GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO XXVII. KAMNIK, 9. MARCA 1987 • Programska seja občinskega komiteja ZKS Kritična ocena enoletnega dela Razprava na programski seji občinskega komiteja ZK pod predsedstvom Vladimirja Breznika, se je osredotočila na dvoje področij: kako uresničuje zveza komunistov svojo vlogo v uresničevanju perečih gospodarskih problemov in na naloge ZK v idejnem boju proti delovanju meščanske desnice in drugih pro-tisocialističnih sil. Občinska organizacija ZK v naši občini je bila v preteklem letu vpeta v vsa aktualna družbena vprašanja. Pri tem je bila kar učinkovita, sai je uresničila velik del sprejetih stališč in sklepov. Zato po oceni Andreja Ambroži-ča. sekretarja medobčinskega sveta ZKS Ljubljana - okolica, sodi med najuspešnejše organizacije v regiji. Vendar večina razpravljalcev ni govorila o uspehih, ki se kažejo tudi v zelo uspešnem gospodarjenju naših OZD v preteklem letu. pač pa predvsem 0 težavah, ki nas tarejo. Kritično so ocenili stalno spreminjanje predpisov, ki gospodarstvu ne nudijo gotovosti pri načrtovanju razvoja. Zmeda v predpisih lahko povzroči enako škodo kot nekatera idejna odstopanja, je bilo rečen''' v razpravi. S trpkim priokusom so na seji navajali primere, ko se OZD odločajo za zavestno zmanjševanje izvoza na konvertibilno področje, ker zato nimajo nobene ekonomske spodbude, čeprav se zavedajo, da je s tem oškodovan narodno gospodarski interes. Vprašati se moramo, ali bomo sprejete usmeritve uresničili, ali pa se bomo ustrašili posledic, je dejal Robert Ćerne. član CK ZKS, ko je govoril o novem obračunskem zakonu. Pogledati bi morali kaj smo storili, da nas novi predpisi ne bodo našli nepripravljene, kaj smo storili v pogledu spremembe proizvodnih programov ter tehnološke in kadrovske prenove. Franc Rems je dejal, da samo večja odgovornost komunistov na odgovornih položajih lahko okrepi ugled zveze komunistov, osnovne organizacije same tega niso sposobne storiti. Zelo kritična je bila razprava o informaciji CK ZKJ o idejnih gibanjih. Jelka Tušar, sekretarka predsedstva OK ZKS. je ob povzetku razprav v osnovnih organizacijah povedala, da komunisti menijo, da bi take informacije morale biti bolj stvarne in ne zavite v neko strogo zaupnost, saj gre za probleme, ki zadevajo našo celotno druzoo. Ponekod menijo, da je le preveč splošnega kritiziranja, ki ne prispeva k izboljšanju položaja. Ne moremo se zadovoljiti samo z informacijo, pač pa je treba tudi ukrepati, in to na vseh ravneh. Odločneje se je treba odzivati na razne izzive med mladino, še zlasti v glasilu ZSMS Mladina, so poudarili v nekaterih osnovnih organizacijah ZK. Večjo skrb bo po mnenju Janka Gedriha potrebno nameniti učinkovitemu delu uprave. Tega pa ne bomo dosegli z zmanjševanjem sredstev za njeno delo, pač pa le z boljšim vrednotenjem kvalitetnega strokovnega dela. Sedanji položaj terja od komunistov še bolj poglobljeno idejno politično izobraževanje, saj bo treba probleme vedno bolj razreševati z močjo argumentov, ne pa z argumenti oblasti. Komite je sprejel tudi program dela za letos in dopolnil svoje organe z nekaterimi novimi člani. F. S. Sprejem delegatov mednarodne smučarske zveze Na predvečer ženskega veleslaloma za evropski pokal, ki je bil 4. marca na Veliki planini, je Anton Ipavic v prostorih SO Kamnik sprejel italijanskega delegata mednarodne smučarske zveze in Svicarko Odette Peret, komisarko pri mednarodni smučarski zvezi FIS, pristojno za ženski evropski pokal. Na sprejemu, ki so se ga udeležili tudi člani Smučarskega kluba Kamnik, organizatorji tekme in predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije, je predsednik skupščine občine Kamnik, ki je tudi pokroviteljica tekme na Veliki planini, zaželel tako tekmovalcem kot tudi organizatorjem uspešno izvedbo tekme in prijetno počutje v kamniškem kotu, kjer prizadevni člani SK Kamnik že nekaj let uspešno organizirajo tako pomembno tekmo kot je Evropski pokal. (Foto: R. G.) • Problemska konferenca o avtobusnih prevozih Stroške prevozov porazdeliti na vse delovne organizacije Tak je bil predlog izvajalca avtobusnih prevozov Delovne organizacije Integral, tozd Ob- Varstvo okolja -družbena akcija pomembna Z vsakim dnem postaja varstvo okolja pomembnejša naloga. Priče smo neslutenemu onesnaževanju okolja, uničujoči stihiji v tekočih vodah in skrunjenju naravnega okolja. Smo na začetku konca in je skrajni čas, da nekaj storimo tudi za sebe in zanamce. To je bila rdeča nit razprav na I. seji koordinacijskega odbora za varstvo okolja, pri predsedstvu občinske konference SZDL. Seja je bila 24. februarja. Ustanovitev takega telesa pri občinski konferenci SZDL je narekovalo dejstvo, da smo tudi v Kamniku to življenjsko vprašanje zapostavljali, ga premalo odgr vorno postavljali v ospredje. ■' teh vprašanjih in o škodljivo: ravnanja v posameznih okoljih že razpravljali kvalificirano tudi v drugih organih, kajti vsak dan postaja naša okolica bolj nezdrava, vsak dan uničujemo naravo, marsikaj bi lahko storili brez velikih naporov in materialnih sredstev, če bi bilo dovolj pripravljenosti in več razumevanja. Koordinacijski odbor bo redno in sistematično spremljal reševanje konkretnih vprašanj, proučeval bo določena gibanja in dajal pobude za odpravljanje nakopičenih težav. Dajal ho svoin i> nja i" ~ vprašanje toplifikacijc Kamnika, onesnaževanje Kamniške Bistrice, odlaganje smeti in odpadkov itd. Za predsednika odbora jc bil izvoljen Borut Ulčar. Zaradi izrednega pomena varstva okolja, ki mu namenjamo vedno več pozornosti, bo o tej široki tematiki sklicana OKROGLA MIZA Z NASLOVOM: EKOLOGIJA, ENER- mestni potniški promet. Z enakimi smernicami pa so problemsko konferenco zaključili tudi njeni udeleženci (predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih organizacij), saj je po njihovem pratil-no, da na ta način socializiramo sistem financiranja prevoz na delo. Ne pa, da vztrajamo pri stanju, ko le pet kamniških delovnih organizacij plačuje visoke prispevke za organizirane prevoze njihovih delavcev na delo. Jasno pa je, da jc treba vztrajati in od izvajalca prevozov zahtevati, da so ti kvalitetnejši, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zamud, in da razmislijo o možnostih podaljšanja določenih prog, za kar je bilo na seji s strani razpravljalcev veliko zanimanje. Slabe ceste, stari avtobusi, ne-"fhi><5 dražitve nafte, slabo pla-.....k»«Vv , avtobusni Torej, izvršni svet pravi, da se morajo dosedanji pogodbeni prevozi, ki bremenijo samo pet delovnih organizacij, razširiti na vse ostale. Za ureditev operativnih vprašanj (vozni redi. število avtobusov. . . .) izvršni svet predlaga, naj v združenem delu oblikujejo odbore, ki bodo s predstavniki izvajalca delovali glede na potrebe uporabnikov. Razen tega je ta sistem združevanja ugodnejši za tiste delovne organizacije, ki so pogodbene doslej financirale prevoze. V razpravi se je oglasil tudi predstavnik Menine, ki je povedal, da se v njihovi delovni organizaciji na delo vozi 30 odstotkov delavcev. »Plačujemo jim direktno, zakaj bi po novem eno stvar kar dvakrat plačevali. Za Palov-če, Suhadole in še nekaj krajev, kjer ni prog, pa v Menini name- Nadaljevanje na 2. str. Predsedstvo občinsk v razpravo o ekologii renco RS SZDL v rr za varstvo okolja ii gospodarske zbor OKROGLO M VPRAŠANJ N/ NEM IN SRJ VODA in or ki bo v sredb - II. nad Pričakr' nosilce j občini. I dogovor' Namen c probTems poročila razprav KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK POZIVA samoupravne organe delovnih organizacij, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, društva in druge organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah i >bčine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske št. 6/64-1974) in Pravilnika o podeljevanju; častnih priznanj občine Kamnik iistSRS.št. 19/81) dostavijo komisiji do 30. aprila 1987 -leclloge z obrazložitvijo za podelitev: zlate plakete Kamnika «".;brne plakete Kamnika ,ronaste plakete Kamnika javnega priznanja Kamnika. redlogov, dostavljenih po 30. aprilu 1987, komisija ne bo i\a upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Odbor /a podeljevanje nagi skupščini Kamnik po sklepu, podlagi 2. in 4. člena odloka i občine Kamnik v počastitev < ad »Toma Brejca« pri občinski sprejetem na redni s*eji in na častnih priznanjih in nagradah Minskega praznika VZPISUJE ;»rado »Toma Brejca« -t javno priznanje za pomembna prizadevanja in dosežke posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete. znanosti in umetnosti, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi izven nje. RoFza dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade »Toma Brejca« je 30. april 1987. Prijave pošljite na naslov: •lbor z.i podelitev nagrad »Toma Brejca« pri občinski tp&ini Kamnik. Titov trg i. S sej zborov občinske skupščine Turistična taksa tudi za bajtarje Na februarski seji zbora združenega dela so delegati obravnavali več odlokov, med katerimi velja opozoriti na odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o turistični taksi, osnutek odloka o zaščiti podtalnice na Mengeško-Kamni-škem polju, odlok o imenovanju Šolske ulice, o likvidaciji Biroja, sprejeli pa so tudi program dela zborov občinske skupščine za letošnje leto in osnutek poslovnika o delu občinske skupščine. Delegati so se ob sprejemanju vseh teh odlokov, ki so jih morali obravnavati zaradi spreminjanja raznoraznih cenikov in drugih številk, spraševali, koliko časa bo delegatsko odločanje še obremenjeno s formalnim sprejemanjem odlokov, na vsebino katerih delegati ne morejo vplivati, zaradi visoke inflacije pa morajo odloke, ki določajo razne cene in merila večkrat letno spreminjati, saj inflacija skoraj sproti izniči njihova določila. Zato so tudi delegati družbenopolitičnega zbora zahtevali, naj se predlaga republiški skupščini, da razmisli o morebitni spremembi zakonov, ki določajo različne cene; vsekakor bodo vztrajali na čimprejšnjem odgovoru'o tej problematiki s strani republiškega izvršnega sveta. Na seji zbora združenega dela je predstavnik obrtnega združenja med drugim predlagal, da bi bilo raznorazna povišanja (takse, cene zemljišč, stanovanj) bolje spreminjati in določati indeksno, saj bi tak odlok veljal vsaj nekaj let, ne pa, da ga zaradi inflacije nenehno spreminjamo in s tem po nepotrebnem obremenjujemo delo skupščine. Delegati so na seji ponovno opozorili predlagatelja, da v bodoče ne bodo sprejemali gradiv, ki jih bodo dobili šele na seji. Predsednik izvršnega sveta je v zagovor temu dejal, da so taki »interventni zakoni« na žalost posledica dejstva, da se v današnjih časih pač vse zelo hitro menja in da je včasih zato treba na vrat na nos pripraviti dodatne ukrepe in predloge. Teh pa ne morejo vključiti v gradivo, ki se tiska že deset ali več dni pred sejo. Poudaril je še. da vsa taka gradiva, tudi tokratni odlok o likvidaciji Biroja, ki so ga delegati dobili šele na sejo, izvršni svet predlaga v odločanje zadnji hip le v dobro te družbenopolitične skupnosti. Delegati so kljub temu pojasnilu zahtevali, da se gradiva, če ne tiskana, pa ciklostira- Nadaljevanje s 1. str. njajo velika sredstva za nadomestilo kilometrine. Smo proti sofinanciranju, to bi še dodatno bremenilo našo delovno organizacijo.« ■ V razpravi je nekaj predstavnikov krajevnih skupnosti (Kamniška Bistrica, Črna, Križ, Tunjice) izreklo kritike na račun slabo usklajenih voznih redov, zamud, na nekaterih relacijah pa so predlagali tudi podaljšanje prog (Bistriška - Zakal), vsaj na tistih mestih, kjer so za te namene že uredili ceste. Na seji se je tako pokazalo, da so po krajevnih skupnostih zainteresirani za čimvečjo kakovost avtobusnih prevozov, izpopolnitev voznih redov, podaljšanje prog, vendar pa se je vse ustavilo pri delovnih organizacijah. Ko se krajan postavi v vlogo delavca, ki naj bi te prevoze tudi sofinanciral, pa očitno postane drugače misleč človek. R. GRČAR na, pošljejo delegatom vsaj dva dni pred sejo zbora. Preden spregovorimo o vsebini nekaterih odlokov še stališče predsedstva občinske konference socialistične zveze o osnutku odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini: Predsedstvo ugotavlja, da predlagatelj odloka ni celovito in realno ocenil posledic izvršitve prostorskih in planskih dokumentov, ko v osnutku odloka določa ceno kvadratnega metra stanovanjske površine na začetku leta 1987, ki ne ustreza dejanskemu stanju. To tudi sam ugotavlja v obrazložitvi in zato predlaga zgornjo mejo možnega koeficienta za izračun povprečne gradbene cene stanovanj, vendar le-to ne more bistveno spremeniti neustreznega izhodišča. K osnutku poslovnika SO Kamnik pa predsedstvo predlaga, da se v uvodu delegatom na ustrezen način obrazloži, kaj je v novem poslovniku dejansko novost (spremembe in dopolnitve) in ponovi pogoje za izboljšanje dela skupščine. Po novem odloku znaša v povprečna gradbena cena stanovanjske površine za leto 1987 na območju občine Kamnik 150.757 dinarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za celotno območje občine Kamik pa zanšajo 15 odstotkov vrednosti povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine. Predlagatelj v obrazložitvi k temu odloku med drugim še navaja: »Z ozi-rom na nizko izhodiščno ceno stanovanjske gradnje ter visoko stopnjo inflacije v lanskem letu pa predlagamo, da se korist (cena) za razlaščeno stavbno zemljišče določi v višjem odstotku kot prejšnje leto in sicer v višini 1,2 odstotka od povprečne gradbene cene za 1. in 2. območje, kar znaša 1809,08 dinarjev, za ostala območja pa v višini 0,9 odstotkov od povprečne gradbene cene, kar znaša 1356,81 dinarjev. Območja predlagamo v spremenjenem obsegu tako kot so odpredeljena v 2. členu odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za območje občine Kamnik (Ur. 1. SRS, št. 37/86). V letu 1986 je bila cena v ožjem gradbenem okolišu 639,04 dinarjev, v drugih krajih pa 478,08 dinarjev za kvadratni meter zemljišča. Z določitvijo skoraj trikrat višje cene stavbnega zemljišča bi nedvomno s strankami laže dosegli sporazume o določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča v primerih družbene kompleksne gradnje in tako omogočili pravočasen pričetek predvidenih gradenj na teh območjih.