december 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. januarja 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 14. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 13. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Ivan Lavrenčič, Gasparjeva 21, 1380 Cerknica 2. Marija Bolje, Tomažičeva 15, 6311 Izola 3. Jože Žnidar, Proseniško 24c, 3230 Šentjur Rešitve križanke: POSTREŽBA, USTREZNIK, SVAJA, IZO, TORA, ODEV, TEBE, ŽAL, TENIŠKA ŽOGA, BRJE, VSEZBIL, DALJIŠČE, ATIS, HAITI, KOČNA, NAOTO, TESTAT, KI, CŠ, PANJEVKA, RIAL, OČKA, EMIR, NOS, FIRN, NS, ZAPEČKAR, ENOJNOST, URARNA, KAMENČEK, BOJANA. Geslo: OSVOBODITEV IZ STAREGA PISKRA B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. januarja 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZAČETEK GESLA SRBSKA PEVKA (LEPA ...) KONEC GESLA ROLETA ZAUŠNICA ANTONDERMOTA VELIKO PRESENE- ČENJE, OSUPLOST BISTVO, BIVANJE KOLEKCIJA ŠELHAUS EDI IZDELOVA- LEC SIT ŠVEDSKI POLITIK, NOBELOV. (KLAUS PONTUS) ZNAMENJE VLADAR- SKE OBLASTI MATEMAT. NEZNANKA ITALIJAN. NAZIV ZA SOČO RASTLIN- SKI ZAJE- DAVEC NOGE, UKRIVLJE- NE V OBLIKI ČRKE X NAŠ PISATELJ VELIKONJA DAN, KO DELAMO V SLUŽBI, DELOVNIK ŽENSKA, KI ORISUJE, OPISO- VALKA TRAVI PODOBNA RASTLINA ALDEHID OCETNE KISLINE HRVAŠKI KRAJ PRI ZADRU JANEZ ZMAZEK RIMSKI HIŠNI BOG PODOLGOV VOTLA NAPRAVA JAMAJŠKI ŠPRINTER BOLT DURI, DVERI PREBI- VALCI DOLENJ- SKE AVTORICA BOLEZEN- SKA SPOLNA SLA VRANJI SAMEC VAS NAD PREVA- LJAMI SIMON RUDEŽ OTROŠKA LICA PREBIVA- LEC LIKE SPOSOB- NOST HOTENJA ZLATNIK NAPAKA NA FOTO- GRAFSKI EMULZIJI REKA V SEVERO- VZHODNI SLOVENIJI ŠPANSKA ZNAMKA AVTOV PRIPADNIK MONOV PRITOK SENE V FRANCIJI POGON. SREDSTVO SAMO- GLASNIK POLJSKI GLODAVEC IZDELO- VALEC SIRA ANTON PETJE VRTEČI SE DEL MOTORJA ČUFAR TONE TAJNI SODELA- VEC SLOVENSKI PESNIK IN PRAVNIK (LOVRO) NADA VIDMAR MERILNIK LESA ZAHODNI VOJAŠKI PAKT DEL ROKE NAD ZA- PESTJEM UREJENA OBALA BRITANSKI PISATELJ FLEMING NEKD. IT. PREMIER LAMBERTO MANJVRED OKRASJE ZAČIMBA ZA PICO, DOBRA MISEL NJORKA DLAKASTA DIVJAD RAHLO, DEBELO BLAGO, RATIN OLIVER MLAKAR EDVARD RUSJAN SLUŽBU- JOČA VOJSKA LOVSKI PLEN NEGOVA- NJE VRSTA MEDVEDA Z BELINO OKOLI OČI OŽINA NA MALAJSKEM POLOTOKU V JUGO- VZHODNI AZIJI TRENUTEK, MOMENT / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / december 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 14 9 772463 821805 Naj vam leto 2017 prinese mir in zdravje! december 20162 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... R A Z S TA V A Razstava Zlati prah v Narodnem muzeju Slovenije Pred četrt stoletja smo dobili – tolar V Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi v Ljubljani so ob 25-le- tnici samostojnosti Slovenije pripravili razstavo o razvoju slovenske nacionalne valute, tolarja. Na vprašanje v anketi, na kaj smo bili Slovenci ponosni v bližnji preteklosti, jih je veliko odgovorilo, da je to prav tolar, je na predstavitvi povedala mag. Barbara Ravnik, direkto- rica Narodnega muzeja Slovenije. Dr. Andrej Šemrov, kustos raz-stave in vodja Numizmatič-nega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, je pouda- ril pomen tolarja kot neprecenljivega zaklada, »saj so za upodobitev izbrani umetniki z oblikovanjem denarja, izbo- rom motivov, ki predstavljajo narodno bogastvo, in z načinom upodobitve pri- pomogli tudi h krepitvi samozavesti dr- žavljanov nove države«. Razstava Zlati prah je povezana z družino Španzel - Unkovska. 31. avgu- sta 1991 je bil Rudolf Španzel skupaj z Miljenkom Liculom in Zvonetom Koso- veljem izbran na natečaju za nove slo- venske kovance in bankovce. Za tolar je naslikal devet portretov osebnosti, ki so se zapisale v slovensko zgodovi- no. To so Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Ja- kob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren, Ivana Kobilca in Ivan Cankar. Španzlova življenjska sopotnica, slikar- ka in grafičarka Biljana Unkovska, je oblikovala makedonski denar, ki je tudi na razstavi. Njun sin Dorian R. Spanzel, magister umetnosti, slikar in novome- dijski umetnik, se predstavlja z angaži- ranimi deli. Na razstavi je tudi njegov fantazijski denar karant. Še hiter pogled v preteklost: 25. junija 1991 je bil sprejet zakon o Banki Slo- venije kot emisijski banki, 8. oktobra pa Zakon o denarni enoti Republike Slove- nije. V obtok so dani zasilni bankovci, ki nosijo le oznako vrednosti, nimajo pa imena, saj so ime izbrali šele večer prej. Dosežena je finančna suverenost nove države. Tako so bili podani osnovni zakonski pogoji za monetarno osamo- svojitev kot temelj nove slovenske dr- žavnosti. 30. septembra 1992 so prišli v obtok prvi bankovci za 100, 500 in 1000 tolarjev. Zanimivo, da se portret Fran- ceta Prešerna, ki je upodobljen na ban- kovcu za 1000 tolarjev, pojavlja v dveh različicah. Zaradi naglice je tedanji gu- verner Banke Slovenije dr. France Ar- har kljub nasprotovanju umetnika spre- jel odločitev, da se bankovci septembra leta 1992 natisnejo. Približno leto dni pozneje, 13. decembra 1993, se je po- javil v obtoku bankovec s popravljenim portretom Franceta Prešerna. Tolar je bil slovenska valuta 15 let. 1. januarja 2007 smo prebivalci Slovenije začeli uporabljati evrske bankovce in Banka Slovenije je izgubila status emi- sijske banke. Postala je banka v sistemu Evropske centralne banke. Tako smo se poslovili od svoje nacionalne valute in se odrekli tudi finančni neodvisnosti – enemu izmed temeljev državnosti. Razstava je v Narodnem muzeju Slo- venije na Prešernovi 20 v Ljubljani na ogled do 8. februarja 2017. // PIŠE: Tea Černe // FOTO: Narodni muzej Slovenije Sprednja stran bankovca za 1000 tolarjev, v obtoku do 31. decembra 2006. Avtorji: Miljenko Licul, Zvone Kosovelj in Rudolf Španzel. Ivana Kobilca, portret. Avtor Rudolf Španzel. Portret Ivane Kobilca je bil na bankovcu za 5000 tolarjev. Pesem upora Med tihim šepetom človeških laži kot steber svobode, ki v tem žari, sledimo korakom upora duha, kljubujemo času sodobnega sveta. Bitke pogumnih in srčnih ljudi za nas niso zgodbe pozabljenih dni, za njih naj naša pesem živi, za njih zdaj k soncu mi dvigamo pesti. Dvignimo glave za vse, ki trpe, podajmo roke vsem, ki hrepene, misli premnogih, ki sejejo strah, spreminjamo v barve vseh človeških ras. Pesem upora naj širi svoj glas, sanje milijonov naj vzklijejo v klas, svoboda je misel, posebna kot Kras, svoboda je ogenj, ki greje naš obraz. Bitke pogumnih in srčnih ljudi za nas niso zgodbe pozabljenih dni, za njih naj naša pesem živi, za njih zdaj k soncu mi dvigamo pesti. Dvignimo glave za vse, ki trpe, podajmo roke vsem, ki hrepene, misli premnogih, ki sejejo strah, spreminjamo v barve vseh človeških ras. Avtorica besedila: Ksenija Jus Avtor glasbe: Drago Ivanuša Pesem bo skupina Kombinat med drugimi zapela tudi na slovesnosti v Dražgošah 8. januarja 2017. 3 U V O D N I K P riče smo vse hujšemu blatenju našega naro- dnoosvobodilnega boja, boja za obstoj našega naroda. Vse bolj ponarejajo zgodovino. Pos- tali smo ovira prebujajočemu se in vedno bolj agresivnemu klerofašizmu. Toda to nam ne bo vzelo poguma. Še bolj dosledno bomo branili resnico in vemo, da resnica vedno zmaga. V našem narodnoosvobodilnem boju so se dokončno iz- oblikovale vrednote, ki so bile zakoreninjene v našem na- rodu in so v kritičnih trenutkih usmerjale naše delovanje. Sprašujemo se, kaj je danes solidarnost, kaj je socialna družba. Ali lahko mirno gledamo, da živi vse več ljudi pod pragom revščine, da delavcem ne plačujejo redno socialnih dajatev, da zdravstvo postaja vse bolj privile- gij bogatih? Je naša država še suverena? To so ključna vprašanja naše družbe in tem vprašanjem bomo v priha- jajočem letu posvetili velik del našega delovanja. Branili bomo pravico, da si narod piše, kot bi rekel Ivan Cankar, svojo sodbo sam. Kot so se v usodnih trenutkih našega naroda vse domo- ljubne sile združile v OF, se bomo tudi zdaj še intenzivne- je povezovali z vsemi naprednimi silami v naši družbi, z vsemi, ki nas združuje ljubezen do lastnega naroda. Z veteranskimi organizacijami, združenimi v KODVOS- -u, smo že v prejšnjih in tudi v iztekajočem se letu krepili sodelovanje. Med nami ni razhajanj, skupaj smo močnej- ši in lažje bomo dosegali skupne cilje. Kot nekoč borke in borci v narodnoosvobodilnem boju bomo tudi mi v prihajajočem letu zbrali pogum, da se soočimo s problemi današnje družbe. Vsem našim članicam in članom želimo v prihajajočem letu veliko zdravja, zadovoljstva in sreče. ZZB za vrednote NOB Slovenije Novoletna poslanica članicam in članom ZB B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Peto kolo, petokolonaši Martin Premk: Zanikanje 8 – 11: Aktualno Gospodarska rast se nadaljuje Zločini 7. SS-divizije na ozemlju Jugoslavije Kako so demokrati izgubili volitve 12 - 13: Naš pogovor Janko Veber 14 - 16: Na obisku Marjetka Popovski, glasbenica Darija Medved, praporščakinja 22 – 25: Reportaža Ricmanje: 70 let spomenika 24 – 28: Dogodki 29 – 30: Pisma 34 – 37: Sporočila ZZB 41 – 42: Vabila Fotografija na naslovnici: Avtorici risbe z naslovom Tonček je prišel, sta Živa Žveglič in Maja Lužar, obe 6. a razred Osnovna šola XIV. divizije Senovo SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F december 20164 N O V I C E Ustavna pravica do pitne vode Poslanci so prvič v tem mandatu spremenili vsebino usta- ve, vanjo so zapisali pravico do pitne vode. Za spremembo ustave je glasovalo 64 poslancev, proti ni bil nihče. Ustavna pravica do pitne vode določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro, upravlja jih država. Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem pomenu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva z vodo zagotavlja dr- žava s pomočjo lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. M. T. Vrnili bodo jambor na Pot Nekoč so sprehajalno pot v Ljubljani, Pot spominov in tovarištva, na križiščih z ve- čjimi mestnimi vpadnicami označevali posebni jekleni jambori, ki so bili postav- ljeni v sredini 80. let. Danes jih žal ni več, saj so jih leta 1991 s pretvezo, da naj bi jih obnovili, novi oblastni- ki požagali in odstranili in jih nikoli niso vrnili na svo- je mesto. Simbolično vrni- tev vsaj enega jambora na svoje mesto je že lani jeseni predlagal podžupan Ljublja- ne, Janez Koželj, kar naj bi se po zadnjih informacijah zgodilo prihodnje leto. Vno- vična postavitev jambora bi pomenila vrnitev nekdanje- ga spomina na celostno ure- ditev Poti spominov in tova- rištva in vrnitev pomemb- nega elementa pričevanja o zgodovinskem spominu. Letos maja je na posebni razstavi z naslovom Strast, imenovana pohod, ki so jo v počastitev 60. pohoda ob Žici postavili v galeriji Kresija v Ljubljani, njen avtor, Tomaž Alauf, iz mavca oblikoval primerek spominskih kamnov, ki še vedno obkrožajo pot in so jih podarjala nekdanja ugledna ljubljanska podjetja. Izdelal pa je tudi primerek jambora, kakršni so nekoč stali ob tej poti. M. T. Umrl zadnji ponarejevalec V Pragi je umrl v starosti 99 let Adolf Burger, zadnji od za- pornikov v koncentracijskem taborišču, kjer so morali pona- rejati britanske funte. Burger je napisal knjigo o svoji izkušnji z naslovom Hudičeva delavnica, po kateri je Stefan Ruzowi- tzky posnel film, ki je leta 2008 dobil oskarja za najboljši tuji film. Burger je bil judovski aktivist iz Slovaške, dve leti pa je delal kot član skrivne ponarejevalske operacije, ene največ- jih v zgodovini, v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen na severu Berlina. Za ponarejanje funtov in tudi dolarjev so imeli na voljo 139 tiskalnikov. Načrt nacistične Nemčije je bil, da britanski trg preplavijo s ponarejenimi funti, želeli so jih ustvariti 131 milijonov funtov. Adolfa Burgerja so aretirali 11. avgusta 1942 v Bratislavi, ko so mu zasegli tiskalnik za pona- rejanje krstnih listov. Najprej so ga poslali v Auschwitz, nato v Birkenau, sam je dejal, da je v taborišču tehtal vsega 35 kilogramov. Nato pa so se Nemci odločili, da bodo njegove veščine uporabili za svojo korist, in so ga premestili v Sach- senhausen. Od tam je pobegnil med zmedo ob napredovanju zavezniških enot ob koncu vojne. Dogovor o sodelovanju z ANPI Na pobudo slovenske strani je 13. decembra potekalo v Kobaridu srečanje med ANPI -Vsedržavnim združenjem partizanov Videmske pokrajine in ZZB za vrednote NOB severne Primorske. Predsednik ANPI Videmske pokrajine in predsednik ANPI iz Čedada sta orisala stanje v Italiji po zavrnjenem referendumu, ki je privedel do odstopa vlade. Prizadevanja članstva ANPI proti spremembam so se pozi- tivno odrazila v izidu referenduma. O političnem položaju v Sloveniji je spregovoril Štefan Cigoj, član Sveta zveze ZZB za vrednote NOB Slovenije. Opozoril je na nenehna priza- devanja nekaterih strank za omadeževanje organizacije ZB, njenih pridobitev med NOB in na težnje po rehabilitaciji do- mobranstva in kolaboracije. Na sestanku so govorili o dobrem sodelovanju med orga- nizacijami ANPI in ZZB z obeh strani meje. Podprti so bili s konkretnimi skupnimi že izvedenimi aktivnostmi kot Pohod po poti narodnega heroja Marka Redelonghija, organizacija koncerta partizanskih pesmi, udeležba na spominskih slove- snostih na obeh straneh meje. V želji po še boljšem informi- ranju so udeleženci sestanka ob koncu sklenili, da do konca januarja 2017 vsaka stran pripravi predloge proslav in sre- čanj, ki so pomembni za obe organizaciji in bodo potekali v letu 2017 na skupnem prostoru ob meji. Na podlagi tega bo izdelan dvojezični koledar prireditev. Taka oblika srečevanja in sodelovanja bodo v prihodnje postala stalna oblika delovanja obeh organizacij ob meji. Besedilo in foto: Vojko Hobič 5 Letni koncert PPZ Člani Partizanskega pevskega zbora so svoj letni koncert letos pripravili v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Zapeli so znane partizanske pesmi in pesmi upora s svojega tradicional- nega repertoarja. Zbor vodi prof. Franc Gornik, pevce je s har- moniko tudi tokrat spremljal Branko Sladič. Uvodoma je sprego- vorila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je govorila o pomenu pesmi med NOB in o njeni buditeljski in povezovalni vlogi ter o časih po osamosvojitvi. Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pri Črnomlju. Nastal je iz okrevajočih ranjen- cev partizanov kot edini takšen zbor v takratni vojskujoči se Evropi. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače Pojoča četa. Po vojni se je preimenoval v Partizanski invalid- ski pevski zbor, po prenehanju delovanja v zboru invalidov pa se je preimenoval v Partizanski pevski zbor, kot se imenuje še danes. Zbor ima približno 40 pevcev in ohranja partizanske in domoljubne pesmi iz zgodovine zadnjih sto let, ko se je slovenski narod bojeval za svoj obstoj. Foto: Tatjana Kardelj Osmi praznik partizanske pesmi Polna Festivalna dvorana v Ljubljani je v soboto, 19. novembra, spet prekipevala od navdušenja ob poslušanju partizanskih pe- smi iz grl devetih zborov oziroma pevskih skupin. Prireditev, ki jo je tudi tokrat organiziralo Kulturno-umetniško društvo Sera- fin, je po ustaljeni navadi pod svojim praporom začel Partizan- ski pevski zbor, nato je navzoče nagovoril častni pokrovitelj, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, zbor pa se mu je oddolžil z njegovo najljubšo pesmijo Hej, brigade. Sledili so nastopi mešanih pevskih zborov Lipa zelenela je … in Retro KUD SCT iz Ljubljane ter Vokalne skupine Ur- ban iz Maribora, ki so presenetili z zanimivim izborom pesmi, čeprav tovrstna zborovska literatura ni njihova prednostna. Pripravili so praizvedbo pesmi Še veš skladatelja Jožeta Pri- vška v priredbi Andreja Missona in na besedilo Mitje Ribičiča. V nadaljevanju smo prisluhnili ženski vokalni skupini Brin- ke iz Grosupljega in Moškemu zboru Zarja Trbovlje, ki je s kleno in odločno pevsko govorico dvorano napolnil s prav posebno energijo. Za prijetno popestritev je poskrbela pev- ka Marjetka Popovski iz Izole s skupino Cvet v laseh. Pri zadnji pesmi so se ji pridružile še njena mama Zofija (med vojno je bila pri osmih letih partizanska kurirka), hči Katja in vnukinja Kiara. Tako so skupaj zapele kar štiri generaci- je. Po kot vedno zanesljivem nastopu Mešanega pevskega zbora Zora Janče je slavnostno razpoloženje zaokrožil Pri- morski akademski zbor Vinko Vodopivec z nepogrešljivim dodatkom Vstajenje Primorske. Na Prazniku partizanske pesmi sta bila navzoča članica MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana in mestna svetnica Julka Žibert ter častni meščan Ljubljane dr. Ljubo Bavcon. M. R., foto: Kud Serafin Koncert partizanskih in pesmi upora V Kobaridu smo 12. novembra gostili pevce iz Italije in Po- sočja. Krajevna organizacija ZB Kobarid, Združenje za vred- note NOB Bovec, Kobarid, Tolmin in borčevska organizacija ANPI iz Čedada so v Kulturnem domu Kobarid pripravili kon- cert partizanskih in domoljubnih pesmi. Koncert je plod dob- rega sodelovanje med borčevskima organizacijama z obeh straneh meje. Polna dvorana je prisluhnila izvajalcem, ko so prepevali pesmi narodov, ki so jih v najtežjih časih boja za preživetje bodrile v boju proti zatiranju. Obiskovalci so prišli iz celotnega Posočja, veliko jih je bilo tudi iz sosednje Bene- čije. Poleg pesmi smo slišali tudi glasbeno izvedbo pesmi an- sambla Brigata Garibaldi Big Band iz Vidma. Ta je še posebej dvignil na noge poslušalce, tako da so z gromkim aplavzom pospremili vsako od njihovih skladb, saj jih v takšnih izved- bah do zdaj nismo slišali. Nastopili so Moški pevski zbor Justina Kogoja Dolenja Tre- buša, Coro popolare della resistenza di Udine, Corocosi' di Ruda in Brigata Garibaldi Big Band. Med drugim smo slišali pesmi kot: Prečuden cvet, Topovi donite, Bella ciao, Hasta siempre, Fischia il vento, Poljuško polje, Attraverso valli e monti, Gelem gelem. Na koncu so združeni pevski zbori ob spremljavi glasbenikov zapeli Bello ciao in Na juriš. Slednjo so zaradi dolgega aplavza morali ponoviti. Dobro razpoloženje in pohvale za organizacijo nam potrjuje- jo, da si ljudje želijo takih koncertov. Besedilo in foto: Vojko Hobič Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec december 20166 K O L U M N A Jože Poglajen Peto kolo, petokolonaši Z daj že pokojni France Bučar je po volitvah maja leta 1990 v slavnostnem govoru ob konstituiranju nove večstrankarske skupščine med drugim razgla- sil, da je državljanska vojna v Sloveniji končana. A se je bridko zmotil. Kar je na stara leta spoznal tudi sam, ko je lahko (znova) gledal marširanje v domobranske uniforme oblečenih vaških fantov in poslušal li- tanije katoliških škofov, da so se domobranci proti partizanom bojevali za pravično stvar. Da so bili torej domobranci dobri in pošteni fantje, oni drugi pa komunajzarske barabe in zločinci, ki jim je pot tlakovana v pekel. Z osamosvojitvijo se je državljanska vojna le še bolj zaostrila, in to ne samo v gostilnah po nedeljski maši, naselila se je tudi v par- lamentu. Če bi bil prvi predsednik demokratično izvoljenega par- lamenta še živ, bi tako lahko slišal, kako je Žan Mahnič iz najbolj domoljubne stranke, SDS, na seji odbora za obrambo svoje pos- lanske kolege ozmerjal za osamosvojitvene petokolonaše. Zakaj že? Ker poslanci iz drugih strank po uvodnih pojasni- lih šefa generalštaba Sloven- ske vojske, da nekaj deset že v času prve Janševe vlade tako rekoč odpisanih tankov T 55-S ni več uporabnih, in jih zato nameravajo proda- ti, ni hotelo poslušati lajne SDS-ovih »poznavalcev«, kako da gre pri tem za po- skus levičarske falange razo- rožiti Slovensko vojsko. Nji- hov odhod je Mahniča tako razkačil, da je v televizijske kamere zabrusil, »kako lepo je spet imeti sejo brez peto- kolonašev in tistih, ki so bili proti slovenski osamosvoji- tvi, tako da smo tukaj tisti, ki nam gre za Slovenijo; tisti, ki nam gre za vojsko, in to je Slovenska demokratska stranka«. Ne samo da so petokolonaši, je še dodal bojeviti Mahnič, so projugoslo- vanska koalicija, ki hoče te tanke, s katerimi smo zmagali v vojni za Slovenijo, prodati in se »losati« tega elementa naše zmage. Državljan Mahnič je torej s tanki T-55 zmagoval, ko je imel natanko eno leto in pet mesecev. Na svet je namreč privekal janu- arja leta 1990. Njegov strankarski kamerad Franc Beznik je sicer skoraj še enkrat starejši, vendar ga to sploh ni oviralo, da ne bi vseh, ki so podvomili o tem, da so bili oklepniki Patria najboljša izbira, ozmerjal s »kurci, ki jih je moral poslušati, čeprav blage veze niso imeli«. Seveda to ni bil ne prvi in zagotovo tudi ne zadnji – milo rečeno – izpad Mahniča in njegovih kameradov. A Mahnič ni kdor koli. Je predsednik odbora za obrambo, v katerega v parlamentih po svetu imenujejo preudarne poslance, ki nekaj vedo o obrambi. Pri nas pa pomočnico vzgojiteljice prvošolskih otrok Anjo Bah Žibert in natakarja, vlakovodjo v tovarni, občinskega referenta in samostojnega podjetnika na terenu v osebi znamenitega pos- lanca Marjana Pojbiča. Da, in še do skrajnosti domišljavega go- lobradega Mahniča. Med drugim bo šlo v anale, da je Rusiji tako rekoč napovedal vojno. A če bi to ostalo zgolj za zidovi parla- menta, bi morda lahko le zamahnili z roko, češ, naj blebeta, kar hoče. Toda Mahnič v imenu in za račun države veliko potuje po svetu, kjer – kot vedo povedati njegovi poslanski kolegi – prav to svojo državo na veliko obtožuje in obrekuje, kot da je na ka- kšnem mitingu SDS. Obrekovanje političnih nasprotnikov po hodnikih EU sicer ni nič novega. Zadnja žrtev je bil Lojze Peterle, ki je tudi po zaslu- gi svojih poslanskih kolegov in drugih veljakov iz Slovenije pri izbiri kandidata za šefa parlamenta dobil najmanj, le 18 gla- sov evropskih poslancev. Od skupno 207. Zanj je glasoval le Franc Bogovič, trije evropski poslanci iz SDS pa so glasova- li za kandidatko Irske, Maire- ad McGuiness. No, zmerjanje kolegov s petokolonaši je očitno bilo kaplja čez rob in skupina poslancev SMS je zahteva- la Mahničevo zamenjavo na čelu odbora za obram- bo. Prepričani so, da s svoji- mi dejanji in besedami kaže, da temu položaju ni dorasel in da ne premore zahtevane odgovornosti, znanja in iz- kušenj. A Mahnič se ne da. Mar prodaja omenjenih tankov v »času zaostrene varnostne situacije ni petokolonaško deja- nje«? znova zavrti esdeesovsko lajno. Odstopil pa da bo, ko bodo odstopili vsi poslanci SMS, ki so »protiustavno vzeli man- dat Janezu Janši, s čemer so dokazali, da nimajo izkušenj ter da so nedorasli in premalo zreli«! Še sam Janša ne bi čivknil bolje. Ob vsem tem je vendarle treba postaviti vprašanje poslancem SMC (in drugim), kako to, da so glasovali za to, da temu zelo pomembnemu odboru pred- seduje mladi povzpetnik brez izkušenj, znanja in brez manir. Lahko bi ga, ko ga je Janša predlagal, zavrnili, a ga niso. Mah- nič ima torej s trditvijo, da so poslanski kolegi premalo zreli, vsaj deloma prav. Z osamosvojitvijo se je državljanska vojna le še bolj zaostrila, in to ne samo v gostilnah po nedeljski maši, naselila se je tudi v parlamentu. Če bi bil prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta še živ, bi tako lahko slišal, kako je Žan Mahnič iz najbolj domoljubne stranke, SDS, na seji odbora za obrambo svoje poslanske kolege ozmerjal za osamosvojitvene petokolonaše. 7 N edavno smo v »sredstvih javnega obveščanja« lahko zasledili dve zanimivi novici, povezani z drugo svetovno vojno. V eni je bilo povedano, da so v Nemčiji na zaporno kazen obsodili sko- raj devetdeset let staro »nacistično babico«, ki vztrajno zanika, da so v nacističnih taboriščih obstajale plinske celice in da je bilo v njih pobitih na milijone ljudi. Druga novica pa je navajala, da so avstrijske oblasti v Slo- venijo izgnale nemško državljanko, pripadnico skrajnega desni- čarskega gibanja, ki ne priznava poraza tretjega rajha in mej današnje Nemčije. Da v Nemčiji tisti, ki zanikajo nacistične zločine, odgovarjajo, pa čeprav so stari, ni nič posebnega in nenavadnega, in nemške oblas- ti se tega dosledno držijo. Bolj zanimiva je druga novica, ki pravi, da so zagrizeno nemško desničarko izgnali v Slovenijo, ne pa v Nemčijo, kjer je doma. Nehote lahko dobimo vtis, da je Slovenija obljubljena dežela za razne zagrizene naciste in zanikovalce resni- ce, kar pravzaprav ni daleč od resnice. Pri nas namreč še nih- če ni bil nikoli obsojen zaradi zanikanja nacističnih zločinov, pa čeprav Kazenski zakonik Republike Slovenije v svojem 297. členu v drugem odstavku navaja, da kdor »javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršno koli pomoč pri rasistični de- javnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opraviču- je, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva de- janja zoper človečnost«, se kaznuje z zaporom do dveh let. Poleg člena kazenskega zakonika je bila novembra leta 2014 v Združenih narodih sprejeta tudi resolucija A/C3/69/L57: »Boj proti poveličevanju nacizma in drugim dejavnostim, ki podpi- hujejo sodobne oblike rasizma, rasne netolerance, ksenofobije in druge nestrpnosti«, ki jo je dolžna upoštevati tudi Slovenija. Pustimo ob strani, da se je naša država tako kot vse države Evrop- ske unije ob sprejetju te resolucije vzdržala ob glasovanju. Dejstvo je, da ne Kazenskega zakonika ne resolucije Združenih narodov pri nas niti malo ne spoštujemo ali sploh upoštevamo. Drugače do- mobrancev, ki so dejavno sodelovali pri holokavstu proti Judom, saj so v nacistična taborišča smrti poslali tudi vse ljubljanske in druge Jude, ne bi obravnavali, kot so jih. Poleg povsem dokaza- nega sodelovanja v holokavstu so sami domobranci boj proti par- tizanstvu razlagali enkrat kot boj proti »boljševistično-judovski« zaroti iz Moskve, drugič pa kot boj proti »judovsko-plutokratski« zaroti Londona in Washingtona. Ta tragični nesmisel je sam »pre- zident« Lav Rupnik strnil celo v to, da »so Judje omamili in podku- pili partizane, da bi ti uničili slovenski narod«. Seveda domobranci niso sodelovali samo v holokavstu proti Ju- dom, ampak kot del organizacije SS in ob boku SS-policijskih pol- kov tudi proti vsem »manjvrednim« narodom in miselnim nasprot- nikom, ki so jim nacisti namenili smrt. Tudi vse ujete partizane in podpornike osvobodilnega gibanja (če jih niso takoj postrelili ali poklali) so bili dolžni izročati enotam SS, od koder jih je pot vodila v takojšnjo smrt ali v nacistična taborišča. Razglašanje takšne »vojske« za »domoljubne in demokratične sile«, »borce za svobodo«, »slovensko narodno vojsko« in podobno torej ni samo stvar zlorabe zgodovine za politične namene, temveč bi to moralo biti početje, za katero je treba kazensko odgovarjati. Že samo javno slavljenje domobrancev, ki so bili del organizacije SS, ki še ved- no velja za zločinsko or- ganizacijo, bi moralo biti prepovedano. Prav tako razglašanje partizanov kot mednarodno priznane protifašistične zavezniške vojske za »komunistične zločince«, ki so »uprizo- rili boj z okupatorjem in zahrbtno napadli svoj na- rod« in podobno, bi moralo biti kazensko preganjano, saj nedvom- no zmanjšuje pomen boja proti holokavstu. Seveda se to pri nas nikoli ne bo zgodilo, ker so v imenu lažne spra- ve dovoljene vse laži in zanikanje dejstev, ker tako ustreza levim in desnim odličnikom na oblasti. Desnica ima v spregi s Cerkvijo tako ali tako cilj, da preobrne zgodovino in družbo vrne v sred- nji vek. Levici se te teme zaradi ljubega miru ne zdijo pomembne, še lepše pa je, da je zanikanje resnice o drugi svetovni vojni eden od najpreprostejših načinov za odvračanje pozornosti od drugih težav. In ker pri nas ne spoštujemo niti drugih zakonov, ni priča- kovati, da bi se spreobračanje in zanikanje zgodovinskih dejstev preprečila z uporabo Kazenskega zakonika RS. V Nemčiji ali Av- striji, na katerih »pravni red« se tako radi sklicujejo predvsem na desnici, bi bilo zanikanje osnovnih dejstev o drugi svetovni vojni, kot na primer, kdo je pripadal zavezniški vojski in kdo je prisegel Hitlerju, vedno in dosledno kaznovano. K O L U M N A Martin Premk Zanikanje V Nemčiji ali Avstriji, na katerih »pravni red« se tako radi sklicujejo predvsem na desnici, bi bilo zanikanje osnovnih dejstev o drugi svetovni vojni, kot na primer, kdo je pripadal zavezniški vojski in kdo je prisegel Hitlerju, vedno in dosledno kaznovano. december 20168 A K T U A L N OA K T U A L N O Gospodarska rast v evrskem območju (za nas najpomembnejšem trgu) se na- daljuje na ravni približno dva odstotka na leto ob povečevanju investicij in za- poslenosti. Decembra objavljena anke- ta med gospodarstveniki kaže večji op- timizem oziroma pričakovanje hitrejše rasti kot leta 2015. Naj na koncu navedem še tri po- membne ovire, zaradi katerih se bo začela slovenska gospodarska rast, če ne bodo odpravljene, v prihodnjih letih spet upočasnjevati. Gre za: 1. postopno zmanjševanje investicij v raziskovalno in razvojno dejavnost (R&D). Od leta 2013 do 2015 so se zni- žale za 82 milijonov evrov ali za devet odstotkov, delež R&D v BDP pa je upa- del z 2,6 na 2,2 odstotka. Slovenija po- časi izgublja bitko za konkurenčnost, pridobljeno na osnovi znanja; 2. v slovenski proračunski porabi se leta 2016 pozna »prazen prostor« ob prehodu na novo finančno perspektivo in zgolj omejeno možnost za izkorišča- nje evropskih sredstev v razvojni politiki in pri javnih investicijah. