	: Vida Rifelj (tkalnica)	117
Rros s
Moški : 1. zunanji obrati-uprava
2.	predilnica mikane preje
3.	apretura
4.	predilnica česane preje
5.	tkalnica
Najboljši pos mezniki: Kostrevc (zunanji obrati -uprava), Rifelj (apretura), Franko (predilnica mikane preje), ib llantan (predilnica mikane preje).
Zenske: 1, tkalnica
2.	apretura
3.	zunanji obrati - uprava
4.	predilnica česane preje
5.	predilnica mikane preje
Najboljše posameznice: Golob (tkalnica), Rifelj ("tkalnica), Robida (apretura) in Bajuk (predilnica česane f^eje).
Te k v vreči:
1.	predilnica mikane preje
2.	uprava - zunanji obrati
3.	apretura
4.	predilnic--* česane preje
5.	tkalnica.
Najboljši posamezniki: Novak (uprava-zunanji obrati), klobučar in Boltez (predilnica mikane preje) 6,1.
Ipiževa vožnja s kclesi:
1.	predilnica mikane preje
2.	predilnica česane preje
Do cilja so privozili samo trije kolesarji: Franko 3,32, Boltez 1,15 (oba iz predilnice mikane preje) in Gosenca (predilnica česane preje) 0,42.
V skupnem vrstnem redu vodi uprava-zunanji obrati 121 točk, pred predilnico česane preje 117 točk, apreturo 115 točk, predilnico mikane preje 114 točk in tkalnico 112 točk.
Pri moških vodi predilnica mikane preje 89 točk pred upravo-zunanji obrati 82 točk, predilnico mikane preje 8l točk, apreturo 77 točk in tkalnico 52 točk.
Pri ženskah vodi tkalnica 60 točk pred upravo-zunan ji obrati 39 točk, apreturo 38 točk, predilnico česane preje 36 točk in predilnico mikane preje 25 točk.
7. septembra se bodo začele II.delavske športne igre Novega mesta . Opozarjamo vse tekmovalce, ki so odrejeni v reprezentanco Novoteksa, da pravočasno prihajajo na tekmovanja in se z vsemi silami borijo za čimbolj so uvrstitev naše ekipe, kajti le tako se bomo lahko borili za naj-višja mesta v posameznih panogah oziroma v skupni razvrstitvi.
S.M,
V tekstilni tovarni "Kuzman Josifovski-Pitu" v Skopju je nastala zaradi neprevidnega ravnanja z aparatom za avtogeno varjenje cevi eksplozija, ki je povzročila požar v obratu čistilnice. Plameni so naglo zajeli bale bombaža. Zgorelo je kakih 2oo ton neprečiščenega bombaža. Delavci in gasiv so požar kmalu omejili, a kljub temu je škoda precejšnja.
Jugoslovanska ladja "Rijeka" je v prvi polovici julija tega leta pripeljala iz Hulla 14 zabojev tekstilnih stro-<}ev, ki so namenjeni zveznemu centru za izobrazbo instruktor-Jev tekstilne industrije v Kranju.
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno s
kratica enote mere za moč, 3. moško ime, 6. zver, 9. krati-^a za stopnjo kvalifikacije, 11. otok v Jadranskem morju, 14. 2e*isko ime, 17. ime avtomobila, ki ga po licenci izdelujejo v baši državi, 18. nade, 19. egipčansko božanstvo, 2o. predpla-cilo, 21. voznik, 22. dva enaka soglasnika, 23. kvartopirski l2raz, 24. časovna enota, 25. zver, 26. predlog, 27. osebni 2aimek, 28. režiser filma Vesna, 29. ime ekonomske enote v na-podjetju, 31. ime ekonomske enote v našem podjetju, 47. kra-lca za element (obratno), 48, ime ameriške filmske igralke,
9* voda v trdnem stanju, 5o. predlog, 51. žuželka, 52. kuhinj-®k-a potrebščina, 53. pripovedne pesmi, 54. otok, 55. nikalnica, žensko ime, 57. doba, vek, 58. kazalni zaimek, 59« organ klavskega samoupravljanja - kratica, 6o. ime artikla, ki ga ^zdelujemo v našem podjetju, 61. industrijska rastlina, 62,egip-adsko božanstvo, 63. del voza, 64. mongolski vladar,
Navpično;
"*"• riba, 2. pravec, 4. vrata, 5. poldrag kamen, 7. irebivalec ^vrop3ke države, 8. reka v Jugoslaviji, 9. čtiva j, lo. žabja, okon-^-ba, 12. poškodbe, 13. klošč, 15. lunina mena, 16. gorovje v
24. del telesa, 25.romanski sodnik, 27. osebni zaimek,
* veznik, 3o. sila, 31. predlog, 32. ime vezave blaga, 33. itrdilnica, 34. ime artikla, ki g-, izdelujemo v našem podjetju, moško ime, 36. romanski spolnile, 37. vrednost, 38. prista-
-26_
nišče na arabskem polotoku, 39. pokrajina v Grčiji, 4o.pralno sredstvo, 41. medmet, 42. razprava, 43. denarne enote,
44. nota, 45. jed, 46. polet.