« Turistična taksa po novem Predlagatelj odloka o turistični taksi je z namenom, da bi pospešili razvoj turizma na Veliki in Mali planini, in čimprej uredili okolje, predlagal višjo turistično takso za to območje. V SIS RTC Velika planina (za katero pa so delegati na seji dejali, da se skupščina že dalj časa ni sestala in tako postavili pod vprašaj pomen te SIS, kakor tudi odgovornost tistih, ki usmerjajo porabo denarja, ki se prav za razvoj Velike planine zbira v njej) je izdelan program turističnega razvoja Velike planine ter urbanistični načrt za to območje. Na Veliko planino je treba čimprej zgraditi cesto, z višjo turistično takso pa bi zbrali tudi denar za dela, ki so pomembna za zaščito okolja na planini. Predlagatelj namreč meni, da je bil priliv sredstev turistične takse z Velike planine sorazmerno majhen in da se bo odlok z možnostjo pavšalnega letnega plačila turistične takse dosledneje izvajal. Po novem odloku so predvidene tudi kazni za tiste, ki takse ne bodo plačevali. V obrazložitvi odloka pa so delegati med drugim lahko prebrali naslednje: »Fizične in pravne osebe, ki imajo počitniške hišice na Veliki planini, lahko sklenejo pogodbo o pavšalnem letnem plačilu turistične takse s pristojnim občinskim organom za družbene prihodke (ali za turizem). Za fizične osebe naj bi pogodba znašala 4.000 dinarjev na posteljo, za pravne osebe pa 10.000 dinarjev na posteljo za leto 1987. Program dela skupščine je še vedno odprt za vse koristne predloge Delegati zbora združenega dela so sprejeli program dela skupščine za letošnje leto. Osnutek programa je bil v obravnavi od konca novembra, vendar pripomb ni bilo veliko. Predlagatelj je pri pripravi programa izhajal iz predloženega gradiva, dopolnjenega z aktualno problematiko, prisotno na sejah zborov, upošteval pa je tudi program dela skupščine SRS. V vsako trome-sečje so tako uvrstili nekaj aktualnih tem, ki naj bi bile osrednje v razpravi, s čimei so poskušali dati delu zborov novo vsebino. Program bodo med letom še dopolnjevali s točkami, ki jih bodo narekovale razmere. Vprašanja delegatov na zboru krajevnih skupnosti Delegacija Krajevne skupnosti Mekinje sprašuje, kdo je izdal gradbeno dovoljenje delovni organizaciji Donit za vgraditev cistern brez soglasja krajanov. Zanima jih tudi, koliko obnovitvenih posegov v tej delovni organizaciji je bilo izvedenih brez ustrezne dokumentacije, glede na dejstvo, da gre za nevarne snovi. Mekinjski delegati zahtevajo, da se dovoz nevarnih snovi opravlja z ustreznimi cisternami. Delegacija Krajevne skupnosti Podgorje pa sprašuje, kdo je odgovoren za vzdrževanje ceste skozi Podgorje do Korenove poti. Cesta je namreč povsem uničena, zato jo je treba čimprej temeljito obnoviti. ROMANA GRČAR • Posvet o delu disciplinskih komisij v OZ D Potrebna je večja strokovnost in odgovornost v postopkih Dobra udeležba in zelo živahna razprava na posvetu predsednikov disciplinskih komisij iz kamniških organizacij združenega dela sta potrdili pravilnost sklica takega posveta. V razgovoru, ki sta ga sklicala predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja so sodelovali tudi Vinko Kastelic, predsednik sodišča združenega dela SR Slovenije, Dušan Košir, sodnik združenega dela v Ljubljani in strokovni sodelavci kadrovskih služb OZD. Potem ko je Vinko Kastelic povzel glavna načela disciplinskega postopka, je že na začetku zavrnil napačen vtis, da sodišča kar od kraja zavračajo sklepe disciplinskih komisij in vračajo nedisciplinirane delavce v delovne organizacije. To kaže podatek, da v 80 odstotkih sodišče potrdi sklepe o disciplinskih ukrepih, kar je precej več kot pred leti. Seveda pa so razočarani tam, kjer delavcu, ki se ga hočejo znebiti, poiščejo še stare grehe, ki jih ni mogoče dokazati, ali pa so zastarali. Ker je bilo nekaj mnenj, da se postopki pred sodiščem združenega dela predolgo vlečejo, je bilo pojasnjeno, da so temu vzrok pogosto premalo strokovno vodeni postopki v OZD, kjer ne priskrbijo vseh dokazov in mora to nadaljevati sodišče. Posamezni sodniki rešujejo od 20 do 35 zadev na mesec, čeprav so zadeve vse težje in bolj zapletene. Prav bi bilo, da bi v združenem delu obravnavali poročila o delu sodišč združenega dela, hkrati pa razpravljali o tem, kako izboljšati kvaliteto vodenja postopkov v posamezni OZD. Seveda pa razprava ni mogla mimo trenutno najbolj aktualnega spora v kamniškem Domu upokojencev. Po Kasteličcvem mnenju disciplinski prekršek bivšega direktorja ni bil lake narave, da bi mu lahko izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja. Predstadnik Doma upokojencev je pojasnil, da je za zaplet »sokriv« tudi samo 6-mesečni zastarelni rok, ki so ga zapisali v akte, čeprav zakon dovoljuje še enkrat daljšega. V tej zvezi je družbeni pravobranilec tudi opozoril na nesprejemljivost zakonskega določila, da delavec, ki ne sprejme dela za določen čas v drugi OZD, še naprej prejema poln osebni dohodek. Verjetno bi kazalo ob spremembi zakona o združenem delu upoštevati tudi druge podobne primere »čakanja« na razporeditev v drugo OZD in sprejeti določilo, da v tem primeru delavec prejema le del osebnega dohodka, ki mu zagotavlja socialno varnost. Ker je bilo več pripomb na izkoriščanje bolniškega izostanka s strani delavcev, je predsednik sodišča poudaril, da je zdravniško potrdilo javna listina, ki mu sodišče mora verjeti, če zdravniški konzilij ne dokaže nasprotno. V razpravi so podprli tudi predlog, da bi z zakonsko spremembo omogočili prenehanje delovnega razmerja zaradi 5 neupravičenih izostankov brez disciplinskega postopka. Bolj aktivno kot doslej se bo moral v postopke vključevati tudi sindikat v organizacijah združenega dela, na občinski ravni pa še naprej razvijati pravno pomoč, ki jo že sedaj prek odvetnika zagotavlja svojim članom občinski sindikalni svet. F. S. SIS socialnega skrbstva v »rdečih številkah« Pravzaprav si nisem čisto na jasnem, kaj me pri izvrševanju moje funkcije predsednice SIS socialnega skrbstva bolj jezi in zaskrbljuje?! Ali način reševanja nekaterih »kamniških« problemov, ki se hočeš nočeš morajo rešiti v Centru za socialno delo, ki je naš izvajalec del (problem rešitve delavca Doma upokojencev, kot sem ga sama občutila in zapisala v rubriki Odmevi, kritike, polemike...), ali dejstvo, da je v centru že, brez novih primerov, dovolj starih. Pa še to ni vse; ko sem 26 februarja 1987 potrkala na vr računovodstva nekaterih kairskih »sisov« sem se soočila z lostno resnico«, da je zakljt račun naše skupnosti »rdeče b,j ve«. »Pridelali« smo milijar.. dvesto starih milijonov dinarjev izgube, kar pravzaprav ni presenečenje, saj smo že lani glasno opozarjali, da se za dejavnost skupnosti zbira premalo sredstev. Pomirjevale so nas obljube in razmišljanja delavcev skupnih služb, da bosta zadnja dva meseca v letu z zvišano prispevno stopnjo zanesljivo pobarvala »rdeče številke« v »zelene«. Obljube in razmišljanja so se izjalo vila in novo leto nadaljujemo pt nižji prispevni stopnji in z »rdečimi številkami«, vsak dan višjimi! Kot že rečeno, stanje na dan 26. februar 1987 ni rožnato: naša skupnost je »bogata« z več kot staro milijardo izgube iz lanslgpga leta; na žiro računu skupnosti je 4.109.520 din. Dokonča meseca, do katerega manjkata le še dva dneva, oziroma le en delovm dan, mora skupnost poravnat Centru za socialno delo (brez dolga še iz lanskega.leta) za njihovo dejavnost preko 5 milijonov novih dinarjev (od tega jih bo center porabil 4.316.098 din za osebne dohodke), 2.758.394 din pa za socialne pomoči (edini vir preživljanja, dopolnilni vir preživljanja, rejnine ...). Poleg tega čakajo na poravnavo računi v znesku 5.844.915 din, ki bodo morali biti poravnani do 15. marca, da skupnost ne bo prekoračila »dura« it) se #W#>V ' krška na sodišču. O (nelikvidnosti skupnosti je torej odveč zgubljati besede, če imamo za pokritje obveznosti v višini blizu stare milijarde le štiristo starih milijonov! Katerih obveznosti skupnost torej ne bo poravnala? Ali delavkam centra, da bodo ostale brez osebnih dohodkov, ali upravičencem socialnovarstvenih pomoči, ki že tako ali tako bijejo meseca februarja znaša socialno-varstvena pomoč - edini vir preživljanja komaj nekaj čez tri stare milijone, od 1. marca dalje pa bo ta večja za 37% in bo znašala »kar« 52.000 din), ali pa ne bomo poravnali računov zavodom in domovom, v katerih se nahajajo naši občani zaradi bolezni, starosti ... Pa to še niso vsi problemi skupnosti! 7r "«-kaj let poslušamo tihe alno delo, ki pobožno hrepenijo po ustreznih delovnih prostorih; pa ne le zaradi njih samih, ampak predvsem zaradi občanov, ki prihajajo do njih. V pritličju je majhna soba, v kateri se stiskajo tri socialne delavke, do katerih jih loči še nerodna stopnica. Če stranka slučajno ne prebere opozorila na vratih, se prav lahko zgodi, da se s svojimi tsžavami znajde pred socialno delavko »na vseh štirih«; kako pa se svoji socialni deiavki lahko razodeva ob itnosti še dveh, pri katerih .„hko še dve novi stranki, pa je lahko jasno. A imamo 'ne delavke tudi v nadstrop-njih občani lahko pridejo mih, nerodnih stopnicah, rnih« za vrsto ljudi, ki se ;jo po njih: ostareli, bo-nosečnice. Pa stopnice ni-i problem; pred vrati Cen-cialno delo je vedno gne-adnih dnevih. Številni iskajo v ozkem, sta-i; kako drugače bi kajočim pred vrati, ed vrati prijetna, a, ki bi občanom ublažila breme, s menili k socialni .č. "»navijam, bom še ->a to še ni vse! 