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se med janu- arjem in avgustom letos državne sub- vencije gospodarstvu zmanjšale za 26 milijonov evrov (8,3 %), državne investi- cije (tako imenovani kapitalski izdatki) pa kar za 383 milijonov evrov (46,9 %); 3. bruto investicije v osnovna sredstva upadajo in so bile prva letošnja tri če- trtletja realno za 42 odstotkov nižje od primerljivih v letu 2008. V proračunu Republike Slovenije je sicer za leto 2017 predvidena triodstotna rast javnih izdatkov (upoštevani so državni proračun, pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin), za sam državni proračun pa je predvidena sko- raj petodstotna rast izdatkov, večino- ma zaradi začetka intenzivnega črpanja sredstev EU. To bi vplivalo na rast BDP kratkoročno (multiplikativno), ob upo- števanju standardov črpanja sredstev EU pa tudi na ponovno intenzivnejšo razvojno politiko Slovenije. Morda lahko vendarle zadržimo nekaj optimizma. // PIŠE: France Križanič Gospodarska rast se nadaljuj Konec leta nas čaka začasna upočasnitev V prvih devetih mesecih letos je bil slovenski bruto domači pro- dukt (BDP), merjeno v evrih, za tri odstotke večji kot pred letom dni. Svojo raven na dnu svetovne finančne krize (2009) je prese- gal za skoraj deset odstotkov ter je bil tudi štiri odstotke večji kot leta 2008. Če upoštevamo rast cen (realno), je letošnji BDP ven- darle še za tri odstotke manjši kot med konjunkturo leta 2008. V zadnjih letih je rast našega BDP poganjal zlasti izvoz, v 2016 pa sta se vendarle okrepili tudi osebna poraba v manjši meri držav- na poraba, medtem ko investicije še naprej upadajo. Gospodarsko rast so v prvih treh četrtletjih leta 2016 spre-mljali: visok presežek na te-kočem računu plačilne bilan- ce, stabilne cene in rast zaposlenosti. Javnofinančni deficit se v teh razmerah giblje globoko v okviru maastrichtske- ga kriterija (–3 odstotke BDP), predpi- sanega za članice evrskega območja. Krediti realnemu delu gospodarstva so se septembra prenehali krčiti, ven- dar so bili za 1,3 milijarde evrov manjši kot pred letom ter za dobrih 12 mili- jard evrov nižji kot julija leta 2010, ko se je začel projekt spodkopavanja slo- venskega bančnega sistema. Ob tako nizki ravni kreditov so slovenske banke septembra 2016 v tujino vložile (kredi- tirale) 2,3 milijarde evrov več, kot so si od nje izposodile. Neto izvoz kapitala zmanjšuje možnosti za financiranje na- ložb v Sloveniji. Odgovori gospodarstvenikov na anke- te o izvoznih in skupnih naročilih ter o pričakovanih naročilih nakazujejo, da se bo dokaj hitra gospodarska rast v Slo- veniji nadaljevala vsaj do konca leta. Pri tem se ne bo povečevala samo dodana vrednost v izvozno usmerjenih pre- delovalnih dejavnostih (ki so del indu- strije), ampak tudi v trgovini, različnih storitvah in celo v gradbeništvu (tu z 10 odstotkov nižje ravni kot pred letom). V zadnjem četrtletju 2016 so (zaradi raz- ličnega razporeda dela prostih dni) si- cer trije delovni dnevi manj kot v ena- kem obdobju lani. To predstavlja skoraj pet odstotkov delovnega časa in bo kot enkraten dogodek do neke mere zakrilo dejansko gospodarsko rast. V neobde- lanih podatkih si lahko torej obetamo celo poslabšanje, vendar gre za izrazito začasen pojav. Že prvo četrtletje 2017 bodo podatki o rasti BDP podobni kot v tretjem četrtletju leta 2016. Prihodnje leto bo na nadaljevanje slo- venske gospodarske rasti še naprej (po- dobno kot letos) ugodno vplivala nizka raven tečaja evra proti ameriškemu do- larju in kitajskem juanu. Ob upoštevanju inflacije v evrskem območju na eni ter ZDA oziroma Kitajske na drugi strani se je vrednost evra proti dolarju od leta 2006 do decembra 2016 znižala za 22 odstotkov, proti kitajskem juanu pa od leta 2008 do decembra 2016 kar za 37 odstotkov. To slovenskemu gospodar- stvu znatno povečuje konkurenčnost tako na svetovnem trgu kot predvsem na domačem trgu evrskega območja. V letu 2016 je naši gospodarski rasti koristila tudi nizka raven cen nafte in drugih su- rovin na svetovnem trgu. V zadnjih dveh mesecih so te cene začele naraščati. Mo- rebiten nov investicijski cikel v ZDA bo dal temu trendu trajnejši značaj. To bo po drugi strani izboljšalo dohodek na za Slovenijo potencialno pomembnih trgih Rusije, Bližnjega in Srednjega vzhoda ter bo vplivalo na večje povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah. Od leta 2013 do 2015 so se investicije v raziskovalno in razvojno dejavnost znižale za 82 milijonov evrov ali za devet odstotkov, delež R&D v BDP pa je upadel z 2,6 na 2,2 odstotka. 9 A K T U A L N O Grozljivi zločini zloglasne 7. SS-divizije na ozemlju Jugoslavije Žrtev se je maščevala Dogodkov po 9. maju 1945 na Štajerskem ne gre ocenjevati brez vedenja o razmerah in dogodkih v drugi svetovni vojni na tleh Jugoslavije, ki pa imajo globoke korenine v več stoletij trajajo- čem nasprotovanju narodov in v nenehnem poseganju tujcev po teh območjih. Stran, ki vidi te dogodke v luči »komunistične- ga« nasilja in »povojnih pobojev«, namerno noče sprejeti svoje- ga (največjega) dela krivde in pri tem krivi zgolj »lastne domače komuniste«. To pri nas počne Cerkev, ki se hoče oprati izvirnega greha tisočletne kolaboracije s tujci. Vik in krik zganjajo preživeli so-delavci okupatorjev in njihovi nasledniki v Novi slovenski za-vezi. Obojim pa »štango« drži stranka zvenečega imena, ki pa v tem po- četju ni ne slovenska in ne demokratska. Naša borčevska in dejansko demokrat- ska in slovenska stran pa je bila ob pri- volitvi v »spravo« prevarana pred že več kot četrt stoletja. Zgodovinska stroka je razdeljena: nekateri z lažnimi argumen- ti in »pričevalci« pritrjujejo desni strani, drugi spet v težnji po »uravnoteženosti« in »zgodovinski resnici« pozabljajo ali pa ne vedo, kaj se je na območju Jugoslavi- je dogajalo pred 9. majem 1945. Ni moj namen opravičevati početja partizan- ske vojske v tistih usodnih časih. Želja je zgolj opozoriti, da so ti dogodki samo upravičeno maščevanje za krivice in zlo- čine, ki so jih sodelavci okupatorjev sto- rili od 6. aprila 1941 pa do 9. maja 1945. 10. maja 1945 je 3. udarna (črnogor- ska) divizija JA med Rimskimi Toplicami in Bregom zloglasni 7. SS-diviziji Princ Evgen zaustavila beg proti Avstriji. To di- vizijo so sestavljali pretežno prostovoljci nemškega rodu ali »folksdojčerji« iz Ba- nata in jugoslovanski državljani. Divizi- ja se je od jeseni 1942 pa vse do konca vojne bojevala na tleh Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Hrvaške. Višji častniki in poveljniki od čete navzgor pa so bili Nemci iz Nemčije ali Avstrije, po- zneje so se pridružili še romunski Nemci. Kozara in Neretva 7. SS-divizija je storila nepojmljive zlo- čine. Že julija leta 1942 sta dve bojni skupini banatskih Nemcev sodelovali v nemško-ustaškem masakru srbskih civi- listov na Kozari, ko so v taborišča odved- li skoraj 70.000 civilistov, med njimi več kot 12.000 otrok, ubitih pa je bilo skoraj 35.000 ljudi. V pripravah na gorsko bo- jevanje je 7. SS-divizija v oktobru 1942 na območju Kopaonika v Srbiji izvajala čistke proti četnikom. Tam so v vasi Kri- va Reka in okoliških zaselkih zverinsko ubili 320 domačinov, med njimi 15 ot- rok, mlajših od pet let. 45 domačinov so zaprli v cerkev in jo zaminirali. Nekega kmeta so celo živega pekli na ražnju. Ne- kaj dni zatem jih je komandant vseh ese- sovskih enot Himmler obiskal v Kraljevu in jim podelil visoka odlikovanja. Največje zločine pa je divizija poče- la v prvi polovici leta 1943 v 4. sovražni ofenzivi – bitki na Neretvi. V prvi fazi je bila na težišču napada in je prodirala iz Karlovca prek Bihača do Bosanskega Pe- trovca, ko naj bi obkolila 1. hrvaški kor- pus (6. liško, 7. banijsko in 8. kordunsko divizijo) na območju Korduna in Bani- je. V tej nameri ni uspela in je utrpela precejšnje izgube. Maščevala se je nad nedolžnimi civilisti: v domovih so pokla- li ali celo žive zažgali več kot 250 civili- stov ne gleda na spol in starost. Največ žrtev je bilo srbske narodnosti, pobili pa so tudi več deset Hrvatov. Precej ljudi s Korduna so esesovci pobili nekaj dni zatem na območju Grmeča, ko so se umikali pred njimi. Morilski pohod je 7. // PIŠE: Milan Gorjanc SS-divizija nadaljevala na Grmeču, kjer je skupaj s 369. legionarsko »vražjo« di- vizijo in drugimi nemškimi silami pobila po uradnih podatkih več kot 3200 ljudi, v taborišča pa so odgnali skoraj 2000 ljudi. Najstrašnejši je bil pokol približno 400 žena in otrok v vasi Tuk Bobija na Grmeču. Na bojni poti je 7. SS-divizija požgala vse vasi in izropala vso imetje. Hercegovina V peti sovražni ofenzivi – bitki na Sut- jeski – so esesovci znova dobili najpo- membnejšo vlogo. Že na samem začetku ofenzive so v Hercegovini v okolici Stol- ca pobili več kot 30 muslimanov. Naj- strašnejši pa so bili zločini v Črni gori, ko je 7. SS-divizija sledila 3. udarni diviziji od Šavnika pa vse do Sutjeske. Tako so zločinci iz 7. SS-divizije na Pivški planoti med Pivo in Taro ter Durmitorjem zunaj boja pobili 1080 civilistov, zvečine star- cev, žena in otrok. Iz bratstva Blagoje- vićev je bilo ubitih 282 ljudi. V vasi Doli so v eni uri pobil 520 domačinov, med njimi tudi 107 otrok. Ko preboj 3. divizi- je na Sutjeski ni uspel, so esesovci pobili vse zajete partizane, med njimi tudi prib- ližno tisoč ranjencev iz Centralne bolni- ce ter 220 bolničark in 30 zdravnikov. Ranjence na nosilih so poklali. Pedantni Nemci so prešteli svoje žrtve in zapisali, da je 7. SS-divizija med bitko na Sutjeski pobila 3152 »komunistov«, skoraj polo- vico vseh žrtev. Po končani ofenzivi so se znesli nad muslimanskimi prebivalci v predelih vzhodne Hercegovine in Ro- manije, kjer so pobili 253 ljudi, največ muslimanske narodnosti. V vasi Košuti- ce na Romaniji so zaklali 37 otrok in 16 žensk, od 69 žrtev jih je bilo 37 žensk. Po kapitulaciji Italije je 7. SS-divizija prodrla v Dalmacijo, da bi razbila vseljud- sko vstajo. Na širšem območju Sinja v Ce- Izseček iz poročila poveljstva nemških sil na Sutjeski, ki se nanaša na 7. SS-divizijo in govori o izgubah, ki jih je prizadejala partizanski vojski, predvsem 3. udarni diviziji in črnogorskemu narodu. december 201610 A K T U A L N O tudi v Prištini. Ko je leta 1937 v Zagre- bu začel odvetniško kariero, je prišel v stik s Komunistično partijo in tedanjimi voditelji: Josipom Kopiničem, Ivo Lolo Ribarjem, Josipom Brozom - Titom in Herto Haas. Velebit je bil tisti, ki je Ti- tovo prvo ženo, Herto Haas, rešil iz za- pora. Leta 1942 je odšel v partizane in leto dni pozneje je tudi zaradi znanja več tujih jezikov postal oficir za zvezo s tujimi vojaškimi misijami. Leta 1944 je odšel na pogajanja v London in mar- ca leta 1945 je postal zunanji minister v koalicijski vladi Tita in Šubašića. Leta 1948 so ga sovjetske oblasti ob- tožile, da je angleški vohun, kar je imelo za posledico politično in materialno de- gradacijo in je bil hud udarec za druži- no z dvema majhnima otrokoma. Leta 1951 je postal jugoslovanski ambasador v Rimu, leto pozneje pa v Londonu. Na povabilo generalnega sekretarja OZN je leta 1960 postal izvršni sekretar Evrop- ske ekonomske komisije pri OZN v Že- nevi, kjer je ostal deset let. Umrl je v Zagrebu leta 2004. Velebit velja za glavnega tvorca po- vojne jugoslovanske diplomacije, zara- di svoje razgledanosti in aristokratske drže je bil zelo znan in priljubljen med tujimi diplomati. Bil je človek čvrstih nazorov, ki jih ni menjal, in eden izmed ostrih nasprotnikov vstopa samostojne Hrvaške v zvezo Nato. J.H. Knjiga spominov Vladimirja Velebita Bil je tvorec jugoslovanske diplomacije Vladimir Velebit je bil ena najpomemb- nejših partizanskih osebnosti narodno- osvobodilne vojne na jugoslovanskih tleh, prepoznavno ime Titovih partiza- nov med zahodnimi zavezniki, tesen so- delavec Josipa Broza - Tita in najzaslu- žnejši za mednarodno priznanje parti- zanskega gibanja, tvorec jugoslovanske povojne diplomacije, glavni pogajalec pri končnem urejanju vprašanja Trsta in jugoslovansko-italijanske meje. Vele- bit je bil začetnik povojne jugoslovan- ske diplomacije. S takšnimi besedami je na novem- brski predstavitvi obsežne, 800 strani debele knjige spominov tega izjemne- ga človeka do zadnjega kotička napol- njeno dvorano v novinarskem domu v Zagrebu nagovoril Tvrtko Jakovina, urednik knjige spominov Vladimir Vele- bit: Moje življenje, ki je izšla pri hrvaški založbi Fraktura. To za Hrvaško in za nekdanjo Jugoslavijo pomembno delo je nastalo na osnovi zelo obsežnih Ve- lebitovih osebnih zapisov in spominov, ki jih je skrbno zapisoval in zbiral. Da gre za pomembno osebnost in za po- membne spomine, je dokazala udeležba na predstavitvi, poleg številnih nekda- njih diplomatov, med katerimi sta bila nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in Budimir Lončar, zadnji jugoslovanski zunanji minister v vladi Anteja Markovića, so prišli obiskovalci iz Ljubljane, Beograda in tudi iz tujine, ljudje, ki so bili na različne načine pove- zani z družino Velebit. Najdaljši aplavz si je prislužil Janez Stanovnik, dolgole- tni družinski in osebni prijatelj Vladka Velebita. Stanovnik je Velebita tudi nas- ledil na položaju izvršnega sekretarja Ekonomske komisije OZN v Ženevi. Na predstavitvi pa je spregovoril o njunem prijateljstvu, družinskih vezeh, o njunih pogovorih in razmišljanjih, kar je spo- minom in knjigi njihovega avtorja prib- ližalo tudi po človeški plati. Vladimir Velebit se je rodil v Zadru leta 1907, njegovi predniki so bili ča- stniki avstro-ogrske vojske s čini gene- rala. Zaradi očetove službe je šolanje opravil v številnih krajih, med drugim tudi na Dunaju in v Trstu. Pravno fa- kulteto je končal v Zagrebu in delal kot sodnik po različnih krajih, med drugim Vesna Pusić in Janez Stanovnik na predstavitvi knjige v Zagrebu tinski krajini so v nekaj dneh septembra 1943 pobili 292 ljudi, predvsem Hrvatov. Na začetku novembra pa so nadaljevali pokole v zaledju Ploč v spodnjem toku Neretve, kjer so ubili 107 starcev, žena in otrok hrvaške narodnosti. Z zločini so na- daljevali še zadnje dni marca 1944, ko so v Cetinski krajini v nekaj dneh pobili 1717 ljudi, od tega samo tri ujete partizane, preostali so bili civilisti in predvsem star- ci, žene in otroci. V vasi Voštane na meji z BiH so esesovci v dveh dneh pokonča- li 330 vaščanov hrvaške narodnosti (143 otrok, 37 fantov in deklet in 47 starcev). Življenje so končali pod noži, skupinsko živi zažgani v hišah in najmanj pod streli. Vse vasi so do temeljev požgali in izropali. Črna gora Najstrahotnejši zločin pa je 7. SS-divizija storila v vasi Velika v Črni gori, ko je 28. julija 1944 s klanjem pokončala 426 va- ščanov in jih skupinsko sežgala v stavbah. Med ubitimi je bilo več kot 120 otrok. Pri tem ji je pomagala 21. SS-divizija »Sken- derbeg«, ki so jo sestavljali Albanci s Ko- sova, iz Črne gore in Albanije in Muslima- ni iz Sandžaka. Poveljujoči častniki so bili prejšnji pripadniki 7. SS-divizije. Banatski »folksdojčerji« so bili tudi rablji slovenskim talcem na Frankolovem 12. februarja 1945. Borci 3. udarne divizije so vodili ogor- čene borbe s 7. SS-divizijo julija leta 1944 na območju doline Lima v Črni gori. Konec septembra 1944 so jo pre- mestili v Srbijo, kjer je varovala umik armadne skupine E iz Grčije. Znova so se srečali v marcu 1945 pred osvobodi- tvijo Sarajeva. 3. udarna divizija je od 6. do 12. maja 1945 zajela 4.784 Nemcev, 6.989 ustašev in hrvaških domobranov, 950 italijanskih fašistov, 315 četnikov in 60 Rusov. V poročilu ne omenjajo do- lenjskih domobrancev, zajetih v okolici Mokronoga. Večina zajetih je bila iz 7. SS-divizije in iz 373. legionarske divizije Tiger. Med zajetimi je bilo skoraj 4000 ranjenih. Ker je 3. udarna divizija nada- ljevala prodor na Gorenjsko, je ujetnike predala 4. krajiški diviziji, ki jih je od- vedla proti Dobovi. Zajeti pripadniki 7. SS-divizije so za svo- je zločine od Kozare pa do Zidanega Mo- stu dobili zasluženo kazen. Mnogo ranje- nih so maščevalni partizani kar pometali v Savo. Druge so borci 4. krajiške divizije pospremili proti Dobovi. Že med potjo od Rimskih Toplic do Dobove so števil- ni končali življenje kar ob cesti, saj so jih spremljali borci 2. kozarske brigade. Dru- gi trohnijo v protitankovskem rovu od Ri- gonc do Mosteca. Visokim častnikom so sodili pred vojaškim sodiščem v Beogra- du. Pravici je bilo zadoščeno sicer na krut način, a še vedno manj krut v primerjavi z zločini nad civilisti in nemočnimi ljudmi. Slovenske oblasti pa naj te kosti pustijo tam, kjer so že 70 let. 11 Knjiga spominov Vladimirja Velebita Bil je tvorec jugoslovanske diplomacije A K T U A L N O Donald Trump v Beli hiši Kako so demokratske elite izgubile volitve V torek, 8. novembra, se je zgodilo nekaj, kar je bilo po poro- čanju prevladujočih medijev in političnih analitikov vseh barv skorajda nemogoče: Donald Trump je osvojil večino elektorskih glasov in postal 45. izvoljeni predsednik Združenih držav Ameri- ke (ZDA). Toda zakaj je ta nekdanji demokrat, gradbeni magnat, zabavljač in slovenski zet premagal prvakinjo demokratskih elit, Hillary Clinton? Najprej je treba povedati, da je letošnja volilna tekma v po-polnosti razkrila absurdnost ameriškega političnega sis- tema, zasnovanega na ohranjanju rav- novesja med demokratsko in republi- kansko stranko. Izbiri, ki sta jih tokrat ameriškemu volilnemu telesu ponudila prevladujoča politična pola, sta dokon- čen dokaz o sprevrženosti kapitalistične narave ameriške demokracije. Ne glede na to, kdo bi na koncu slavil, poraženci bi bili isti: delovni ljudje, katerih interesi so ob stotinah milijonov, ki so jih ome- njenima strankama in kandidatoma na- menile bogate finančne, farmacevtske in energetske multinacionalke, znova po- polnoma pozabljeni. Toda kljub temu dejstvu številni libe- ralni mediji, hollywoodski zvezdniki in drugi ustvarjalci javnega mnenja, ki so vso kampanjo stali za Clintonovo, še da- nes trdijo, da bi bila izvolitev omenjene mnogo boljša za ljudi v ZDA in po sve- tu ter da so glavni vzroki za njen poraz seksizem, rasizem in homofobija med pripadniki belega delavskega razreda. Pri tem popolnoma pozabljajo, da ne oni ne njihova kandidatka niso delovnim lju- dem ponudili nič drugega kot le nadalje- vanje statusa quo, torej poglabljanje eko- nomske neenakosti, dodatno deregulaci- jo gospodarstva in marginaliziranje sin- dikalnega gibanja v ZDA. Že sam slogan demokratske kandidatke »I'm with her« (»Jaz sem z njo«) je ponazarjal popolno poosebljenje politike na eni strani in po- polno pomanjkanje idej, ki bi lahko prep- ričale ljudi, na drugi strani. Volivke in volivci čez lužo pa niso imeli težav samo s tem, da so Clintonovi manj- kale progresivne ideje, temveč tudi z nje- no vizijo zunanje politike, z njeno izjemno nekonsistentnostjo na področju socialnih in gospodarskih vprašanj ter z njenimi številnimi spornimi povezavami z Wall Streetom. Lahko bi celo dejali, da je naj- več konsistentnosti Clintonova pokazala v svojem ustrežljivem odnosu do svojih številnih donatorjev iz finančnega sveta. V telefonskem pogovoru s taistimi do- natorji je Hillary Clinton dan po volitvah za svoj poraz obtožila direktorja FBI Ja- mesa Comeya, čigar agenti so v obdobju pred volitvami sprožili preiskavo o njenih zdaj že legendarnih elektronskih sporo- čilih, in Rusijo, ki naj bi si aktivno priza- devala za zmago njenega glavnega pro- tikandidata. Takšno razmišljanje v pove- zavi z zgoraj navedeno politično podlago in dejanji je ne le razlog za tokratni poraz demokratov, temveč zagotovilo za vzpon desnega populizma tudi v prihodnje. Vendar se vsi razlogi za Trumpovo zmagoslavje ne skrivajo le v tem, da de- mokratska stranka zastopa enake intere- se kapitalskih elit kot republikanci in da je bila predvolilna kampanja ekipe Hil- lary Clinton zgrešeno zastavljena. Nje- gova ekipa je znala v pravem trenutku zaigrati na karto protipolitike, čeravno je njihov kandidat vse življenje preživel v družbi taistih političnih elit. Trumpa jim je uspelo predstaviti kot človeka, ki bo prinesel spremembe za // PIŠE: Gregor Kašman, član Iniciative za demokratični socializem, Maribor delovne ljudi v ZDA, ki bo zgradil zid na meji med ZDA in Mehiko in ki drža- ve ne bo vpletel v nove vojne v tujini. Temu cilju je odlično služil tudi slogan »Make America Great Again« (»Naredi- mo Ameriko znova veliko«). Ta preprosti slogan je v različnih delih države učin- koval drugače, a povsod dovolj uspešno. Tako ga je bilo v močno industrijskem Michiganu razumeti kot »Make Ameri- ca Work Again« (»Naredimo Ameriko znova delovno«), na jugu ZDA pa so ga številni z rasističnimi predsodki prepo- jeni volivci razumeli v njegovi različici »Make America White Again« (»Naredi- mo Ameriko znova belo«). Skoraj nič od tega seveda ni res. Trump je namreč kapitalist, ki bo v času svojega predsednikovanja bolj ali manj konsis- tentno varoval interese svojega razreda. Prav tako ni tipičen izolacionist, kakor ga želijo prikazati nekateri. Če so takoj po volitvah nekateri še utopično pričakovali, da bo na primer zvišal zvezno določeno minimalno plačo ali pa da si bo neutrud- no prizadeval za mir v svetu, so jim lahko iluzije razbile prve konkretizacije volilne- ga programa in prva imenovanja na vo- dilne položaje v administraciji. Rezultat volitev, ki je za številne veliko presenečenje, je res za nekaj dni zani- hal finančne trge in napolnil prve strani časopisov, nikakor pa ni resno zamajal temeljev kapitalistične narave demo- kracije v ZDA ali pa odločilno vplival na položaj delovnih ljudi. Za kaj takšnega je treba nekaj več, nekaj, kar je diame- tralno nasprotno volilnim kampanjam in štetju elektorskih glasov. Potrebna je ak- tivacija delovnih ljudi, ki ji morajo slediti razredna analiza, delavsko organiziranje in povezovanje progresivnih organizacij. To je pot, ki lahko prinese zgodovinski preobrat. Pot, ki lahko vodi v boljšo, pra- vičnejšo družbo. Trumpa jim je uspelo predstaviti kot človeka, ki bo prinesel spremembe za delovne ljudi v ZDA, ki bo zgradil zid na meji med ZDA in Mehiko in ki države ne bo vpletel v nove vojne v tujini. december 201612 N A Š P O G O V O R // POGOVARJALA SE JE : Jožica Hribar // FOTO: osebni arhiv Janko Veber, poslanec in predsednik društva Sloga Zdravi ljudje so strateški interes vsake države Janko Veber je poslanec državnega zbora z enim najdaljših mandatov, vse od leta 1996 sedi v poslanskih klopeh. Od marca leta 1913 do avgusta 2014 je tudi vodil ta najvišji zakonodajni organ, bil pa je tudi minister za obrambo. V času poslanskih mandatov je bil član številnih delovnih teles, odborov in komisij v državnem zboru, med drugim tudi preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Zagotovo slovensko politiko pozna do drobovja tako na lokalni kot na državni ravni, saj je bil v letih od 1994 do 2000 tudi župan Kočevja. Ves čas je član stranke Socialnih demokratov, v kateri je podpredsednik. Lani je Janko Veber ustanovil društvo Sloga, ki je »prosto-voljno združenje državljank in državljanov Slovenije, ki imajo v skladu s 3. členom 2. odstavka slo- venske Ustave oblast in jo izvršujejo neposredno in z volitvami. V Društvu za usposabljanje državljanov Sloga se bodo državljani organizirali, izobraže- vali in usposabljali za volitve …« V zad- njem času je nadvse dejaven na druž- benih omrežjih, kjer vsak dan objavlja ugotovitve in vprašanja v zvezi z očitno slabim nadzorom davkoplačevalskega denarja, vlado pa zasipa z vprašanji in daje poslanske pobude. Najprej logično vprašanje: kaj vas je kot dolgoletnega poslanca pripravilo do tega, da ustanovite društvo z zelo širo- kim opisom nalog? Mar vseh teh stvari ne morete početi kot poslanec? Z ustanovitvijo društva Sloga in s svo- jim javnim delovanjem opozarjam na preveliko odvisnost od interesnih zdru- ženj, ki izčrpavajo državo in onemogo- čajo učinkovito vodenje vlade. Če želiš na to opozarjati kot poslanec, moraš imeti za to ustrezne informacije. Med nalogami Sloge piše, da boste dr- žavljane usposabljali za