Za pravilno rešitev križanke razpisujemo knjižno nagrado. Dobitnika bomo določili z žrebom. Dobitek lahko prejmejo samo člani našega kolektiva.
Rešitve oddajte pri vratarju najkasneje do 2o.septembra, ker kasneje oddane rešitve ne bomo upoštevali pri žrebanju.
Poročilo o finančnem in materialnem poslovanju Glasila delavskega sveta NCVCTDKS Novo mesto v letu 1961
V letu 1961 je izšlo 12 številk, vendar je glasilo štirikrat izšlo v dvojni številki.
Glasilo nima svojih dohodkov.
Z ozirom na to, da je glasilo v glavnem obveščevalnega značaja, se po veljavnih predpisih stroški krijejo iz materialnih stroškov podjetja.
Povprečno je bilo porabljenih za izdajo ene številke glasila 73.343 din, en izvod pa je stal povprečno lc4,82 lin.
Stroški za izdajo ene številke so sestavljeni iz sledečih postavk;
~ autorski in drugi honorarji s prispevki " tisk ovitka in vezave " ciklostil papir " matrice
*“ barva za matrice
23.349 din 27.128 " 18.000 " 2.513	"
2.353	"
Skupaj^________78^34 3_din
kole;
Stroški za en izvod glasila pa so sestavljeni ta-
"tisk ovitka in vezave	38,75
autorski in drugi	honorarji s prisp. 33,35
ciklostil papir	25,77
" matrice	3,59
barva za matrice	  3,36
104^32
36,97	1°
31,82 $ 24,58 i 3,42 io
___ia.21_h
loo^p____io
Skupaj^
«
NAŠA KRONIKA
V	mesecu avgustu se je poročila Alojzija PoČrvina-poročena Klobčar.
Rodile so;
Ivanka Berus - dečka, Lojzka Dragman - dečka, Marija Muc-deklico, Milka Mrvar - deklico, Ana Kralj - dečka, Jožica Kranjc- dečka.
V	podjetje so prišli:
Mirko Stopar, Rastislav Rifelj, Albin Verščaj, .Slavko Tomijanovič, Milena Mavsar, Marija Konda, Anica Zupan, Alojz Cesar, Anton Kobe, Jožefa Novak, Marija Zamida, Marija Kaferle, Radmila Šerovič, Jožefa Mišjak, Terezija Željko, Vida Rifelj, Anica Ban, Slavica Udovič, Marija Golob, Jožefa Zagorc, Martin Krštinc, Ivan Slak, Franc Kuplenk, Jože Radovan, Tone Kukman, Jože Mali, Cvetka Rojane, Edita Janc, Jože Udovč, Ivanka Medved, Amalija Zlobko, Alojz Hrastar, Slobodan Šujica, Boris Ferenc,
Jože Matjašič, Anton Ivec, Martin Jankovič, in Janez Go-vednik.
Vsem novim članom našega kolektiva želimo mnogo Gelovnih uspehov in osebnega zadovoljstva !
Podjetje so zapustili;
Jože Okoren, Slavko Nemanič, Amalija Požek, Marija iezdirc, Amalija Starešinič, Stane Breznik, Ljubica Boldin, Milka Nemanič II, Jožica Jaklič, Jože Mali in Albin Verščaj.
Dne 1. septembra 1962 je stanje zaposlenih v našem podjetju 766. Cd tega je 252 moških in 514 žensk.