'pnost od de-i delo zah-nu, torej i, potreb-rebne, če j le s ko- ;dsednica krbstva: •"*ien 40 let Alprema Vodilo je kakovost Letos praznuje Alprem 40-let-nico obstoja. Takoj po vojni, leta 1947, so z imenom »Mestna podjetja Kamnik - obrtne delavnice« začeli izvajati elektroinštala-cijske, vodo vodno-inštalacijske, kleparske in ključavničarske storitve, pa vse do popravil dvoko-les in motornih koles. Leta 1956 se je iz ključavničarske obrti razvilo podjetje, ki se je poimenovalo Alprem, medtem ko so se druge obrtne delavnice osamosvojile. Glavna dejavnost Alprema je bila za tedanje čase revolucionarna: predelovali so aluminijaste profile za potrebe gradbeništva in notranje opreme. Tej usmeritvi so ostali zvesti do danes. Alprem namreč izdeluje aluminijasta okna in vrata, izložbe in vitrine, fasadne elemente, notranje pfcdelne stene v kombinaciji alu-mjnij-les, specialne ognjavarne pledejne .stene, kioske, trgovinsko qpre.mo za blagovnice in kla-sif nQ,prodajalne. Proizvodni program so oblikovali in dopolnjevali skladno s potrebami tržišča. Že leta 1960 so izdelali prve kose trgovinske opreme, spremljanje sodobnih tehnologij pa je Alpremu omogo- čilo ohraniti stik s sodobnimi proizvodnimi programi, ki so jih razvijali z raznovrstno ponudbo in kakovostjo. Tako danes z aluminijastimi fasadnimi elementi lahko - opremijo najzahtevnejše objekte. (Slovenijales. Cankarjev dom, Smelt...) Seveda pa je uspešno poslovanje odvisno od smotrne organizacije proizvodnje. Izboljševanju organizacijskega sistema prav zato v Alpremu namenjajo veliko skrb. Alprem je enovita delovna organizacija. Zaradi posebnosti proizvodnega programa je razdeljena na dve enoti; na obrat aluminija in obrat trgovinske opreme. Na Bakovniku imajo obrat predelave aluminija, tam torej izdelujejo predelne stene, proizvodnja nevtralne trgovinske opreme z obratom predelave žice, tako za potrebe trgovinske opreme kot za ostale kupce, pa je na Usnjarski ulici. »Bistvo Alpremovega obstoja je tako v kakovostnih izdelkih kot tudi v doslednem spoštovanju dogovorjenih rokov. Kljub temu, da imajo konkurenčne organizacije boljše pogoje kot mi (imajo na primer doma tako re-promaterial kot površinsko zašči- Martinu Golobu v slovo V mrzlem februarskem popoldnevu smo se na zasneženih Žalah poslovili od prijatelja in dolgoletnega pevskega tovariša Mttrtina Goloba. V množici po-grebcev s/no bili njegovi Liraši. ki smo ga spremili s svojo pesmijo in stoletnim /naporom. Zavedali smo se. daje bil Martin Golob med tistimi odločnimi pevskimi zanesenjaki, ki so se po vojni z besedo in podpisom zavzeli za nadaljevanje Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Z. Martinom Golobom smo izgubili pevca, ki je bil štiri desetletja med stebri Lire. Skupaj smo ponesli našo pesem po domovini, med zamejske rojake, zdomce in poslušalec v llolandiji. Nemčiji. SV«.). Italiji. Poljskt C eikosk < >-Ški. Madžarski in Avstriji. Ostale so nam fotografije, anekdote in spomini. V njih ima svoje mesto pokončni mož. ki je živel bogato življenje s pesmijo, družino in svojim delom na polju in v gozdu. Se nekaj dni pred smrtjo je krmil svoje putke in modroval o snegu, vremenu, bolezni, pomki- to), pa jim Alprem konkurira predvsem s kvaliteto,« je dejal direktor delovne organizacije Marjan Urh. Lani so v Alpremu dosegli za 260 odstotkov večji celotni prihodek kot leto prej, medtem ko so osebni dohodki porasli za 250 odstotkov. Povprečni januarski osebni dohodek je bil tako več kot 200 tisoč dinarjev. Sicer pa so v letu 1986 ustvarili za 4,16 milijarde dinarjev prometa, od tega kar 53 odstotkov na Bakovniku. Devetdeset odstotkov vseh izdelkov je šlo na jugoslovanski trg, od tega 60 odstotkov v Slovenijo, ostalo pa v druge republike. Proizvodnjo za gradbeništvo v glavnem kupijo gradbena podjetja in v manjši meri druge organizacije in trgovci. Štirideset odstotkov celotne proizvodnje plasirajo na trg preko inženiring organizacij. Deset odstotkov proizvodnje izvažajo, in sicer največ na arabsko tržišče, v Bolgarijo, SZ in Kitajsko, kamor prodajo izdelke preko gradbenih in inženiring organizacij. To pa ne velja za Avstrijo, kjer imajo s Philip-som direktno štiriletno pogodbo za izdelovanje žičnih mrežic za toasterje. Vrednost tega posla se po besedah direktorja iz leta v leto povečuje, letni zaslužek pa je okrog dva milijona šilingov. Za izvoz za Irak imajo pogodbo z Jugodrvorn in sicer za 1,15 milijarde dinarjev ali 2,25 milijona dolarjev, za Bolgarijo pa pogodbo z Metalko v vrednosti 550 tisoč dolarjev. Z ostalimi ponud- bami v Alpremu pričakujejo, da bo letošnja skupna vrednost izvoza okrog 2,5 milijarde dolarjev. Marjan Urh je o izvozu povedal, da bi ga do leta 1988 lahko povečali celo do 40 odstotkov celotne proizvodnje, vendar s tem ne bo nič. vsaj dokler se izvozni pogoji ne bodo spremenili. Potožil je tudi čez nov obračunski sistem, največje težave pa, pravi, vidi v tem, da še vedno niso znani vsi izvedbeni akti in ostala določila.. Še vedno namreč ni jasno, kako. na primer, po novem obračunavati osebne dohodke in še kup drugih zadev. »Z novim obračunskim sistemom smo mi. kot tudi vsi tisti, ki so vezani na investicijsko porabo, v še posebno težkem položaju. Zato pričakujem, da bo dohodek v Alpremu padel za približno 30 odstotkov, kar seveda lahko pusti resne posledice, tako gospodarske kot tudi politične,*< je dejal Marjan Urh. In kakšne načrte imajo v Alpremu? Produktivnost, ki se je lani napram letu prej zvišala za 15 odstotkov, nameravajo še naprej zboljševati, kar bodo dosegli z dopolnitvijo tehnološke opreme, racionalnim izkoriščanjem delovnega časa in stimulativnim nagrajevanjem. Z uvedbo računalniške opreme so zelo izboljšali kakovost finančnega poslovanja, od leta 1983 pa so zmanjšali zaloge kar za trikrat. Nekaj problemov imajo s kadri, saj že nekaj let primanjkuje di. petju in tistem neizogibnem slovesu, ko se bo pridružil svojemu staremu dirigentu Cirilu Vremšuku. ki ima »tam gor' na Žalah« precejšnje število pevk in pevcev, ki so nekdaj prepevali pri Liri. ludi Martinova pokojna žena Antonija - i.oni - je bila med njimi. . . takrat leta 1932 ob S0-Iethici I.ire. Ne bomo se več pogovarjali. Izzvenela je Martinova priljubje-na pesem-napitnica o Martinu Kchru. Odšel pa je tudi eden zadnjih kamniških kmetov in zato šc posebej »poljana toži. polje pluku. . .« JANEZ MAJCENOVIČ Trgovinska oprema, izdelana iz žičnih elementov, sc čedalje bolj uveljavlja pri projektiranju trgovinskih prostorov. ključavničarjev in mizarjev. Vsako leto razpišejo okrog 35 novih štipendij, ki pa ostanejo nepode-ljene, letos je teh kar deset. V načrtu imajo povečanje skladišč na Bakovniku. vključno s pakirnico in odpremo materialov in končnih izdelkov. Pričakujejo, da bodo skladišča gotova do konca letošnjega leta. Izkušnje potrjujejo, da so nasi programi tržno zanimivi, da jih uspešno prodajamo na zunanje tržišče, zato bodo tudi v bodoče naša osnovna prizadevanja napredovati v tej dejavnosti - to- rej, nič novih programov,« je povedal direktor in pri tem še dejal, da se v Alpremu držijo dveh načel, ki ju imajo za osnovo uspešnega delovanja in hitrega razvoja. Prvo merilo upošteva, da je vsaka velika naložba dolgoročna odločitev, zato je treba naročniku ponuditi najkvalitetnejši izdelek, drugo pa, da Alprem ponuja investitorju celovito in kvalitetno storitev. Alpremovi strokovnjaki si za ti dve merili prizadevajo od projektov, prek proizvodnje elementov do montaže na objektu. ROMANA GRČAR Pomagajmo Zagorju Občino Zagorje je prejšnji mesec prizadela huda naravna nesreča. Zemeljski plaz s pobočja hriba Ruardi je pod seboj pokopal več stanovanjskih hiš, nekaj obrtnih delavnic in Liscin tozd Sivačnica: zaradi naravne ujme se je moralo iz svojih hiš izseliti 55 ljudi, 225 delavcev Liseincga tozda je ostalo brez tovarne in imajo /daj zasilno urejene delovne prostore v telovadnici. Škoda je ogromna, /.a /daj ocenjena na 7,5 milijarde dinarjev, /ato jo z veljavnimi solidarnostnimi akcijami ne bo mogoče odpraviti. Potrebna je dodatna solidarnostna pomoč, zato občinska konferenca SZDL in občinski odbor Rdečega kri/a organizirata akcijo solidarnostne pomoči prizadetemu območju in pričakujeta, da njun po/iv /a pomoč pri sanaciji težke nesreče ne bo ostal brez odziva. Vsa sredstva solidarnosti se zbirajo na računu občinskega odbora Rdečega križa Zagorje ob Savi'(štev. 52720-678-50940). V Alpremu izdelujejo in montirajo tudi aluminijaste fasade in okna ter vrata - na sliki poslovna stavba Slovenijalcsa v Ljubljani. Prireditve ob štafeti mladosti 20. 3. 25. 3. 26. 3. - Večer plesa - predstavitev modernih plesnih zvrsti - prihod udeležencev prireditev iz pobratenih mest - konferenca OK ZSMS Kamnik - poudarek na varstvu okolja - razprava o financiranju OO ZSMS (seja predsednikov vseh OO ZSMS v Kamniku): po seji predstavitev Južne Amerike ž diapozitivi - obisk v Litiji - (dopoldne) - sestanek / gosli iz pobratenih mest, kjer bomo v sproščenem pogovoru obrazložili pobude XII. Kongresa ZSMS izmenjava nastopov dramskih skupin Komende in Šmartnega. OK ZSMS Kamnik Odmevi, polemike, kritična mnenja Ob rob dogodkom v Domu upokojencev Ob prispevkih, objavljenih v našem občinskem glasilu, smo bralci tako ali drugače razmišljali o dogodkih, ki jih je povzročila prekinitev dela v Domu upokojencev. Svoja razmišljanja želim objaviti; z njimi bom tudi dopolnila dogodke, ki jih dosedanji »razpravljala« niso omenjali in so se manj glasno, a nič manj boleče odvijali v Centru za socialno delo. Prekinitev dela v Domu upokojencev Se kako razumem reakcijo delavcev Doma upokojencev, da jim je ob pogledu na (nc)bivšega sodelavca zavrela kri, ko je po nekajletnem nedelu prišel po »pravično« plačilo; pravično zato, ker mu je pravico dodelilo sodišče. Posebno jih razumem še zato. ker vem, da si zaradi vsebine dela trdo prislužijo svoje plačilo. Kot smo lahko prebrali »večina namreč sploh nima prostega konca tedna, vse delavke delajo praktično do konca nosečnosti. ..«. Te ugotovitve nam dajejo slutiti, da so delovni pogoji v domu res težki; pa vendar se sprašujem, če se dela ne bi dalo tako organizirati, da bi delavci bili deležni tedenskega oddiha, če ne konec tedna pa kakšen drug dan v tednu, saj delavcem počitek pripada zaradi ohranitve lastnega zdravja in nabiranja novih moči za delo. Vsekakor delim mnenje s predsednikom Izvršnega sveta občine Kamnik, ki ni odobraval načina, s katerim so v domu skušali pospešiti »zadevo«, saj prekinitev dela ne more biti bližnjica k cilju, kot so si ga želeli v domu upokojencev - prekinitev delovnega razmerja z delavcem. Že zato ne, ker je sodišče združenega dela drugače odločilo, za svojo odločitev pa je prav gotovo imelo razlog. Znane so nam poti, po katerih delavcu za očitane mu kršitve delovnih obveznosti lahko preneha delovno razmerje. Katero pot so izbrali v Domu upokojencev mi ni znano, a vsekakor menim, da je bila »nesrečno« izbrana, sicer sodišče ne bi razsodilo vrnitev delavca v delovno organizacijo in povrnitev dobrin, ki jih delavec zaradi odstranitve iz delovne organizacije ni imel možnosti »prislužiti«. Nekdo je v njihovem imenu moral o tej »nesrečno« izbrani poti pred leti odločiti, odlo-. čitev pa je bila sprejeta na podlagi »strokovnega predloga«, ki bi ne smel biti v nasprotju z zakonodajo in samoupravnimi akti. Zato menim, da delavci, kljub ogorčenju, ne bi smeli prezreti, da so v preteklosti v delavčevem primeru naredili napako, čeprav le formalno pravno in se prav zaradi te znašli v vlogi »molzne, krave«. Pogovoriti in razčistiti bi morali tudi to plat problema, že zato, ds x jim ne bi kaj takega spet pripetilo. Prekinitev dela obrodila sadove Že, že, toda za. kakšno ceno! Če bi novinar Petkovšek celovito obvestil občane Kamnika, bi moral potrkati tudi na vrata tistih delavcev, ki so reševali žgoči problem - Centra za socialno delo. Tako pa je iz prispevka moč razbrati, da je problem na najboljši možen način za delavce Doma upokojencev rešen (če izvzamemo nezadovoljstvo s povračilom akontacij osebnih dohodkov). Kajti delavec bo po sprejetem samoupravnem sporazumu med domom in centrom postal delavec Centra za socialno delo in opravljal delo referenta za izvajanje enotne evidence; brez predhodnega razpisa in poskusnega dela. Ob protestu v Domu upokojencev Ob rob dogodkom v Domu upokojencev se je s svojim razmišljanjem oglasil tudi družbeni pra vobranilec samoupra vijanja. Čeprav sc mi zdi njegovo razmišljanje o »luknjah« v naši zakonodaji in ustavi, katerih se je tako spretno poslužil delavec doma, ko je odklonil delo za določen čas sprejemljivo, pa mi istočasno daje misliti, da z delavci doma »tiho solidarizira« in »opravičuje« njihov javni protest. Škoda, da ni spremljal pot reševanja problema do konca, saj bi se tako morda problem po dolgoletnih peripetijah vsaj zdaj rešil drugače, kot se je in to v Centru za socialno delo. Iz zapisnikov zbora delavcev in Sveta centra se kaže marsikatera »luknja« v načinu in vsebini sprejemanja njihovih odločitev. Delavci centra so namreč BREZ prisotnosti predstavnikov družbenopolitične skupnosti in organizacije ugotovili, da prostih del in nalog NIMAJO na razpolago, kakor tudi ne prostorskih pogojev in finančnih sredstev za plačilo dodatnega delavca. Nasprotne pa so bile njihove odločitve V PRISOTNOSTI teh predstavnikov, saj so se odločili, da bodo prosta dela in naloge na novo ustanovili in prilagodili izobrazbi delavca Doma upokojencev. Delovni prostor se bo našel v neposredni bližini prostora, v katerem se že zdaj stiskajo tri socialne delavke in za njimi v še manjšem diplomiran psiholog. Po zagotovilu predstavnika Izvršnega sveta skupščine občine Kamnik osebni dohodek novega delavca ne bo bremenil sredstev Centra za socialno delo. Mnenje funkcionarja v občinskih, socialnih, coklah! V polemiko dogodkov v Domu upokojencev sem se vključila tudi zato, ker sem predsednica Skupnosti socialnega skrbstva občine Kamnik in mi kot občanki Kamnika ni vseeno, s kakšnimi problemi sc srečujejo izvajalci naše skupnosti. Obe delovni or- ganizaciji sta namreč »naši« izvajalki, zato smo za obe močno zainteresirani, da delavci - izvajalci z zadovoljstvom opravljajo svoje delo, saj bomo posledice njihovega dobrega ali slabega dela občutili vsi občani Kamnika. V vseh delovnih sredinah se od časa do časa srečujemo s problemi. Zelo pomembno je, za katere poti reševanja se odločimo. Ni dovolj rešiti nek problem tako, da se z njim le pomiri »razburjene glasove«, ne da bi razrešili osnovni problem. Predsednica SIS socialnega skrbstva: Ivana Skamen Prodam novo školjko za jugo. Informacije na tel. (066) 73-996. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278 POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan na naslov: Galin Rudi, Župančičeva 3, Kamnik. SERVIS termnakumulacij-skih peči. Matija Zibelnik, Zavrli 5, Mengeš, tel. 737-194. Iščem pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko. Tel. 831-293. • Občni zbor turističnega društva Turizem smo ljudje ISa občnem zboru Turističnega društva Kamnik, kije bil 24. februarja v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku, je bila udeležba kar številna. Precej je bilo učencev iz osnovne šole Frana Albrehta, kjer so ustanovili turistični krožek, ki ga vodi prof. Hermena Šinkovec. Slovesno je bilo v krožek sprejetih 45 mladih. Predsednik turističnega društva Kamnik, Slavko Ribaš, je vsem čestital in jih podaril na-geljčke in značke. Občnega zbora so se poleg članov društva udeležili tudi predsednik občinske skupščine Anton Ipavic, predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih, predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič, predstavnik turistične zveze Slovenije in drugi. Pregled dela zadnjih dveh let je prikazal v uvodnem delu predsednik društva Slavko Ribaš. Moto njegovega poročila je bil v ugotovitvi: »Turizem smo ljudje«. Preveč časa je moralo preteči, da smo ugotovili to resnico. Turizem niso le hoteli, postelje, /rezki, ampak zlasti ljudje in odnos do gostov. Turizem zajema vse aktivnosti, vključno s ponudbo spominkov, razgledov in dobrega počutja, poleg tega pa še veliko več. Dokler to ne bo doseženo, tudi ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb v našem turističnem življenju, tudi v Kamniku ne. Kaj je turizem, si lahko ogledamo v sosednji Avstriji. Tam žanjejo to. kar so sejali. Pri nas je do sedaj v glavnem zatajil človeški faktor. Kamniško turistično društvo je v preteklem obdobju doseglo kar dobre rezultate. Največja je bila vsakoletna, že kar tradicionalna prireditev »Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Lani je bila že i 7 prireditev. Nastopalo je veliko folklornih skupin iz domovine in zamejstva, številni obrtniki so razstavljali in prodajali svoje iz- delke, še živahnejše je bilo tudi družabno življenje. Lahko rečemo, da je prireditev zelo dobro uspela in privabila v Kamnik številne goste in ljubitelje lepega, kar nekaj tisoč. Pri organiziranju te največje prireditve, ki se uvršča tudi na visoko mesto v Sloveniji, so materialno sodelovale tudi kamniške organizacije združenega dela in obrtniki. Turistično društvo se v polni meri zaveda, da turizem ustvarjajo ljudje. Med letom je pripravila več turističnih predavanj, ki so bila dobro obiskana, organiziran je bil tečaj za turistične vodnike in je 18 tečajnikov uspešno opravilo izpite. Za mlade na šoli Frana Albrehta sta bili organizirani dve predavanji. Med letom je bila opravljena očiščevalna akcija, obnovljeno spominsko obeležje Juriju Japlju in organiziranih več turističnih izletov. Za popestritev turistične ponudbe si društvo želi več sodelovanja, pripraviti hoče širši izbor spominkov s kamniško motiviko, želi povečati ponudbo različnih razglednic in drugih zanimivih izdelkov. Pri tem bo moralo bolj sodelovati z gospodarstvom in obrtniki. Društvo je bilo dejavno tudi na drugih področjih. S svojimi pripombami je sodelovalo pri oblikovanju stališč o ureditvi mestnega jedra, ureditvi malega gradu in mestnega prometa in o urejanju drugih komunalnih problemov. Zaradi povečanega zanimanja za turizem je turistična pisarna odprta trikrat tedensko. Predsednik občinske skupščine Anton Ipavic je govoril o vrsti pomembnih zadev, ki bi jih veljalo urejati, da bi kraj napravili še bolj privlačen za obiskovalce in s tem ustvarili pogoje za rast turizma na Kamniškem, ki je bil v ne tako daljni preteklosti zelo živahen. Razprava je opozorila na nekatere kritične točke, ki se v turizmu pojavljajo. Pereč je odnos do gostov, v Kamniku je pereče vprašanje gostinske mreže, o čemer sta govorila člana društva Juvančič in Repanšek. Predsednik planinskega društva Kamnik, Slavko Rajh, je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju pri organiziranju izletov in obiskov v hribih. Razpravljal je o možnostih skupnega koriščenja" danih možnosti, ki vplivajo na širitev turističnega in planinskega življenja. V imenu kulturnih organizacij Kamnika je v razpravi sodeloval Poljanšek in opozoril na opazen delež, ki ga kulturne organizacije namenjajo turizmu, pa tudi materialni delež je bil kar izdaten. Dr. Niko Sadnikar je razpravljal o aktivnostih na propagandnem področju in ugotovil, da je bil dosežen lep premik. S takim delom kaže nadaljevati in v program turističnega razvoja vključevati še več dejavnikov, tudi zunaj turističnih organizacij. Občni zbor je izvolil tudi novo vodstvo. Turistično društvo Kamnik in 10-članski izvršni odbor bo še naprej vodil dosedanji predsednik Slavko Ribaš, ki ga je občni zbor soglasno potrdil. Podpredsednik društva bo dr. Niko Sadnikar, tajnik pa Srečko Krznar. Tudi program dela za naslednje obdobje je občni zbor sprejel. Naloge so konkretne in obširne in zajemajo številna področja. Reševanje teh nalog naj bi pozitivno vplivalo na celotno turistično aktivnost na Kamniškem. • Predstavnik turistične zveze Slovenije je Neži Štele podelil posebno turistično priznanje. Po zaključku občnega zbora so si obiskovalci ogledali video posnetek lanskih aktivnosti ob »dnevih narodnih noš. folklore in obrti«, ki lepo prikazujejo pestrost prazničnih dni in sodelovanje nastopajočih ekip. Usmeritve in sklepi, ki jih je občni zbor sprejel, bodo brez dvoma omogočile, da bo družbeno pomembno področje turizma pri nas v Kamniku dosegalo še boljše in konkretnejše rezultate. V akcijo pa bo treba vključevati še več ljudi, da ne bi vsa teža dela slonela le na ramah majhnega števila zanesenjakov, ki se z vsem srcem razdajajo napredku turizma. STANE SIMŠIČ Zlata medalja Utokovi kolekciji Konec februarja je bil v Zagrebu tradicionalni mednarodni sejem Koža i obuča, na katerem se predstavijo domači proizvajalci usnjene konfekcije, galanterije in obutve, domači in tuji proizvajalci kovinske galanterije, kemikalij za usnjarsko predelovalno industrijo, strojne opreme za težko konfekcijo, galanterijo in usnjarsko dejavnost. Kot že leta nazaj, se je tudi letos Utok predstavil na tem sejmu z dvema različnima dejavno-stima v okviru dveh razstavnih prostorov. Posebej je bila prikazana usnjena in krznena konfekcija, usnjena galanterija in usnje v metraži. Kot druga dejavnost pa je bil predstavljen tako imenovani kovinski program. V sklopu lega sta kot najpomembnejša eksponata izstopala avtomatske čistilne grablje in mešalna baterija ter nekaj drugih proizvodov, namenjenih za opremo usnjarskih tovarn. Avtomatske čistilne grablje se uporabljajo za grobo čiščenje plavajočih odpadkov pri čistilnih napravah in manjših hidroelektrarnah. Njihov avtor je naš delavec Bojan Drašček. Izrednega zanimanja je bila deležna mešalna baterija, ki je novost na jugoslovanskem tržišču. Avtor je ravno tako naš dela- vec Brane Žurbi, sicer tudi lanskoletni inovator leta. Baterija je namenjena za doziranje vode različnih temperatur in količin v enega ali več porabnikov, uporablja pa se v različnih vejah predelovalne industrije. Narejena je-iz domačih materialov, krmiljenje in regulacija sta elektronska. Karakteristike delovanja pa presegajo podobno tovrstno napravo iz uvoza, ki deluje na principu pnevmatske regulacije. Na razstavnem prostoru konfekcije sta bili prikazani dve skupini konfekcije, dopolnjeni z galanterijskimi izdelki in pokrivali. Ena od teh skupin je bila ženska kolekcija konfekcije iz črnega svinjskega velurja, potiskana z efektom aslragana in kombinirana z ovčjim krznom nutriet, izdelano v ruskem slogu, ki je ena glavnih modnih skupin za naslednjo jesen in zimo. To skupino kompletov so dopolnjevali črni usnjeni pasovi iz svinjske nape, pokrivala iz črnega ovčjega krzna in torbice, izdelane v istem slogu iz poliranega usnja črno-zelene barve. Drugo skupino so predstavljali ženski kompleti v beli ovčji napi, kombinirani s plemenitim krznom polarne lisice ter galanterijski izdelki v svinjskem boksu naravne barve. Kritično oko strokovne žirije, kije ocenjevala modele, se je ustavilo na ženskem kompletu iz tako imenovane ruske skupine in dodelilo Utoku najvišje priznanje te sejemske prireditve »zlatni ogrtač«. Konkurenca na tem področju je bila res velika, saj je med IUV-jevimi, Konusovimi in tudi izdelki proizvajalcev iz sosednjih republik težko biti najboljši. Drugo veliko priznanje je bila najboljša ocena potrošnikov za ženski komplet iz svinjskega velurja, ki je bil razstavljen na posebni izložbi UKIM. S tema dvema priznanjema sta se tudi Utokovi kreatorki Tatjana Fugger za konfekcijo in Martina Bergant .za galanterijo povzpeli iz anonimnosti na seznam priznanih oblikovalcev tovrstnih izdelkov v jugoslovanskem prostoru. Teden usnja, obutve in oblačil je TOZD Usnjarna in seveda tudi Utoku kot celoti prinesel še dve pomembni priznanji. Zveza društev usnja in obutve SR Hrvatske je na Zagrebšekem sejmu podelila Utoku še dve diplomi oziroma zlati plaketi za kvaliteto tapecirane goveje in svinjske oblačilne nape. MIHELA GLAVAČ Okrogla miza o poklicnem usmerjanju Spet se bliža čas odločitve za osnovnošolce ter četrtošolce srednjih šol Usmerjenega izobraževanja. Šestega marca, ko je organiziran informativni dan, so se vrata vseh srednjih šol ter fakultet odprla novim ukaželjnim dekletom in fantom širom po Sloveniji. Polno je bilo omahovanja in premišljanja, ali bi šel tja ali sem. Bi poslušal mamin, očkov ali pa nasvet strokovnega delavca v osnovni šoli. Res ni lahko, kar naenkrat se moraš odločiti, kaj bi rad bil. Zelo težka naloga. Mogoče so jim vsaj malo pomagale okrogle mize o poklicnem usmerjanju, ki jih je v sodelovanju srednjimi šolami ter delovnimi organizacijami pripravila Konferenca mladih o vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS Kamnik. Veliko jih kljub vsemu še vedno ne ve, katera šola bi jim najbolj ustrezala, vendar so dobili vsaj približno predstavo o šoli, šolanju, profesorjih in življenju na srednjih šolah. Srednješolci so se trudili, da bi po svojih najboljših močeh razložili svoja nagnjenja do šole in svoje izkušnje. Potrudile so se tudi delovne organizacije in zagotovile ljudi, ki poklic že opravljajo nekaj let in so lahko povedali mnogo praktičnih stvari, značilnih za posamezne poklice. Standardna vprašanja se pojavljajo že vsa tri leta, kar so se začele okrogle mize. Tista o cvekih. strogih profesorjih, kje se da najlaže zlesti skozi štiri leta šolanja in podobno. Kljub vsemu so takšne okrogle mize koristne, saj odlično dopolnijo suhoparne informacije iz raznih priročnikov. DAMJAN GALDEK Utrinki iz kina Dom V okviru gledališkega abonmaja smo si v petek, 13. februarja, lahko ogledali že tretjo predstavo, z naslovom Pravi zahod. Delo Sama Sheparda so izvedli člani Mestnega gledališča iz Ljubljane: Ivan Jezernik (Au-stin). Srečo Špik (Lee), Zlatko Šugman (gospod Kimmer) in Nada Bavdaž (mama). Z igro so navdušili kamniško občinstvo, kar pa ni bilo pretežko, saj jim je pisec z učinkovitimi dialogi to omogočil. Shepard nam je v gledališkem delu predstavil brata, ki pa sta to le na papirju. Njuni življenjski poti sta namreč tako različni, kot njuna značaja. Austin je uspešen scenarist in družinski človek, Lee pa potikajoči se popotnik, brez vnaprej določenih ciljev. Situacija pa se kaj kmalu spremeni, saj Austina obišče producent, da bi mu odkupil obetajoč scenarij. Lee zasluti, da bi denar lahko korenito spremenil tudi njegovo življenje, zato Saulu Kimmerju s trmo in precejšnjo mero nasilnosti vsili svoj scenarij iz resničnega življenja. Da je preobrat še popolnejši, v nemilost pri Kimmerju pade Austin. Neuspeh ga užali, saj je prepričan, da je Leejeva filmska ideja nesmiselna in zgrešena. Vendar, Lee je močnejši in agresivnejši in bratu sploh ne dopušča izbire. Tu se začne razvijati glavna ideja, spreminjanje identitete. Austin izgublja svojo uglajenost, zanemarja življenjske cilje in postaja puščavski klatež, Lee pa se prisili v delo, ki ga ni nikoli zanimalo. Poraja se še vprašanje, če je pripovedni okvir sploh pomemben? Mislim da ne, saj je bistven le posameznik z več obrazi, ki išče svojo mesto v družbi, a ga ne najde; obstaja le človek z željo po samoohranitvi in ohranitvi tiste identitete, ki naj bi bila prava. S poslednjim prizorom, v katerem Austin sproži nepomirljiv konflikt, Shepard ne ponuja spravne rešitve, saj bi bila zanjo potrebna smrt enega od bratov. Ker pa se to ne zgodi, nam rešitev zgodbe ostaja nejasna. Še več, ponuđeno nam je, da jo poiščemo sami, v sebi. - FILM »TOP GUN« - Kljub temu, da film verjetno ne bo kandidiral za Oskarje, o njem ne morem zapisati negativne ocene. Posebno originalne zgodbe v filmu ni, je