volitve. Ali me- nite, da nismo dovolj usposobljeni in da volimo napačne kandidate? Po ustavi ima v Slovenji oblast ljudstvo. Na volitvah se ljudje odločajo, komu za- upajo vodenje države. Z dobro plača- no medijsko kampanjo se lahko zavaja o tem, kdo bo deloval v njihovo korist in v korist države. Pri ljudeh se posku- ša ustvariti vtis, da je nacionalni inte- res škodljiv in podobno. Vpliv takšnih zavajanj lahko močno zmanjšamo, če ljudem pravočasno sporočimo, kakšni interesi se skrivajo za tem početjem. Vlado zasipate s poslanskimi vprašanji in pobudami, eno najbolj perečih vpra- šanj so čakalne vrste v zdravstvu. Kako ste si vi zamislili odpravo te težave? Naše zdravstvo moramo temeljito pre- noviti, predloge sem že večkrat predsta- vil na sejah državnega zbora. Čakalne vrste moramo centralizirati na enem mestu in biti morajo poimenske in javne, da se preprečita neupravičeno preskakovanje vrst in večkratno uvršča- nje istih bolnikov na več ločenih sezna- mov za isti poseg. Bolniki morajo imeti možnost, da na spletu vsak dan preveri- jo svoje mesto v čakalni vrsti ter s tem onemogočijo samovoljo posameznih zdravnikov in neupravičeno prednostno obravnavanje posameznih bolnikov. V bolezni smo vsi enaki in ne sme- mo dovoliti družbeno privilegiranim posameznikom, da tudi s pomočjo zdravstvenega osebja pridejo hitreje do potrebnega zdravstvenega posega. Zdravstveni sistem mora delovati ena- ko za vse državljane ne glede na regijo, iz katere prihajajo. Zdravstvena refor- ma in sprejetje standardov in normati- vov so nujne predpostavke za prenovo zdravstvenega sistema. Javna naročila v zdravstvu so del skupnega problema javnih naročil, kjer so mogoče velike zlorabe. Nadzorne institucije države morajo tu opraviti svoje delo. Potrebna sta nenehno izobraževanje zdravnikov in njihovo primerno plačilo. Zdravniki se morajo odločiti, ali bodo delovali v javnem ali v zasebnem zdra- vstvu. Delovanje na obeh področjih je sporno z vidika konflikta interesov in prelivanja denarja iz državnega zdra- vstva ter netransparentnega dodatnega služenja v zasebnem zdravstvu. Uvesti je treba popolno transparen- tno nabavo materiala in svetovalnih pogodb v vseh javnih zavodih, kar bo omogočilo primerjavo nabavnih cen zdravil in zdravstvenih materialov ter odpravilo nabavne anomalije med po- sameznimi zavodi. Vse čakalne dobe v zdravstvu je tre- ba takoj omejiti na največ 90 dni. V treh mesecih je treba državnemu zboru pre- dlagati program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delo- vanje zdravstvenega sistema v državi in se dolgoročno zmanjšajo čakalne dobe. Primerno delujoče zdravstvo in prime- ren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane sta stra- teški interes Republike Slovenije. Takoj moramo urediti sistem preraz- poreditve bolnikov v bolnišnice v drža- vi, v katerih so čakalne dobe krajše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno odda- ljena, je treba razmisliti o sistemu del- nega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih ča- kalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bol- nik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Predlagali ste ustanovitev Agencije za javna naročila. Menite, da je mogoče tako res ustaviti enormne zaslužke, ki se s provizijami stekajo v zasebne žepe? Agencija za javna naročila pome- 13 ni centraliziranje vseh javnih naročil v zdravstvu (in tudi v vsem javnem sek- torju). Sistem javnih naročil zlorabljajo lobiji in omrežja in neupravičeno živi- jo na račun davkoplačevalcev tako na ravni občin in ministrstev kot tudi v dr- žavnih družbah, kot so DARS, UKC, SŽ, Telekom in druge. Zato so bitke lobijev za državni denar tako ostre in brezkom- promisne. To potrjuje tezo, da je sistem javnih naročil slab in potreben korenitih sprememb v smeri transparentnosti in centralizacije. Podpiram ustanovitev Agencije za javna naročila za celoten javni sektor. Cilja centralnega naročanja sta dose- ganje boljših pogajalskih izhodišč zara- di večjih nabavnih količin in boljši nad- zor. Poslovanje take Agencije bo javno in dokumentacija bo vsem dostopna. Eno od področij vašega delovanja se nanaša na obvezni prenos delnic z regi- strskih računov. Kaj se vam zdi sporno pri tem? Vladi dr. Mira Cerarja sem dal pisno poslansko pobudo, da takoj ukine obve- zni prenos delnic na trgovalne račune pri borznoposredniških hišah. Omogo- čili smo velike in neupravičene zaslužke borznoposredniškim družbam pri odpi- ranju in vodenju računov vrednostnih papirjev. To ni bi namen zakonskih sprememb. Tako mora več kot 200.000 delničarjev do konca tega leta prenesti svoje delnice na njihove plačljive trgo- valne račune. Za to bodo posamezniki plačali od 20 pa do 50 evrov, čeprav do zdaj z registrskimi računi pri Klirinško depotni družbi (KDD) ni bilo težav in je bil sistem ustrezno organiziran. Pred- vsem pa je bilo to do zdaj urejeno poce- ni in učinkovito za naše ljudi. Zdaj pa so prisilili 200 tisoč Slovencev, da odpira- jo trgovalne račune pri borznikih, ki jih sploh ne potrebujejo. Vsa stvar okrog odpiranja trgovalnih računov je po mojem mnenju izmišlje- na le zaradi zasebnega zaslužka in odiranja naših ljudi. V Centralni klirinško depotni družbi KDD bi se radi znebili slabo dono- snega posla vodenja stanj na registrskih računih. Predmet vašega zanima- nja so med drugimi NLB, Slovenski državni hol- ding (SDH), Agencija za trg vrednostnih papir- jev (ATVP) in Agencija za zavarovalni nad- zor (AZN). Kaj so vaši glavni očitki na račun dela teh služb? Obstoječi sistem upravljanja je v krat- kem času od nepre- mišljene ukinitve AUKN (Agencija za upravljanje kapital- skih naložb, op. av.) na- letel na meje sprejemlji- vosti za ljudi. Ta uprav- ljavski model, ki izhaja iz načina upravljanja zasebnega premo- ženja, ni primeren za upravljanje javne- ga premoženja. Pri državljanih povzroča nezaupanje in vzbuja splošni revolt kot v primeru Luke Koper. Vsi pozabljamo, da je to lastnina ljudi in da upravljavci potre- bujejo njihovo zaupanje. Brez kakršne koli logične razlage in ekonomske utemeljitve se serijsko pro- dajajo najboljše državne družbe in banke. Kupci tega skupnega premoženja so tuji tajkuni s spornimi, velikokrat korupcijski- mi praksami ali pa popolnoma neznane družbe iz davčnih oaz. Razni sporni dvor- ni svetovalci, interesno povezani s posa- mezniki v vladi, služijo desetine milijo- nov evrov davkoplačevalskega denarja. Zasebne družbe, kot so P&S Capital, KF Finance, Amrop Adria in odvetnik Rojs, so po javno dostopnih podatkih veliki prejemniki javnega denarja. Še pred dvema, tremi leti zanje sploh še sli- šali nismo. Državni organi in nadzorne institucije ne ukrepajo ali pa se pojavijo, ko je denar ljudi že zdavnaj izpuhtel in se na fasciklih že nabira prah. Na nepri- merne rešitve za upravljanje državnega premoženja sem kot poslanec v zadnjih letih večkrat odločno opozarjal. Vlada, ki jo vodi dr. Miro Cerar, ne za- menja spornih nadzornikov in uprave NLB, ki je v stoodstotni državni lasti. Pre- prečuje neovirano preiskavo in revizijo prodaje Heliosa, Mercatorja in za 800 milijonov evrov slabih terjatev. Policija, ki jo vodi Marjan Fank, in Računsko sodiš- če, ki ga vodi Tomaž Vesel, ne ukrepata. Skeptični ste tudi do graditve drugega tira in do usode Luke Koper. Vlada nam v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa za graditev drugega tira predlaga javno-zasebno partnerstvo. Pri takšnem partnerstvu vedno zasluži zasebnik, država pa s sub- vencijami, koncesijami in odstopanjem deležev praviloma financira dobičke zasebnika. Zasebni partnerji izkorišča- jo predvsem prednosti in si tako rekoč brez tveganj povrnejo naložbo. Tako bodo državljani zgolj investirali, zaseb- niki bodo služili, ko pa bo iztrošena na- ložba postala stroškovno obremenilna, jo bomo vrnili v breme proračuna. Država si tako v nobenem primeru ne povrne naložbe, kar pomeni, da javni denar izkorišča za zasebne koristi in za- sebne interese. Takšna država je pravi- loma vedno bolj revna, ne pa bogata. Ne vemo, kaj javno-zasebno partner- stvo sploh predstavlja in ali morda v tej obliki državno premoženje, denimo Luka Koper ali Slovenske železnice in transport, niso samo nadomestila za naložbena tveganja zasebnega kapitala. december 201614 N A O B I S K U // POGOVARJALA SE JE : Jožica Hribar // FOTO: osebni arhiv Marjetka Popovski, glasbenica S pesmijo prinašam vedrino in optimizem Glasbenica Marjetka Popovski je letos v okviru svoje pevske turneje Za- pojmo pesem svobodi prekrižarila Slovenijo. Nastopila je od Izole, od koder je doma, po Istri, prek Krasa in Brd, Primorske, Gorenjske, Ljubljane, Dolenjske, Bele krajine, Koroške in Štajerske do Prekmurja ter na Tržaškem v Italiji in v hrvaški Istri. Kamor koli je prišla s svojo kitaro in naborom partizanskih in narodnih pesmi in pesmi upora, povsod je prinesla dobro voljo, poslušalci pa so bili navdušeni in so peli z njo. Vča- sih prihaja sama s kitaro, včasih jo spremlja njena skupina Cvet v laseh. Ste prešteli vse koncerte, ki ste jih imeli letos? Po vaši oceni, koliko ljudi vas je poslušalo?Samostojnih koncertov je bilo 25, od tega sem jih imela de- set sama s kitaro na različnih koncih Slovenije, pri drugih pa so me sprem- ljale pevke skupine Cvet v laseh, sku- paj smo obiskale tudi številne domove upokojencev, kjer so z nami prepevali stanovalci v Izoli, Kopru, Luciji, Gradi- šču nad Prvačino, Novi Gorici, Sežani in Postojni. Poleg tega sem sodelovala na številnih borčevskih proslavah, prazni- kih, srečanjih, komemoracijah, s pesmi- jo sem na željo svojcev spremljala tudi pogrebno slovo. Letos sem prepevala kar na 70 različnih prireditvah in krajih. Koliko ljudi me je poslušalo? Bolj bi rekla, prepevalo skupaj z menoj, saj sem skoraj vedno povabila vse, da skupaj po- jemo, da se pesem sliši, da jo pojejo tudi obiskovalci – tako se pesem še bolj oh- ranja in živi med nami. Seveda so bile vmes tudi manj poznane pesmi, in so jih z zanimanjem poslušali, drugače pa rada zapojem znane partizanske pesmi in želim, da mi obiskovalci pritegnejo. Bilo nas je res veliko in vsakič je bilo lepo in nepozabno, kjer koli sem bila. S številnimi smo obdržali tudi prijateljske stike in ponekod sem morala koncert čez nekaj mesecev celo ponoviti, ker je bilo tako nepozabno. Pohvaliti moram prav vse organizatorje, ker so vedno zelo izvirno pripravili prostor za nastop. Več kot 70 let je minilo od konca druge svetovne vojne – kaj ljudem danes pomeni partizanska pesem? Partizanska pesem je pravzaprav do- kument, saj opisuje dogodke, čas med narodnoosvobodilnim bojem. Pesem je spodbujala borce, včasih ko ni bilo več izhoda in upanja, se je slišala pesem iz duše in srca kot zadnje sporočilo svoje- mu narodu. Pesem je mnogokrat ječala, ko so padali naši junaki; je pesem mater Pogajanja s tujimi investitorji za gradi- tev drugega tira so v rokah lobistov. Na sestankih med slovensko in madžarsko vlado sedijo predstavniki madžarske lobistične družbe Szazadveg fondacija. Nihče iz naše vladne delegacije ni pro- testiral, ko so pri uradnih pogovorih so- delovali ljudje iz lobističnega podjetja. Vplivna člana SMC, Jurij Kač in Ale- ksander Kešeljević, spremljata dogo- varjanja z Madžari. Jurij Kač je direk- tor državnega DRI, Aleksander Kešelje- vić je sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Naša vlada je Madžarom celo pisno obljubila zame- njavo neposlušnih nadzornikov Luke Koper. To izhaja iz podpisanega zapi- snika sestanka, ki je bil objavljen v na- ših medijih. Našo javnost dr. Miro Cerar zavaja, da s kadrovanjem v SDH nima nobene zveze. Je bila katera od vaših številnih pobud že upoštevana, ste na kakšno svoje vprašanje dobili zadovoljiv odgovor? Običajno se v odgovorih sklicujejo na poslovno skrivnost, nepristojnost. Me- nim, da se posredno vendarle kažejo spremembe pri obravnavi določenih primerov. Tako je bil ustavljen postopek prodaje Zavarovalnice Sava-re hrvaški zavarovalnici Adris. Vse več redno zaposlenih ne dobi niti minimalne plače, da o vse nižjih pokoj- ninah ne govorimo. Postajamo narod revežev? Najprej moramo poskrbeti za najrev- nejše posameznike, tako za upokojence kot za zaposlene. Pozabljamo da je pri nas veliko ljudi, ki ne zaslužijo niti mi- nimalne plače. To nam pokaže, kakšno škodo so povzročile liberalne politike zadnjih 25 let. Zaradi vsiljenega varče- vanja smo pozabili na najrevnejše. Vla- di, v kateri je tudi moja stranka SD, bom tudi predlagal, da takoj ukinemo vse razrede izpod minimalne plače. Nihče v Sloveniji za svoje polno delo ne sme do- biti manj, kot dovoljujejo naši predpisi, torej manj kot minimalno plačo. Če mi- nimalna plača ni obvezujoča za državo, je ne potrebujemo in jo odpravimo. Če nam ne uspe zagotoviti minimalne po- kojnine v vrednosti 500 evrov za naše najbolj ranljive skupine ljudi, potem tudi lastne države več ne potrebujemo. Ni normalno, da po 40 letih dela ne do- biš niti 500 evrov pokojnine. V zadnjih 25 letih so pokojnine realno nazadova- le za približno en odstotek vsako leto (skupaj je to – 25 odstotkov). 15 // POGOVARJALA SE JE : Jožica Hribar // FOTO: osebni arhiv Marjetka Popovski, glasbenica S pesmijo prinašam vedrino in optimizem in žena, ki so dale svoje sinove, hčere in može; je pesem ljubezni med dekle- ti in fanti, ki so se bojevali za življenje in smrt; in seveda je partizanska pesem donela na ves glas, ko je bila izbojeva- na svoboda. To je dragocen spomin in seveda ena od vrednot NOB, ki jo je treba čuvati, saj je del naše zgodovine. Ob petju teh pesmi me prevevajo ob- čutki, ki me polnijo s posebno energijo in čustvovanjem, in s pesmijo – mislim – se tudi navzven povezujemo in utrju- jemo vezi. Kdor pa tega ne čuti, se ga ta pesem seveda ne dotakne. Ko pogledate po dvorani, kdo prihaja na vaše koncerte, starejši ljudje ali pridejo tudi mladi? Ali ti znajo partizanske pesmi? Moje koncerte, pa tudi druge borčevske proslave seveda obiskujejo starejši, je pa tudi srednja generacija v porastu, tisti, ki čutijo pripadnost in jim je do- gajanje blizu, bodisi da so bili borci nji- hovi svojci ali pa sami podpirajo vred- note NOB. Z veseljem pa opažam, da so vključeni v kulturne programe na proslavah tudi mlajši, osnovne in glas- bene šole, ponekod pa tudi mladinske in druge organizacije in društva. Vesela sem za vse tiste mlade, s katerimi sem prepevala skupaj in se srečujemo že ne- kaj let. Ponekod pridejo kar s pesma- ricami, saj vedo, da bomo peli skupaj. Sem pa pobožala že marsikatero ženico, ko je s pesmijo tiho potočila solzo, ki je spolzela po licu. To se me še posebej dotakne v duši, saj vem, da so se prebu- dili spomini. Katero pesem največkrat zapojete in katera je vam najljubša? Težko je izbrati najljubšo, vsaka pesem je posebna s svojim besedilom, melodi- jo, s sporočilom. Če imam samostojni koncert, pesmi razporedim po različnih svežnjih, začnem s pesmimi, ki pojejo o izbojevanju pravic, uporu in svobodi (Le vkup, uboga gmajna, pa pesmi iz prve svetovne vojne). Nadaljujem s pe- smimi, ki pozdravljajo Primorsko in slo- venski narod (Pozdravi in Bella ciao), to zapojem v slovenskem jeziku, ker se v slovenščini skoraj ne sliši in mi je še po- sebej pri srcu. Sledi sveženj znanih pe- smi (V temnem gozdu, Šivala je deklica zvezdo, Za vasjo, Na oknu glej, Počiva jezero), pa pesmi v italijanskem jeziku (Bella ciao in Avanti popolo) in tako naprej do znamenite Bilečanke in Hej brigade, ne morem pa mimo primorske himne Vstajenje Primorske, s katero končam nastop. Za komemoracije izbe- rem drugačne pesmi. Sama sem napi- sala pesem Kot ena misel, ki se je lepo prijela, posvetila sem jo vsem borcem in nam, mlajši generaciji, ki še ohranja- mo partizansko pesem. Moji nastopi so polni čustvovanja in spodbujanja. Rodili ste se po vojni, od kod vam nak- lonjenost do teh pesmi? Izdali ste celo zgoščenko s partizanskimi pesmimi – kaj vam osebno pomenijo te pesmi? Te pesmi sem prepevala že v osnovni šoli, nadaljevala v gimnaziji, v mla- dinskih delovnih brigadah, med študi- jem v Ljubljani je bilo malo zatišja, z začetkom dela v Domu upokojencev Izola pa sem poleg svojega dela popri- jela še za kitaro, ustanovila pevsko skupino in domski ansambel in smo prepevali slovenske ljudske in na željo stanovalcev tudi partizanske pesmi. Vadili smo, se spodbujali, nastopali, izdajali glasbene kasete, zgoščenke, snemali videospote, začela sem pou- čevati tudi druge pevske skupine tako doma kot na Tržaškem in sem tudi že samostojno nastopala. V mojih nasto- pih je partizanska pesem zmeraj imela svoje mesto. Izhajam iz partizanske družine iz Ba- ške grape na Tolminskem, iz vasice Rut, kjer je bil doma tigrovec Simon Kos. Moja mama je bila že kot deklica pogumna kurirka, stari oča je bil par- tizan in tigrovec, stara mama je pre- živela vse grozote taborišča v Italiji in Nemčiji; mama mi je pripovedova- la, kako je stric s harmoniko z drugi- mi partizani prišel skozi vas ob dnevu osvoboditve, kako so bili polni veselja, žarečih oči in z nasmehom na ustih. Zaradi tega pojem partizanske pesmi. Uradno nastopam 20 let, do zdaj pre- težno v naših primorskih krajih, letos pa so me poslušalci dobesedno pones- li v svoje kraje po Sloveniji in sem to leto svojo turnejo posvetila prav parti- zanski pesmi. Kje vas bomo lahko slišali prihodnje leto? Nekdo mi je dejal v šali, da se moja tur- neja še ne bo končala … Vabila že imam na Gorenjsko, v Kranj in Kokrico, na Kras, v Goriška brda, na Dolenjsko in v Belo krajino … pa še kam. Želim si zno- va sodelovati na Prazniku partizanskih pesmi v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer sem novembra zapela skupaj s pev- kami Cvet v laseh in zraven povabila še svojo 81-letno mamo, 27-letno hčero in 6-letno vnukinjo. Predstavile smo se kot pevke štirih generacij in zapele pesem Šivala je deklica zvezdo. Bilo je zanosno in nimam besed, da bi opisala ta občutja. Nastopi vas očitno napolnijo z novo energijo. Seveda, zato se vsem, ki so kjer koli peli z menoj, zahvaljujem za prekrasne sku- pne trenutke ob pesmih, za druženja in klepete, za lepe misli, besede in občut- ja, ki jih ljudje vpisujejo v mojo oseb- no spominsko knjigo, ki po vsakem na- stopu kroži med njimi. Vsem želim, naj bo novo leto prežeto z optimizmom in upanjem v dobro, lepe drobne stvari pa si ustvarjamo sami in si jih izmenjujmo med seboj kot drobne bisere. Moje koncerte, pa tudi druge borčevske proslave seveda obiskujejo starejši, je pa tudi srednja generacija v porastu, tisti, ki čutijo pripadnost in jim je dogajanje blizu, bodisi da so bili borci njihovi svojci ali pa sami podpirajo vrednote NOB. december 201616 N A O B I S K U // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Darija Medved, praporščakinja Prapor sem nasledila kot nekakšno doto Med 375 praporščaki v Sloveniji je le za vzorec žensk. Stereotip o tem, da je nošenje prapora moško opravilo in čast za moške – kajti nošenje prapora je posebna čast, to povedo vsi praporščaki – uspešno demanti- ra Darija Medved, ki nosi prapor Druge grupe odredov. Leta 2000 ga je prevzela od svojega pokojnega očeta, ponosna praporščakinja je torej že več kot 15 let. Darija je drobna in na pogled krhka plavolaska, zelo opa-zna med moškimi kolegi, pra-por pa je precej težka stvar, a Darija pravi, da »se navadiš«! Tako kot se je še kot deklica navadila, da je hodi- la z očetom na proslave, da ga je opazo- vala, kako ponosno je nosil prapor eno- te, v kateri se je bojeval, kako pozorno in natančno ga je po vsaki proslavi očis- til ali osušil, če je bilo treba, in ga spra- vil za naslednjič. »Moj oče Slavko Med- ved je bil borec v Drugi grupi odredov. Rodil se je leta 1923 v Ivančni Gorici, doma so imeli sodavičarstvo. Dobrih 17 let je imel, ko je leta 1941 vstopil v partizane, v Stiško četo, tako kot večina fantov in mož v tistih krajih, preko nje je prišel v Drugo grupo odredov in v njej ostal do konca vojne. Bil je nosilec par- tizanske spomenice leta 1941, na kar je bil izredno ponosen. Ta njegov ponos in pokončno držo sem spremljala vso svojo mladost, tako sem bila vzgojena in te vrednote so me oblikovale in mi še danes veliko pomenijo,« s ponosom pove Darija. Slavko Medved se je med vojno bojeval pretežno na južnem obrobju Ljubljane, v okolici Most je bil tudi ranjen, tam so ga oskrbeli in pozdravili. Druga grupa odredov ima svoj domicil v Mostah. Po vojni je ostal zelo dejaven v števil- nih družbenopolitičnih organizacijah v Grosupljem, dolga leta je bil zaposlen v gradbenem podjetju Universal v Ivanč- ni Gorici. »Prapor Druge grupe odre- dov je bojni prapor, enota ga je imela že med vojno, v šali pogosto ponosno re- čem, da sem ga od očeta prejela v doto. Z njim se udeležujem predvsem prire- ditev v krajih, kjer se je bojevala Druga grupa odredov. Na druge proslave grem z njim, če mi to dopušča čas, saj sem še zaposlena. Ponosna pa sem, da gresta z menoj pogosto tudi moja hči in moja vnuka, stara 14 in 10 let, ki ju zgodovina in vsi ti dogodki zelo zanimajo.« Darija je posebno vez stkala z borci Druge grupe odredov, živi so samo še trije: Božidar Gorjan - Bogo, Franc Se- ver - Franta in Benedikt Matiček, zanje pravi, da so ji kot nekakšni nadomestni očetje. Franta je njenega ranjenega oče- ta Slavka Medveda izvlekel iz okupator- jevega obroča in ga rešil. Kdo je na sliki? Objavljamo fotografijo, ki nam jo je poslal Boris Čok. Posneli so jo 21. julija 1955 med Senadolami in Senožejskim Gabrkom švedski turisti, ki so med prvimi prišli v SFRJ na dopust v Istro. Fotografi- jo so po povratku domov poslali mladincu Ivanu Čoku – Milavcovemu, na fotografiji sedi prvi iz leve s puško. Pred njim leži v svetlem jopiču s puško moj oče Jože Čok – Liletov, takratni predsednik ZZB Lokev – Prelože. Stoji v temnih hlačah Albert Čok - Mohorjev, ob njem je Silvo Ban- Tonkov. Pra- por drži v desnici Stanislav Fonda - Vršancov, tret- ji z desne stoji mladinec Alojz Umek- Ukov, drugi z desne je Maver Justin po rodu iz Grudnice pri Čepovanu, sodelovec mojega očeta na Jugoslo- vanskih železnicah v Divači. Zadnji na desni stoji Blatnik Franc, po rodu z Dolenjske. Ostali so vojaki - graničarji iz karavel Lipica in Jermanca (Kokoš). Ta skupina je kot “partizanska četa” prehodila pot od Dolenje vasi do Lokve in celo prenočila v gozdu nad Senadolami. V Lokev je prišla peš ob otvori- tvi spomenika padlim v NOB 22. julija 1955 in uprizorila partizanski napad s Klemenke z osvo- boditvijo vasi. Če še kdo prepozna koga ali je kje napačno ime, prosim sporočite na Svobodno be- sedo, e-naslov:svobodna.beseda@gmail.com ali na 01/434 4617. 17 N A O B I S K U Živa knjižnica v Knjižnici Kranj Ko knjige govorijo in postavljajo vprašanja Letos so v Mestni knjižnici Kranj pripravili že tri Žive knjižnice. Na vsa- kem od dogodkov je bilo na izbiro več kot štirideset naslovov, več kot štirideset izjemnih zgodb in življenjskih izkušenj, ki so jih bile »knjige« pripravljene deliti z naključnim »bralcem«. Knjige so v tem primeru ljud- je s svojimi zgodbami, izkušnjami, pripovedmi … Neverjetno zanimanje je bilo za posebne »knjige«, ki so nosile nadvse pomenljive naslove in s tem tudi nadvse dragoceno vsebino – izkušnjo vojne! Knjige z naslovom 59726 – bi-vši interniranec taborišča Da-chau (Drago Šega); Obsojen na ponemčenje in suženjstvo (Ja- nez Žmavc), Interniranec šestih taborišč (Dušan Štefančič); 82396 – Nihče (Sonja Vrščaj), 96-letna interniranka taborišča Ravensbrück (Marija Ferlan) – so bile najbolj zaželene »knjige«. Za »branje« so jih želeli imeti predvsem mladi bral- ci, dijaki, študentje, skavti, pa tudi dru- gi obiskovalci, če so le prišli na vrsto. Marsikdo je bil pripravljen čakati več kot uro, da bi prišel do želenega naslo- va knjige, da bi sedel s pripovedoval- cem in slišal njegovo zgodbo. Zadnje Žive knjižnice v novembru so se ude- ležili vsi štirje zgoraj našteti pripove- dovalci. Drago Šega, njegov naslov, 59726 – bivši interniranec taborišča Da- chau, je sodeloval na vseh treh dogod- kih Žive knjižnice. Povedal je, da je bil prijetno presenečen nad tem, koliko za- nimanja je bilo za njegovo življenjsko izkušnjo, ki jo je doživel v rani mladosti, saj so mu okupatorji ukradli brezskrbno mladost in je v taborišču Dachau prebil dolgih osemnajst mesecev, kjer je vsak dan posebej bil bitko za preživetje, kar je bilo v tistih razmerah izjemno težko. Z nasmehom na obrazu je povedal, da se bo tudi v prihodnje udeleževal teh dogodkov, če ga bodo le povabili k so- delovanju, saj se mu zdi izjemno po- membno, da se ga (in druge, še žive ta- boriščnike) sliši. »Občutek mi pravi, da se iz zgodovine nismo kaj prida naučili, saj se po svetu in okoli nas spet dogaja- jo krutosti,« pravi. Ena izmed »bralk« Žive knjižnice je bila Simona, študentka etnologije in antropologije, dogodek jo je navdušil. Ker trenutno raziskuje koncentracijska taborišča, natančneje spomine nek- danjih internirancev, si je »izposodila« dve knjigi, 59726 – bivši interniranec taborišča Dachau in Interniranec šestih taborišč, za kaj več ji je zmanj- kalo časa. Njuna zgodba ji bo ostala v trajnem spominu predvsem zaradi iz- jemnega spomina, ki sta ga imeli »knji- gi« oziroma pripovedovalca, in zaradi krutosti, ki sta jih občutila v taborišču. Njune izkušnje, pravi Simona, si bo za- pomnila za vedno in si ju vzela v poduk. Idejo, da v Živo knjižnico povabi tudi nekdanje taboriščnike in ukradene ot- roke, je dal organizator Žive knjižnice Anže Bertoncelj, ki je začutil izjemno dragocenost prisotnosti knjig s tako vsebino, tudi zaradi njihove častitljive starosti. // PIŠE: Vesna Dobre // FOTO: Tanja Mladenovič Tako pozorno so mlade bralke poslušale pripoved Draga Šege. Temno je! V jutro vstaja nebogljena. Zasliši jok in krike se boječe trop črnih psov ji v hišo vdre grozeče so prošnje matere vse brez pomena. Pošast, nevredna človeškega imena, ni usmiljena do deklice ječeče. Jekne strel, solza ji z oči priteče ihtenje tiho sliši le kamnita stena: »Mama krogla me tišči svinčena skeli me lice od krvi rdeče duši me dim od hiše nam goreče. Mrači se mama roka je ledena, še zadnjič bi objela te ljubeče.