Vojaško-politična ngibanja. §§ Troje dogodlcov v«buja sedaj splošno pozornost — 1. da so Angleži-Fraiicozi zbežali jzpred Darda- ¦nel; 2. da je ruska ofenziva v Galieiji in Bukovioi brez uspeha; 3, začetek naše olenzive proti Crni- gori. Beg Francozov in Angležev izpred Dkrdanel bo zelo ugodno uplivaJ na vse mohamedanoe v Egiptu, Arabiji, Perziji in Indiji ter močno povzdignil ugied turške države, na drugi strani pa bo naiiovo trpel francosko-angleški ugled pri nepristraaiskih državah ter pri vseh mohamedancih. Poraz, ki so ga doživeli Angleži-Francozi na polotoku Galipoli ob Dardacelali, bo pa meiida iiajhujže outila. Rusija, kajti sedaj so vse njene nade, da dobi Carigrad, padlie v vodo. Rusija je v tej vojski že veliko izgiibila. Ne samo le Rusko-Poljsko, to je po naišem mnenju za njo manjša izguba, ampak ves utjliv na Balkanu in vsako nacto na Carigrad. Se ni par let, da so ne samo Srbija in Crnagora, ampak tudi Bolgarija, Grčija, Turčija iu Rumunija v svetem straliu gledale v Petrograd. Sedaj se je položaj sijremenil. Srbije ni več, Crnagora umira, Turčija je z Rusijo v vojnem stanju, Bolgarija se je odrekla ruskemu prijateljstvu, Grčija posluša iia Petrograd najmanj, le liumunija &e ne ve, ali bi obrniia svoj plaSč po ruskem ali avstro-nemškeni vetru. Avstrija je bila svoj čas voljna, da se sporazume z Rusijo glede razmerja do balkiajiskih držav. Toda Rusija ni hotela nič vedeti o avstrijskem uplivanju. Sedaj je odločilo orožje za nas! Rusija čuti nniogo bolj izgubo Balkana nego Rusko-Poljske in za to se vedno z novimi silami zagania v n'as in še nofte nifi vedeti o posebej miru. Rusija je začela pred Božičem v Bukovinr in Galiciji novo ofenzivo proti nam. Zakaj ravno sedaj, se ne ve zagotovo. Po našem mnenju je več razlogov: ker je v močvirnatem ozemlju sedaj najložje bojevanje, ko je led in sneg; ker hoče uplivati, da bi mi ne mogli vseh razpoložljivih 6et poslati v Crnogoro in pred Solun; ker hoče Rumuniji, ld še vediuo cinca, pokazati, kako močna je še Rusija. Iz slednjega vzroka se Rusija na^ibolj zaganja v našo bojao firto med Prutom in Dnjestrom, z očMdnim namenom, da nam vzame Cernovice, kar bi sicer z vojaškega stališSa ne pomenilo veliko, a v političnem oziru bi uplivalo gotovo na vse nepristrance in splob na vso svetovno javnosf. Toda Rusija ne more predreti naših vrst, fieprav že buta več kol 14 dni v nje in to je velik neuspeh Rusije. Kajti ves svet ve, da ima Rusija proti nam večkratno premofi^ da ima dovolj topov, pušk i-n municije ter da je bila sama brezpogojno prepriSana, da se ji napad posreči. Toda le ui šlo! Rusija ni več dovolj močna, da doseže kak us^ peh, mi pa močni dovolj, da se ubra,nimo vseb sovražnih napadov. tTaki dogodki tirajo tudi Rusijo n neusmiljeno silo, četudi po^asi in korakoma, do mirovnega razpoloženja. Mi smo začeli zopet oienzivo proft Crnigori. A med tem se je na Crnigori nekaj dogodilo, kar je vsaj naš'e jiozornosti vrcdno. l^rejšnje ministrstvo jft odstopilo in novo ministrstvo je sestavil. velik in star prij'a.tel.1 Avstrije v Crnigori, Mijuško\iŠ. Mož ni mkdar skrivaJ svojega mišljenja in je bil vsled tega v Belgradu nepriljubljena oseba. Sedaj ko smo zaCeli novo ofenzivo proti Crnigori, je kralj Nikita postavil fega moža na predse^^^-ki stol svojega ministrstva. Zraven trebn vedeti. .du <"!rnagora ni podjiisala londonske pogodbe, da lorej v tem oziru nima vezanib. rok zaj mirovna pogajanja. Opazilo se je tudi, da 36 kralj Peter in kralj Nikita nista sestala, ko je Peter pribežaJ v Skader. Vrhu tega je znano, da na Crnigori ni dovolj hrane, ne dovolj municije in da so zdravstvene razmore nepovoljne. Ne upamo si nič reSi, toda ne Sudili M se, ako Cmagora kmalu zaprosi za mir ter reši, kar se še rešiti da. Pred Solunom je še vedno niir in nam se zdi, ako prav opazujemo dogodko, da š& bo nekaj časa mir. Zelo verjetna je vest, da so se holgarske in nafce čete ob gržki meji zaldotpale, To bi pomeniio, da nočemo sedaj prcti Sclunu. Saj bi bilo tudi edino prarilno, da bi takoj, ko so bili Francozi in Angleži ob meji tepeni, prttisnili za njimi. Gctovo bi no 6ak°.li, da se utrdijo, klakor so to sedaj storili, ako hi hoteli kmalu za njimi. Za to bo menda precej vorjetno našo mnenje, da Bolgari in mi nismo boteli iz gotovib vzrfikov, ki se ozirajo na grško obfiutljivost, pritisniti za bežeeimi sovražniki in da &e tudi scdaj ni prišel cas. da gremo pred Soluo. Za to smj se tain zakopali. Glavua skrb mora biti sedaj, da zadj jemc prav občutno Angleže, kajti ti še vedno nočjjj ni5 vedeti o miru. Rusija in Francija ne moreta naprej, ztx tf< bi gotovo prej ali slej pristali na mirovna pogajanja. Toda Anglija je še precej nedotakiijena. Pustila je za se kjrvaveti Francoze in Ruse. Le na Galipolju ob Dardanelab je morala nastopiti tudi Anglija. In tam je doživela tudi svoj prvi porfaz, morala je beža(i. Sedaj bo jo treba prijeti tudi y Mezopotamiji in v Egiptu. V Mezopotamiji se je že pričel vojni ples — sedaj Turld godejo in Angleži morajo plesati. Upama, da Turki kmalu zagodejo Angležem tudi ob Suešbem prekopu in v Egiptu. Kako dolgo še? V, Amsterdam prispeli amerikanski časniki javIjajo, da so Italija, Rusija in Francija začele v Amerild naroftati vojno gradivo za leto 1917.