pa veliko doslej, na filmskem platnu, še neprikazane akcije, dobre glasbe in super efektov. Precej o filmu pove že podatek, da je bil lani v Ameriki uspešnica leta, pa tudi pri nas že presega rekordne obiske filmov, kot so Rambo, Moja Afrika, Strasti. .. Top gun so posneli izrazito iz komercialno, propagandnih namenov, kar za njegovega »starejšega brata«, film Častnik in gen-telman, ne bi mogli trditi. Za tiste, ki si filma še niste ogledali, naj povem, da sta si uspešnici izredno podobni, zaradi svoje tematike in same zgodbe. V obeh namreč glavni igralec tragično izgubi najboljšega prijatelja in v obeh je predstavljeno življenje gojencev v letalski akademiji. Razlika je le v tem, da je Top gun podprla vojska in da se lahko posamezni prizori dogajajo tudi v zraku. Denar je prispevala vojaška organizacija Pentagon in to kar 80 odstotkov sredstev, potrebnih za snemanje. Zato se nehote vsiljuje mnenje, ali ni ta film draga, a učinkovita reklama za militarizacijo v ZDA. Vsebine ne bom razlagal, povem naj le, da so vse osebe v filmu idealizirane, zato se gledalci često poosebljamo z njimi. Še nekaj besed o šoli za mormariške pilote v Miramaru, kjer se vse skupaj zapleta in razpleta; tudi ljubezenska zgodba, brez katere danes »skoraj ni« uspešnega akcijskega filma. Kar malce presenetljivo je, da so to kalifornijsko elitno šolo, vsaj do neke mere odprli svetu. Njeno uradno ime je Navy Fighter Weapons Scho-ol; ime Top gun so ji dali gojenci, ki tudi med seboj ne smejo uporabljati pravih imen. V njej se šolajo najbolj nadarjeni ameriški piloti, ki jih vsakih pet tednov zberejo z vseh koncev ZDA. DfieTOo imajo enajst ur šolskega programa, enajst ur vzponov in spustov, enajst ur bojev s sovražnimi »ruskimi« ali »arabskimi« letali. Po samo mesecu dni to niso več najbolj nadarjeni, ampak najboljši piloti v mornariškem letalstvu. Oglejte si film, ne bo vam žal! MATIC ROMŠAK Metamorfoze Petkova celovečerna predstavitev plesnega gledališča iz Celja se je končala in gledalci - bilo nas je kar šestintrideset - smo zapustili kinodvorano in odšli v deževno nočo. Po daljšem obdobju smo v Kamniku lahko videli sodobno plesno predstavo, v izvirni in dokaj zanimivi koreografiji. Ob svoji desetletnici so namreč celjski plesalci izvedli trodejanko s skupnim naslovom Metamorfoze. Prvi del, Odsevi v razbitem zrcalu, je potekal po ustaljenih normativih, s klasično (Beethoven) glasbo, ki je dajala delu ton in rdečo nit. Vendar pa je song Svetlane Makarovič ob koncu napovedoval nekaj novega. Tega v Spevih potovanj v notranjost, kot se je oglasil naslov drugega dejanja, na žalost še ni bilo moč občutiti. Morda je bila temu kriva mladost plesalke, saj je njen ples daleč zaostajal za izvrstno Searmanovo glasbo in koreogra-fovo zamislijo. Marsikdo je že pomislil, da je zastonj brodil po večeentimetrski brozgi, ko smo naposled dočakali nekaj zanimivega in ogleda vrednega. To je bil zadnji del, ki je nosil skupni naslov Metamorfoze. V njem nas plesalci popeljejo skozi ves človeški razvoj, od pradavninc pa vse do danes, ko človeku grozi samo-uničenjc. Tako vizijo prihodnosti so nastopajoči doživeto in poznavalsko pripeljali do konca - glasbe iz računalnika, ki naznani raz-človečenje. Dramaturg in koreograf sta odlično opravila svoje delo in upravičila predstavo, ki je prinesla kanček novih idej tudi v naše staro mesto. Škoda da se za njihovo ponovno predstavitev lahko obrišemo pod nosom za na-daljnih deset let! JANEZ BALANTIČ Zveza kulturnih organizacij Kamnik vas vabi... Velika dvorana kina DOM, Kamnik: Petek, 20. marca 1987 ob 16.30 in 19.30 - popoldanski in večerni gledališki abonma in za izven -Miloš Mikeln: VEČERJA V VILI P. »Poročilo o nenavadnem in sploh neresničnem dogodku.« Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, režija Franci Križaj. Razstavišče Veronika, Kamnik: Fotografska razstava Plečnikovi stebri v videnju arhitekta Damjana Galeta Skupni projekt Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane ter Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Kamnik. Razstava bo odprta do petka, 20. marca 1987 vsak delavnik od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah le dopoldne Stol Interier Duplica Razstava fotografij Zamaknjeni prostori Lada Jakše Razstava je odprta od 20. februarja do 2. aprila 1987 Vljudno vabljeni! Kulturni dan smo praznovali s pesmijo Dve novosti iz naše KS Slovenski kulturni praznik je dan, ko se še posebej spomnimo na vse tiste, ki so dali svoj delež k razvoju slovenske kulture in Slovencev kot naroda; poleg Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kardelja še mnogi drugi. In ravno to je spodbudno: v slovenski zgodovini ni bilo le nekaj posameznikov, ki so se borili za vse, kar potrjuje, da smo narod: jezik, ozemlje, samoupravljanje; temveč se je vedno ves slovenski narod pripravljen boriti za svoje osnovne pravice. Na kulturni dan se odvijajo tudi mnoge prireditve. Tako je bila v Cankarjevem domu podelitev Prešernovih nagrad, pa tudi drugod po Sloveniji se na ta dan ozrejo nazaj in pregledajo, kaj vse so storili v minulem letu na kulturnem področju. Kot rdeča nit pa je bila v vseh govorih jasno ali »med vrsticami« močno poudarjena slovenščina, ki jo vedno bolj ovešamo s tujkami in spake-drankami, a se pri tem ne zavedamo, da nas tokrat nihče ne sili v zapostavljanje jezika, temveč jo hočemo sami izpodriniti. V petek, 13. februarja, smo se ob 17. uri zbrali učenci predmetne stopnje na proslavi v počastitev kulturnega praznika v šolski telovadnici. Kljub temu, da je bila ura za šolske proslave dokaj nenavadna, je bila udeležba pol-noštevilna. Z ognjevitim ploskanjem smo pozdravili prihod gostov: Študentskega pevskega zbora Kamnik. Aplavz ni prenehal, dokler se ni še zadnji pevec postavil na oder. Proslavo je z govorom odprl tovariš ravnatelj. Njegov govor se je dotaknil vseh pomembnih slovens'.ih kulturnih delavcev, poudaril pa je tudi pomembnost slovenskega jezika, ki ga moramo mladi še posebej negovati. Članice recitacijskega krožka, pod vodstvom tov. Nine Osredkar. ki je bila tudi idejni vodja proslave - so se z recitalom spomnile tudi Toma Brejca - borca, katerega ime nosi naša šola. Takoj za tem pa so telovadnico, ki sicer ni čisto nič akustična, napolnili zvenki soprani in tenorji, ki so se jim pridružili še ostali glasovi in se zlili v Prešernovo Zdravljico. Val navdušenja je zajel vse poslušalce in pevci so poželi velik aplavz. Prešernove Magistrale in Zdravljica so iz ust recitatorjev zvenele še bolj slovesno. Željno smo pričakovali, katere pesmi bomo še slišali v interpretaciji kvalitetnega pevskega zbora, kajti tišino je zapolnil glas ustne harmonike in ob tem je naša radovednost dosegla vrhunec. Pevci so dokazali, da ne pojejo samo žalostnih in resnih pesmi, temveč da ravno tako dobro obvladajo tudi šegave in zbadljive pesmi. Najprej sta nežno zav-zeneli pesmi: Vprašaš me zdaj in Najlepša je mladost; slovesnost trenutka pa so malce razblinile poskočnice: Rajtal sem se ženiti, V Plirvarci Jermarci; z makedonsko humoresko pa se je Študentski pevski zbor Kamnik na šegav način poslovil od nas, mi pa smo jih hvaležno nagradili z zvrhanim košem ploskanja in,zadovoljnimi pogledi. Po končani proslavi sem prosila zborovodjo, Janeza Klob-čarja, za nekaj besed o zboru: Koliko časa zbor že deluje? Sedanji Študentski pevski zbor, ki je naslednik gimnazijske- Praznik po moje Skozi šopek cvetja z grenkobo zro vame oči mojega otroka. Pa zakaj vendar z grenkobo, ko pa so v šopku ujete njegove najlepše obljube in želje: obljube, da mi bo storil še veliko veselja, želje, da bi mi bilo lepo z njim?! Mar z grenkobo zato, ker si zaman želi, da bi ga zjutraj s skodelicok bele kave in nasmehom pospremila na pot v šolo? Ali morda zato, ker me po vrnitvi iz šole ni, da bi se mi razodel, da bi z njim delila veselje in drobne skrbi malega srca? Mar grenkoba zato, ker mu je ključ okoli vratu pretežko breme in ga spominja na osamljenost, ki ga čaka v praznem domu? Mu nisem na šibka ramena enajstih let naložila pretežko breme? Torej pomeni grenkoba v njegovih očeh osameljnost in hrepenenje?! Kako me boli ta grenkoba in to spoznanje! Sprejemam jo kot tiho tožbo in nemo vprašanje, zakaj, zakaj zanj in za njegov svet nimam več časa! Otrok moj, bi ti bilo lažje, če ti razodenem, da sem ta čas, ko ti osamljen ždiš v praznem domu, na delu; čeprav med ljudmi, nič manj osamljena kot ti! Zato, otrok moj, skrij svoj obraz in grenkoibo v šopku cvetja, ki si ga nabral meni za moj praznik! Mamica ga pevskega zbora, deluje od leta 1978. Kako je s številom pevcev? Ne morem reči, da se število zmanjšuje ali povečuje, v glavnem se vseskozi giblje okoli 50. Ali moraš izpolnjevati kakšne posebne pogoje, da si sprejet v zbor, kajti glasovi pevcev so zelo kvalitetni? Glavno je, da imaš veliko veselje do petja in seveda smisel za melodijo - »posluh«, toda o kakšnih večjih zahtevah ne morem govoriti. Ja, seveda, sprejemamo pa malo starejša dekleta in fante, ki imajo za seboj že mutacijo in imajo izoblikovan glas -dekleta od 17. leta dalje, fantje pa od 19., 20. leta dalje. Kako izbirate pesmi - koliko glasne so? Poskušamo zajeti vsa slogovna obdobja: renesanso, klasiko; pojemo pa tudi črnske in zabavne pesmi. Pesmi, ki jih izbiramo, so večinoma štiriglasne, včasih pa je kakšna tudi osemglasna. Kolikokrat imate vaje in koliko časa vadite eno pesem? Vaje imamo dvakrat tedensko in sicer po dve uri in pol, če je treba, se včasih zberemo tudi ob sobotah. Pesmi sprva vadimo po skupinah, kajti nekateri pevci so hodili v glasbeno šolo in hitreje osvojijo melodijo, vadimo pa seveda ločeno tudi po barvah glasov. Toda, še na isti vaji poskusimo, kako se glasovi »zlijejo« skupaj. Da pa bi pesem zares »izpilili«, potrebujemo za lažje 14 dni, za težje pa včasih tudi do dva meseca. Kje ste doslej gostovali? Trikrat smo nastopili v Celovcu, kjer smo zapeli vseh 12 pesmi, katere imamo tudi posnete; drugače pa smo v Ljubljani posneli arhivski program, pa tudi v novoletnem programu ljubljanske TV smo nastopali - v Košni-kovi gostilni. Udeležili smo se tudi mariborske revije pevskih zborov leta 1984 in 1986, kjer smo bili obakrat nagrajeni. Kakšni so vaši načrti za vnaprej? Pripravljamo se za nastope na revijah, želimo pa si tudi, da bi bili še naprej tako uspešni kot doslej. Napčrte nam kazi le pomanjkanje moških pevskih glasov. Klobčarjem, in recitacijskemu krožku, z mentorico Nino Osredkar, se najlepše zahvaljujemo za popestritev kulturnega programa in obogatitev našega kulturnega obzorja. BARBARA KASTELIC, 7.b OŠ Toma Brejca Kamnik ^4 Telefonska govorilnica v Stahovici Po številu telefonskih priključkov na prebivalce smo v Sloveniji že dolgo na repu evropske lestvice, pa tudi bližnja prihodnost bržkone ni preveč rožnata, saj brez večjih vlaganj novih telefonov kratkomalo ne bo. Vendar, POZOR, v Stahovici se je to povprečje sredi februarja močno popravilo, imamo namreč novo telefonsko govorilnico. Da ne bo pomote; treba je razmišljati tudi v slogu PTT delavcev, ki mislijo, da se v vsaki javni govorilnici lahko zvrsti približno dvajset krajanov v eni uri (daljši ženski pogovori izvzeti), dan ima štiriindvajset ur... to pa znese kar precej pogovorov, mar ne? Hmm, s tako visokim povprečjem, lahko postanemo še komu trn v peti in vzame govorilnico nazaj. Potem pa pot pod noge in hajdi na telefon v tri kilometre oddaljeni Godič, kot smo to počeli do sedaj. Tu, tu .. . ...in nov gasilski avtomobil v Stranjah Vrvež in razigrani zvoki gasilske godbe so v torek, 10 februarja, marsikoga privabili v bližino gasilskega doma v Stranjah. Veselje je bilo upravičeno, saj je gasilsko društvo Kamniška Bistrica dobilo v upravljanje nov orodni avtomobil TAM 80 T5, s katerim bo njihova sposobnost posredovanja ob morebitnem požaru neprimerno večja. Kako pomembno tehnično sredstvo so gasilci pridobili, pove že podatek, da je območje, ki ga pokrivajo, največje v kamniški občini, obsega namreč kar osemnajst naselij. Za nameček je še visoko požarno obremenjeno — večinoma so to gozdni deli, sam teren pa je razgiban in s starim avtomobilom pogosto celo nedostopen. Veliko zaslug za nov avtomobil ima SIS za požarno varstvo, ki je prispevala denar in občinska gasilska zveza, ki si je prizadevala, da je avtomobil čim prej prišel na svoje mesto. Počakati velja samo še na dva dihalna aparata, ter nekaj dodatne opreme, da bo orodni avto popolnoma operativen, krajani pa bodo dobili dodatno zaupanje v gasilce in v svoje gasilsko društvo. JANEZ BALANTIČ Človek na položaju V nedeljo, 22. februarja, smo si v Mostah ogledali komedijo v dveh dejanjih z naslovom »Človek na položaju«, jugoslovanskega avtorja Fadila Hadžiča. Gostovalo je KUD Matija Valjavee iz Preddvora. Pri nas smo sicer vajeni precej večjega obiska