« Izdahne mlada komajda rojena. Janko Sever Nebogljena december 201618 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E lice Idrije, ki bi lahko prišli v stik s par- tizani, zato naj bi vedeli, kje se skrivajo. Naš odgovor je bil vedno, da ne vemo nič o tem. Če pa že so partizani, za kar so vsi vedeli, smo dejali, da so v goz- dovih. To je bilo še kako jasno in znano tudi okupatorju. Šesta značilnost fašizma je bil poskus popolnega poitalijančenja in asimilacije prebivalstva. To so dokazali ne le z uki- nitvijo vseh slovenskih šol, v Idriji tudi realke, temveč tudi s preimenovanjem vseh krajevnih in zemljepisnih imen ter osebnih imen in priimkov. S tem so ho- teli zabrisati naše slovanske korenine in slovensko zgodovino. Novi vek in zgo- dovina naj bi se začela šele z nastan- kom fašizma. Njegove letnice so se pi- sale s številkami latinskega štetja. Če ne bi razpadla Italija, bi se danes pisal Giovanni Lapaini. Kakšna bi bila moja usoda pod fašizmom, si ne znam predstavljati. Duhovnik je nagovarjal mamo, da bi bil primeren za frančiška- na. Tako so tudi moja bratranca Ton- četa in Francija Rejčeva poslali v neke vrste pripravništvo v Padovi. Vendar so kmalu ugotovili, da nimata preveč smis- la za ta poklic, in sta se vrnila. Pozneje sta se zaposlila v rudniku. Sedma oblika nasilja je bila otroška ko- lonija v Gradežu. Nanjo imam še pose- bej grde spomine. Komaj sem čakal, da je minil naporen mesec, ki je bil zame najdaljši v življenju. Čeprav sem bil prvič na morju, sem doživljal to kolo- nijo, kot da sem v hišnem zaporu, ki so Čas preloma Moji spomini na Idrijo v treh obdobjih Ivan Lapajne se je rodil leta 1934 v Idriji, kjer je obiskoval osnov- no šolo in nižjo gimnazijo, leta 1960 pa je diplomiral na Eko- nomski fakulteti in med prvimi v Sloveniji opravil še magisterij MBA – program organizacijsko ekonomskih znanosti. Opravljal je vrsto odgovornih političnih funkcij in strokovnih nalog, med drugim je bil vodja kabineta za gospodarstvo v vladi Staneta Kavčiča, dve leti je služboval v Zvezni konferenci SZDL v Be- ogradu, po vrnitvi v Slovenijo je bil direktor delovne skupnosti v SOZD Petrol, podpredsednik SOZD Astra in nazadnje name- stnik ministrice za delo v Peterletovi in prvi Drnovškovi vladi. Po upokojitvi deluje kot gospodarski svetovalec za podjetja in piše o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Fašizem Prva stvar, ki me je prizadela, je bilo kru- to dejstvo, da sem smel kot otrok go- voriti v osnovni šoli samo italijansko. Za izrečeno slovensko besedo si moral poklekniti v kot na ostra polena in gle- dati dalj časa v steno. Doma smo go- vorili samo slovensko, starši so si priza- devali, da bi svoj materin jezik v danih razmerah še izboljšal. Žal za to ni bilo veliko možnosti, saj nismo imeli na vo- ljo slovenskih učbenikov. Brali smo le koledarje in knjige Mohorjeve družbe. Druga stvar, ki mi ni šla v račun, je bila učiteljica, ki je imela slovenski prii- mek, a ni nikoli spregovorila slovenske besede. Bila je zagrizena fašistka, doma iz Trsta. Njena naloga je bila nas šolarje vzgojiti v zveste in predane otroke rim- ske volkulje. Zato smo postali »figli del- la lupa« (sinovi volkulje). Poskušala nas je prepričati, da smo Slovenci manjvre- den narod in da bomo pravi ljudje šele, ko bomo prevzeli italijansko kulturo in jezik. Mi smo le ubogi »ščavi«, sužnji, ki da nimamo nobenih možnosti, da bi se obdržali kot narod. Tretja stvar, ki je nisem mogel doje- ti, je bilo opravičevanje širjenja italijan- skega imperija. Slovensko ozemlje naj bi zasedli zato, ker je Italija potrebovala večji življenjski prostor. Država s svojim avtarkičnim (samooskrbnim) gospodar- stvom ne more pokriti vseh potreb go- sto naseljenega prebivalstva, zato pot- rebuje nova ozemlja, rudnike, gozdove, rodovitno zemljo, morja itd. Poklicani naj bi bili, da kultivirajo barbare (Slova- ne) in da brez zadržkov izkoriščajo nji- hova naravna bogastva. Četrto boleče dejstvo je bilo, da so mi kot otroku vzeli očeta. Vse moje rano otroštvo je bil italijanski vojak. Za inte- rese osvajalskega dučeja se je potepal po puščavski Libiji in Abesiniji. Ko je pri- šel domov, ga nisem poznal, bil je črn od vročega sonca in menda sem se ga celo ustrašil, saj sem ga videl prvič. Počasi sem se nanj privadil, vendar so ga kma- lu vpoklicali in je moral nekje po severni Italiji od Milana do Vidma pospravljati ruševine, ki jih je povzročilo zavezniško bombardiranje. Vrnil se je peš po razpa- du Italije. Pred Vidmom je skočil z vla- ka, saj so vse moške na postajah zajeli Nemci in jih pošiljali v koncentracijska taborišča. Pravočasno je to izvedel in si tako rešil življenje. Bil je namreč bo- lan in močno izčrpan. Več dni in noči se je prebijal mimo nemških postojank po Benečiji proti Kobaridu, Tolminu in čez hribe in Vojsko domov v Idrijo. Oblečen je bil v ponošeno civilno obleko, ki mu jo je dal neki domačin pri Breginju. Peta stvar, ki me je prizadela, so bila prizadevanja učiteljice, da bi vohunili za partizani. Nas nedolžne otroke je hotela na vsak način pripraviti do tega, da bi povedali, kje se skrivajo »ribeli«. V ra- zredu so namreč bili tudi otroci iz oko- // PIŠE: mag. Ivan Lapajne Ivan Lapajne 19 ga čuvale nune. Bili smo kaznovani za vsako izrečeno slovensko besedo. Celo ponoči so prežale na nas, če smo med seboj šepetali po domače. Osma zamera je bila kolonialno obna- šanje in intenzivno izkoriščanje naravnih bogastev. To se je odrazilo v plenjenju živega srebra in gozdov. Rudnika v pe- tindvajsetih letih niso modernizirali, le gledali so, kako bi v sicer težkih proizvo- dnih razmerah čim več izvlekli iz globi- ne. Zato je med rudarji naraščal odpor, saj so vedeli, da tujci ropajo naša narav- na bogastva. Nezadovoljstvo se je izra- zilo z množičnim odhodom v partizane. Ob rapalski meji so Italijani gradili celo mrežo utrdb, da bi se lahko branili pred morebitnim napadom iz Jugoslavije. Italijani kot ljudje, vsaj kar sem imel kot otrok z njimi stikov, so bili do mene prijazni. Vendar so mi dali na vsakem koraku vedeti, da sem manj vreden. Mislili so si, da bom prej ali slej postal poslušen Italijan. Na srečo so se zmotili. Naša hiša je stala tik ob cesti, ki pelje k vojašnici na hribu, v današnjo bolni- šnico. Zraven nas so sezidali tako ime- novano Palacino. Namenjena je bila ča- stniškim družinam. Te se niso pogosto menjavale, zato sem imel občutek, da so se tu za vedno naselili. Slovenski otroci se nismo nikoli družili ali igrali z italijanskimi. V nas je bil neki ponos, ki so ga nam privzgojili starši. Italijane smo imeli celo za manj vredne ljudi. Za nas so bili Lahi makaronarji in polentar- ji. Vojaki so bili pretežno iz južne Italije, temni v obraz in namazani z briljanti- no, tako da so se jim že od daleč svetili črni lasje. Ko so jih ob sobotah izpustili iz vojašnice na hribu in so kot podivjani kozli drveli v mesto, je za njimi vsa ulica zaudarjala po raznih dišavah. Znani so bili po tem, da so pokradli vse, kar jim je bilo na dosegu roke. Izginjale so mačke, streljali so ptiče in vrane, nabirali gobe, polže, kradli sadje in zelenjavo ter dru- go. Velikokrat so nam ob cesti opustošili vrt, jedli so kar neoprano solato, zelene slive, jabolka in ringlo, tako da je za nji- mi le malo ostalo. Vedeli so, da ni očeta doma, nas drugih se niso bali. Za vsako žensko, naj je bila stara ali mlada, so iz vojašnice skozi okna za njo kričali »signorina vieni, farremo l'amo- re« (gospodična, pridi, se bova ljubila). Le malo Slovenk se je podalo v njihov objem. Poročale so se le premožnejše hčere trgovcev, ki so ob razpadu Italije skupaj z družinami tudi emigrirale. Nacizem Po begu Italijanov smo bili v Idriji nekaj dni svobodni. Mesto so preplavili parti- zani. Spominjam se, kako se je na sta- rem italijanskem tovornjaku okrog Idri- je vozila partizanka in vihrala z zasta- vo. Ljudje so jo navdušeno pozdravljali. Partizani so pobirali opuščeno in zavr- ženo orožje, ki ga je bilo v izobilju. Do- mačinom se je po času pomanjkanja po- nudila priložnost, da so si nagrabili eni manj, drugi več hrane iz vojaških skla- dišč. Nekateri so prihajali kar z vozovi in nakladali, zlasti vreče riža, testenin, moke in raznih pijač. Mati me ni pustila, da bi se prve dni podal v splošno ple- nilsko akcijo, saj je bilo preveč nevarno, povsod je ležalo raztreseno razstrelivo, zlasti v vojašnici na hribu. Edini »plen«, ki sem ga zasegel v že opustošeni vojaš- ki kantini, je bila majhna čokolada, ki mi je dobro teknila. Po nekaj dneh začasne svobode so se zaslišali streli z vzhoda, od Godoviča in Gor. Prihajale so prve nemške oklepne vojaške enote in kmalu so zasedle Idri- jo. Ob tem so na naši strani padle tudi prve žrtve, vendar je bil odpor prešibak. Nemški vojaki so vkorakali v mesto in ga vse do konca vojne niso več zapus- tili. Obdobje pod nemško okupacijo je bilo za družino najtežje v mojem življe- nju. Ves čas smo živeli v strahu in veli- kem pomanjkanju. Veliko smo videli in doživeli, še bolj mučno je bilo, ker smo slutili in slišali, kaj vse okrutnega poč- nejo okrog nas. Kmalu po tistem, ko so se vojaki na zelenih tovornjakih in manjših oklep- nikih pripeljali na trg pred cerkvijo sv. Barbare, so zelenci s čeladami na gla- vah in naperjenimi puškami pred seboj prečesali v mestu vse hiše in poslopja. Pojavili so se tudi pred našo hišo. Gle- dali smo jih vsi prestrašeni, kako so v težkih škornjih prebrskali vse od pritlič- ja do podstrešja. Z naperjenimi puška- mi in nasajenimi bajoneti so spraševali, kje so banditi. Delali smo se nevedne, kot da jih nič ne razumemo. Mali zele- ni oklepnik so zapeljali vzvratno pred uto, polomili na njej nekaj desk in se odpravili v bližnjo Palacino. Ugotovili so, da je v dobrem stanju, in se kmalu za stalno naselili vanjo. Tako smo vsak dan opazovali njihovo početje. Od tod so hodili na stražarska mesta v okolici: h Kobalu, kapelici ... Da bi se zavarovali pred partizani in njihovimi napadi, so večji del Idrije ob- dali z bodečo žico, minami in številnimi manjšimi utrdbami. Na hrib h kapelici so privlekli tudi protiletalski dvajsetmili- metrski top, imenovan flak, ki je bil prej pri Smuku na nasprotnem hribu Idrije. Nikoli ga niso uporabili za protiletalsko obrambo, tudi ko so zavezniki osem- krat bombardirali Idrijo, ne. Pred prvim majem 1945 so Nemci čez noč izginili s svojimi domobranskimi pajdaši. Ti so še 28. aprila izdali svojo zadnjo številko »Idrijčana«. Še vedno so verjeli v zma- go Hitlerja. Domobranci so še bolj zagrenili naše življenje. V prvi večji Palacini so do Prihod partizanov v Idrijo maja leta 1945 Po nekaj dneh začasne svobode so se zaslišali streli z vzhoda, od Godoviča in Gor. Prihajale so prve nemške oklepne vojaške enote in kmalu so zasedle Idrijo. december 201620 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E smrti mučili ujete partizane ter izdajal- sko pošiljali aktiviste OF in druge do- moljube v koncentracijska taborišča. Zvesto so spremljali Nemce pri poži- ganju vasi okrog Idrije in pri plenjenju že tako obubožanih kmetij. Hodili so na tako imenovane »hajke«. Zjutraj so šli in se zvečer krvavih rok vračali domov. Pogosto so bili Nemci pred pohodom opiti, saj bi najbrž v normalnem stanju težko počenjali razna grozodejstva, od sekanja glav s sekiro na tnalu do zažiga- nja živih ljudi v hišah. Svoboda Svobodo smo doživeli kot sonce, ki večno sije in greje, čeprav je padal sneg. Tako je bilo v Idriji prvega maja 1945. Cvetoče jablane so se šibile pod mokrim težkim snegom. Kmalu je po- sijalo sonce in skopnel je sneg. Povzro- čil ni nobene škode in tudi vplival ni na radostno razpoloženje prebivalstva. Samo osvežil je naravo. Kljub temu je bila obilna sadna letina. Povsod so vihrale zastave, veliko se je plesalo in pelo, kar je pripomoglo k neizmernemu veselju in graditeljskemu razpoloženju. Svobodo zna prav ceniti predvsem tisti, ki je bil zatiran in se je zanjo bojeval. Zato mi je ta neponovlji- vi občutek svobode in sproščenosti vse življenje ostal v podzavesti. Domača domoljubna vzgoja, rudar- sko okolje in življenje pod okupatorji so me izoblikovali v pokončnega upornika in borca za človekove pravice. Svoboda je množice hitro preusmerila v obnav- ljanje domovine, v čiščenje ruševin, po- gozdovanje in graditev mnogo novega. Nič nam ni bilo težko, s pesmijo na ustih smo premagovali vse ovire. Slovenska šola je utirila življenje nas mladih. Hlas- tali smo po knjigah in znanju. Poskušali smo nadomestiti vse, kar smo zamudili med vojno. To nam je v veliki meri tudi uspelo, saj smo šli po mali maturi v svet že kar dobro pismeni in zavedni Sloven- ci. Z velikim potrpljenjem in požrtvo- valnostjo so nam učitelji vsa tri leta utr- jevali osnove slovenskega jezika, mate- matike in drugo. Učili smo se, kako se pravilno uporabljajo strešice na šumni- kih, sklanjatve, dvojino in vse drugo, kar sodi k lepi slovenščini. Srečali smo se tudi z ruskim in srbohrvaškim jezikom. Vse to nam je pozneje prišlo prav. Veli- ko smo hodili v naravo in se seznanjali z rastlinami in živalmi. Za tisti čas smo imeli v Idriji srečo, da smo kljub veli- kemu pomanjkanju učiteljev dobili od drugod odlične pedagoge. V šoli smo imeli kot redni predmet tudi verouk. Poslovila se je Danica Dobravec – partizanka Panja S Krima med slovenske partizane Na pokopališču na Libergi nad Šmartnim pri Litiji smo se pred dnevom spomina na umrle poslovili od partizanke Danice Dob- ravec - Panje, ki je na začetku leta dopolnila 90 let. Potem pa je srce omagalo in zdaj počiva skupaj z možem Jožetom daleč od rojstnega Krima. Iz tedanje Sovjetske zveze je namreč k nam prišla avgusta leta 1942, ko ji je bilo komaj 16 let. Zaradi ljubezni je ostala v Sloveniji, tukaj si je ustvarila družino, a pot do tega je bila po vojni trnova in polna preprek. Avgusta leta 1942, ko ji je bilo šestnajst let, so Nemci iz nje-nega rojstnega kraja Jevpa-torije iz okolice Sevastopola na Krimu ob Črnem morju pobrali vso mladino in jo kot delovno silo odvedli v delovna taborišča daleč od doma. Da- nica Jekimenko, kot se je pisala, se je teden dni vozila z vlakom in prispela na Ravne na Koroškem, kjer je morala de- lati kot zidarska pomočnica v železarni. Delo je bilo za mlado dekle res težaško. Na Koroškem je našla stik z ljudmi, ki so bili povezani v OF, in januarja leta 1943 je skupaj s še šestimi mladimi Rusinjami pobegnila k partizanom Koroškega od- reda. Med njimi je bila več kot pol leta, do oktobra, ko so jo prestavili v Pohorski bataljon in kmalu zatem v Šlandrovo bri- gado. Dobila je partizansko ime Panja, ki v veliki meri označuje njeno osebnost. V ruskem leksikonu piše, da Panja pome- ni – »okronana z lovorikami. Lahko pa se ime Panja nanaša na žensko, ki je pa- metna, lepa in rahlo smešna. Vsakomur lahko privabi nasmeh na usta in vsi jo imajo radi. Je zelo mirna oseba, vendar lahko hitro postane drugačna. Je sijoča, čudovita poosebitev miru.« Med partizani spoznala moža V letu 1944 je Danica odšla v zaščitno četo štaba cone, zatem pa v Zidanškovo brigado. Zadnjo zimo vojne je kot borka te brigade s svojo skupino padla v nem- ško zasedo. V spopadu je bila ranjena v obraz in nogo. Izgubila je zavest. Noč je bila zelo temna in pritiskal je strupen mraz. Ko se je zdramila, je ob sebi oti- pala mrtvega nemškega vojaka. Vzela mu je obleko in orožje, nato pa tri dni in tri noči sama tavala okrog in iskala zatočišče in tovariše. Samo svoji vztraj- nosti, iznajdljivosti in odločnosti se lah- ko zahvali, da je preživela in naletela na zavedno kmetijo, kjer so ji pomaga- li najti stik s partizani. Tovariši iz njene enote, ki so bili prepričani, da je padla, so jo prisrčno sprejeli in poskrbeli, da so se ji zacelile rane. Ob koncu vojne, maja leta 1945, je bila komandirka voda in je imela vojaški čin - starejše vodnice. Za vojaško delovanje je po vojni dobila odlikovanje – red za hrabrost. Jože Dobravc je bil doma v kmečki družini z desetimi otroki v Kostrevnici pri Litiji. Po končani osnovni šoli je de- lal na domačem posestvu. Januarja leta 1943 je tako kot njegovi vrstniki dobil poziv za nemško vojsko. Preko organi- zacije OF so namesto na nemški nabor odšli v partizane v Zasavski bataljon. V tem bataljonu je bil kurir poveljstva do avgusta leta 1943, ko je ta enota postala sestavni del novoustanovljene Šlandrove // PIŠE: Andrej Mavri // FOTO: osebni arhiv družine Danica Jekimenko - Panja in Danica Ribičič - Vera pri Gornjem Gradu aprila 1944 21 Poslovila se je Danica Dobravec – partizanka Panja S Krima med slovenske partizane brigade. Tam je Panja spoznala mlade- ga in vihravega, dve leti starejšega borca Jožeta Dobravca - Starega. Med njima je v času, ko niso vedeli, ali bodo naslednji spopad preživeli ali ne, vzplamtela lju- bezen. Ni znano, kolikokrat sta se mla- da zaljubljenca še videla do konca vojne, ker je bila Panja premeščena v zaščitno četo, potem pa v Zidanškovo brigado. Jože je bil premeščen v vojsko državne varnosti oziroma KNOJ. Poleti leta 1945, ko je bila Danica de- mobilizirana, je bil Jože razporejen na varovanje slovenske oblasti v Ljubljani. Danica je dobila službo gospodinjske pomočnice pri Jožetu Borštnarju, takrat komandantu mesta Ljubljana, pri kate- rem je tudi stanovala. Med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bil ob koncu vojne sklenjen sporazum, da bo vsaka država vrnila drugi državi njene državljane, ki so se ob koncu voj- ne znašli na njenem ozemlju. Panja bi se morala vrniti v Sovjetsko zvezo, na Krim, pa se je v treh letih navezala na tukajšnje ljudi, tu je imela človeka, s ka- terim bi se rada poročila in mu rodila ot- roke. Z ruskega konzulata so jo poklicali na zaslišanje zaradi vrnitve v Sovjetsko zvezo. Na zaslišanju je mlademu ura- dniku konzulata povedala, da se ne na- merava vrniti na Krim. Povprašal jo je, ali ruski fantje niso dovolj dobri zanjo. Ni si upala povedati, da je noseča. Od takrat dalje so jo obravnavali kot rusko dezerterko. Morala je na vlak za Sovjet- sko zvezo. Jožetovi soborci, ki so varo- vali tudi železniško postajo v Ljubljani, so poskrbeli, da je namesto na vlak za daljno Moskvo vstopila na vlak za Litijo. Z vlaka je odšla v Kostrevnico pri Litiji, se oglasila na kmetiji Kajetovih, kot se je po domače reklo pri Dobravčevih, in povedala domačim, da je Jožetovo dek- le in da ga bo počakala pri njih. Domači mlade tujke niso sprejeli najtopleje, Jože pa jo je obiskoval, kadar je dobil prosto. Ko sta mlada dva ugotovila, da je Dani- ca noseča, sta se odločila za poroko. Pet let čakanja na poroko Tu pa sta naletela na hude prepreke. Danica ni imela jugoslovanskega drža- vljanstva niti potrebnih dokumentov za poroko. Poroka tako ni bila mogoča. Druga težava je bila v tem, da so Jože- tovi svojci zahtevali cerkveno poroko. V cerkvi pa so Danici dejali, da se lahko poroči samo pod pogojem, da prestopi iz pravoslavne v katoliško vero. Privolila je tudi v to, saj je takrat že imela hčerko Jožico in se je bala, da bosta ostali brez očeta in moža. Prestop v katoliško vero je bil zelo zahteven in težak, saj je mo- rala zaradi tega, ker je bila v partizanih, tri leta hoditi peš iz Kostrevnice v Šmar- tno k verouku. Tri leta – 1947, 1948 in 1949. Leta 1950 je vendarle dobila po- trdilo, da je sprejeta v katoliško cerkev. Vzporedno s cerkvenimi težavami so bile še hujše na uradniški strani. Ko je zaprosila za jugoslovansko drža- vljanstvo, so jo hoteli poslati v Sovjet- sko zvezo. Pisala je sestrični, da bi do- bila rojstni list in druge potrebne doku- mente, pa ni bilo odgovora. Odgovor so ji končno prinesli v spremstvu milični- ka, lahko ga je prebrala, potem pa so pošto odnesli in je ni več videla. Iz tega odgovora je izvedela, da mama Marija in oče Zaharij Jekimenko nista preži- vela vojne. Ker je bila edinka, tako na Krimu ni imela nikogar od bližnjih, tukaj pa je imela Jožeta in hčerko Joži. Da ji je vendarle po petih letih uspelo dobiti vse dokumente za tako želeno poroko, je pomagal tudi visoki funkcionar Miha Marinko, pri njegovem varovanju je na- mreč sodeloval tudi Jože. Leta 1950 sta dobila še hčerko Mari in se končno po- ročila civilno in cerkveno. Teh pet let do poroke je Danica s hčerko živela na domačiji Dobravčevih, kjer si je na bliž- nji kašči uredila skromno stanovanje in delala pri kmetih, da se je preživljala. Po vrnitvi Jožeta iz vojske in poroki jima je uspelo dobiti stanovanje v Dvoru pri Bogenšperku, kjer so si ustvarili skro- men, a topel dom, v katerem sta se ro- dila še sin Toni in hčerka Veronika. Jože je bil vihrav, svojeglav, danes bi rekli težko obvladljiv človek, ki se je obnesel v bojih, v miru pa je imel ne- nehne težave. Ko je imel med knojev- ci disciplinske težave, ga je zapora rešil Jože Borštnar - Gabrovčan, komandant IV. operativne cone in IX. korpusa ter narodni heroj in generalmajor, doma iz Gabrovke – bil je Jožetov znanec in ga je vzel za svojega šoferja. Ob odhodu Borštnarja na položaj direktorja Držav- nih železnic Slovenije je vzel s sabo tudi Jožeta, ki pa je tudi na železnici imel di- sciplinske težave. Čez čas se je zaposlil v rudniku svinca in cinka Sitarjevec pri Litiji in tam delal do upokojitve. Jože je bil na zunaj grob in po knapovsko robat, a kot pravijo njuni otroci, je bil do svojih čuteč oče in mož. Umrl je leta 1980. Ostala je Rusinja V vseh povojnih letih je imela Danica občasne stike z nekdanjimi soborkami. Z njimi si je dopisovala, z nekaterimi se je pogovarjala po telefonu ali pa se z njimi dobivala na spominskih slove- snostih po Sloveniji. Zelo rada je hodila na slovesnost na Menino planino, kjer se je dobivala z nekdanjimi koroškimi in štajerskimi partizani. Vesela je bila, kadar se je srečala s Francem Severjem - Franto in Alojzem Vindišem - Dundo in njegovo ženo Slavko - svojo sobor- ko. Največkrat pa se je dobila z Danico Ribičič - Vero, tako v Bogenšperku, ko je hodila ta na obisk k sorodnikom, kot tudi pri njej doma v Ljubljani. Po moževi smrti je Panja živela pri naj- mlajši hčerki Veroniki Merzel v Šmar- tnem pri Litiji in skrbela za vnuka Aleša in Domna. S politiko se ni ukvarjala, bila pa je huda na tiste, ki blatijo narodnoosvobo- dilni boj. Ko so jo domači vprašali, kaj meni o rusko-ukrajinskem sporu o Kri- mu, je odgovorila: »Vedno sem bila Ru- sinja in nikoli Ukrajinka, pa naj govorijo ali pišejo, kar hočejo.« Jože Dobravec - Stari (prvi z leve) s soborcema v Gornjem Gradu avgusta 1944 Mlada družina Dobravec v povojnih letih december 201622 R E P O R TA Ž A uničevanju zavednih ljudi. Brošuro smo predstavili v Galeriji Babna hiša. Obiskovalci so z zanima- njem sledili besedam zgodovinarja Bo- ruta Klabjana, ki je spregovoril o bro- šuri in se poglobil v razmišljanje o po- menu postavitve spomenikov za naše ljudi ob koncu druge svetovne vojne. Navezal se je na avtorjev opis postavi- tve spomenika v Ricmanjah: kljub tež- kim finančnim razmeram, ki so vladale po vojni, so domačini s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom posta- vili spomenik na vaškem pokopališču. Podobno je bilo tudi v vseh drugih na- ših vaseh. Večkrat pozabljamo, da so naši kraji pred drugo svetovno vojno okusili že dvajsetletno fašistično nasi- lje, kar je večino ljudi vodilo k uporu. Zato je naša dolžnost, da se udeležuje- mo proslav ob spomenikih, da s svojo prisotnostjo počastimo spomin na nji- hov upor za ideale miru in demokra- cije, za katere so darovali svoje življe- nje. Kulturni program so oblikovali re- citatorka Olga Lupinc, pevci Moškega pevskega zbora Fantje pod latnikom pod vodstvom Manuela Purgerja in Silvan Kralj s harmoniko. Poseben večer smo posvetili parti- zanski pesmi, saj je prav pesem bodri- la in spodbujala borce v najhujših tre- nutkih. Koncert smo priredili v dvorani vaškega kulturnega doma v nedeljo, 23. Ob 70-letnici partizanskega spomenika v Ricmanjah pri Trstu Spomin je vir miru in sožitja Novembra je minilo 70 let od postavitve spomenika padlim v NOB v Ricmanjah pri Trstu. Ob tej pomembni obletnici smo odborniki SKD Slavec, sekcija VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), v so- delovanju z občino Dolina pripravili več dogodkov, s katerimi smo želeli na različne načine poudariti pomen NOB. Ob tem smo izdali tudi posebno brošuro, v njej so imena naših padlih, ki jih najdemo v različnih krajih nekdanje Jugoslavije, najpomembnejši del brošure pa so gotovo zbrane biografije vseh padlih in umrlih v internaciji. »Spomin je vir miru in soži-tja« je bil naslov, ki smo ga izbrali za dogodke ob 70-letnici spomenika, in je obenem tudi pomembno sporočilo. Prepričani smo, da ne smemo pozabiti dogodkov, ki so zaznamovali naše kra- je pred in med drugo svetovno vojno. Praznovanje ob 70. obletnici postavitve spomenika smo začeli 25. septembra na dvorišču hotela La Fontana s koncer- tom Tržaškega partizanskega pevske- ga zbora Pinko Tomažič pod vodstvom Pije Cah, Pihalnega orkestra Ricmanje in plesne skupine Srebrna iz Senožeč s koreografijo na splet partizanskih pe- smi. Dirigent ricmanjskega orkestra, Aljoša Tavčar, je poskrbel za posebno priredbo Vstajenja Primorske, ki so jo na koncu zaigrali in zapeli vsi nastopa- joči. Pred začetkom koncerta so nav- zoče pozdravili Silvana Dobrila, pred- sednica krajevne sekcije VZPI - ANPI in predsednica kulturnega društva Slavec iz Ricmanj, podžupan občine Dolina Goran Čuk ter pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Fabio Vallon. Seznam vseh žrtev NOB Pomembno obletnico smo obogatili z izdajo brošure Spomenik NOB v Ricma- njah avtorja domačina Borisa Kureta. Dolga leta zbira zgodovinske podatke, pričevanja in fotografije o dogodkih in ljudeh, ki so živeli v Bregu, ki so s svo- jim delom gospodarsko in kulturno oblikovali naše kraje. Brošuro bogati- jo številne še neobjavljene fotografije nagrobnih spomenikov, na katerih so imena naših padlih, ki jih najdemo v različnih krajih nekdanje Jugoslavije. Najpomembnejši del brošure so go- tovo zbrane biografije vseh padlih in umrlih v internaciji. Z izdajo brošure smo se organizatorji želeli oddolžiti padlim in vsem, ki so v tistem zgodo- vinskem obdobju nesebično stopili na stran pravice in se z dejanji, ki presega- jo človeško moč, uprli sistematičnemu // PIŠE: Silvana Dobrila // FOTO: Damjan Balbi in Henrik Sturman Ob 70-letnici spomenika je izšla bogata brošura, delo Borisa Kureta Polna dvorana obiskovalcev je prisluhnila partizanski pesmi. 23 Ob 70-letnici partizanskega spomenika v Ricmanjah pri Trstu Spomin je vir miru in sožitja oktobra. Nastopili so: Nonet Primorsko in Dekliška vokalna skupina Primorsko - Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot, Ženska pevska skupina Prem iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Vilka Majeriča ter Moška vokalna skupina Srake iz Štandreža pod vodstvom Patri- ka Quaggiata. Zbori so se predstavili z različnimi programi bojnih pesmi, z ob- čutkom in strokovnostjo so jih predsta- vili številnim poslušalcem. Ob koncu je s skupnim nastopom zazvenela pri- morska himna Vstajenje Primorske v priredbi Aleksandre Pertot ob glasbeni spremljavi Marina Zobina (harmoni- ka), Ivana Suppanija (kitara) in Florja Suppanija (violina). Gostja večera, borka, partizanska uči- teljica in pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, je v svojem nastopu pripovedo- vala o dogodku iz leta 1945, ko je več kot 500 borcev na Menini planini stalo v nemškem obroču, takrat jih je pesem bodrila in sovražnik je osupnil. Ob ta- bornih ognjih so zvoki partizanske pe- smi tešili bolečino ob izgubi svojcev in s spomini na domači kraj blažili okrutno resničnost. Partizanska pesem je sveta. Vzklila je v srcih zavednih slovenskih fantov in deklet, ki so ljubili svoj mater- ni jezik, svoj dom in domovino, in so bili zato preganjani. In ker je partizanska pesem zrasla iz ljubezni in pokončnos- ti, je bila in je še vedno nepremagljiva. Svoje razmišljanje je Tvrzova končala z besedami: »Če ne učbeniki, bo pesem poročala o uporu junakov!« Ohranjati vrednote partizanstva Z osrednjo slovesnostjo smo 6. novem- bra končali praznovanja visoke obletni- ce postavitve spomenika NOB. Prvi del slovesnosti je potekal na vaškem poko- pališču. Ob prisotnosti praporščakov s prapori partizanskih enot, ki so jim pri- padali padli borci, častne straže taborni- kov rodu Modri val, je navzoče pozdra- vila predsednica sekcije VZPI Silvana Dobrila. Prebrala je odlomek iz brošure, v katerem avtor opisuje 10. november 1946, dan, ko so v grobnico na poko- pališču pokopali dva borca: Ivana Kra- lja, čigar posmrtne ostanke so pripeljali s Kozine, kjer so ga Nemci 17. avgusta 1944 ustrelili; in Ivana Švare, ki je padel 30. oktobra 1944 pri Vatovljah, nato pa so odkrili spomenik in položili cvetje. Slovesnost se je nadaljevala v dvora- ni vaškega kulturnega doma. Bogat kul- turni program so oblikovali godbeniki Pihalnega orkestra Ricmanje pod vod- stvom Aljoše Tavčar, pevski zbor COŠ Ivana Trinka Zamejskega iz Ricmanj pod vodstvom Valentine Pieri ob har- monikarski spremljavi Mirana Pečeni- ka, ZMePZ Slavec-Slovenec Ricmanje- -Boršt pod vodstvom Danijela Grbca, re- citatorki Gaja Guerrini in Urška Novak, kantavtor Drago Mislej - Mef z glasbeno Utrinek s koncerta Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič spremljavo Silvana Kralja. Župan Doline Sandy Klun je v svojem pozdravu izra- zil prepričanje, da je naša dolžnost ohra- njati in predvsem živeti v duhu vrednot partizanstva, saj nas od vojne in njenih grozot loči le majhen korak, kot o tem priča aktualno dogajanje po svetu. Slavnostni govornik, zgodovinar dr. Jože Pirjevec, je v govoru podčrtal spominsko vrednost vaških spomenikov, na katerih so vklesana imena preprostih fantov in deklet, ki imajo po njegovem večjo vrednost kot umetniški spomeni- ki, ki stojijo v mestih. Prebral je imena vseh 43 žrtev, kolikor so jih dale Ricma- nje v vojnem času. Med njimi je bilo tudi 14-letno dekletce. Niso padli zato, ker so hoteli oblast, ampak ker so hoteli svo- bodno živeti na svoji zemlji. Poudaril je pomen partizanskega upora in boja ter hkrati obžaloval današnje spreminjanje zgodovinske resnice, ki se ne širi le v Sloveniji, ampak tudi pri nas, in uvelja- vlja protipartizanske ideje in vrednote. Program sta povezovali Tasha Vescovo in Julija Kuret. Slovesnost se je končala z nastopom MePZ Slavec-Slovenec in Pihalnega orkestra Ricmanje. V obdobju druge svetovne vojne je iz Ricmanj in Loga ter iz pripadajočih za- selkov umrlo 43 domačinov. Od tega jih je 19 pripadalo partizanskim enotam, šest je bilo aktivistov, preostali pa so bili civilisti, ki so bili po pričevanjih sodeč podporniki in somišljeniki NOG. Veči- na borcev je v NOV vstopila ob mobi- lizacijah, ki so bile v Ricmanjah in Logu aprila leta 1944, nekateri so vstopili kot prostovoljci. Borci, ki so vstopili v NOV, so bili vključeni v različne slovenske in jugoslovanske partizanske enote, ki so se bojevale na širšem območju okupira- ne Jugoslavije. Silvana Dobrila, predsednica krajevne sekcije VZPI-ANPI in predsednica kulturnega društva Slavec, pred spomenikom december 201624 D O G O D K I Laze, Semič: Na robu vasi Laze (pri Uršnih selih) je urejen spominski gaj z velikim spo- menikom belokranjskim prvoborcem, ki so jih v noči z 2. na 3. november 1941 na tem mestu z veliko močjo obkolili italijanski okupatorji. V preboju je padlo 19 borcev, dva zajeta pa sta bila pozneje ustreljena v Ljubljani. Spomenik je delo akademskega kiparja in partizana Stojana Batiča. Tradicionalna spominska prireditev treh belokranjskih občin v tem gaju je bila letos zadnjo nedeljo v oktobru. Zbrala se je množica udeležencev, med njimi so bili tudi pohodniki, zelo opazni so bili uniformirani vojni veterani. K spomeniku so ob zvokih žalostinke položili vence in cvetje predstavniki vseh treh občin ter delegacije borčevskih in veteranskih organizacij. Slavnostni govor je imela direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednar- šek. V kulturnem sporedu so sodelovali KUD Godba na pihala Semič, Lovski pevski zbor in recitatorki. Prireditev je sklenil veličasten mimohod praporov. Po končanem sporedu je delegacija Cankarjeve brigade položila venec k spominski plošči na rojstni hiši narodne herojinje Milke Šobar - Nataše, ki se je bojevala in padla v Cankarjevi brigadi. Predstavniki treh občin so priložili cvetje in prižgali sveče. Po občuteni recitaciji sta po nekaj besed spregovorila predsednik ZZB Semič Drago Mohar in predstavnik Skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Besedilo in foto: Stojan Pertovt Semič: V soboto, 15. oktobra, se je v organizaciji ZB za vrednote NOB Semič štiri- deset ljubiteljev narave in zgodovine že šestič podalo po Krožni pešpoti partizanskih bolnišnic v občini Semič. Izredno nenaklonjeno vreme ni prep- lašilo pohodnikov, da se ne bi naužili lepot roških gozdov. 23 kilometrov dolgo pot smo sicer razpolovili, vendar smo izpolnili veliko ciljev. Od petih nekdanjih lokacij bolnišnic – Leseni kamen, Zgornji Hrastnik, Vinica, Kre- men in Bolnišnica dr. Jožeta Mihelčiča – smo obiskali dve in dve grobišči. S prižigom sveče in kratkim zgodovinskim orisom smo se v mislih podali nekaj desetletij nazaj v okrilje Roga. Po poti ranjencev in borcev smo pozor- nost posvetili številnim vodnim virom, rastlinam, dolini Ponikev in Ribnika, košenicam pod Suhim vrhom. Med pohodom mladih in malo manj mladih se niso le ohranjale, ampak tudi krepile vrednote tovarištva prostovoljstva, solidarnosti, enakosti … do sočloveka in do narave. Rosa Mohar, foto: Zvone Butala Ostrožno Brdo, Zalesje: Kraška podružnica Društva za zdravje srca in ožilja organizira vsak mesec vodene pohode, ki so primerni za vse starostne skupine in na katere po- leg članov društva vabijo tudi vse ljubitelje narave in zdravega življenja. V oktobru je pohodnik, jamar, balinar in fotograf Ludvik Husu, po katerem se imenujeta Ludvikova učna pot v Lipici in jama v bližini njegovega doma- čega Orleka, popeljal več kot 40 pohodnikov na ogled prelepih Brkinov. Iz- hodiščno mesto je bilo Ostrožno Brdo, kjer so si pohodniki najprej ogledali hišo pokončne in odločne partizanske matere Jožefe Maslo. Ta je v boj proti fašističnim zavojevalcem poslala vseh enajst svojih otrok, med njimi tudi komandirja Istrskega odreda in Kosovelove brigade Karla Masla - Draga, ki je bil leta 1953 razglašen za narodnega heroja in so mu leta 2010 v Kopru postavili doprsni kip. Italijani so spomladi leta 1942 požgali Maslovo doma- čijo, mater Jožefo in gospodarja Franca pa odpeljali v zapor, mati je končala v plamenih taborišča v Auschwitzu. V vasi, od koder je lep razgled na okoliške vasi, so si pohodniki ogledali spominsko sobo o partizanski bolnišnici Zalesje in cerkev sv. Antona Pa- dovanskega. Nato jih je pot vodila v Šmagursko dolino, kjer so si v naravi ogledali znano bolnico Zalesje. Prvo bolnišnico v Brkinih je ustanovil štab Istrskega odreda v sodelovanju z okrožnim komitejem KPS za Brkine v Pa- dežu 15. novembra 1943, v letu 1944 pa je bila postavljena še bolnišnica Zalesje. V njej je zdravil specializiran kirurg, major Ruske armade dr. Mago- med Gadžijev - Miša. V bolnišnici se je zdravilo približno 230 ranjencev, in to uspešno, saj je umrlo le pet pacientov, kar je manj kot tri odstotke. Takšen uspeh je bil po mnenju dr. Gadžijeva dosežen zaradi izredne fizične odpor- nosti ranjencev, dobre hrane, čiste in okusne studenčnice in dobrega zraka. Bolnišnica je imela kuhinjo in dva bunkerja za ranjence. Bolniško ose- bje so sestavljali: lečeči zdravnik, trije bolničarji, dva strežnika, ekonom in mitraljezec. Perilo, rjuhe, obveze in drugo so prale mladinke z Ostrožnega Brda. Bolnišnica Zalesje je bila po 1. septembru 1944 nenehno ogrožena, večalo pa se je tudi število hudo ranjenih, ki jih v tamkajšnjih razmerah ni bilo mogoče uspešno zdraviti. Zato so partizani preselili ranjence na Notranjsko. Domačini iz sosednjih vasi niso izdali bolnišnice. Konec novem- bra 1944 so Nemci in fašisti požgali bolniško barako in tudi uničili bunker za hudo ranjene, skladišče hrane in zdravil. Besedilo in foto: Olga Knez Koprivnik: 24. septembra je v Koprivniku pri Kočevju potekalo že tradicionalno spo- minsko srečanje, posvečeno 72. obletnici zmagovitih bojev XVIII. divizije pri obrambi Bele krajine in 74. obletnici ustanovitve Brigade Ivana Cankarja 25 v vasici Lapinje. Proslavo so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, odbor skupnosti borcev XVIII. divizije in občina Kočevje. Pozdrav- ni nagovor udeležencem srečanja je izrekel Jože Oberstar, predsednik ZB Kočevje. Sledil je nagovor dr. Vladimirja Prebiliča, župana občine Kočevje. V imenu skupnosti borcev XVIII. divizije je spregovoril udeleženec bitke Marko Vrhunec, takratni politkomisar X. ljubljanske brigade. Udeležence je nagovorila tudi Vesna Mislej, predstavnica Puntarjev, slavnostni govornik pa je bil Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov. Program je povezovala Irma Grbec. Na slovesnosti smo podelili letošnja priznanja ZZB Slovenije. Zlato pla- keto je prejel župan dr. Vladimir Prebilič, srebrno plaketo Ivan Legvart in priznanje praporščak Vehid Gazibara. Pred slovesnostjo je delegacija ZB Ko- čevje položila vence pri spomeniku na Hribu, na križišču, na grob neznanega partizana in na pokopališču v Koprivniku. Ob koncu pa so z vojaškimi častmi položili še venec na spominsko ploščo, ki je pritrjena na stavbi nekdanje osnovne šole. Spominska plošča je posvečena v Koprivniku padlemu narod- nemu heroju Alojzu Kolmanu - Maroku in aktivistu Maksu Torbarju. Jože Oberstar, foto: Pavle Majerle Kukin Moravice, Gorski kotar: Tudi letos smo v Gorskem kotarju na Hrvaškem se 8. oktobra poklonili spo- minu na padle borce IX. kočevske brigade. Brigada je v sestavi XVIII. divizije in po odredbi glavnega štaba NOV in POS odšla 20. novembra 1943 v Gorski kotar na pomoč 13. Primorsko-goranski diviziji, saj je bil varnostni polo- žaj Gorskega kotarja in slovenskega osvobojenega ozemlja na jugu močno oslabljen. Brigada se je vrnila v Slovenijo 16. februarja 1944. V trimesečnem bojevanju največ z ustaši in manj z Nemci se je spopadala še z izredno sla- bim vremenom in pomanjkanjem hrane. Padlo je veliko borcev, pokopani so v skupni grobnici na pokopališču v Moravicah. Ob polaganju vencev, cvetja in prižiganju sveč je prisotne nagovoril pred- sednik pokrajinskega sveta ZZB Jože Novak, srečanja v spomin padlim pa se je udeležilo več predstavnikov Saveza antifašističnih boraca Primorsko-Go- ranske županije, med njimi podpredsednik Vilim Malnar, ki je tudi nagovoril zbrane. Prisotni so bili naši praporščaki in praporščak X. ljubljanske brigade Bojan Vidmar ter člani ZB Kočevje z manjšim avtobusom. Na spomeniku je ZB Kočevje letos obnovilo črke ob materialni pomoči Občine Kočevje. Jože Oberstar Kotlje: Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline, Krajevna organizacija Kotlje, je skupaj s Krajevno skupnostjo Kotlje v nedeljo, 30. oktobra, prip- ravilo ob spomeniku NOB tradicionalno spominsko slovesnost v spomin na 73. obletnico zadnje oktobrske nedelje leta 1943, ko so bile Kotlje en dan svobodne. Ta dan je tudi praznik KS Kotlje. Ob Prežihovih dnevih, ki so ravno v tem času, se vsako leto zvrsti vrsta prireditev. Nedeljske prireditve se je udeležilo skoraj 300 udeležencev iz Mežiške doline in od drugod. Med udeleženci je bila tudi še edina preživela borka ta- bora v Kotljah iz leta 1943, nekdanja »Guštanjčanka«, Marija Mavzer - Jelka, zdaj živeča blizu Bistrice pri Mariboru. Je tudi dobitnica zlate plakete Zveze združenj borcev Slovenije, ki jo je prejela ob svoji devetdesetletnici pred tremi leti. Čeprav je Marija na vozičku, je bila dobro razpoložena, saj se v Prežihove Kotlje pod Uršljo goro vedno rada vrača zaradi spominov in ljudi. Zbrane sta pozdravila Bojana Verdinek, predsednica krajevne skupnosti Ko- tlje, in župan Občine Ravne, dr. Tomaž Rožen. Slavnostni govornik na letošnji slovesnosti je bil poslanec državnega zbora Ivan Škodnik. Obudili so spomin na zadnjo oktobrsko nedeljo iz leta 1943, ko je prva koroška četa partizanov vkorakala v cerkev. S kora je sredi maše ob priso- tnosti nemškega župnika zadonela slovenska pesem. Zatem so pod lipami organizirali miting. Spomin na vse padle borce in žrtve v koncentracijskih taboriščih smo počastili z enominutnim molkom. Delegacija KO ZB Kotlje je položila k spomeniku spominski venec. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Urban Kotnik, so poleg pihal- nega orkestra ravenskih železarjev sodelovali otroci iz vrtca Kotlje, učenci Osnovne šole koroških jeklarjev Ravne, Podružnica Kotlje, ter recitatorja Kulturnega društva Kotlje Ivanka Gorenšek in Janez Kotnik. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Rudnica pri Podčetrtku: Pod pokroviteljstvom občine Podčetrtek in župana Petra Misje je bila na Ru- dnici nad Olimjem pri hiši družine Košak 29. oktobra spominska slovesnost ob vnovičnem odkritju prenovljene spominske plošče, ki jo je 4. julija 1974 na pročelje hiše družine Košak namestil takratni Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah. Plošča spominja na požig vasi 28. oktobra 1944. V hiši Košakovih je namreč med NOB delovala prehodna partizanska bolnišnica, hkrati pa je bila tam tudi kurirska postaja. Kakor marsikje po Sloveniji so tudi tukaj, v zavetju rudniških gozdov, domačini civilisti, slovenski rodoljubi, nesebično odpirali vrata partizanom in skrbeli za njihovo prehranjevanje in toplo zavetje. Pomoč pa so številni plačali z življenjem ali izgonom v zapore in koncentracijska taborišča. To je tudi v tem koncu Slovenije najprej doletelo učitelje, duhovnike in vse na- predne izobražence. Kaj se je dogajalo tistega usodnega dne, je na prireditvi povedal domačin Stanko Košak, ki je bil takrat še fantič, a dovolj zrel, da so se mu dogodki za vedno vtisnili v spomin. Slovesnost je vodila predsednica Območnega združenja ZB NOB Šmar- je pri Jelšah Anka Novak. Prireditve so se udeležili še nekatere borke in borce, župan Peter Misja, članica predsedstva ZZB za ohranjanje vrednot NOB Tilka Bogovič in predstavniki sosednjih organizacij ZZB za ohranja- nje vrednot NOB in veteranskih organizacij, praporščaki, člani spominske Revirske čete in pohodniki. Hkrati s spominsko slovesnostjo je bil namreč organiziran tudi pohod od Olimja do Rudnice, ki naj bi postal tradiciona- len. Predsednica Novakova se je posebej zahvalila pobudniku vnovičnega odkritja spominske plošče Mihcu Počivalšku in družini Košak. Odkrili so jo december 201626 D O G O D K I Mihec Počivalšek, Stanko Košak in Ivan Amon. Pozdravne besede so zbranim namenili tudi župan Peter Misja, legendarni komandant Franc Sever - Franta in tovariša Ivan Amon, borec XIV. divizije in predsednik Občinske organizacije združenja borcev za vrednote NOB Podčetrtek, in Zlatko Kunst, borec Kozjan- skega odreda. V kulturnem programu so sodelovali MPZ Terme Olimia pod vodstvom Špele Drašler ter recitatorja Anka Novak in Franc Jankovič - Frenk. V sončnem popoldnevu je sledilo tovariško srečanje, mogoč pa je bil tudi ogled bližnje partizanske bolnišnice Javoršica. Aleksandra Jankovič, foto: Branko Gradišnik Ošterc pri Kostanjevici na Krki: Fantje in dekleta izpod Gorjancev so se v letih 1941–1945 množično vklju- čili v NOB. Pogosto so sodelovali v bojih z okupatorjem pa tudi z domačimi izdajalci. Seveda ni šlo brez žrtev. V spomin padlim partizanom, bilo jih je 24, in žrtvam vojnega nasilja, bilo jih je 21, stoji pod staro lipo na Oštrcu spomenik, na katerem so vklesana imena vseh, ki jih je vzela vojna. Njim v spomin, poleg tega pa še v počastitev 75. obletnice ustanovitve OF in začetka vstaje proti okupatorju ter 25. obletnice osamosvojitve je Občin- ska organizacija ZB Kostanjevica na Krki konec oktobra pripravila spomin- sko slovesnost, na kateri so nastopili domači kulturniki, slavnostni govor pa je imel Milan Gorjanc. Na koncu slovesnosti je novi predsednik Občinske organizacije ZB podelil priznanje dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Viliju Punčuhu (na sliki). Besedilo in foto: Anka Zdovc Planina: Vas Planina nad Podbočjem je bila med vojno tik ob meji z NDH. Ljudje so radi pomagali partizanom, zato so jih dali ustaši na »črno listo«. Sredi sep- tembra leta 1942, ko so imeli ustaši večjo hajko na območju Žumberka, so prišli tudi na Planino, polovili vse moške, bilo jih je 33, jih pobili, vas izropali in požgali, žene in otroke pa pregnali. V spomin na te krute dogodke je organizacijski odbor tudi letos septembra pripravil spominsko srečanje z naslovom Spomin in opomin. Kakor vsako leto se je zbralo veliko ljudi. V kulturnem programu so nastopili: Pihalni orkester slovenske policije, učenci Osnovne šole iz Cerkelj, solist Marko Že- leznik in harmonikar Dolfi Moškon. Slavnostni govor je imel Miha Molan, udeleženec osamosvojitvene vojne, poveljnik uniformirane policije UNZ Kr- ško, nekdanji sekretar na MNZ in predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Slovenije. Srečanje je bilo posvečeno tudi spominu na boje osamosvojiteljev z vojaki JLA. Prav na Planini so pripadniki takratne milice zajeli večjo skupino vojakov JLA. V spomin na ta dogodek stoji na Planini lep spomenik. L. Š., foto: Boris Moškon Rab: V nedeljo, 30. oktobra, sta na spominskem pokopališču žrtev taborišča Kam- por na otoku Rabu potekala krajša tradicionalna spominska slovesnost in polaganje vencev ob 1. novembru, s čimer smo se poklonili spominu na trpljenje in umiranje v tem koncentracijskem taborišču v letih 1942 in 1943. Tukaj je svojo pot zaradi lakote, bolezni, vročine in mraza sklenilo več kot 4500 internirancev. Komemoracija je potekala ob udeležbi predstavnikov občine Rab, držav- nega zbora in vlade Republike Slovenije, Veleposlaništva Republike Slove- nije v Republiki Hrvaški, Združenja protifašističnih borcev in protifašistov otoka Raba (UABA Rab) in Taboriščnega odbora Rab-Gonars pri koordinacij- skem odboru žrtev vojnega nasilja Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Vence smo položili k spomeniku in k plošči z imeni žrtev taborišča. Sprego- vorili so vodja delegacije ZZB za vrednote NOB, predsednik Taboriščnega odbora Rab-Gonars, Herman Janež ml., poslanec državnega zbora Uroš Prikl in župan Raba Nikola Grgurić. Po končani komemoraciji smo se ustavili pri spomeniku v ženskem delu taborišča. Ob kratki slovesnosti smo položili cvetje in prižgali sveče ter si ogledali v spodnjem delu obnovljen spomenik. Zasluga za obnovo gre občini Rab. Herman Janež ml. Gradec, Avstrija: Člani Združenj borcev za vrednote NOB iz Maribora, Ruš, Pesnice in Dupleka smo 30. oktobra pripravili spominsko slovesnost na osrednjem pokopališču v Gradcu v Avstriji. Več kot sto udeležencev je poslušalo kulturni program, ki ga je pripravilo ruško združenje ZB, in se poklonilo žrtvam, katerih imena so zapisana na veličastnem spominskem obeli- sku. Slovesnosti je pri- sostvovalo tudi sedem praporščakov s prapori borčevskih in častniških organizacij. Spregovoril je Jože Gašparič, pred- sednik ZB NOB Ruše, in obudil spomin na do- godke in ljudi, ki poči- vajo na tem pokopališču. Spomenik, ob katerem je potekala slovesnost, je mednarodni spome- nik, zato je napis Čuvajte svobodo, mi smo dali za- njo svoja življenja, napi- san kar v enajstih jezikih. 27 Na spomeniku je na loku vklesanih 2516 imen borcev in bork, od tega kar 1213 Slovencev, torej skoraj polovica. Največ talcev je zaradi bližine s Štajer- skega: iz Celja 374, iz Maribora 661 – ustreljeni so bili v letih 1941, 1942, in 1943; drugi talci so iz Šoštanja – 10, Trbovelj – 4, 54 jih je iz Gorenjske pok- rajine. Poleg tega je tukaj pokopanih še 64 borcev iz I. pohorskega bataljona, razen štirih, ki so padli zunaj obroča nad Oplotnico. To so bili Jože Knific, Lojzek Šarh, Franc Blažič in Anton Kancler in so bili pokopani na čadramskem pokopališču. Leta 1946 so bili preneseni v grobnico v Rušah. Med talci in borci je tu vklesanih tudi 45 imen usmrčenih – obglavljenih vojakov dezerterjev iz ruske vojske, ki so se uprli Hitlerjevemu režimu in so bili za to kaznovani. Na spomeniku so vklesana imena enajstih narodnih he- rojev – Slavka Šlandra, Slave Klavore, Franja Vrunča, Jožeta Hermanka, Jože- ta Kerenčiča, Rada Iršiča – in petih iz I. pohorskega bataljona – Alfonza Šar- ha, Jožeta Meniha, Pavle Mede, Franca Vreska, Dušana Mravljaka, ki so padli v poslednjem boju legendarnega Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Jože Gašparič Ribnica: V Grčaricah smo že drugo leto zapored začeli obujati spomin nekaj dni pred prvim novembrom. To je bilo mogoče zato, ker so tudi letos k nam prišli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, ki jih je pripeljal Aleksander Biz- jak, da bi se poklonili njegovemu očetu in vsem padlim, ki tu počivajo. Tisto sredo je bilo precej deževno. Kljub temu pa se nas je dosti zbralo: prišli so predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica Daniel Divjak, tajnica združenja Breda Oražem in še nekateri drugi, prišel je tudi France Šega s praporom, pridružil pa se mu je še sin Franci. Med zbranimi nas je bilo tudi kar nekaj vaščanov. Po kratkem pozdravnem nagovoru pri vežici so pevci zapeli, Jelka Domevšček pa je zrecitirala pesem. Sledilo je družabno srečanje. Naslednja spominska prireditev pa je bila 31. oktobra na pokopališču v Grčaricah. V kulturnem programu je zapel moški pevski zbor Svoboda iz Kočevja, recitacije pa so zelo lepo in prav ganljivo izvedle Jelka Domevšček, Jana Šega in Majda Rački. Govornik je bil predsednik ZB za vrednote NOB Ribnica Daniel Divjak. Glavna komemoracija v organizaciji ZB za vrednote NOB Ribnica pa je bila 1. novembra v gradu v Ribnici. Tam se je v sončnem jutru zbralo lepo število obiskovalcev, da so se poklonili spominu na vse tiste, ki so zapisani na spome- niku, in na vse tiste, ki jih pokriva mah v gozdovih Velike in Male gore. V kultur- nem programu so s spoštljivo in čustveno izvedenimi recitacijami nastopile članice ZB za vrednote NOB Ribnica Jelka Domevšček, Jana Šega in Marjana Starc. Med drevesi v parku pa so nežno zazveneli zvoki harmonike, ki jo je igral Franci Malavašič. Govornik je bil občinski svetnik Igor Jamnik. V svojem govo- ru je poudaril: »Priznavam pravico, da si vsako človeško bitje zasluži spodo- ben grob ne glede na tisto, kar je storilo, in takšno dejanje tudi spoštujem. Ne morem in nočem pa priznavati dejanj, kot sta izdaja, prodaja lastnega naroda, ki so jih storili ti, ki jim danes polagajo vence z napisi »junaki«. Irma Grbec Dobrava pri Brežicah: 30. julija smo se predstavniki združenj borcev za vrednote NOB Posavja zbrali v gozdu v Dobravi, kjer stoji spomenik ustreljenim prvim krškim bor- cem. Prav na tem prostoru so pred natanko 75 leti odjeknili streli iz nem- ških pušk in padli so prvi Slovenci, ki so se želeli upreti okupatorju. Da je imela krška skupina vse atribute vojne enote, kažejo nekatera dejstva: bila je oborožena, imela je poveljnika in program delovanja proti nemškemu okupatorju. Udeležence z vso pravico imenujemo prvi krški borci. Fantje in dekle so bili zelo pogumni, veliki rodoljubi, žal pa še povsem neizkušeni. Nekaj neprevidnih dejanj in izdajalec so bili krivi, da so Nemci krške borce našli, jih zajeli in po krajšem zaslišanju ustrelili. Kulturni program je bil na srečanju skrbno izbran in so ga udeleženci toplo pozdravili. Pevka Marjetka Popovski je zapela nekaj najlepših partizanskih pesmi, amaterska igralka Ana Breznikar iz Senovega je predstavila dve pe- smi domačega pesnika Franca Živiča – eno pesem je pesnik posvetil prav prvim krškim borcem. Slavnostni govornik je bil Andrej Marinc, v prejšnjem sistemu eden najvidnejših slovenskih politikov, danes pa je še vedno deja- ven v svetu pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Po končani slovesnosti je sledilo tovariško srečanje, na katerem se je znova razlegala vesela partizanska pesem. Srečanje pri spomeniku organizirata eno leto ZB NOB Brežice, naslednje leto ZB NOB Krško. Lojze Štih; foto: Anka Zdovc Kučibreg/Hrvaška: V Hrvojih in Kučibregu na Hrvaškem smo počastili spomin na padle partiza- ne ob nemškem napadu na bataljon Alama Vivoda, v katerem so bili pred- vsem borci iz Milj in Istre, Italijani, Slovenci in Hrvati. V bojih in nato represa- lijah jih je umrlo približno 120. Večina je pokopana na slovenski strani meje, spomenik pa je ostal na Hrvaškem, v Kučibregu, kjer vsako leto pripravljamo skupno mednarodno slovesnost, ki se je udeležujejo predstavniki lokalnih oblast iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Slavnostni govornik na osrednji slo- vesnosti pred spomenikom v Kučibregu je bil predsednik hrvaškega zdru- ženja protifašistov in borcev Franjo Habulin, na spominski slovesnosti na pokopališču v Topolovcu, kjer je pokopana večina padlih v teh bojih, pa je spregovoril novinar in pisatelj Miloš Ivančič iz Kopra. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Več kot ugotavljanje točnega števila žrtev pa je zame vredno dejstvo, da so se tu z ramo ob rami boje- vali proti fašizmu ljudje treh narodnosti, tovariši in prijatelji, ki so hoteli zgraditi nov, pravičnejši svet brez meja in brez ra- zredov, brez izkoriščanja človeka po človeku. Če se ne bi vmešavali velike svetovne imperialistične sile in stari nacionalizmi, ki so tu postavljali nove meje in delitve, bi Istra- december 201628 D O G O D K I nom kljub tem žrtvam mogoče celo uspelo. V Isti smo po vseh vojnih in povojnih tragedijah vendarle zaživeli v prav zglednem sožitju, a to je ob osamosvojitvi motilo nekatere stare nacionaliste, ki so si želeli nove delitve in nove meje. Ker med ljudmi ni bilo sovraštva, sta se dva vodilna politika, eden iz Slovenije in drugi iz Hrvaške, celo dogovarjala za tako imenovane morske incidente. Drugi so hodili na mejo in se metali čez ograjo … da bi nas ja skregali. Uspelo jim je le delno: tu spodaj je meja in rampa prav v dolini, kjer so nekoč ljudje skupaj kosili travo, nato pa so jih pokosili nemški mitraljezi. Malo naprej je bodeča žica, kot da smo v vojni. Kaj pa zdaj delita ta meja in bodeča žica tu v Istri?