krajanov, pa tudi okoličanov, toda ravno to nedeljo je bila v Komendi premierno uprizorjena domača igra »Namišljeni zdravnik«. Marsikdo je bil v precepu, kam bi šel, končno pa se je odločil, morda celo za tretjo možnost - sprehod v naravo, kajti vreme je bilo naklonjeno. Naj se povrnem na komedijo gostov iz. Preddvora. Že scena, ki se ne spreminja skozi dogajanje, nas popelje na morje, kjer uživajo počitnice »prijatelji« oziroma »znanci« glavnega nastopajočega. Vlado Drobac je namreč znani politik, ki je uspešen v svoji karieri. Nanj so ponosni vsi, žena, služkinja, sosedje, pa še kup znancev in prijateljev bi rado prišlo »dopustovat« v njegovo lepo vilo. V času dogajanja sta na obisku trgovski predstavnik iz Luxem- burga s soprogo. Oba se prilagajata, ter mišljenje in vedenje hitro spreminjata. Dokler je Vlado ugleden politik, se dobro počutita, a ko odhaja v pokoj,' se prijatelja s sinom, ki je ravnokar prišel, odločata za odhod. Sledijo zapleti in razpleti. Priča smo prikazu človeških značajev, ki se obračajo po vetru. Celo predsednik občine, tov. Fiškula, menja »masko« na svojem obrazu, pač odvisno od situacije. Hišna pomočnica Mara v svoji sobi skriva nekdanjega sovaščana; ta pa jo zasnubi in njena gospodarja vpraša za dovoljenje k poroki. Očitna razlika je med ljudmi na odru že v obleki. V mornarskem slogu oblečeni Fiškula (Drobacevi ženi je vedno nosil sveže ribe, seveda, če je bilo ozračje primerno za to), preprosta Mara, zelo urejena zakonca Drobac in trgovčeva žena, njen mož pa je oblečen kar malo čudno, da o njunem sinu Bubuju sploh ne govorimo. Bubu prihaja iz Afrike in kar naprej poje pesmi, Budi v čast. Razliko je čutiti celo v zvrsti govora. Občinski predsednik. Mara in njen fant govorijo pravo gorenjščino, Bubu tolče le angleščino, medtem ko oba para govorita skoraj pravi knjižni jezik. Odlikujejo se tudi po vedenju, uglajenosti, celo pretirani uglajenosti, na drugi strani pa prepiri, očitanja. Toda, vse to pozabimo, ko se spravijo med seboj (če to sploh lahko tako imenujemo). Dobra ura in pol smeha na račun človeških napak - ali se nismo smejali samim sebi? Kako je z nami v takih situacijah - morda celo podobno?! Koliko nas je predstava »prisilila k razmišljanju o značajih in medčloveških odnosih«, kot je pisalo na vabilu, pa je odvisno od vsakega posebej. Moščani očitno radi vabimo v goste KUD, zato naj že kar zdaj povabim na ogled »Namišljenega zdravnika« v izvedbi KUD Janez Čebulj iz Komende. Ko bomo vabljeni na premiero uprizoritve igre v domači izvedbi, se bomo povabilu odzvali še raje, s ponosom in spoštovanjem do naših umetnikov. Pa na svidenje! TATJANA SIVEC Občni zbor filatelistov Ob dokaj dobri udeležbi filatelistov jc bil zbor v prostorih Društva upokojencev v Kamniku, kjer imajo filatelisti vsako nedeljo sestanke in kjer zamenjujejo in nakupujejo znamke. Društvo ima 63 članov, je ljubiteljsko; ob sedanji inflaciji pomeni izdatek, saj morajo filatelisti seči globoko v žep za dobro znamko. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom Petrom Kuretom in tajnikom Francem Merhar-jem. Kot vsako drugo društvo, ima tudi filatelistično probleme z nakupom inozemskih katalogov, ki so jim nujno potrebni. Februarja mineva deset let od prve filatelistične razstave v Kamniku. Ta je bila lakrat izredno dobro pripravljena in prijetno postavljena nad kavarno Veroniko. Bilo je čez 4000 obiskovalcev. Takrat so filatelisti odkrili v Kidričevi ulici spominsko ploščo ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Vavpotiča, avtorja znamk »Verigarji«. Slovesnosti so se udeležili pomembni kulturniki: akademik Božidar Jakac, grafik Miha Maleš, pisatelj Miran Ogrin, direktorica Narodne galerije Anica Cevc in njen mož prof. E. Cevc, predstojnik katedre za umetnostno zgodovino. Rajko Prinčič je razpravljal kolekcijo Vavpotičevih verigarjev, ki je najlepša in najboljša predstavitev verigarjev v celi Jugoslaviji. Tov. Pečar je razstavljal kolekcijo pisem taboriščnikov iz Dachaua, Ravvcnsbrucka in drugih taborišč. Tudi kamniški filatelisti Vo-grinec. Koželj, Štefula. Mrhar in drugi so imeli lepe kolekcije. Na akademiji so peli operni pevci Rajko Koritnik. Dragica Čarman in operna primadona, Kamničan-ka, Valerija Hevbal. Letos smo na zboru proslavili 110-letnico rojstva Ivana Vavpotiča. po katerem smo poimenovali društvo, tako da smo položili venec na spominsko ploščo. Delegat društva je bil januarja na slovesni otvoritvi retrospektivne razstave Ivana Vavpotiča v Narodni galeriji v Ljubljani. Izredno lepa razstava privablja veliko obiskovalcev, saj je razstavljeno 160 platen, ilustracij, risb in seveda tudi kolekcija znamk »verigarji«. Občudovani so portreti znamenitih mož: Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja, pesnika Otona Župančiča, naših velikih dramskih igralcev Ivana Levarja, pa Danila Cerarja, pisatelja Slavka Gruma, posebno je impresiven dvojni portret njegovih staršev, dr. Janeza in Marije Vavpotič. Pejsaži tihožitja, cvetje popestrijo vso lepoto. V živahni razpravi na zboru so filatelisti predlagali, da bi FD predložilo Zvezi filatelističnih društev Slovenije in Jugofilateli-ji, da bi za 760-letnico Kamnika izdali turistično znamko mesta Kamnik. Ob zaključku zbora so čestitali tajniku, tov. Mrharju, za 75-let-nico rojstva s priložnostnim darilom, želeli so mu še dolgo življenje, zdravja in tako marljivega dela v društvu, saj vsi vemo, da je prav on duša društva. Tajnik je že .38 let! Kamničani si želimo, da nas filatelisti kmalu obogatijo po desetletnem presledku z drugo razstavo! n. S. Večer plesa V PETEK, 20. MARCA 1987 OB 20. URI BO V AVLI SREDNJE EKONOMSKE NARAVOSLOVNE ŠOLE RUDOLF MAI-STRER Center za prosti čas pri OK ZSMS Kamnik pripravil VEČER PLESA, na katerem se bodo predstavili plesalci iz občine Kamnik in gostje. Nastopali bodo v: - v standardnih plesih - akrobatskem rock'rollu - jazz baletu. Sodelovali bodo tudi znani plesalci iz Kazine, ki so tudi v tujini poželi lepe uspehe. Pridite, ne bom vam žal. OK ZSMS Kamnik Kvalificirano prešivalko, izključno z znanjem šivanja usnjenih zaščitnih rokavic, redno zaposlim na njenem domu. Pišite na naslov: Poto-čar, Rašiška 5, Ljubljana. Plečnikovi stebri v Kamniku V razstavišču Veronika v Kamniku je bila v četrtek, 26. februarja ob 18. uri otvoritev razstave fotografij Damjana Galeta - Plečnikovi stebri. Razstavo sta ob pomoči Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane, organizirali Kulturna skupnost Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Da se dela (fotografije) Damjana Galeta splača ogledati, so se prepričali že številni obiskovalci ob otvoritvi, ki so jo popestrili dijaki Dramsko-recitacijske skupine iz SENŠRM, z mentorico prof. Tino Romšek in pianist Igor Dekleva s svojim programom. Uvodni govor je pripravila prof. Mojca Podobnik, dr. Peter Krečič - ravnatelj Arhitekturnega muzeja pa je po zelo bogatem uvodu, v katerem jc predstavil arhitektovo pot. odprl razstavo. Plečnikova arhitektura je v naši zavesti nekaj enkratnega, nedotakljivega. Je popolna, abstraktna in dvoumna, prikrita enostavnemu razodetju. Damjan Gale, arhitekt in fotograf, pa se je odločil iz nje izluščiti dvodi-menzionalnost svetlobe in sence, oživil je lepoto oblik in plastičnost številnih Plečnikovih stebrov. Poskusil nam je približati spregledano razkošje pomenov, ki nam pomaga pojasniti bistvo Plečnikove arhitekture. Prav steber pa je dal mojstru možnost, da izrazi obstraktne pomene in v svobodni interpretaciji kompozicije in elementov klasičnih stebrov poustvari tudi domišljijske podobe svojega sanjskega sveta. MATIC ROMŠAK Mlada zakonca intelektualca, brez otrok, iščeta enosobno opremljeno stanovanje v Kamniku ali bližnji okolici. Frleta Branko in Jasmina, Kemijska industrija Kamnik, tel. 831-011. ZAHVALA Ob smrti mojega moža. našega dragega očeta, starega ata. brata in strica JOŽETA VRLINŠKA BHHHHBhBHHHMMI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi gospođu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Angela, hčerka Fanika z družino, sestra Ivanka, brata Tone in Franci z družinami in drugo sorodstvo Podgorje. Kamnik. Kranj, decembra 1986 ZAHVALA Ob prerani smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATIJA KUHARJA iz Sovinje peči se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo govorniku za izrečene poslovilne besede, sosedom za velikodušno pomoč v trenutkih žalosti in gospodu župniku za svečano opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Sovinja peč. Podgora. Ravne. Sidol. februarja 1987 ZAHVALA Ob smrti moje ljubljene žene MARIJE ERŽEN se iskreno zahvaljujem osebju Doma upokojencev Kamnik za njihovo skrb in nego med njeno boleznijo in vsem. ki ste mi izrekli sožalje. ji darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se tudi stanovalcem bloka na I rgu talcev 6 za cvetje, duhovščini, tovarišici Mariji La-vričevi in predstavniku Društva upokojencev Kamnik za njihove tople poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči mož Vlado Kamnik, februarja 1987 Zarja, Montažno podjetje p.o. Molkova pot 5, 61240 Kamnik Inštalacije, montaža, elektronika, konstrukcije, storitve Objavlja licitacijo odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki bo v torek, dne 17. 3. 1987 ob 17. uri v prostorih delovne organizacije Zarja, Molkova pot 5, Kamnik. Zap št. Naziv 1. Telefonski aparat IKTA komplet 2. Kompresor - prevozni 3. Stroj za rezanje kovin 4. Prevozni kompresor Trudbenik da in podnožje 5. Računski stroj Olivetti 6. Kotni brusilni stroj 7. Kotni brusilni stroj 8. Električna vrtalka 9. Električna vrtalka 10. El. vrtalni stroj VS 10 Hi.^EI. vrtalni stroj 12. Paralelni primež 13. Paralelni primež 1,4. Delovna miza 15. Delovna miza Izklicna dena din 50.000 40.000 100.000 samo tračna poso-10.000 190.000 8.000 8.000 3 000 3.000 3.000 6.000 1.000 1.000 30.000 20.000 Ogled objavljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja je na dan licitacije od 16. do 17. ure na Molkovi poti 5, Kamnik. Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali med 16. in 17. uro. Nakup osnovnih sredstev in drobnega inventarja je po sistemu videno-kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupljeno blago takoj, na sami licitaciji. V navedeni ceni ni vračunan prometni davek, ki pa ga bomo kupcu zaračunali. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža. očka. sina. brata in strica MIHE DREŠARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v hudih dneh stali ob strani, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. podarili cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste se tako tiho in z bolečino v srcu poslovili od našega Mihe. Žalujoči: vsi njegovi Mengeš. Suhadole. Domžale. Preserje. februarja 1987 ZAHVALA Tiho in skromno, kot je živela, nas je v 66. letu starosti nenadoma zapustila naša ljuba žena, mama. stara mama in sestra ALBINA NOVAK rojena SF;NOZf:TNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam' ob tako težkih trenutkih stali ob strani in nam v toliki meri pomagali. Lepa hvala tudi vsem. ki ste ji darovali cvetje, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Prav tako se zahvaljujemo tudi moškemu pevskemu zboru Svoboda Črna in cerkvenemu zboru za tako lepo in ganljivo petje. OOZS in sodelavcem Ete iz Kamnika za izkazano pomoč, duhovniku za ganljive besede in lepo opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Črna. Celovec. Balingen. februarja 1987 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega MAKSA GLOBOČNIKA i se iskreno zahvaljujemo vsem so- : :. V rodnikom. prijateljem in znancem. J ki so tako številno počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Hvala govornikom za občutene besede slovesa, pevcem LIRE in moškemu zboru Ljubno ob Savinji za ganljivo petje. Vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, hvala. Hvala delavcem Avtoscrvisa Domžale, delavcem Titana. SK Slavko Šlander iz Domžal, SK Kamnik, učencem osnovne šole Duplica, sosedom jn vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, februarja 1987 [Komisija za delovna razmerja i objavlja jprplsta dela in naloge telefonista - receptorja za določen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da imajo II. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe - eno leto ustreznih delovnih izkušenj - tečaj za telefoniste Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); poskusno delo 90 dni. Kandidati naj pošljejo vloge s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter-dokazili o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi v osmih dneh od objave. (Informacije tel. 831-237). Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Lastniško enosobno novo stanovanje, 39 kv. m., na Groharjevi zamenjam za manjšo garsonjero, lahko starejšo z doplačilom. Ponudbe na tel. 832-180. Takoj redno ali honorarno zaposlim offset tiskarja. Tel. 724-237. ZSS OS - Kamnik in ITEO Ljubljana nudi strokovno pomoč s področja inovacij vsak tretji ponedeljek od 14. do 16. ure v prostorih OSS Kamnik, Titov trg 1/1. ZAHVALA V starosti 81 let nas je za vedno zapustil naš dragi ata. stari ata in stric BLAŽ VRANKAR iz Buča 5/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in sočustvovanje ob težkem trenutku. Posebna zahvala gasilskemu društvu Šmartno, vsem praporščakom ter sosednim gasilskim društvom. Hvala vsem za podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. posebej njegovim nekdanjim sodelavcem ter našim sodelavcem iz KIK jn STOL KAMNIK. Iskrena hvala predsedniku GD Šmartno, tov. Rcsniku. za ganljive besede ob odprtem grobu. dr. Borisu Kralju, dr. Scdlaku in dr. Dolenčevi za zdravniško pomoč in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin France, hčerki Tinca in Marija z družinami Buč. Kamnik, januar 1987 ZAHVALA Ob smrti našega moža. očeta, starega očeta in pradeda FRANCA ROMŠAKA iz Briš se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom in znancem za izraze so-žalja. cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala pevcem, organistu in g. župniku za lep poslovilni obred ter dr. Borisu Kralju in sodelavcem iz Svita. Hvala vsem, ki ste našega očeta spoštovali in ga imeli radi. Žalujoči: žena Angela, sinova Peter in Franc, hčeri Angelca in Marija z družinami. Briše. Podjelša. Stolnik, Olševek. februarja 1987 ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega ata. starega ata. brata in strica MARTINA GOLOBA posestnika in nekdanjega gostilničarja se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste z nami delili žalost in bolečino. Težko je najti prave besede zahvale za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki ste nam tako številno izrazili pisna in ustna sožalja. ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in njegov zadnji dom zasuli s cvetjem. Posebna hvala gospodu župniku, tovarišu Modicu, cerkvenim pevcem in Glasbeni šoli Kamnik. Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem. Vsi njegovi Kamnik, 20. februarja 1987 ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik Kamnik, Ekslerjeva 8 " oovsist TOZD Maloprodaja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge prodajalca v poslovni enoti Laze Za opravljanje teh del in nalog se zahteva: - KV prodajalec - 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v trgovini. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: ABC Pomurka, TP »Kočna« Kamnik, Ekslerjeva 8 v Kamniku. Predlog okvirnih cen v počitniškem domu Banjole za leto 1987 Objekt Predsezona Sezona Posezona D-ll D-l, III A, B, NR 6.150 5.700 5.250 7.280 7.280 6.450 6.150 5.700 5.250 Predvidena cena avtobusnih prevozov je 4.000 din na osebo, turistična taksa 360 din na dan, za tujce 580 din na dan. Akontacija za letovanje oziroma oddih je 25.000 din na osebo. Otvoritev doma je 15. 4. 1987. Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik. OO ZZB NOV KAMNIK • Črna kronika Se nam obeta mirno leto? Niti januar, niti februar nista bila pretirano razburljiva meseca, zato lahko morda upravičeno upamo, da je vsaj kakšen od naših nasvetov zalegel in da lahko računamo na mirnejše leto, kot je bilo preteklo. Da pa naše napovedi ne bodo izzvenele preveč optimistično, počakajmo še kakšen mesec, v dobri volji, da nam leto 1987 ne bo prineslo vsega najslabšega. Prometne nezgode — 26 Februarskih 28 dni nam je prineslo 26 prometnih nezgod, od katerih jih je bilo kar 6 s telesnimi poškodbami ali večjo materialno škodo. Da kupi snega še vedno ovirajo voznike, dokazujejo tudi številne majhne nezgode, ki jih v naši statistiki ne vodimo. Največ je seveda trkov na parkiriščih in pa oplažanj med vožnjo. Po takih »bližnjih srečanjih tretje vrste« se pogosto zgodi, da povzročitelj želi ostati neznan, in jo zbriše, največkrat domov. 1. 2. je občanka telefonično sporočila na postajo, da se je pred trgovino Metalka zgodila hujša PN, v kateri je bil ranjen otrok. Mladoletni Danijel se je namreč sankal po poledeneli muzejski poti (na Zapričah), večkrat pa ga je zaneslo še na regionalno Kidričevo cesto. Enkrat ni imel sreče, saj ga je skupaj s sankami zaneslo pred avtomobil Sulimana S. iz Kamnika. Pri trku seje mali Danijel tako hudo poškodoval, da so ga morali odpeljati v KC Ljubljana. Kot kaže, opozorilo iz prejšnje številke glasila ni prišlo-na ušesa vsem staršem, saj še vedno dopuščajo snežne zabave na nemogočih in nevarnih mestih. S. 2. je sredi noč' patrola sporočila na PM, da je v križišču kamniške obvoznice in povezovalne ceste obravnavala lažjo PN, v kateri pa sta »nastradala« le Rojko T. iz Trzina in njegov avto. Omenjeni voznik je v križišče pripeljal iz Maistrove ulice z neprimerno hitrostjo, zato ga je. zaneslo na levo, kjer je »butnil« v drog javne razsvetljave. Kot po čudežu je drog ostal nepoškodovan, kar pa ne bi mogli reči za avtomobil. Ko se bo Rajko vrnil od sodnika za prekrške in ko bo imel v garaži spet popravljen avtomobil, bo zanj aktualna pesmica: Moj žep ima tri luknje... 19. 2. je po 14. uri miličnik po UKV zvezi prijavil PN, ki se je pripetila medtem ko je v križišču s povezovalno cesto usmerjal promet. Na kraju je ugotovil, da je Stanka T. iz Ljubljane spregledala »njegovo osebo« na sredini križišča, saj je z vozilom hrabro zapeljala v zaprto smer in naprej v avto Bojana L. iz Kamnika. Pri trečenju je na vozilih nastala materialna škoda za približno 200.000 dinarjev. Ker voznika nista bila vinjena, niti telesno poškodovana, se bo morala pri sodniku zagovarjati le neprevidna Stanka. 25. 2. so iz OM Cerklje sporočili, da je nek voznik na regionalni cesti Moste-Brnik povozil srno. To smolo je imel Miha L. iz Vrhnike, saj so mu pred avtomobil pritekle kar tri. Dvema se je še lahko izognil, tretji pa ne več. Škode na vozilu je bilo za 30.000 dinarjev, na srni še več; zanjo so poskrbeli lovci. Kazniva dejanja - 10 Spet nov minimalen rekord KD. Ker o njih ni kaj veliko povedati, z izjemo dveh, ki sta bili izredno drzni, le opozorilo lastnikom psov, naj pazijo na svoje ljubljenčke, da ne bodo napadali miroljubnih občanov, kot so to počeli v februarju. 10. 2. so iz PM Ljubljana Moste sporočili, da so od SCT, TOZD Tesarstvo Ljubljana dobili sporočilo, da jih je njihov delavec pisno prosil za denarno pomoč v višini 100.000, ker naj bi mu umrla žena Potem pa je ta delavec kar nenadoma prišel na delo, ne da bi sam kaj vedel o tej zadevi. Takoj se je porajal sum, da gre za poskus goljufije, zato so sporočilo na pošto v Stahovico, naj denarja ne izplačajo. Fant, ki je prišel ponj, se je lahko le obrisal pod nosom in napotil naprej, v Moste. Tudi tam denarja ni dobil, dobili pa so njega - miličnik namreč. Primer s tem še ni bil končan, saj so organi varnosti Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih objavlja na podlagi določil 103. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki, ter 15. člena pravilnika o pogojih in merilih dodelitve stanovanjskih posojil za delavce, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji javni razpis za zbiranje upravičencev do posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Na razpolago je 22,000.000 din. 1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik, in sicer: - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno, oz. neprimerno stanovanje in niso sami, ali njihovi družinski člani lastnikih vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, ali vikenda, ki presega 30 m2, - če namensko varčujejo najmanj 24 mesecev za stanovanjsko graditev v banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju, oz., da ima sklenjeno pogodbo o dvoletnem namenskem varčevanju, najkasneje do 16. 4. 1986, - oz., da imajo do zaključka razpisa sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja z vezavo sredstev pri banki, v višini najnižjega namenskega varčevanja, 2. Dokumentacija k vlogi za posojilo: a) pri nakupu stanovanja: - kupoprodajna pogodba ali predpogodba, b) pri gradnji ali adaptaciji individualne stanovanjske hiše: - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, - zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od 3 mesecev, - predračun, - pogodba o namenskem varčevanju in HK o namenskem varčevanju na vpogled. Obrazec za vložitev prošnje dobijo upravičenci pri Obrtnem združenju Kamnik, Kolodvorska 4. Prosilci morajo vloge z vsemi prilogami dostaviti v roku 30 dni od objave razpisa na Obrtno združenje Kamnik, Kolodvorska 4. opravili še hišno preiskavo, zaradi suma, da to ni edino KD, ki ga je zagrešil Rasim D. In res, po njej so spisek lahko obogatili še s kaznivimi dejanji v DO Titan in Stol ter poskusi KD v DO KIK, Svilanit, Utok in Komunalnem podjetju. Po registru pa so ugotovili, da imenovanega nepridiprava iščejo v Bosanski Krupi zaradi številnih podobnih goljufij, kar je bil še en razlog več za njegovo pridržanje in sprožitev postopka. 15. 2. je na malce bolj poštenega tatu naletela Marija P. iz Kamnika. Se sliši nenavadno -pošten tat? Preberite in presodite. Oškodovanka je imela tega dne v veži stanovanja obešeno žensko torbico, v kateri je bila denarnica z denarjem. V popoldanskem času pa ji je iz denarnice neznano kam izginilo 10.600 dinarjev, 20.000 pa jih je ostalo v njej. Kljub delni podštenosti je patrola miličnikov takoj odšla v akcijo. ' 18. 2. je vratar v Utoku zalotil dva delavca, ki sta iz deloVnih prostorov nameravala odnesti vsak po tri kože, eno svojo in dve svinjski. Mujaza L. in Ibrahima I. iz okolice Kamnika so pridržali, jima pobrali »pridelek« izpod obleke in ju prijavili. 19. 2. so možje postave na regionalni cesti Kamniška Bistrica-- Stahovica obravnavali primer Mirka H. iz Škofje Loke, ki je vozil »pod gasom«. Po končanem postopku so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali, v dobri veri, da jih bo ubogal. Vendar ne, domači kraj je bil predaleč za nočni sprehod, zato se je odpeljal naprej. Prišel pa ni niti do Kamnika, saj so ga že prej ponovno ustavili in ponovno opozorili. Ker gre v tretje rado, so nanj naleteli še v Kamniku. Ker ga miličniki niso želeli srečati še na Bakovniku, pa na Duplici, v Mengšu itn., so ga namestili v prostore za pridržanje, prihodnje jutro pa predlagali v postopek. Javni red in mir - 21 Pretepi so se iz stanovanj pretežno preselili na dvorišča in ulice, kar je za ta letni čas precej nenavadno. Sicer pa vino in udarci tako razgrejejo kri. da mraza pretepači sploh ne občutijo. Tisti, ki pa ga, pa so se tepli in prepirali v kavarni Veronika, gostilni Pod gradom, v Pivnici na Prešernovi ulici in v gostilni Duplica. 5. 2. so redarji z Velike Planine prijavili kršenje JRM s strani dveh mladeničev. Kljub ne najboljšim in najhitrejšim prometnim zvezam (avto, gondola, se-dežnica, smuči), sta miličnika še zalotila Boštjana F. in Milana A. iz Ljubljane, ki sta, vinjena, z vlečnice v Tihi dolini odrivala in metala otroke po tleh. Opozorili so ju na prekršek, ju prijavili, odstranili s smučišč in napotili domov. Kratko, jasno in jedrnato. 11. 2. so iz Zdravstvenega doma Kamnik telefonirali, da se pri njih nahaja občan s telesnimi poškodbami, ki jih je dobil na že »zloglasni« Zikovi ulici. Miličniki so ugotovili še naslednje podrobnosti. Vinko T. iz Kamnika je bil tepen na domačem pragu, saj sta ga v bloku, pred dvigalom, pričakala dva mlajša moška. Brezobzirno sta ga zvlekla vanj, ga poškodovala po obrazu ter mu razbila arkado. Ker med Kamničani ni pretirane želje, da bi se taki vandalizmi nadaljevali, je stekla hitra akcija, v kateri so najprej odkrili enega, potem pa še drugega »rokomavha.« Oba so prijavili sodniku za prekrške, ki jima bo izprašal nečisto vest. 17. 2. so se na postaji oglasili iz samskega doma in povedali, da je prešnji dan Hazir B. poskušal navezati intimne stike z delavko v domu. Tej njegovo osvajanje ni bilo po volji, zato mu je ušla tako, da se je zatekla v sobo drugega stanovalca. Ker ni šlo za kaznivo dejanje, so miličniki osamljenega fanta le opozorili. 22. 