« www.zb-koper.si Lokev: Podružnična šola Lokev, ki jo obiskuje 30 učencev v dveh kombiniranih od- delkih in jo vodi vodja aktiva Dijana Čok, je z odmevno kulturno prireditvijo na slovesnosti v kulturnem domu v Lokvi novembra počastila 130-letnico svojega bogatega delovanja, ki je skozi zgodovino doživelo številne vzpone in padce. Ljudska šola v Lokvi je bila ustanovljena leta 1842, zaradi večjega števila otrok pa so leta 1885 začeli sredi vasi graditi novo šolsko poslopje, v katerem se je pouk začel 5. novembra 1886. leta. Šola je doživela tudi mnogo lepega. Učitelj Slavoj Praprotnik je v času fašizma in okupacije rešil iz šole pomembne zapiske in začel pisati šolsko kroniko, v kateri je strnil zgodovino šole in zapustil pomembno dediščino. V šolskem letu 1922/23 je bilo v šoli 258 učencev, kar je največ v zgodovini šole. V času italijanske okupacije je bilo veliko učiteljev preganjanih, veliko jih je bilo po zaporih. Uporabljati so začeli italijanski jezik. Iz šole so izginili slovenske knjige in šolska kronika ter pomembni dokumenti. Slovenski je- zik je bil prepovedan tudi zunaj šole. Italijanske oblasti so poitalijančevale slovenska osebna imena in imena krajev. Zadnje šolsko leto italijanske šole je bilo 1942/43. Leta 1943 so v šolskih prostorih gospodarili še italijanski vojaki, ki so šolo uporabljali za skladišče in prenočišča. Zaradi tega je bilo šolsko poslopje zelo poškodovano. Po odhodu italijanskih vojakov so do- mačini šolo počistili in po dolgih letih se je pouk 25. oktobra 1943 začel v slovenskem jeziku. V tistem šolskem letu je bilo 143 otrok vpisanih od prve- ga do osmega razreda, zvečer pa so imeli še tečaj za mladino. Aprila 1944. leta so nemške oblasti zasedle šolo, vrtec, Tabor in vse večje hiše. Učitelji so pouk nadaljevali na svojih domovih. Po drugi svetovni vojni so šolo obnovili, v šolskem letu 1953/54 pa je bil zadnjič pouk v petem razredu. Od takrat šolo obiskujejo le učenci od prvega do četrtega razreda. V šolskem letu 1962/63 je postala podružnična šola sežanske Osnovne šole, od šolskega leta 1969/70 so začeli izvajati kombinirani pouk z dvema oddelkoma. V šolskem letu 2000/01 so šolo vključili v program 9-letne OŠ s podaljšanim bivanjem s kosilom. Po besedah ravnateljice Osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani Jadranke Mihalič so pred tremi leti v prvi razred vpisali več učencev, kot jih je imela celotna šola. Kulturni program so poleg domačih učencev, ki so slikovito predstavili življenje šole nekoč in danes, oblikovali še otroci iz lokavskega vrtca in domači moški pevski zbor Tabor. Besedilo in foto: Olga Knez Vaneča: Tudi letos so se pomurski borci in njihovi privrženci 23. oktobra zbrali na Vaneči pred Domom spominov NOV. Že zjutraj so se na pot odpravili poho- dniki izpred Brumnove hiše v Murski Soboti, kjer so aktivisti OF 16. oktobra 1944 snovali načrt za prevzem oblasti v Murski Soboti, ki pa je spodletel, saj jih je madžarski okupator naslednje jutro prehitel s številnimi aretacijami zavednih Slovencev in privržencev NOB. Pohodniki so se med potjo ustavili pri več spomenikih iz NOB in se na koncu udeležili slovesnosti na Vaneči. V kulturnem programu so sodelovali Križevski rogisti in že tradicionalno učenci OŠ Puconci. Lani smo obnovili napise na Domu, kar sta omogočili družini Vlada Fajferja in Branka Cipota. Tako zdaj vse prireditve na tem kraju potekajo pod napisom Ne pozabimo preteklosti. Lepo vreme je pripomo- glo k množični udeležbi pohodnikov in udeležen- cev na slovesnosti. Slav- nostna govornica je bila dr. Cvetka Toth Hedžet, članica sveta ZZ B NOB, ki je tudi podelila le- tošnja priznanja ZZB za vrednote NOB Slovenije. Prejeli so jih Jože Vidič iz Lendave zlato plaketo, Darian Mencigar iz Radenec in Franc Rajh iz Ljuto- mera pa srebrni plaketi. Priznanje je dobila tudi družina Jožeta Hitnaka, ki se je podelitve udeležil skupaj z generalnim konzulom za Madžarsko Borisom Jesihom. Naš član Štefan Kološa Ivan pa je Domu podaril dragoceno sliko maršala Josipa Broza -Tita. Nada Mladenovič Preddvor: V soboto, 3. decembra, je občinska organizacija borcev za vrednote NOB Preddvor pripravila jubilejni 10. zimski pohod k partizanski bolnišnici Košu- ta, kjer sta bili v viharju druge svetovne vojne visoko v zatrepu doline Belica pod Kališčem na Kisovcu (1034 m n. v.), locirani kurirska postojanka S-19 in partizanska bolnišnica Košuta. S pripravo spominske slovesnosti se članice in člani OOZB NOB Preddvor skupaj s sotovariši iz drugih organizacij ZZB NOB Kranj trudijo ohranjati zgodovinski spomin na eno od epopej parti- zanskega boja proti okupatorju. Na izhodišču pohoda nad kmetijo Vaškar v Bašlju se je zbralo trideset pohodnikov, med njimi tudi dva mlada pionirja, in v pohodni koloni so se napotili proti bolnišnici Košuta. Predsednik ZZB NOB Kranj Marjan Gorza je pozdravil pohodnike in predstavil zgodovino partizanske bolnišnice Košuta, ki je delovala od 15. aprila 1944 do konca druge svetovne vojne. Prvi ranjenci so bili vanjo sprejeti že 19. aprila 1944. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so njihovo delo opravljali kar bolničarke in bolničarji. V obdobju delovanja bolnišnice je umrlo sedem borcev, zaradi konspiracije so bili pokopani v bližini pod Kališko skalo (Janez Malovrh, Ma- rija Krmelj, Jože Kolenc, Jože Križaj, Janko Molj in dva neznana borca). Danes so na območju bolnišnice vidni le še posamezni vkopi objektov, ohranjena pa je lesena baraka s štirimi pogradi in takratno ambulantno opremo, za katero vestno skrbi lokalna skupnost skupaj z OO ZB NOB Preddvor. Besedilo in foto: Damjan Renko 29 P R E J E L I S M O Geslo OF o pravici do sa- moodločbe - pravni temelj osamosvojitve Slovenije 1991 V času, ko si vedno nove osebe pripisujejo zasluge za osamosvojitev in ko se pojav- ljajo vedno nove junaške zgodbe osamo- svojiteljev, velja opozoriti na nekaj zgodo- vinskih dejstev. Zbor za ustavo je bil ustanovljen leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani pod okriljem ZSMS (Zveza socialistične mla- dine Slovenije). Ustanovili so ga Društvo pisateljev (predsednik Rudi Šeligo), ZSMS (predsednik Jožef Školč), UK ZSMS Lju- bljana, Odbor za varstvo človekovih pravic (predsednik Igor Bavčar), SKZ – Slovenska kmečka zveza (predsednik Ivan Oman), SDZS – Socialdemokratska zveza Slovenije (predsednik France Tomšič), SDZ - sindikati Slovenije (predsednik Rastko Plohl). To do- kazuje pluralnost in uravnoteženost Zbo- ra za republiko, s predstavniki takrat tako levih kot desnih političnih usmeritev in s sodelovanjem civilne družbe. Nikakor pa Zbor za ustavo ni bil projekt desnice, kot skušajo danes nekateri prikazati javnosti. Zboru je predsedoval Jožef Školč iz ZSMS. Gosta na ustanovitvi sta bila Ciril Ribičič – Zveza komunistov Slovenije in Darja Lav- tižar Bebler iz SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva). To torej pomeni, da je bil Zbor ustanovljen ob idejni podpo- ri in zaščiti tedanjega »rdečega« sistema, saj je bila večina članstva in kadra v tak- rat novonastalih političnih strankah (SKZ, SDZS in SDZ) iz vrst komunistov in so bili v resnici nekdanji partijski kadri z zvezami v prejšnjem »rdečem« sistemu. Ob ustanovitvi Zbora za ustavo sta bili oblikovani dve delovni skupini, prvo, za spremembo obstoječe Ustave SRS, so ses- tavljali Ivan Kristan, Rastko Močnik, Tone Peršak, Marjan Pavčnik in Ignac Krivic. Amandmaji so bili sprejeti leta 1989. Drugo, za pripravo nove ustave SRS, so ses- tavljali Tine Hribar, Ivan Kristan, Rajko Pirnat, Ivan Svetlik, Jože Mencinger, Andrej Magaj- na, Ivan Ribnikar, France Bučar in Jože Javor- šek. Nova ustava je bila sprejeta leta 1991. Nove politične stranke, ki so sebe ime- novale »desne«, so v resnici nastale ob dobesedni podpori ZSMS in SZDL ob so- glasju partije (Zveze komunistov), in jih je denarno, materialno, programsko in kad- rovsko podpiral »rdeči« sistem. Vključene so bile tudi v SZDL. Da je DEMOS zmagal na prvih volitvah, je bila v resnici odločitev Zveze komunistov, ki je ocenila, da bodo mednarodna priznanja osamosvojitve lažja, če se partija umakne v opozicijo in na oblast postavi DEMOS. Prav tako je slovito Novo revijo denarno ves čas podpiral »rdeči« sistem, kar doka- zuje pismo Nika Grafenauerja in Dimitrija Rupla (glavnega in odgovornega uredni- ka) Francu Šetincu, takratnemu predse- dniku SZDL, ki je bilo 28. februarja 1985 objavljeno v Teleksu, kjer navajata višino donacij, ki jo je Nova revija prejela od Kul- turne skupnosti Slovenije. Honorarji, vklju- čujoč administrativna dela za posamezno številko, so dosegali okrog 15 odstotkov vseh stroškov revije. To, da so se vse »desne« opcije strinjale in sprejele geslo OF iz leta 1941 o pravi- ci do samoodločbe, ki je postalo pravni te- melj osamosvojitve Slovenije leta 1991, pa nesporno dokazuje priložena listina Zbora za ustavo. Iz nje je razvidno, da je bil sedež Zbora za ustavo na »rdeči« lokaciji, v prosto- rih ZSMS, Dalmatinova 4, Ljubljana. Takrat in še danes so to prostori sindikatov. Geslo OF o samoodločbi je postalo pravna osnova osamosvojitve leta 1991 in je bilo zapisa- no v Ustavi SRS 1974 in v ustavnih aman- dmajih spremenjene Ustave SRS leta 1990, kar je omogočilo izvedbo plebiscita, ki ga je prva predlagala Socialistična stranka Slove- nije, vodil jo je Viktor Žakelj. Rastko Plohl Pismo Nika Grafenauerja in Dimitrija Rupla Francu Šetincu v zvezi s financiranjem Nove revije AKCIJSKA ODPRODAJA KNJIG IZ ZALOGE PO UGODNIH CENAH Po simboličnih cenah, že od 1 € dalje, vam nudimo možnost nakupa knjig, izdanih med leti 1992 - 2014 in rahlo poškodovanih knjig starejših letnikov (prašne, odrgnjene). Tematika: NOB, partizanske enote, vrednote NOB, Jugoslavija, Tito, biografije …… Popis in prodajne cene knjig so objavljene na spletnih straneh www.zzb-nob.si in www.svobodnabeseda.si. Knjige lahko kupite na sedežu ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, vsako sredo med 13. in 15. uro, lahko vam jih pošljemo tudi po pošti (stroške poštnine zaračunamo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije). Za druge informacije smo na voljo na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. december 201630 P R E J E L I S M O Ali je bila JLA res zločinska? Za pisanje in objavo tega članka sem se odločil po gledanju dokumentarnega filma o JLA na RTV Slovenija, dela sce- narista in zgodovinarja Valentina Are- ha, ter po izjavah poslanca SDS Franca Breznika o krvavi vlogi JLA. Omenjeni poslanec je pred meseci v odboru za obrambo dejal, da je bila JLA spočeta v krvi, saj je od leta 1945 pobila več kot šeststo tisoč ljudi. V DZ je pred dnevi povedal, da so pobili petsto tisoč lju- di. To so težke obtožbe. Zanj številka sto tisoč gor ali dol očitno sploh ni po- membna, je pa pomembna nam, ki nas resnično zanima, za katere ljudi gre in kje so pokopani! Takšne podatke nam je povedal poslanec, ki vsakič pove, da je delal pri Siemensu in da je inženir (kakšna samohvala!). Čeprav o zgodovini nekaj vem, za te po- datke še nikoli nisem slišal. JLA ni več, torej se ne more braniti in dokazovati svoje resnice. Še veliko pa nas je, ki smo v tej »zločinski« armadi služili. Potem- takem smo zločinci tudi vsi tisti, ki smo častno in pošteno služili takratni skupni domovini. Vsi pripadniki TO izhajamo iz JLA. Ali smo po besedah poslanca SDS Franca Breznika veterani, ki smo včla- njeni v ZVVS in ZSČ, potem zločinci? Ob takšnih izjavah se počutim ogorčenega in globoko prizadetega. Naj se povrnem k filmu o JLA! S filmom seveda ni nič narobe, je dokumentaren, lepo posnet za tisto obdobje in pred- vajan ob pravem času. A glej zlomka, zgodovinar in scenarist je iz tega do- kumentarca naredil in prikazal JLA v najpodlejši in najbolj umazani obliki, kar lahko nekdo naredi. S svojim pri- tlehnim in prihuljenim predvajanjem je ponižal tudi vse nas nekdanje vojake, podčastnike in častnike – ne samo ar- made. Naše vojaške šole so spoštovali tudi tujci, tudi v Bileći, iz katere se je rodil in pozneje kalil ves komandni ka- der TO. Težko mi je, ker zaradi prostor- ske omejenosti ne morem opisati tudi pozitivnih plati služenja v JLA in njene zgodovinske vloge. Valentin Areh se je pri predstavitvi med drugim obregnil tudi ob strategijo jurišev po vzoru Ru- sov. Od zgodovinarja bi namreč priča- koval, da so mu poznani juriši borcev med NOB, ko so partizani prav z juriši nad nacisti, fašisti in domačimi izda- jalci dobivali bitko za življenje. Seveda popolnoma razumem, da je JLA z napa- dom na Slovenijo, ki sem jo branil tudi sam, izgubila ugled in spoštovanje med ljudmi, kakršna je nedvomno imela. V to jo je privedla pokvarjenost posameznih politikov v Beogradu. V času pred tem pa je bilo služiti domovini v JLA čast in ponos. To so dejstva, ki jih noben razu- men in uravnovešen človek ne more zanikati ali spreobračati njene vloge in zgodovinske resnice. Zveneč akademski naslov je zame premalo, da bi me prep- ričal o nasprotnem. Srečko Križanec, predsednik veteranske in častniške organizacije Štore Ko kriminal postane standard Imeli smo Udbo, ki je bila trn v peti iz- dajalcev. Imeli smo Službo državne var- nosti, ki je skrbela za varnost državlja- nov in ščitila integriteto domovine. Za poštene državljane je bila zanesljivo bolj poštena kot neka ustaško-belogar- distična naveza oziroma danes klerofa- šistična mafija. V prvi polovici letošnje- ga leta sem na televiziji videl dva naša politika, ki sta kar tekmovala, kateri se bo bolj globoko priklonil eni najbolj zločinskih organizacij na Balkanu – bila sta namreč polna sočutja do žrtev Hude jame. Ta Huda jama postaja neke vrste simbol, ki izraža zaščito pravice za nji- hove zločine. S tem si poskušajo po- tomci teh zločincev pridobiti naklonje- nost potomcev žrtev in sprati madeže krvi osebno motiviranih zločincev. Ali je res težko uganiti, komu takšna dejanja ustrezajo? Kar poglejmo samo našega evropskega poslanca, ki nenehno laže in pljuje po lastni domovini! Mislim, da bi bilo na mestu vprašanje: če so slo- venski partizani po besedah izobraže- nih lažnivcev, ki so za Slovenijo naredi- li manj kot nič, pobili toliko zločincev, kako jih je potem sploh še toliko pre- živelo? Mogoča razlaga: Udba s tem, ko jih ni odkrila, ni opravila svojega dela. Ustaši, ki so se po končani vojni umi- kali čez Slovenijo, niso hoteli predati orožja, temveč so po Sloveniji nadalje- vali s krvoločnimi zločini. Še dandanes beseda ustaš zgrozi slehernega, ki je tiste čase preživel. To lahko med dru- gimi povedo še nekateri Brežičani. Nji- hova zločinska moč je bila tako velika, da so bili prepričani, da jim nihče nič ne more. Svojo kalvarijo so si pridelali sami in nihče na svetu ne bi mogel pre- prečiti maščevanja za njihova zverinska dejanja. Njihovo življenje je bilo zverin- stvo in temu primeren je bil konec vsaj manjšega števila, ki jih je dosegla roka pravice. Tistim, ki se sklicujejo na po- vojne poboje, pa lahko povem, da laže- jo. Osebno sem poznal nekatere usluž- bence okupatorja, ki jim je bilo sojeno in so povojno obdobje preživeli mirno in brez očitkov. Čestokrat se vprašam, kaj se dogaja v tej podalpski državici, zakaj je osta- la beseda sprava na papirju in komu spravno dejanje ni ustrezalo. Ali se naši politiki res ne zavedajo, da zastruplja- nje državljanov ne prinaša nič dobrega? Država, ki pospešuje revščino in zasuž- njevanje, nima prihodnosti. Če k temu dodamo še zadolženost, zakonito ple- njenje bank, pristransko sodstvo, pohle- pno moč posameznikov in Cerkve in še marsikaj, potem si ni težko odgovoriti: ob izgubi še tistega malega dela suve- renosti bomo izgubili državo in žrtve, ki so padle zanjo, bodo zaman. Največja nesreča za Slovenijo so prav- nomočno obsojeni kriminalci, ki so s prevaro vzeli za talce in plen kar celot- no državo. In njihova kriminalna deja- nja z davki plačujemo vsi državljani, ki smo leta po vojni ustvarjali bogastvo, to pa je z nesposobnimi politiki in predsedniki vlad preprosto izpuhtelo. V samostojni državi še nisem zasledil izraza skrbi pri nobenem predsedniku vlade, ko so se pred njihovimi očmi se- suvala podjetja, pošteni delavci pa so bili preprosto pahnjeni na cesto. Še več, gledajo nas zviška, kot potrošno blago. Kako dolgo še? Pismo končujem z vprašanjem, kdo je odgovorna oseba na uradu za spravo, kakšna je njegova funkcija in kaj je do zdaj naredil. Bo kdo na to vprašanje od- govoril? Jože Bračun, Artiče ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 31 A K T U A L N O Zadnja ikona hladne vojne in neuvrščenosti Poslovil se je Fidel Castro »Revolucija je diktatura izkoriščanih nad izkoriščevalci.« Tako je dejal 22. predsednik Kube Fidel Alejandro Castro Ruz, ki je umrl 25. novembra letos. Bil je kubanski premier v letih od 1959 do 1976, predsednik države od 1979 do 2008 in vrhovni poveljnik oboroženih sil od 1959 do 2008 ter seveda prvi sekretar Komu- nistične partije Kube od 1961 do 2011. Po politični opredelitvi je bil marksist-leninist, sicer pa trn v peti Združenim državam Amerike in zadnja ikona hladne vojne. Fidel Castro se je rodil 13. av-gusta 1925 v današnji provin-ci Holguin. Njegova družina je imela v lasti plantažo sladkor- nega trsa, na kateri je v mladosti delal tudi sam Fidel. Šolal se je v jezuitskih šo- lah in leta 1950 diplomiral kot pravnik. Dve leti pozneje je hotel kandidirati za predstavnika v kubanskem parlamentu, vendar je zaradi uspešnega državnega udara poveljnika Batiste moral to idejo opustiti, saj sta bila tako parlament kot predsednik odstavljena. Castro je nato s skupino somišljenikov 26. julija 1953 napadel vojašnico v Monacadu. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. Po prihodu iz za- pora je odšel v Združene države Ame- rike, še prej pa je ustanovil uporniško gibanje, imenovano 26. julij, s katerim je naslednje leto skupaj s Che Guevaro začel gverilsko bojevanje proti kubanski vladi. Bojevanje je doseglo vrhunec leta 1958, ko je bil poveljnik Batista primo- ran zbežati, kar je nakazovalo prihodnjo ureditev oblasti. Fidel Castro je leto dni pozneje, torej leta 1959, prisegel kot ku- banski predsednik vlade s komunistični- mi nazori. Posledično je bilo zaradi tega veliko Kubancev izgnanih ali pa so sami zbežali iz države, pretežno v Združene države Amerike. Takoj po prihodu na oblast se je Castro zapletel v spor z ZDA, vodilno državo zahodnega bloka, ki je podpirala Batis- to. Castro je s svojimi komunističnimi nazori nacionaliziral rafinerije nafte, to- varne sladkorja in elektrarne. Spor se je tako poglabljal, da so leta 1960 Združe- ne države Amerike prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle gospodarski embargo proti Kubi, ki v večini velja še danes, čeprav so ga pred kratkim neko- liko omilile. Leto dni zatem so ZDA sku- paj z nekaterimi proameriško usmerje- nimi Kubanci izvedle invazijo kubanskih izseljencev v Prašičji zaliv z namenom, da končajo Castrovo vladavino. Opera- cija se je spremenila v pravo katastrofo, večina proameriško usmerjenih Kuban- cev se je predala ali pa so dezertirali. Kot odgovor na napada pa je Castro do- volil svoji tesni zaveznici Sovjetski zvezi, da je na Kubi zgradila ploščadi, primerne za izstrelitev raket, ki bi lahko nosile je- drske konice. Spor je dosegel svoj vrhu- nec v tako imenovani kubanski krizi leta 1962, ki označuje čas, v katerem je bil svet najbliže totalni jedrski vojni. Strasti so se umirile in obe strani, tako ameriška kot sovjetska, sta dosegli sporazum ter rešili svet pred neizbežnim uničenjem. Sovjetska zveza je bila primorana odstra- niti rakete s ploščadi na Kubi, Združene države Amerike pa so odstranile rakete, ki so bile nameščene v Turčiji. Castro je bil eden največjih zagovor- nikov gibanja neuvrščenosti in general- // PIŠE: Mitja Tomažič ni sekretar gibanja v letih 1979–1983 in od 2006 do 2008, dober prijatelj in so- mišljenik Josipa Broza - Tita. Jugoslavijo je obiskal dvakrat: leta 1961 ga je Tito gostil v Beogradu, leta 1976 pa na Bri- onih. Tito je Havano obiskal leta 1979, ko je tam potekalo srečanje neuvrščenih. Kljub diktaturi kot obliki svoje vlada- vine je Fidel Castro ostal na Kubi zelo priljubljen vse svoje življenje. Številni Kubanci so zaradi njegove politike pri- dobili brezplačno šolstvo, prav tako je uredil zdravstveni sistem. V zadnjih le- tih njegove vladavine so se kazale posle- dice njegove starosti, zato je leta 2006 po operaciji predal mesto predsednika svojemu mlajšemu bratu Raulu. Fidel Castro je rad samega sebe razglašal za socialista, marksista in leninista. Verjel je, da sta kapitalistični svet in tovrstna politična ureditev slabša in manj uspe- šna kot socialistična ureditev, prav tako je verjel, da je v kapitalizmu večja mož- nost zlorabe moči majhnega odstotka prebivalstva, ki ima v rokah večino bo- gastva, nad preostalim prebivalstvom. Zavzemal se je za trdo delo, družinske vrednote, integriteto in samodisciplino. Družbeno je bil precej konservativen, nasprotoval je uporabi ilegalnih drog, hazardiranju in prostituciji, ki jih je videl kot moralno zlo. Fidel Castro je bil za nekatere diktator, za druge pa lik upora. Bil je človek, ki je preživel več kot 600 poskusov atentata, ter oseba, ki je desetletja krojila kuban- sko politiko in uvrstila Kubo na zemlje- vid sveta. Fidela Castra in Josipa Broza Tita je družila tudi ljubezen do cigar. december 201632 Ciril Glavan Na ljubljanskih Žalah smo se 2. septembra poslovili od Ciri- la Glavana - Čira, aktivnega udeleženca NOB, borca Mokr- ške čete, Tomšičeve brigade, Šercerjeve brigade, Levstikove brigade in vse do zadnjega dejavnega krajana Vrhovcev in člana Zveze borcev. Rodil se je 14. novembra 1926 v vasici Škrilje nad Igom. Skupaj z očetom in bratom se je že leta 1941 pridružil par- tizanom. Vsi so bili vključeni v enoto narodne zaščite Škri- lje. Celotna družina je bila po- znana kot dejavna udeleženka NOB. Leta 1942 so Italijani požgali domačijo in družino pregnali. Tudi v teh krajih so med vojno potekali hudi boji. Ciril je bil neustrašen borec, o njegovi mladosti in pogumu krožijo junaške zgodbe. Brez strahu je star komaj 15, 16 let odvijal granate in jih snemal z bodeče žice. V neki bitki je ob njem eksplodirala granata, pri tem je dobil številne rane. Na zdravljenje so ga poslali v Bari. Po vojni je Ciril dobil status vojnega invalida. Brat in oče sta med vojno padla. Očeta so Italijani kot aktivista OF leta 1942 ustrelili. Ciril je bil med prvimi sekretarji Skoja v vasi Škrilje. Dobil je tudi številna odlikovanja: red za hrabrost, red za zasluge za narod, meda- ljo dela in medaljo Ljuba Šercerja. Po vojni je služboval v Novem mestu, pozneje pa v Ljublja- ni, kjer si je z Jožico ustvaril srečno družino z dvema hče- rama, zetoma in tremi vnuki. Bil je dober mož, skrben oče, delaven in zaveden državljan. Do upokojitve je delal kot sod- nik za prekrške. Bil je strog in pošten, vedno pa je pomagal vsem, ki so bili pomoči potrebni. Imel je veliko prijateljev. Bil je tudi aktiven član lovske družine Mokrc, velik ljubitelj narave in živali. Deloval je tudi v lokalni skupnosti. V KO ZB Vrhovci-Brdo-Kozarje se je prijetno počutil. Spoštovali smo ga in imeli radi. V zadnjih mesecih mu je začelo pešati zdravje, pa je bil kljub temu optimističen in še poln življenjske vedrine. Sreče- vali smo se na borčevskih sestankih, na sprehodih, na katere je redno zahajal, saj se je zavedal, da tudi z gibanjem lažje premaguje bolezen. Do zadnjega pa je bil obdan z ljubeznijo svojih najdražjih. V spominu ga bomo ohranili z vsem spo- štovanjem do njegovega vojnega junaštva, družbenega dela in do njegovega prispevka k zgodovini slovenskega naroda, predvsem pa kot iskrenega prijatelja. KO ZB Vrhovci-Brdo-Kozarje Jožef Suhadolnik V novembru smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od 80-le- tnega Jožefa Suhadolnika, krajana Vrhovcev in dolgoletne- ga člana Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Vič- -Rudnik, krajevne organizacije Vrhovci-Brdo-Kozarje. Naše in splošne vrednote je čutil in živel po njih. V ožji krajevni skupnosti smo ga poznali kot prijaznega, tovariškega obča- na, ki je pomagal drugim, predvsem ob naravnih nesrečah, ki so prizadele tudi naše kraje (poplave). Rodil se je v delavski družini v vasi Preserje kot prvi od šestih otrok. Kot zaveden Slovenec je bil njegov oče med drugo svetovno vojno zaprt na Rabu. Vsa družina je močno občutila okupacijsko težo italijanskega škornja. Med drugo svetovno vojno je bil Jože star tri leta, ob koncu vojne pa sedem. Kot otroku so se mu vojne strahote vtisnile globoko v spomin. Delovanje OF in vrednote narodnoosvobodilnega boja pa je vzel za svoje in jih prenesel tudi na družinske člane. Ljubezen do domovine, tovarištvo, enakopravnost, pra- vičnost so bila tudi njegova življenjska načela. Pridružil se je naši borčevski organizaciji. Z veseljem smo ga sprejeli v svoje vrste, ga spoštovali in imeli radi. Po vojni je Jože leta 1957 v Ljubljani končal srednjo teh- nično šolo – smer gradbeni- štvo. Zaposlil se je v podjetju Slovenijaceste, pozneje pa v IMOS inženiringu. Zaradi na- tančnosti, doslednosti in veli- kega čuta odgovornosti je vo- dil velike projekte in postal je nadzornik, to delo je opravljal vse do upokojitve leta 1994. Služboval je tudi v tujini. Z Marijo sta se poročila leta 1960, pet let pozneje pa sta na Vrhovcih z veliko odrekanja in trdega dela zgradila hišo, ki je postala prijeten dom srečni družini s hčerko in dve- ma sinovoma. Po upokojitvi je Jože svojo vitalnost usmeril v družbeno delovanje in deloval na različnih področjih. Z ženo Marijo sta sodelovala pri razvoju svojega kraja in šole Vrhovci. Užival je v naravi, planinarjenju, svoje zanimanje pa je našel tudi v sadjarjenju. Najbolj pa se je posvečal svo- jim petim vnukom. Pred tremi leti so se začele kazati zdravstvene težave, ki jih je kljub pešanju pogumno prenašal. Pogrešali ga bomo. KO ZB Vrhovci-Brdo-Kozarje Anton Reja V septembru smo se na ljubljanskih Žalah za vedno poslo- vili od sokrajana, soseda in sotovariša Antona Reje. Anton Reja je bil borec Briško-beneškega odreda (BBO), po vojni pa aktiven član skupnosti borcev BBO in tudi predsednik ljubljanske skupnosti, dokler so mu to dopuščale moči. Bil je tudi dejaven član krajevne organizacije ZB za vrednote NOB komandanta Staneta in je za svoje delovanje prejel zlato pla- keto ZZB za vrednote NOB. Anton Reja se je rodil 17. av- gusta 1920 v kmečki družini v kraju Kozana v Goriških brdih. Po končani osnovni šoli, v ka- teri se takrat ni smelo govoriti slovensko, je nekaj časa ostal doma, nato pa je kot hlapec delal po različnih kmetijah, pri čemer je občasno opravljal kurirske naloge za organizacijo TIGR. Nato so ga vpoklicali v italijansko vojsko, kjer je bil po osnovnem urjenju z enoto poslan v del Francije, ki si jo je prisvajala Italija. Po kapitula- ciji Italije se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju ter se po nekaj mesecih vrnil v Brda, kjer se je pridružil Bri- ško-beneškemu odredu, v katerem je bil vse do konca vojne. Po vojni je ostal v JLA kot vojaški uslužbenec vse do upoko- jitve, ko se je naselil v Krajevni skupnosti Komandant Stane v Šiški. Sodeloval je v organih krajevne skupnosti in ZZB za vrednote NOB ter bil kmalu izvoljen za predsednika Skup- nosti borcev BBO v ljubljanski sekciji. Zelo ga je prizadela I M E L I S M O L J U D I 33 smrt v družini, a čeprav je bil tudi sam bolan, je bil vedno vedrega duha. Zadnja leta je živel skupaj s hčerjo Lidijo, ki mu je bila v pomoč. Kot človeka in predsednika ljubljanske sekcije borcev BBO smo ga poznali kot korenitega in zavednega Brica, ki je bil tudi proti koncu svojega življenja upravičeno ponosen, da je prispeval svoj delež v boju za osvoboditev in priključitev Primorske matični Sloveniji. Franc Auguštin Ida Szabo V Novem Sadu je v 101. letu starosti umrla Ida Szabo, revolu- cionarka, partizanka, ženska, ki je pripadala generaciji tistih, ki so se v imenu svobode, humanejšega in bolj dostojanstve- nega življenja bojevali za lepši jutri. Celo njeno življenje je bilo prežeto z nikoli končanim bojem proti nepravičnosti in tepta- nju človekovih pravic ter za bratstvo in enakost med narodi. Ida Szabo se je rodila 6. julija 1915 v Pecsu v okviru teda- njega Avstro-ogrskega cesarstva. S trinajstimi leti je postala tekstilna delavka, nato pa je delala v eni od tiskarn v Suboti- ci. Zelo zgodaj se je pridružila delavskemu in sindikalnemu gibanju, sodelovala je v različnih akcijah in stavkah Združe- nja delavskih sindikalnih zvez Jugoslavije. V SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije) je bila sprejeta leta 1934, zaradi svojega političnega delovanja je morala oditi iz Subotice. Odšla je v Ljublja- no, kjer je bila leta 1939 spre- jeta v Komunistično partijo Jugoslavije. Bila je sekretarka Okrožnega komiteja SKOJ za Ljubljano, članica Pokrajin- skega komiteja SKOJ za Slo- venijo in članica Okrožnega komiteja KPJ. Bila je v skupini komunistov, ki so organizirali vstajo leta 1941 in narodnoosvobodilni boj. Leta 1942 je bila zaprta, kmalu tudi izpuščena, zatem pa se je pridružila slo- venskim partizanom. Bila je v Glavnem štabu NOB in parti- zanskih odredov Slovenije. Aprila 1945 je v bojih padel njen prvi mož. Po osvoboditvi leta 1945 je Ida Szabo opravljala številne politične naloge v partijskih, sindikalnih in državnih organih najprej v Sloveniji, nato pa v Vojvodini, Srbiji in Jugoslaviji. Izvoljena je bila za poslanko republiške in zvezne skupščine ter za poslanko skupščine SAP Vojvodina. Bila je podpredse- dnica Pokrajinskega odbora AFŽ Vojvodine ter je opravljala številne druge odgovorne naloge v Zvezi združenj borcev NOB, Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije ter bila članica Predsedstva SFR Jugoslavije, SR Srbije in Sveta federacije. Je nosilka številnih priznanj in odlikovanj, med drugim partizanske spomenice 1941, reda za hrabrost, reda junaka socialističnega dela, reda bratstva in enotnosti z zla- tim vencem, reda zaslug za narod z zlato zvezdo in drugih. Mestni odbor SUBNOR Novi Sad S P O M E N I K Umrli člani KO ZB Vodice: Obveščamo vas da so nas v letu 2016 zapustili člani KO ZB Vodice: Podgoršek Franc, Čebašek Feliks, Koritnik Pavla, Podboršek Vera. Ohranili jih bomo v lepe spominu. Franc Durič, predsednik KO ZB Vodice Ob italijanski ofenzivi v Kozjanah Spomenik pripoveduje Italijanska vojaška komanda in policijske sile so si v letih 1942 in na začetku leta 1943 s pogostimi preiskavami Brkinov in na- meščanjem fašističnih postojank po brkinskih vaseh prizadeva- le, da bi onemogočile partizansko delovanje v Brkinih. Obsežna italijanska ofenziva je 13. marca 1943 huje prizadela Brkinsko četo oziroma četo 3. bataljona Soškega odreda. Koz- jane so gorele. Ta strašni dan je doživela tudi družina Vatovec iz Kozjan, po domače Ivetovi. Njihova domačija je stala na kra- ju, kjer je zdaj postavljen spomenik padlim borcem, postavljen je bil leta 1953. Tukaj živi danes Toni Vatovec, ki je imel tedaj deset mesecev. Zgodbo o tistem dnevu povzema po pripovedo- vanju svoje mame. »Naša družina je štela pet članov: oče, mama, dve se- stri in jaz, ki sem imel tedaj le de- set mesecev. Oče- ta in druge moške so gnali na sredino vasi, ker so Italijani nameravali mobili- zirati mlade fante in može. Sestri sta zbe- žali. Mamo in mene so zadrževali v hiši. Celotno posestvo, hišo in hlev, so zaž- gali. Ujeta sva bila v goreči hiši. Na dvo- rišču je stal oboro- žen italijanski vojak in nama ni dovolil iz hiše. Porival in suval naju je nazaj v og- njene zublje. Rešila sva se zaradi usmi- ljenja italijanskega komandanta, ki je ukazal, da naju spu- sti. V hlevu so bile privezane štiri kra- ve. Iz gorečega hle- va so se rešile tako, da so polomile vse okrog sebe in se odtrgale od jasli. Očeta in druge moške so naložili na tovornjake in jih kot živ ščit odpeljali v dolino in naprej v Italijo, v bataljone speciale ali nekatere v taborišča. Moj oče se je vrnil domov ob razpadu Italije, septembra leta 1943. Ostali pa smo brez vsega, preživljali smo se pri dobrih ljudeh v vasi. Mama je to vračala s svojim de- lom. Po končani vojni smo si zgradili nov dom na Kozjanah. O tem je pisal Maks Zadnik v knjigi Istrski odred, ki jo je leta 1976 podaril mojemu očetu Tonetu Grandiču. V posvetilu pa je zapisal: »Tovarišu Tonetu Grandiču v trajen spomin na tiste dni, ko smo morali dokazovati, da so naše slovenske korenine globoko pognale v to brkinsko in kraško zemljo, in jih nikomur ne dovolimo izruvati.« Nada in Zmago Grandič Toni Vatovec december 20163434 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Slovenija je del sveta, ki se hitro spremin- ja, vse novo in drugačno pa vpliva tudi na družbeno dogajanje pri nas. Neoliberalizem kot družbeni in gospo- darski koncept služi predvsem svetovnim korporacijam, ki si prilaščajo naravne vire, predvsem naftna bogastva, vodna pridejo kmalu na vrsto. Tudi pridelava hrana naj bi postala monopol svetovnih korporacij. Ena od njih je na primer Monsanto, ki nam vsiljuje gensko spremenjeno hrano. Neoliberalizem si je podredil Bruselj, ki z direktivami in trojkami vse bolj določa vladam, kaj morajo storiti, in tako kroji naše življenje. Nacionalne države izgubljajo svojo suverenost. Naciona- lna država je na voljo korporacijam in finančnemu kapitalu, ki jo obravnava kot gospodar in ogroža skupno dobro. Varčevanje je postalo ukaz, ki ga morajo vlade brezpogojno upoštevati, varčevan- je je nad vsem, pa naj povzroča še tako škodo lokalnemu gospodarstvu in uniču- je socialno državo. Varčevanje je vsiljeno tudi s tako imenovanim fiskalnim pravi- lom in bonitetnimi ocenami držav. Prim- eren instrument pritiska na države so obrestne mere. Ni več prostora za klasič- no ekonomsko teorijo. Vedno manjše število ljudi je ved- no bogatejših in vedno več je vse bolj revnih. Vsiljuje se nam miselnost skra- jnega egoizma, ki se skriva pod masko konkurenčnosti in tekmovalnosti. To je vodilo neoliberalizma. Vsak naj skrbi predvsem sam zase. Če kdo tega ne zmore, je star, bolan, reven, brez dela, si je pač sam kriv, zakaj bi morala zanj skrbeti družba, država? To naj bo domena hu- manitarnih organizacij, in še te so zgolj zato, da si lahko bogati olajšajo svojo vest, če jo še kdo ima. Dehumanizacija celotne družbe je proces, ki poteka zad- njih 25 let. Migrantska kriza je razkrila vse slabosti EU. Evropa nikakor ne more več najti sk- upnega odgovora na krizo. Širjenje stra- hu pred emigranti, pred drugačnimi je pripomoček za obvladanje ljudi, ki potem privolijo, da jih obdajo z bodečo žico ali pa jih bodo obzidali z zidovi. Ljudem tako prodajajo za ceno volilnih glasov lažne obljube varnosti in reda. Najlažje je ma- nipulirati s prestrašenimi. Čez Slovenijo je šlo več kot pol mili- jona emigrantov, ne da bi mi utrpeli kakšno zaznavno škodo. Posamezne in- cidente pa smo prenapihnili čez vsako mero. Bolj vzbuja skrb, da se EU ne uspe Tit Turnšek: »Bodimo častni dediči preteklosti!« poenotiti, kako dolgoročno odpraviti migrantsko krizo, niti kako usklajeno delovati, če bi emigrantski tok znova narasel. In morda bo. V Evropi smo soočeni z različnimi ob- likami novega fašizma, lahko bi tudi rekli z mehkejšimi oblikami fašizma. Danes ne gre več toliko za poveličevanje rase, ki ima »pravico in dolžnost« vladati svetu. V sodobnih oblikah fašizma se je ta ele- ment usmeril na manjšine, islamsko vero, migrante, drugače spolno usmerjene, proti mednarodnim oblikam solidarno- sti, proti drugače ideološko usmerjenim. Sistematično se ruši socialna država. Po vrsti se ukinjajo institucije socialne države in se ustvarjajo nove, do skrajno- sti skomercializirane nadomestne insti- tucije. Tudi pokopavanje mrtvih, kot kaže, postaja donosen posel. Drugo obliko fašizma predstavljajo ra- zlične agresivne skupine, predvsem mla- jših ljudi, razni obritoglavci, ki ustvarjajo nerede, izvajajo nasilje nad verskimi et- ničnimi in spolnimi manjšinami. RKC, ki jo predstavlja slovenska ško- fovska konferenca, si že dalj časa moč- no prizadeva postati najvišja in edina moralna avtoriteta slovenske družbe. Želi imeti odločilno besedo o vseh pomemb- nih družbenih vprašanjih, v ozadju pa je hlastanje po oblasti in bogastvu. Na vse mogoče načine poskuša pridobiti pozici- je, ki jih je imela pred drugo svetovno vojno. Pri tem jo ovirajo njena lastna dejanja. Bremeni jo sodelovanje z naci- fašizmom, ko je slovenski narod v drugi svetovni vojni stopil v boj za svoj obstoj. Takrat si je naložila odgovornost za zlo- čine tistih večinoma naivnih fantov, ki so sledili svojim dušnim pastirjem in stopili v sovražnikove vrste in ob koncu vojne prejeli za svoja dejanja tudi zasluženo kazen. Vsaka smrt je preveč, a vsako živl- jenje se presoja po dejanjih. Potvarjanje zgodovine, medvojne in povojne, naj bi rehabilitiralo krvavo ko- laboracijo. Nacionalno izdajstvo se zato prikazuje kot odpor proti nekakšni ko- munistični revoluciji, celotno narod- noosvobodilno gibanje pa kot zločinsko. Boj za svobodo in pravično družbo, to je torej zločin! Iz nenehnega ponavljanja laži pa se ustvarjajo stereotipi, ki jih je težko odpraviti. Ob molku vodilnih medijev in ob neodzivnosti političnih vrhov moramo v mnogo večji meri razviti svoje lastne medije. Pri tem mislim predvsem na elektronske medije in na revijo Svobod- na beseda, ki jo moramo razširiti. Imamo dobro obiskane prireditve, okrogle mize, na katerih širimo resnico o moralnem in zmagovitem uporu in naše poglede na aktualna družbena in politična dogajanja. Naša naloga naj bo povezovanje vseh naprednih organizacij civilne družbe in političnih skupin, ki imamo enake ali podobne vrednote in poglede na ključ- na družbena vprašanja. Ne sprašujmo, kaj nas razdvaja, sprašujmo se, kaj nas združuje. Povezujmo se, ljudje vseh gen- eracij, ohranjajmo vrednote, ki so naše prednike vodile v zmagovite boje. Bodi- mo častni dediči preteklosti. Zgodovina je na naši strani. Povzetek uvodnega referata Tita Turnška, predsednika ZZB NOB, na seji glavnega odbora ZZB NOB Slovenije 20. decembra 2016. Besedilo je v celoti objavljeno na spletni strani www.zzb-nob.si in www.svobodnabeseda.si 3535 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Očisti najprej kozarec od znotraj, da bo čist tudi zunaj. (Jezus farizejem, po Mateju) Če vaša pravičnost ne bo večja od pravič- nosti pismoukov in farizejev, nikoli ne pri- dete v nebeško kraljestvo. (Jezusove besede, po Mateju) Seveda se z večino načelnih stališč v zadnji izja- vi Komisije za pravičnost in mir strinjamo, saj so splošno civilizacijske narave. Ni pa se mogoče strinjati z njihovim zgodovinskim kontekstom, predvsem ne z vnovičnim grobim izrabljanjem pi- etete do mrtvih za politična obračunavanja, zlasti pa za prikrivanja starih grehov nad slovenskim na- rodom. Velikokrat smo že obžalovali nasilje, ki se je tam okoli leta 1945 sproščalo kot nadaljevanje neposrednega vojnega obračunavanja za velik del Balkana na naših tleh; tudi s slovenskim deležem. Pravi krivci, to so tisti, ki so svoje žrtvovance pah- nili v vlogo žrtve, česa podobnega niso nikoli sto- rili. Grobove so »pobelili« z obilnim govorjenjem, s potvarjanjem dejstev in praznim moraliziranjem. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju: Zveza) bo v letu 2017 izvajala vse dejavnosti po tem programu, ki jih je potrdil glavni odbor. Delovanje bomo prilagajali konkretnim družbenim razmeram in aktualnim vprašanjem ter se nanje ustrezno odzivali, upoštevaje vrednote, ki so se razvile v času narodnoosvobodilnega boja. Pri tem ne gre le za spoštljiv odnos do preteklosti, ampak se moramo vprašati, kaj te vrednote pome- nijo danes, se zanje zavzemati in jih braniti. Vse bolj se povečuje potvarjanje zgodovine, za kar je več vzrokov. Dosledno branjenje resnice bo naša naloga tudi v letu 2017. Odzivanje na nega- tivne pojave v naši družbi pa ne sme in ne more biti le stvar organov Zveze, ampak vseh članov naše organizacije. Vse prevečkrat namreč slišimo vprašanje, kaj pa boste naredili, namesto da bi razmišljali, kaj lahko naredim. Pretoka informacij med krajevnimi organizaci- jami, združenji in Zvezo nismo zelo izboljšali. Večina članstva ni seznanjena z delovanjem Zveze in združenj. Tudi stališča Zveze velikokrat ne dosežejo članstva. Približno 30 odstotkov naših organizacij je neodzivnih, kar je delno tudi pos- ledica starostne sestave. Obveščanju bomo v letu 2017 posvetili posebno pozornost. Lotili smo se Stališče do zadnje izjave Komisije za pravičnost in mir v zvezi s pokopom mrtvih iz Hude jame v spominskem parku Dobrava pri Mariboru 27. oktobra 2016 PROGRAM ZZB za vrednote NOB Slovenije za leto 2017 (Več o programu lahko preberete na spletni strani www.zzb-nob.si) Mogoče bi se bilo ob vsem pravičništvu dobro spomniti vsaj tistih 27 svobodoljubov, vrhunskih izobražencev, ki so jih tik pred koncem vojne (4. aprila 1945) slovenski kolaboranti odpeljali iz Ljubljane na Turjak in jih tam po barbarskem in nečloveškem mučenju pobili. Ali 180 (najmanj) partizanov, ki so jih še nekaj dni po podpisu nem- ške kapitulacije esesovci in bežeči domobranci družno pobili pri boroveljskem mostu čez Dravo. Ali pa stotin žrtev v Begunjah, skoraj vse so kon- čale po izdaji domačih kvizlingov; ali na stotin postreljanih talcev v celjskem Starem piskru – iz »pisem na smrt obsojenih« se brez ponarejanja vidi, kako verni kristjani so bili; ali sto obešencev v Stranicah kot maščevanje za enega samega nacističnega pokvarjenca. In tako naprej v brez- končni vrsti – za njimi smejo danes katoliški du- hovniki maševati samo skrivaj, sicer so kaznovani. Po Vekoslavu Grmiču tudi nikoli več ni bilo prav nobenega škofa na Osankarici, kjer je padel ves bataljon borcev za svobodo in slovenski obsta- nek, niti približno ne samih komunistov – če je to težava; lahko bi se kdaj oglasili v Jasenovcu, kjer so hitlerjevski ustaši izpričano zaklali sedem slo- venskih duhovnikov – in tako naprej, spet v dolgi nepregledni vrsti. Ni nam jasno, zakaj slovenski škofje, sicer zbrani na Dobravi, tega ne storijo; po zadnji izjavi Komisije nam je še manj. V Mateju piše: Precejate komarja, kamelo pa požirate; in v Svetem pismu piše o brunu, ki je zadrto v očesu, pa ga tisti, ki ga noče, ne vidi. In o Jezusu na Gori: Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvo- ja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga môli in njemu samemu služi!« Ne verjamemo, da spoštovani gospodje škofi teh sve- topisemskih naročil ne poznajo. V Ljubljani, 22. novembra 2016 dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB NOB Slovenije tudi naloge, kako združenjem pomagati pri bol- jšem izvajanj administrativnih opravil, ki jo bomo dokončali v letu 2017. Pomemben dejavnik za obveščanje članstva je revija Svobodna beseda. Žal nam ni uspelo zelo povečati njene naklade in s tem branosti, kar ostaja pomembna naloga za leto 2017. Določen napredek smo dosegli z elektronskimi povezava- mi (spletna stran in Facebook Zveze, spletna stran Svobodne besede). Tudi na tem področju bomo skušali domisliti organizacijske izboljšave. Naša prednostna naloga ostaja varovanje za- konskih pravic vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Še naprej bomo spremljali tudi vprašan- je ohranjanja in vzdrževanja vojnih grobišč in spomenikov. V letu 2017 bomo predali vodenje KODVOS-a. Z drugimi članicami te koordinacije nas družijo sk- upne vrednote, zato bomo sodelovanje še krepili. Pri odzivanju na pereča družbena vprašanja smo namreč skupaj lahko še učinkovitejši. Z drugimi so- rodnimi organizacijami (Društvom izgnancev Slo- venije, Društvom ukradenih otrok, upokojenskimi organizacijami, sindikati) ter z drugimi naprednimi organizacijami smo okrepili sodelovanje in ga bomo še izboljševali. Pomemben del našega delovanja bo nadaljnje sodelovanje s tujimi veteranskimi organizacijami, ki postaja vse pomembnejše zaradi pojavljanja novih oblik fašizma in ekstremno desnih nacio- nalističnih skupin po vsej Evropi in tudi pri nas. Posebej pomembni so za nas stiki s SUBNOR-ji na območju naše nekdanje skupne države, s Koroško zvezo partizanov in z ANPI-jem iz sosednje Italije. Že januarja načrtujemo srečanje z vodstvom AM- PI-ja na državni ravni. Ne smemo pa pozabiti, da bo leta 2018 minilo 70 let od ustanovitve naše organizacije. Že v letu 2017 se bo zato Zveza morala pripraviti tudi na praznovanje 70-letnice svojega obstoja. Tit Turnšek, predsednik december 20163636 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Na pobudo predsednika ZZB za vrednote NOB Slovenije Tita Turnška je konec novembra del- egacija ZZB, ki so jo sestavljali Tit Turnšek, Meta Mencej in Aljaž Verhovnik, obiskala poslansko skupino Desusa. Pogovora so se udeležili tako rekoč vsi poslanci in poslanke Desusa. Tit Turnšek je v uvodu predstavil organizacijo in vsebinska vprašanja, o katerih smo se želeli pogovoriti. To so predvsem sovražni govor, spoštovanje ustavne- ga načela ločenosti Cerkve od države (finančna vprašanja, vračanje nepremičnin, šolstvo) ter po- skusi ponarejanja zgodovine, ki smo jim priče. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je zagotovil, da je poslanska skupina Desusa naklonjena naši organizaciji in da si želijo več sodelovanja in in- formacij o življenju članov, predvsem udeležencev NOB. Zavedajo se, da je sovražni govor tudi odraz želja po spreminjanju zgodovine, kar ni dopustno. Od ZZB pričakujejo, da se jim bo oglasila, kadar bo ocenila, da ji lahko kot poslanska skupina Mladi borci smo mladinska borčevska organi- zacija, katere primarni namen je krepitev vrednot NOB med mlado generacijo. Pridruži se nam lahko vsakdo, ki želi negovati vrednote NOB in je star od 15 do 29 let. Konec novembra smo izvedli prvi dogodek, s katerim smo med mladimi širili zavest in znanje o partizanskem odporniškem gibanju. V petek, 25. novembra, smo se zbrali v popoldanskih urah na Taboru mladih, ki je po- tekal na Celjski koči. Na tabor so bili vabljeni vsi dijaki celjskih srednjih šol, srečanje nam je po- magalo organizirati Združenje za vrednote NOB Celje, poskrbelo je tudi za mentorstvo. Prvi dan tabora smo poslušali predavanje mag. Marijane Kolenko. Zelo dobro je predstavila vrednote NOB in nam jih približala. Večer smo preživeli v družab- nem razpoloženju in pripravljali predstavitve o narodnih herojih in partizanskih enotah z domici- lom na Celjskem. Naslednji dan smo začeli zgodaj Srečanje predstavnikov ZZB in poslancev Desusa Mladi borci NOB Tabor mladih članov na Celjski koči pomagajo. To so potrdili tudi drugi poslanci in poudarili, da so zainteresirani za naša mnenja, posebej na področju zdravstva in socialnega varstva, saj imata obe strani veliko skupnega (po- gled na zgodovino, zahteva za javno zdravstvo in šolstvo, vprašanja privatizacije itd.). Povedali so, da so v zvezi z ločitvijo Cerkve od države v DZ že odprli vprašanje financiranja, tudi financiranja za- sebnih šol. Izrazili so željo po bolj vsestranskem obveščanju o delovanju ZZB. Tit Turnšek je izrazil zaskrbljenost, ker se politični voditelji in pristojni organi ne odzivajo na izrazite primere sovražnega govora, čeprav imajo za to ustavno podlago in za- konske pristojnosti. Poleg tega bi tudi v Sloveniji lahko po vzoru nekaterih evropskih držav razmis- lili o uvedbi cerkvenega davka. s predavanjem zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja o partizanstvu in drugi svetovni vojni na Celjskem. Nato smo odšli na pohod proti Svetini. Na Svetini smo se ustavili pri partizanskem spome- niku in se poklonili borcem 14. divizije. Tabor smo zaokrožili v soboto popoldne, ko so se nam pridružili člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav. Mladi borci smo pripravili naše pred- stavitve o narodnih herojih in domicilnih enotah, člani KZD Triglav pa so nam predstavili parti- zansko orožje, opremo, obleke … Ob koncu tabo- ra nas je nagovoril tudi generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik. Na koncu smo udeleženci tabora dobi- li rdeče nageljne in titovke za spomin. Alex Wirth predsednik Mladih borcev za Savinjsko območje Pohod Mladih borcev na Svetino Marijana Kolenko je govorila o vrednotah. 3737 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto RAZPISUJE natečaj za izdelavo raziskovalne naloge na temo Ženske v narodnoosvobodilnem gibanju na Slovenskem. Učence in učenke od 7. do 9. razreda osnovnih šol ter dijake in dijakinje vseh programov srednjih šol VABIMO, da v okviru zgodovinskega krožka, pouka družboslovja, zgodovine in slovenščine: 1. raziskujejo prispevek bork NOV, aktivistk Osvobodilne fronte in drugih udeleženk NOB: • v partizanski vojski, • kurirskih in obveščevalnih aktivnostih, • zdravstveni oskrbi, šolstvu in kulturi ter • na drugih področjih sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju • (oskrba z orožje, hrano in oblačili; skrb za otroke partizanov, za sirote ipd.), • kako so jih obravnavali v slovenskih tiskanih občilih, ki so bila naklonjena okupatorskim oblastem; 2. raziskujejo, kako so ženske premagovale mnoge težave vojnih razmer kot skrbnice partizanske družine v vojnih okoliščinah doma, kot soujetnice v taborišču ali okupatorjevem zaporu; 3. da ovrednotijo prispevek žensk v narodnoosvobodilnem gibanju ter posledice, ki jih je le-ta imel na položaj žensk po vojni do danes. Vsak torek, razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE od 1. do31. decembra 2016 2. Kolegij predsednika 3. Svet 6. 12. 1. 12. 3. 12. 7. 12. 8. 12. 8. 12. 8. 12. 10. 12. 12. 12. 13. 12. 13. 12. 16. 12. 16. 12. 22. 12. 22. 12. 23. 12. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, razprava o ponovni zaposlitvi profesionalnega generalnega sekretarja,predlog finančnega načrta za leto 2017, predlog programa dela ZZB NOB Slovenije 2017, sklic redne seje Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije 20. decembra 2016, sofinanciranje proslav in drugih aktivnosti po združenjih, potrditev Pravilnika o priznanjih, rokovnik za prvo polletje 2017, finančne zadeve, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: spominskega dneva Združenja Sever v Krškem, odkritja obnovljenega spomenika v Ajdovščini (Kovk – Majerija), srečanja z vodstvom SAAB Hrvaške, seje KOSOS na sedežu Zveze društev upokojencev v Ljubljani, sestanka s podžupanom MOL v Ljubljani, sestanka na Ministrstvu za kulturo v zvezi z lokacijo proslave ob dnevu priključitve Primorske matični domovini v letu 2017, prireditve v spomin na padle borce 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku na Pokljuki, seje KODVOS-a, podpisa letnega načrta sodelovanja s Slovensko vojsko v Športnem centru Planica, posveta v Državnem svetu RS na temo: 7. člen ustave – Kdo je/ni ločen in bolj/manj enak med enakimi?, srečanja ustanoviteljev dr. Šiftarjeve fundacije na Petanjcih, srečanja članov veteranskih organizacij s ptujskega območja na Ptuju, srečanja s predstavniki DVI Ljubljana, srečanja ob dnevu samostojnosti in enotnosti na povabilo MOL, državne proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Ljubljani. 8. 12. O sovražnem govoru. 4. Glavni odbor 20.12. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarice in overiteljev(ic) zapisnika, stanje v slovenski družbi, razprava o referatu, predlog programa dela Zveze za leto 2017, predlog finančnega načrta Zveze za leto 2017, razprava o programu in finančnem načrtu Zveze, druga medsebojna obvestila in dogovori. Rok za oddajo raziskovalne naloge: 10. 3. 2017 Več informacij: http://www.svobodnabeseda.si Naslov za dodatna pojasnila: zdruzenje.zb.nm@gmail.com NE PREZRITE V januarju 2017 načrtujemo akcijsko prodajo knjige Zlomljena krila. To je dolga zgodba o 237 zavezniških letalih in letalcih, ki so bili sestreljeni in so pristali na slovenskih tleh ozi- roma obmejnih ozemljih. Letalce so reševali domoljubi in partizani ter jih vodili na osvobo- jeno ozemlje v Belo krajino. Nobena sosednja država tedaj ni imela niti osvobojenega ozeml- ja niti partizanskega letališča, kjer bi pristajala zavezniška letala. Pri nas smo vse to imeli….. (avtor Matija Žganjar, 631 strani, 24 x 32 cm) REDNA CENA: 75,00 EUR Akcijska cena: 20,00 EUR* Stroški pošiljanja po pošti: 4,6 EUR Vaša naročila sprejemamo do 30. 12. 2016 na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. *Akcijska prodaja bo realizirana le v primeru zadostnega števila predhodnih naročil. december 201638 R A Z S TA V A novanje in vse do upokojitve. Drugi del z naslovom Ritem leta pa predstavlja šest najpomembnejših jugoslovanskih praznikov (novo leto, dan žena, praznik dela, dan mladosti, dan borca in dan re- publike) z njihovimi obredi, ki so dajali ritem življenju jugoslovanskih državlja- nov in so hkrati imeli ključno vlogo pri njihovi vzgoji in vključevanju v družbe- ne odnose. Vsebino gostujoče razstave so oboga- tili s predmeti iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in sorodnih usta- nov, pridobili so jih z zbiralno akcijo, ki je potekala od maja letos. Iskali so iz- delke slovenskega izvora pa tudi take, ki sicer niso bili plod domačega znanja, so pa nedvomno zaznamovali vsakda- njik v socialistični Sloveniji. Tako bodo obiskovalci na razstavi lahko videli tudi Marlesovo kuhinjo tipa Cockta- il variant iz 70. let prejšnjega stoletja, elemente dnevne sobe in rekonstruk- cijo delovnega kotička tajnice. Neka- teri obiskovalci se bodo tako spomnili, drugi pa bodo prvič videli, v kakšnih razmerah se je nekoč živelo, kakšne so bile osnovnošolske torbe, Mehanoteh- nikine igrače, s katerimi so se igrali ot- roci, plošče, ki so jih poslušale različne generacije, brigadirske uniforme, ki so jih mladi nosili na mladinskih delovnih akcijah, Elanove smuči planinskih enot JLA, obvezna počitniška oprema – od hladilne torbe do Jugoplastikinih ko- palnih copat. Na ogled bodo še Murina obleka in bambola, punčka v razkošni najlonski oblekici, ki je iz Trsta roma- la v marsikateri slovenski dom, pa tudi Rogovo kolo Pony in Tomosov motor Colibri. Gostujoča razstava Nikoli jim ni bilo bolje Vsakdanje življenje v Jugoslaviji Sredi oktobra so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljublja- ni odprli zanimivo razstavo z naslovom Nikoli jim ni bilo bolje? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji. To je gostujoča razstava, ki so jo decembra leta 2014 odprli v Muzeju istorije Jugoslavije (Muzeju zgodovine Jugoslavije) v Be- ogradu (Srbija), nato pa je gostovala v Zgodovinskem muzeju Bosne in Hercegovine (Historijski muzej Bosne i Hercegovine) v Sarajevu, v Ljubljani bo na ogled do konca junija prihodnje leto. Avtorica razstave je Ana Pa-nić, višja kustosinja Muzeja istorije Jugoslavije, sode-lavca pri projektu in avtorja besedil pa sta Igor Duda, predavatelj zgodovine na Univerzi Jurja Dobrile v Pulju in soustanovitelj Centra za kul- turne in zgodovinske raziskave socia- lizma, in Ivana Dobrivojević, znanstve- na sodelavka na Inštitutu za sodobno zgodovino v Beogradu. Pomembna so- delavka na področju raziskovanja tele- vizije in vsakodnevnega življenja je dr. Sabina Mihelj, ki predava na Univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji. Za razstavo je uporabljeno muzejsko, ar- hivsko, knjižnično in filmsko gradivo iz različnih ustanov iz vse regije, med drugim tudi gradivo Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Razstava je zamišljena kot potujoča partnerska razstava, tako da že postav- ljenemu okviru razstave povsod dodajo še lokalni kontekst vsakdanjega življe- nja v različnih delih Jugoslavije, s tem pa se uravnotežita slika in pogled na čas med letoma 1945 in 1990. Kot pravi njena avtorica Ana Panić, je bil cilj, »da s to razstavo, ki se ukvarja z vsakdanjim življenjem kot tudi s temo, ki najpogosteje vzbuja nostalgične občut- ke, pokažemo na potrebo po kritičnem premisleku skupne preteklosti in po raz- vijanju zavesti o pozitivni in negativni skupni dediščini ter o njenem vplivu na sodobne identitete novih držav in skup- nosti, zaradi česar sta raziskava in raz- stava realizirani kot regionalni projekt ob popolnem upoštevanju stališč vseh strani … v nasprotju s trivializacijo in z reduciranjem jugoslovanskega vsakda- na na zabavo in popularno kulturo smo poskušali spregovoriti o nekaterih po našem mnenju bistvenih vidikih in do- sežkih socialistične modernizacije«. Razstava je vsebinsko razdeljena na dva dela. Prvi del nosi naslov Ritem življenja in predstavlja različne vidike jugoslovanske stvarnosti v zasebnem in poklicnem življenju od vpisa v vrtec prek šolanja, sprejema med pionirje in v mladinsko organizacijo, odhoda v Ju- goslovansko ljudska armado (JLA) do zaposlitve, počitnic, vselitve v novo sta- // PIŠE IN FOTO: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana Vrvež na mejnem prehodu Ljubelj, julij 1989 (Foto: Nace Bizilj) Trgovina Nama, Ljubljana, junij 1956 (Foto: Joco Čermak) 39 J U B I L E J // PIŠE: Viktor Zorec // PIŠE: Franc Auguštin 100 let Karlija Gluka 95 let Edvarda Vodopivca Član ZB, Krajevne organizacije Braslovče, Karli Gluk je 20. oktobra letos dopolnil sto let. Že na predvečer so mu so- sedje in bližnji krajani pripravili topel sprejem ter mu zaže- leli še naprej veliko zdravja in sreče. Osrednje praznovanje je jubilant pripravil v sodelovanju z ženo Faniko v gasil- skem domu v Parižljah. Med drugim je povabil tudi čla- Edvard Vodopivec je dolgoletni član krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB komandanta Staneta v Ljubljani in je te dni na svojem domu v Šiški praznoval svoj 95. rojstni dan v krogu svojih bližnjih. Obiskali so ga tudi predstavni- ki krajevne organizacije ZB. Edo zaradi smrti v družini in oskrbnih težav večino časa preživi doma, kjer mu ob strani stojijo njegovi bližnji. Rodil se je 15. novembra 1921 v kraju Branik v Vipavski dolini. Tam je hodil v šolo, kjer se takrat ni smelo govoriti slovensko, nato pa je postal vajenec in pozneje izučeni mi- zar. Kmalu so ga vpoklicali v italijansko vojsko, v tankovsko enoto, po opravljenem usposabljanju je postal tankist. Z ne KO ZZB Braslovče, ki smo mu ob tej priložnosti izročili spominsko darilo. Karli se je rodil na Vranskem leta 1916, tam je obiskoval osnovno šolo, v Braslovčah pa se je izučil za krojača. Delal je pri mojstru Kreflu in po njegovi smrti prevzel obrtno de- lavnico, v kateri se je poleg pomočnikov te obrti učilo tudi po pet vajencev. Med drugo svetovno vojno je bil mobilizi- ran in je med drugim več let preživel v Franciji. Tam je svoj poklic izkoristil sebi v prid in šival uniforme za vojaške sta- rešine. Po vrnitvi domov, kar se je zgodilo šele oktobra leta 1945, je nadaljeval delo v krojaški delavnici v Braslovčah. V zasluženi pokoj je odšel leta 1976. Jubilant je kljub visoki starosti vitalen, dobrega zdravja in bistre glave. Rad bere časopise, občasno gleda televizijo, za svoje zdravje pa ob skrbni podpori žene Fanike skrbi s kraj- šimi sprehodi in primerno zdravo hrano. Člani ZB Krajevne organizacije Braslovče mu želimo dobro zdravje, prijetno počutje doma, v soseščini in med nami, ki ga imamo radi. enoto je bil premeščen v Libijo, kjer je tedanja Italija vodila osvajalno vojno vse do sredine leta 1942, ko so bile italijan- ske enote poražene, Edo pa je postal vojni ujetnik, zatem se je pridružil ustanoviteljem Jugoslovanske kraljeve vojske. Kot tankista so ga poslali na usposabljanje za upravljanje tanka Stuart. Proti koncu leta se je pridružil jugoslovanskim partizanom, od koder je bil poslan v Rusijo, kjer se je uspo- sobil za upravljanje srednjega tanka T-34. S tankovsko bri- gado je sodeloval pri osvobajanju Beograda, nato pri prebo- ju sremske fronte in svoj tank T-34 je pripeljal do Zagreba, kjer je dočakal konec vojne. Njegova zadnja obrambna na- loga je bila, ko je ob napetostih z Italijo pri Trstu svoj T-34 pripeljal do Gorice in zasedel položaj ob obrežju Soče. Po vojni je ostal v aktivni službi v JLA, opravil je vrsto usposabljanj in postal tehnični oficir za oklepna vozila. Op- ravljal je različne naloge kot inštruktor in učitelj v šolah za mlade tankiste. Večino službovanja je opravljal v Makedo- niji, razen nekaj zadnjih let, ko je deloval v šolskem tan- kovskem centru v Banjaluki, kjer je pred koncem aktivne službe doživel že drugi potres. Leta 1969 se je upokojen s činom majorja z družino preselil v Ljubljano. Hčeri sta se osamosvojili, žena mu je umrla, zdaj mu ob strani stojijo njegovi bližnji. Kot sam pravi, je kljub starostnim težavam ohranil veder duh. // PIŠE: Nada Grandič 90 let Marije Dolgan Marija Dolgan - Mariči, kot so jo klicali doma, je na za- četku meseca praznovala svoj 90. rojstni dan. Rodila se je 8. decembra leta 1926 v vasi Moško, občina Kanal, kjer je tudi obiskovala italijansko osnovno šolo. Izhaja iz siromaš- ne kmečke in zavedne družine petih deklet in enega fanta. Drobcena šestletna deklica je kmalu okusila trdo fašistično roko. V šoli je s sošolkami govorila slovensko. Slišal jo je ravnatelj in dobila je take klofute, da ni vedela, kje je njen razred. Zelo rada se spominja stare mame, ki jo je naučila pisati in brati v slovenskem jeziku. Kot petnajstletno dek- le je začela služiti kruh v tovarni Anhovo, tam je delala do razpada Italije 1943. leta. Spominja se časov, ko je fašistič- na oblast mobilizirala mlade fante v italijansko vojsko, od koder se nekateri niso nikoli vrnili. Kot zavedno dekle se je vključila v narodni odpor in delala kot kurirka obveščeval- ka. Po vojni je delo iskala v Pulju, nato v Ljubljani, kjer je ob delu dokončala vzgojiteljsko šolo. Leta 1949 je dobila službo v otroškem vrtcu v Divači, kjer je tudi živela in se leta 1952 poročila z možem Rudijem. Ustvarila si je družino in se udeleževala udarniških del za obnovo kraja. december 201640 U T R I N K I Vida Stržinar, hči Staneta Kebra - Koga, enega od ustanoviteljev Molniške čete je ZB Zadvor podarila spominski trak, ki ga je tudi sama pritrdila na prapor. (Foto: Nik Rovan) Boris Kašča je bil dolgoletni predsednik ZZB Idrija Cerkno in član glavnega odbora ZZB NOB Slovenije. Sredi leta je funkcijo predal mlajšemu nasledniku. (Foto: Jožica Hribar) Srečanje na Pokljuki: Ivo Miklavčič in Janko Heberle, borca Prešernove brigade in Danica Mandeljc, predsednica organizacijskega odbora spominskega pohoda na Triglav. Predsednik in dva podpredsednika ZZB: Slavko Grčar, Tit Turnšek in Matjaž Kmecl Na spominski slovesnosti v Kozlarjevi gošči (z leve): Stane Dovgan, predsednik ZZB NOB Vič, Janko Heberle, predsednik MO ZZB Ljubljana, Milan Kučan, Marjeta Kidrič in Julka Žibert, podpredsednica Janez Stanovnik in Budimir Lončar, zunanji minister v zadnji jugoslovanski vladi, ki jo je vodil Ante Marković Zora Konjajev je 21. decembra dopolnila 95 let; Ciril Zlobec pa je najstarejši slovenski pesnik – partizan. Na slovesnosti na Travni gori je nastopil tudi dramski igralec Ivo Godnič, sin Tigrovca Justa Godniča, ki je bil med soustanovitelji Ribniške čete. (Foto: Danijel Divjak) 41 V A B I L A Vabljeni v Dražgoše Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice vabi na osrednjo slovesnost in 60. prireditev Po stezah partizanske Jelovice ob 75. obletnici dražgoške bitke. Slovesnost bo pri spomeniku v Dražgošah v ne- deljo, 8. januarja 2017, ob 12. uri. Zbrane bo pozdravil mag. Drago Štefe, predsednik organizacijskega komiteja, slavnostni govornik pa bo zgodovi- nar dr. Martin Premk. V kulturnem programu bodo sodelovali Orkester Slo- venske vojske, Ženski pevski zbor Kombinat, baritonist Tone Habjan s har- monikarjem Nejcem Jemcem, učenci Podružnične šole Dražgoše in recitator Miloš Šmid. Program bo vodil Andrej Kokot. Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz z odhodom ob 10. uri s parkirišča za avtobuse pod dvorano Tivoli. Prijave za prevoz sprejema ZZB NOB Ljubljana do 4. januarja 2017 na telefonsko številko (01) 432-52-41. Spominski pohodi v Dražgoše 7. in 8. januarja 2017 Sobota, 7., in nedelja, 8. januarja 2017 38. pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Pohod se začne v soboto, 7. januarja 2017, med 22. in 24. uro (Dom krajanov Črni Vrh, tel. 041 882 076). Organizator: Planinsko društvo Škofja Loka (Iris To- dorovič, tel. 031 604 884, Jože Stanonik, tel. 041 595 005) 18. pohod Železniki–Ratitovec–Jelovica–Dražgoše. Pohod se začne v so- boto, 7. januarja 2017, ob 24. uri (Češnjica – plavalni bazen). Organizator: Planinsko društvo Železniki (Lojze Lotrič, tel. 031 613 426, e-naslov: lotric. lojze@gmail.com, v sodelovanju z GD Dražgoše). Nedelja, 8. januarja 2017 41. pohod čez Jelovico: Soteska (Bohinj)–Rovtarica–Dražgoše. Odhod od 7. do 7.30 iz Soteske. Organizatorji: KS Bohinjska Bela (Janez Koselj, tel. 041 270 449) in SV, Vojašnica Bohinjska Bela, v sodelovanju z GG Bled (Zvone Šolar), PD Radovljica in Srednja vas ter Veterani vojne za Slovenijo (Janez Koselj, predsednik OZ VVS, Zgornja Gorenjska, tel. 041 486 946). 6. pohod Tuškov grič–Jemec–Zali Log–Železniki–Dražgoše. Odhod ob 5. uri s Tuškovega griča pod Črnim vrhom nad Cerknim. Organizator: Krajevna organizacija ZB Davča (Lojze Jelenc, tel. 041 350 240). 10. tržiški pohod v Dražgoše: Tržič–Podnart–Češnjica–Jamnik–Dražgoše. Odhod ob 6. uri izpred gasilskega doma v Bistrici pri Tržiču. Organizator- ji: Občinsko združenje slovenskih častnikov Tržič v sodelovanju z Občino Tržič, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Tržič, Policijs- kim veteranskim društvom SEVER Gorenjske, ZB za vrednote NOB Tržič in Združenjem vojaških gornikov Slovenije (Valentin Klemenčič, tel. 041 633 750, e-naslov: valentin.klemencic@gmail.com). Pohod Škofja Loka–Križna Gora–Čepulje–Mohor–Dražgoše. Odhod ob 5.30 z avtobusne postaje v Škofji Loki. Organizator: PD Škofja Loka, tel. (04) 512 06 67, e-mail: info@pd-skofjaloka.com (Roman Jelenc, tel. 041 549 492). Pohod Kranj–Podblica–Dražgoše. Odhod ob 9. uri izpred hotela Creina v Kranju z avtobusom. Organizator: PD Kranj, tel. (04) 236 78 50, ali vodniki. pdkranj@gmail.com. Pohod bo vodila Staša Merlak. Pohod Čepulje–Mohor–Dražgoše. Odhod od 7.30 do 8. ure s Čepulj. Orga- nizator: PD Kranjtel, (04) 236 78 50, ali vodniki.pdkranj@gmail.com. Pohod Kropa–Jamnik–Dražgoše. Odhod ob 08.30 izpred tovarne Plamen v Kropi. Organizator: ZB za vrednote NOB Radovljica in KO ZB za vrednote NOB Kropa v sodelovanju s PD Radovljica (Anton Kapus, tel. 041 350 295). Pohodniki, ki bodo pot začeli v Železnikih, lahko za informacije pokličejo Nika Sedeja na telefonsko številko 031 771 212. Za pohodnike iz Selc pa je kontaktna oseba France Benedik, tel. 040 310 333. Zimski kolesarski vzponi v Dražgoše (rekreativni, brez zapiranja cest). Start od 8.30 do 9. ure. Kranj–Podblica–Dražgoše; Selca–Lajše–Dražgoše; Škof- ja Loka–Selca (Lajše–Dražgoše)–Češnjica–Dražgoše; Kropa–Jamnik–Draž- goše (informacije Sašo Rakar, tel. (04) 231 75 55, Brane Dežman, tel. 051 311 464. Tokrat jubilejne, že 40. spominske smučarske tekme Partizanske smučine Cerkno 45 bodo izvedene na smučiščih Smučarskega centra Cerkno v soboto, 28. januarja 2017, po naslednjem programu: 9.00 zbiranje udeležencev 9.30 odprtje tekmovanja na vrhu proge Lom 4 9.40 nastop demonstracijske skupine Edmunda Čibeja in TD Novaki 9.50 Odhod tekmovalcev na start 10.00 veleslalom – člani ZZB za vrednote NOB Slovenije, Zveza združenj vojnih invalidov – Lom 4 10.00 Prvenstvo pripadnikov Slovenske vojske v veleslalomu – Lom 3 10.30 Prvenstvo Zveze slovenskih častnikov in tekma veteranov Sever – Lom 3 in 4 11.00 13.odprto prvenstvo ZVVS – veteranov vojne za Slovenijo – Lom 3 in 4 11.00 tek – borke, borci – Lom 13.00 zbor pred Hotelom Cerkno, kosilo 14.30 sklepna slovesnost in razglasitev rezulta- tov – Hotel Cerkno Za člane ZZB za vrednote NOB – borce je predv- ideno tekmovanje v veleslalomu in teku na sim- bolični ravni v enotni kategoriji (letnik 1930 in starejši). Za člane ZZB za vrednote NOB Slovenije so kategorije po panogah razvidne iz priloženega prijavnega obrazca. V kategoriji veteranov v ve- leslalomu tekmujejo člani ZVVS, Sever in Zveze slovenskih častnikov. Tekmovalci Slovenske vo- jske v veleslalomu izvedejo dva teka. V drugem teku tekmujejo v obratnem vrstnem redu glede na dosežene rezultate. Smučarsko tekmovanje v veleslalomu za učence osnovnih šol iz Cerknega, Idrije, Spodnje Idrije in Železnikov bo potekalo v četrtek, 26. januarja 2017. Vsi tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost. V okviru tekmovanja bo izvedena demonstracija smučarskih veščin na izvirnih smučeh iz časov prvih smuči v Sloveniji v organizaciji Društva za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne ded- iščine Gora, demonstratorske skupine Edvarda Čibeja in TD Novaki. Prijave sprejemamo do 23. januarja 2017 na priloženem obrazcu, ki ga dobite v hotelu Cerkno skupaj s podatki o stroških vozovnice in preh- rane. V prijavi navedite priimek in ime, letnico rojstva, točen naslov prijavljenega tekmovalke/ ca in kategorijo tekmovanja (tek ali veleslalom). Naš naslov: Partizanske smučine,Cerkno 45, Hotel Cerkno, Sedejev trg 8, 5282 Cerkno. In- formacije Hotel Cerkno – tel.: 05/374-34-00, faks:05/374-34-33 in e-naslov info@ho- tel-cerkno.si Morebitna odpoved ali prestavitev tekmovan- ja zaradi pomanjkanja snega bo sporočena na prvem programu Radia Slovenija, Radio Odmev – Radio Primorski val in na Valu 202 v petek pred napovedano prireditvijo. Partizanske smučine vabijo december 201642 V A B I L A Alojz Štelcer, borec Šercerjeve brigade Pod vodstvom Darjana Mencigarja, predsednika KO Zveze borcev za vrednote NOB Radenci, je šestčlanska delegacije novembra obi- skala enega izmed treh svojih članov, ki so bili aktivni udeleženci NOB. V enem izmed domov za starejše na Hrvaškem namreč živi 88-letni Alojz Štelcer, ki je kot 16-letnik oktobra 1944 postal borec Šercerjeve brigade. Alojz Štelcer se je po končani drugi svetovni vojni kot kovi-nostrugar zaposlil v Tovarni avtomobilov v Mariboru in se leta 1970 odločil za graditev stanovanj- ske hiše na Murskem Vrhu v današnji Občini Radenci. V novem kraju se je takoj vključil v vse dejavnosti krajevne skupnosti (graditev cest, vodovoda, te- lefonije …), v poznih letih upokojitve pa se je odločil za bivanje v Domu Danice Vogrinec na Pobrežju v Mariboru, saj v štajerski prestolnici živi tudi njegov sin Branko. A po dveh letih se je Alojz Štelcer zara- di nizke pokojnine in cenejšega bivanja odločil za bivanje v enem izmed domov Slovenska Bistrica, Osankarica: Občina Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo in Združenje borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica pripravljajo v petek, 6. januarja 2017, ob 18. uri v Viteški dvorani bistriškega gradu slavnostno akademijo v spomin na padec Po- horskega bataljona, katere vsebinski moto bo tokrat »Na Štajerskem (je tekel narodnoosvo- bodilni boj) nekoliko drugače«. Z dr. Marjanom Žnidaričem, zgodovinarjem in predsednikom ZZB za vrednote NOB Maribor se bo pogovarjal Mirko Munda. Naslednji dan, v soboto, 7. januarja 2017, pa bo ob 11. uri tradicionalna spominska sloves- nost pri Treh žebljih na Pohorju. Njeni organiza- torji so poleg omenjenih iz Slovenske Bistrice še Mestna občina Maribor ter občine Ruše, Zreče, Oplotnica in Slovenske Konjice. Pri Treh žebljih bo slavnostni govornik minister za kulturo Tone Peršak; odhod do prizorišča bo izpred doma na Osankarici ob 10.30, do Osankarice pa bodo vozi- li avtobusi. Suhor: Občina Metlika, ZB za vrednote NOB Metlika in KO ZB za vrednote NOB Suhor vabijo na sloves- nost ob 73. obletnici legendarnega odhoda XIV. divizije na Štajersko. Slovesnost bo v soboto, 7. januarja 2017, ob 14. uri v Kulturnem domu v Dolnjem Suhorju pri Metliki. Slovesno besedo bo imel Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Organiziran bo tudi pohod iz Metlike z začetkom ob 10. uri v spo- minskem parku na Trgu svobode. Pohod ni zah- teven. Dodatne informacije: Milan Travnikar, tel. 041/818-270. Ljubljana: Tradicionalna slovesnost ob mednarodnem dne- vu spomina na holokavst, ki jo pripravlja ZZB za vrednote NOB Slovenije, bo v soboto, 29. januar- ja ob 11. uri v Centru urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana RAZPRODANO ! Zaradi nižjih stroškov živi v sosednji državi // PIŠEIN FOTO: Filip Matko Ficko za starejše na sosednjem Hrvaškem, kar ni edini tak primer v severovzhodni Sloveniji. Zato so ga člani iz radenske borčevske organizacije obiskali v Us- tanovi za starije i nemoćne osobe Novi život v kraju Radovec v varaždinski žu- paniji na Hrvaškem. Obiska je bil Alojz Štelcer nadvse ve- sel, ob tem je pohvalil sina, ki ga redno obiskuje, le nad hrano v domu se je potožil. Zanimalo ga je vse, kar se do- gaja v njegovi domači občini Radenci ter posebej v njegovi Krajevni organi- zaciji ZZB za vrednote NOB, v kateri je bil dolga leta podpredsednik, ko je bil predsednik Dragu Štumpf, ki je bil tudi med obiskovalci. Alojz Štalcer (v sredini) se je razveselil obiskovalcev. december 20162 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... R A Z S TA V A Razstava Zlati prah v Narodnem muzeju Slovenije Pred četrt stoletja smo dobili – tolar V Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi v Ljubljani so ob 25-le- tnici samostojnosti Slovenije pripravili razstavo o razvoju slovenske nacionalne valute, tolarja. Na vprašanje v anketi, na kaj smo bili Slovenci ponosni v bližnji preteklosti, jih je veliko odgovorilo, da je to prav tolar, je na predstavitvi povedala mag. Barbara Ravnik, direkto- rica Narodnega muzeja Slovenije. Dr. Andrej Šemrov, kustos raz-stave in vodja Numizmatič-nega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, je pouda- ril pomen tolarja kot neprecenljivega zaklada, »saj so za upodobitev izbrani umetniki z oblikovanjem denarja, izbo- rom motivov, ki predstavljajo narodno bogastvo, in z načinom upodobitve pri- pomogli tudi h krepitvi samozavesti dr- žavljanov nove države«. Razstava Zlati prah je povezana z družino Španzel - Unkovska. 31. avgu- sta 1991 je bil Rudolf Španzel skupaj z Miljenkom Liculom in Zvonetom Koso- veljem izbran na natečaju za nove slo- venske kovance in bankovce. Za tolar je naslikal devet portretov osebnosti, ki so se zapisale v slovensko zgodovi- no. To so Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, Jurij Vega, Rihard Jakopič, Ja- kob Petelin Gallus, Jože Plečnik, France Prešeren, Ivana Kobilca in Ivan Cankar. Španzlova življenjska sopotnica, slikar- ka in grafičarka Biljana Unkovska, je oblikovala makedonski denar, ki je tudi na razstavi. Njun sin Dorian R. Spanzel, magister umetnosti, slikar in novome- dijski umetnik, se predstavlja z angaži- ranimi deli. Na razstavi je tudi njegov fantazijski denar karant. Še hiter pogled v preteklost: 25. junija 1991 je bil sprejet zakon o Banki Slo- venije kot emisijski banki, 8. oktobra pa Zakon o denarni enoti Republike Slove- nije. V obtok so dani zasilni bankovci, ki nosijo le oznako vrednosti, nimajo pa imena, saj so ime izbrali šele večer prej. Dosežena je finančna suverenost nove države. Tako so bili podani osnovni zakonski pogoji za monetarno osamo- svojitev kot temelj nove slovenske dr- žavnosti. 30. septembra 1992 so prišli v obtok prvi bankovci za 100, 500 in 1000 tolarjev. Zanimivo, da se portret Fran- ceta Prešerna, ki je upodobljen na ban- kovcu za 1000 tolarjev, pojavlja v dveh različicah. Zaradi naglice je tedanji gu- verner Banke Slovenije dr. France Ar- har kljub nasprotovanju umetnika spre- jel odločitev, da se bankovci septembra leta 1992 natisnejo. Približno leto dni pozneje, 13. decembra 1993, se je po- javil v obtoku bankovec s popravljenim portretom Franceta Prešerna. Tolar je bil slovenska valuta 15 let. 1. januarja 2007 smo prebivalci Slovenije začeli uporabljati evrske bankovce in Banka Slovenije je izgubila status emi- sijske banke. Postala je banka v sistemu Evropske centralne banke. Tako smo se poslovili od svoje nacionalne valute in se odrekli tudi finančni neodvisnosti – enemu izmed temeljev državnosti. Razstava je v Narodnem muzeju Slo- venije na Prešernovi 20 v Ljubljani na ogled do 8. februarja 2017. // PIŠE: Tea Černe // FOTO: Narodni muzej Slovenije Sprednja stran bankovca za 1000 tolarjev, v obtoku do 31. decembra 2006. Avtorji: Miljenko Licul, Zvone Kosovelj in Rudolf Španzel. Ivana Kobilca, portret. Avtor Rudolf Španzel. Portret Ivane Kobilca je bil na bankovcu za 5000 tolarjev. Pesem upora Med tihim šepetom človeških laži kot steber svobode, ki v tem žari, sledimo korakom upora duha, kljubujemo času sodobnega sveta. Bitke pogumnih in srčnih ljudi za nas niso zgodbe pozabljenih dni, za njih naj naša pesem živi, za njih zdaj k soncu mi dvigamo pesti. Dvignimo glave za vse, ki trpe, podajmo roke vsem, ki hrepene, misli premnogih, ki sejejo strah, spreminjamo v barve vseh človeških ras. Pesem upora naj širi svoj glas, sanje milijonov naj vzklijejo v klas, svoboda je misel, posebna kot Kras, svoboda je ogenj, ki greje naš obraz. Bitke pogumnih in srčnih ljudi za nas niso zgodbe pozabljenih dni, za njih naj naša pesem živi, za njih zdaj k soncu mi dvigamo pesti. Dvignimo glave za vse, ki trpe, podajmo roke vsem, ki hrepene, misli premnogih, ki sejejo strah, spreminjamo v barve vseh človeških ras. Avtorica besedila: Ksenija Jus Avtor glasbe: Drago Ivanuša Pesem bo skupina Kombinat med drugimi zapela tudi na slovesnosti v Dražgošah 8. januarja 2017. december 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. januarja 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 14. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 13. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Ivan Lavrenčič, Gasparjeva 21, 1380 Cerknica 2. Marija Bolje, Tomažičeva 15, 6311 Izola 3. Jože Žnidar, Proseniško 24c, 3230 Šentjur Rešitve križanke: POSTREŽBA, USTREZNIK, SVAJA, IZO, TORA, ODEV, TEBE, ŽAL, TENIŠKA ŽOGA, BRJE, VSEZBIL, DALJIŠČE, ATIS, HAITI, KOČNA, NAOTO, TESTAT, KI, CŠ, PANJEVKA, RIAL, OČKA, EMIR, NOS, FIRN, NS, ZAPEČKAR, ENOJNOST, URARNA, KAMENČEK, BOJANA. Geslo: OSVOBODITEV IZ STAREGA PISKRA B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. januarja 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ZAČETEK GESLA SRBSKA PEVKA (LEPA ...) KONEC GESLA ROLETA ZAUŠNICA ANTONDERMOTA VELIKO PRESENE- ČENJE, OSUPLOST BISTVO, BIVANJE KOLEKCIJA ŠELHAUS EDI IZDELOVA- LEC SIT ŠVEDSKI POLITIK, NOBELOV. (KLAUS PONTUS) ZNAMENJE VLADAR- SKE OBLASTI MATEMAT. NEZNANKA ITALIJAN. NAZIV ZA SOČO RASTLIN- SKI ZAJE- DAVEC NOGE, UKRIVLJE- NE V OBLIKI ČRKE X NAŠ PISATELJ VELIKONJA DAN, KO DELAMO V SLUŽBI, DELOVNIK ŽENSKA, KI ORISUJE, OPISO- VALKA TRAVI PODOBNA RASTLINA ALDEHID OCETNE KISLINE HRVAŠKI KRAJ PRI ZADRU JANEZ ZMAZEK RIMSKI HIŠNI BOG PODOLGOV VOTLA NAPRAVA JAMAJŠKI ŠPRINTER BOLT DURI, DVERI PREBI- VALCI DOLENJ- SKE AVTORICA BOLEZEN- SKA SPOLNA SLA VRANJI SAMEC VAS NAD PREVA- LJAMI SIMON RUDEŽ OTROŠKA LICA PREBIVA- LEC LIKE SPOSOB- NOST HOTENJA ZLATNIK NAPAKA NA FOTO- GRAFSKI EMULZIJI REKA V SEVERO- VZHODNI SLOVENIJI ŠPANSKA ZNAMKA AVTOV PRIPADNIK MONOV PRITOK SENE V FRANCIJI POGON. SREDSTVO SAMO- GLASNIK POLJSKI GLODAVEC IZDELO- VALEC SIRA ANTON PETJE VRTEČI SE DEL MOTORJA ČUFAR TONE TAJNI SODELA- VEC SLOVENSKI PESNIK IN PRAVNIK (LOVRO) NADA VIDMAR MERILNIK LESA ZAHODNI VOJAŠKI PAKT DEL ROKE NAD ZA- PESTJEM UREJENA OBALA BRITANSKI PISATELJ FLEMING NEKD. IT. PREMIER LAMBERTO MANJVRED OKRASJE ZAČIMBA ZA PICO, DOBRA MISEL NJORKA DLAKASTA DIVJAD RAHLO, DEBELO BLAGO, RATIN OLIVER MLAKAR EDVARD RUSJAN SLUŽBU- JOČA VOJSKA LOVSKI PLEN NEGOVA- NJE VRSTA MEDVEDA Z BELINO OKOLI OČI OŽINA NA MALAJSKEM POLOTOKU V JUGO- VZHODNI AZIJI TRENUTEK, MOMENT / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / december 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 14 9 772463 821805 Naj vam leto 2017 prinese mir in zdravje!