2. so z Miklavčičeve prosili za pomoč miličnike, ker je vinjeni Dževad S. doma pretepal ženo in otroke ter razbijal pohištvo. Miličniki so ugotovili le avtentičnost prijave, saj je pretepaču že pred njihovim prihodom upadel pogum, da je pobegnil v neznano. Vseeno so napisali predlog in obvestili Center za socialno delo. Najditelji Franc Rajšp, Faik Adrovič, Tone Šlebir, Nadžip Mehovič, Dušan Bombač, Rade Delič, Grega Škorjanc in Franci Pire. MATIC ROMŠAK Članom AMD Kamnik! Vabimo vas na občni zbor AMD Kamnik, ki bo v soboto, 14. marca 1987, v mali dvorani kina Dom Kamnik s pričetkom ob 19. uri. Program zbora: - pozdravni govor - izvolitev delovnega predsedstva - poročila in razprava o poročilih - pozdravni nagovori - volitve - razno Po končanem kratkem uradnem delu zbora bo družabni večer, na katerem se bomo lahko pogovorili med seboj o veselih dogodkih iz preteklosti, pa tudi o problemih, ki nas težijo, in izmenjali izkušnje s predstavniki drugih društev. Seveda pa se bomo lahko tudi veselo zavrteli ob prijetni glasbi. VABI VAS ODBOR Živilska industrija Fructal, TOZD »Alko« Ljubljana, Ljubljana, Frankopanska 9 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. Za potrebe obrata Ljubljana: I. več delavcev v proizvodnji Pogoj: končana osnovna šola (osebni dohodek 120.000 din) II. Za potrebe obrat Duplica pri Kamniku: 1. vzdrževalca polnilne linije Pogoja: KV ključavničar, eno leto delovnih izkušenj (osebnij dohodek 165.000 din) 2. več delavcev za priučitev v proizvodnji Pogoj: osnovna šola (osebni dohodek 120.000 din) 3. varnostnika - receptorja Pogoj: končana osnovna šola, primeren odnos do družbene lastnine (osebni dohodek 130.000 din) Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: DO Fructal, TOZD Alko Ljubljana, Frankopanska 9 - Komisiji za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili o.izidu izbire v roku 15 dni. Kako smo preživeli počitnice Počitnic sem se veselil. Na televiziji je bilo dosti zanimivega. Bil je lep počitniški program. Imeli smo še večjo srečo, ker smo lahko gledali svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Presenetila me je Mateja, razočarali so me: Bojan, Rok in Gregor. Tudi sam sem veliko smučal. Ne daleč od nas je bila vlečnica. Tja sem hodil smučat. Tudi na šolo nisem pozabil. Malo sem bral in se učil po-števanko. Peter, 2. razred OS Šmartno Med počitnicami smo imeli smučarski tečaj. Naučili smo se: smuk poševno in plužne zavoje ter drže na smučeh. V nedeljo smo pripravili tekmovanje. Vozili smo veleslalom. Bil sem peti. Prvi trije tekmovalci so dobili diplome. Ostali pa smo dobili značke. Tovariš nas je vse zelo pohvalil. Smučarskega tečaja se je udeležil tudi bratec Boštjan. Bil je najmlajši, zato ni tekmoval z nami, vendar se je veliko naučil. Drugo leto se bova oba udeležila nadaljevalnega tečaja. Damjan, 2. razred OŠ Šmartno Prvi teden počitnic sem se smučal z Marto, Boštjanom, Robljem, Emo, Marto, Matejo in Jožkom. Ker je postala tam pro-' ga ledena, sem poteptal novo progo. Tam sem naredil tudi skakalnico. Da smo lahko vozili slalom in veleslalom sem nasekal velike šibe. Šibe smo kasneje prelomili, da smo imeli še daljšo progo. Z Marto sva se tudi veliko sankala s sankami, gumo in'poli-vinilasto vrečo. Veliko sem gledal televizijo. Uroš, 2. razred OŠ Šmartno Hvala za Kamniškega občana Najprej vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za poslanega Kamniškega občana. Prejela sem ga pred tednom dni, nisem pa prepričan, da sem se obrnil na pravi naslov. Na »Občanu« je sicer žig, (najverjetneje žig pošiljatelja) vendar zaradi slabega odtiska ne morem razbrati, kdo mi ga je poslal. Zato sem se obrnil na vas, da bi mi vi pomagali. Lepo vas prosim, da mi sporočite naslov, kamor naj se obrnem, ali pa ste tako dobri, da to pismo vi posredujete na pravi naslov. Kamniški občan mi je zelo pri srcu odkar znam brati, saj sem v njem vedno našel prav vse, kar se je novega zgodilo v naši občini. Verjemite pa mi, da bi bil sedaj tega časopisa še veliko bolj vesel, saj je že kar precej časa, odkar sem odšel iz Kamnika . Na koncu se vam še enkrat opravičujem, če pisma nisem poslal na pravi naslov in vas prosim, če bi od sedaj lahko dobil vsako številko tega lista. Hvala! Tovariški pozdrav! Vojak Marko Golob V. P. 4848/ 47 43002 Bjelovar Tudi vojaki so naši mladinci Po novem letu smo na OK ZSMS Kamnik sklenili, da bi pošiljali Kamniškega občana vsem vojakom, da bi imeli stik z dogajanjem v naši občini. S predlogom smo prišli na konferenco SZDL, kjer je bil sprejet in tako vsako številko Kamniškega občana pošiljamo fantom, ki so odšli na služenje že septembra 1986. Da bomo lahko časopis vojakom nemoteno pošiljali, vas prosimo, da pošljete eventuelne spremembe naslova na OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2. Mladinski pozdrav. OK ZSMS Kamnik Mikuš in Stanič prva Na regijskem prvenstvu, ki je bilo 21. februarja v Kranju, sta Sašo MIKUŠ (Karate sekcija Stranje) ter Vlado STANIČ (Karate klub Kamnik) dosegla lep uspeh, saj sta zasedla prva mesla v borbah: člani težka kategorija (MIKUŠ), ter poltcžka (STANIČ). S leni rezultatom sla si priborila udeležbo na republiškem tekmovanju, ki bo v mesecu marcu. Njun uspeh ni naključen, temveč je sad trdega dela. Oba trenirata karate že več let, hkrati pa poučujeta nove člane: Mikuš v karate sekciji Stranje. Stanič v karate klubu Kamnik. Kljub finančnim ter organizacijskim težavam uspevajo v pridobivanju novih članov ter tekmovalcev. Ti so se preizkusili na klubskem tekmovanju, ki ga jc organiziral karate klub Kamnik. Prvo mestu v članski konkurencije dosegel Ivo HOMAR. v pionirski pa Miha LINDIČ. Člani kata karate kluba Kamnik vabijo v svoje vrste dekleta, fante in pionirje. Vpis je možen vsak ponedeljek od 20. do 22. ure v OS Toma Brejca in četrtek od 18. do 20. ure v TVD Partizan Mekinje. Morda ste tudi vi bodoči tekmovalec Vabljeni! KKK # Več pozornosti mladim nogometašem Čeprav je še daleč do nogometne sezone, namenjam nekaj besed mladincem nogometnega kluba Utok Kamnik, ker si to tudi zaslužijo. Mladinci letos igrajo v 2. slovenski mladinski nogometni ligi, kjer so po jesenskem delu na drugem mestu. Lani so fantje sicer nastopali v slovenski ligi, vendar so zaradi mladosti in zaradi interesa Ljubljane, da v tej ligi ostanejo vsi njeni klubi, izpadli. Letos pa si, pod vodstvom njihovega mladega trenerja Borisa Pinčiča, utirajo pot nazaj v najelitnejšo mladinsko nogometno ligo. V spomladanskem delu prvenstva si torej želijo prvega mesta, zato tudi že kakšen mesec dni prizadevno trenirajo. V tej ekipi je nekaj velikih talentov, ki bi si že sedaj zaslužili veliko pozornosti. Vendar pa vse Ic ni tako lepo, kot bi moralo biti. Fante najbolj moti mačehovski odnos kluba do njih. Klub veliko bolj skrbi za člane, kar kaže na to, da sc ne zavedajo, da »na niladih svet stoji«. Za ilustracijo razmer za trening naj povem, da so na razpolago samo 3 dobre nogometne žoge, vse ostale žoge pa niso niti omembe vredne. Fantje so v jesenskem delu v prvih štirih kolih igrali slabo, saj so izgubili s Savo, z Usnjarjem in Radomljami so igrali neodločeno, Ic v 2. kolu so premagali Litijo. Zato pa so v nadaljevanju zaigrali odlično in nanizali 7 zaporednih zmag, nad Triglavom. Domžalami, LTH, Svobodo, Črnučami, Belo Krajino, Alplesom, tako da jc lestvica po jesenskem delu taka: 1. Sava 119 11 25:5 19 2. UtokKamnik 11 8 2 1 30:14 18 3. Radomlje 11 6 4 1 37:8 16 4. Usnjar 11 6 2 3 34:19 14 5. Triglav 11 6 2 3 27:18 14 ROK RAVNIK Šahovski turnirji Skupni zmagovalec rednih mesečnih hitropoleznih turnirjev za leto 1986. ki jih je vsak prvi ponedeljek v mesecu organiziral ŠK Kamnik, je Bogdan Osolin, član ŠK Domžale. V skladu s pravili tega tekmovanja jc na devetih najbolj uspešnhih turnirjih od skupno dvanajstih zbral 103 točke. Sledijo: 2. mesto - Mirko Semeja. ŠK Virtus 88 točk 3. mesto - Cveto Lanišek. ŠK Virtus 78 točk 4. mesto - Vojc Lazarevič. ŠK Kamnik 74,5 točke 5. mesto - Stane Krivorotov, ŠK Virtus 71 točk 6. mesto - Albin Štrajhar, ŠK Kamnik 68,5 točke Na teh turnirjih jc v letu 1986 sodelovalo 29 šahistov, kar kaže, da šahovska aktivnost v občini oživlja. Na januarskem mesečnem hitropo-teznem turnirju je nastopilo 16 tekmovalcev. V dokaj močni konkurenci šahistov iz kamniških in domžalskih klubov je zmagal Matjaž Verbole iz Podgorja, član ŠK Kamnik, ki jc zbral 12.5 točke. Nadaljnji vrstni red: 2. mesto - Albin Štrajhar, ŠK Kamnik 12 točk 3. mesto - Bogdan Osolin. ŠK Domžale 11,5 točke 4. mesto - Peter Župančič. ŠK Domžale 10,5 točke 5. mesto Lado Podgoršek, ŠK Kamnik 8,5 točke Februarskega mesečnega turnirja se je udeležilo. 16 tekmovalcev. Vrstni red: Lazarevič (14 točk). Bogdan Osolin (13), Zupančič (12.5). Albin Štrajhar (12), Krivorotov in Semeja (11). Šahiste obveščamo, da so igralni dnevi vsak ponedeljek in petek v prostorih ŠK Kamnik (gostišče Društva upokojencev) od 17. ure dalje, redni mesečni hitropotezni turnirji pa so vsak prvi ponedeljek v mesecu v istih prostorih s pričetkom ob 17.30. Šahovska sekcija ŠD Virtus pa vabi šahiste na redne mesečne nagradne brzotumirje vsako 4. nedeljo v mesecu v prostore upravne zgradbe ŠD Virtus. ob nogometnem igrišču NK Stol v Šmarci. s pričetkom ob 9. uri. STANE KRIVOROTOV Lhotse Sar 1987 -Srečno Kamniška oziroma slovenska, alpinistična odprava je krenila na pot. Ob 50-letnici uspešnega dela alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik alpinisti organizirajo prvo tako samostojno odpravo v Himalajo. Odprava sama je razširjena z nekaterimi alpinisti drugih planinskih društev, tako da šteje 13 članov; osem oziroma devet jih je iz Kamnika, ostali pa so pridruženi. Priprave so bile temeljite in so zahtevale maksimalno angažiranje vseh članov odprave in drugih dejavnikov, vključno s Planinsko zvezo Slovenije. Vedro razpoloženi, s kančkom resnosti, tudi polni optimizma, so se poslavljali na avtobusni postaji v Kamniku v petek, 27. februarja ob 12. uri. /bralo se je kar veliko svojcev, prijateljev, planincev in drugih. Pred odhodom smo oil nekaterih udeležencev odprave, kljub obilici zadnjih opravkov, vendarle uspeli dobili kratko izjave. Cene Grilje — vodja odprave: »Potovali bomo okrog tri mesece. Okoli KI. maja naj bi zaključili našo turo. Naskok na Srednji vrh. 8430 visok, jc izredno zahteven zalogaj. Sam I hotse šar, 8400 m visok, so do sedaj že 21-krat naskakovali. toda le dv.ikiat osvojili. Srednji vrh še ni bil premagan. Morda nam ho uspelo. Gremo s polno Kamniška odprava ob odhodu mero optimizma, pa tudi odgovornosti za varnost vseh udeležencev.« Janez Benkovič: »To je prva tovrstna kamniška odprava, organizirana skupaj s Planinsko zvezo Slovenije. Vzpon je zahteven, toda ne nepremagljiv. KondičijsliO smo dobro pripravljeni, zato upamo na uspeh.« Cene Berčič: »Gremo odločno in se ne bojimo težav. Na vrh hotno poskusili priti varno, po smeri, ki si jo bomo izbrali.« Milan Gladek: »lepo. da smo se odločili za lako odpravo. Kamničane in druge želimo dostojno zastopati na himalajskih vrheh. Upamo na vse dobro.« Milivoj Nadvešnik: »Pripravljal sem se temeljito. Veselim se obiskov v gorah Himalaje. Sem prvič na taki odpravi in bom storil-vse. da bomo izpolnili zastavljene cilje. Prepričan sem. tla bo vse tako kot si želimo.« Janko Plevel: »Trdno sem prepričan, da bo odprava uspe- la. Upamo na ugodno vreme in srečno pot tja in nazaj.« Dr. Peter Pajntar — zdravnik v odpravi: »Tura je težka in odgovorna. Fantom verjamem, da bodo dosegli cilj. Storil bom vse. kar jc v moji moči za dobro počutje in kleno zdravje cele odprave. Verjamem v srečno pot in obilo zdravja.« Avtobus je odpeljal kmalu po 12. uri. V Ljubljani so se jim pridružili še ostali člani odprave. Poleteli so iz zagrebškega letališča. Stiski rok in šklocanje fotografskih aparatov so povedali več. kot zmore reči le beseda. Nekoliko orosenih oči smo jim še pomahali, pa so že brzeli proti Ljubljani. Na odgovorni in težki pot i jih bo spremljala tudi naša želja - želja Kamrii-čanov: »Srečno potujte, v/trajajte v gorah in srečno se nam vsi vrnite v Kamnik.« Še topleje vam bomo stisnili roko ob ponovnem snidenju, pa čeprav ne bi mogli doseči vsega, ž.cle-nega. STANI- SIMŠIČ Šport, rekreacija in oddih v naših kolektivih Verjetno komisij;* /a sport, rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu ni bila edina, ki jo januarja na zaključni seji kritično pregledala svoje delo v preteklem letu in sprejeta smernice /a aktivnosti v letu 19H7. Enotna jc hi I a ocena, da jc sodelovanje ha spori rtih igrah in tekmovanjih v letu i-986 močno nazadovalo. To se je očitno odražalo v majhni udeležbi ali pa sploh neudeležbi nekaterih delovnih organizacij, Ugotovljeno je bilo. tla so" pri* tem neredko odpovedali športni referenti, ki svoje delo niso vzeli dovolj vestno, razen nekaterih Častnih izjem. Popolnoma pa so odpovedali tudi nekateri Športni referenti in člani komisije za šport, rekreacijo in oddih, saj v. določenih Športih ni bilo izvedeno niti eno tekmovanje, na primer v odbojki in nami/nem tenisu. Nezainteresiranost je bila očitna tudi na zaključku sindikalnih spolnih iger. saj je bila udeležba kljub osebnim vabilom majhna. Zato pa je bilo toliko bolj prisrčno vzdušje zbranih. Ti so upravičeno izrazili-zadovoljstvo nad uspešnim delom posameznikov in njihovih kolektivov ki so poskrbeji za rekreacijo in aktiven odmor svojih delavcev, V skupnem seštevku sindikalnih športnih iger je oba predhodna pokala v letu 1986 osvojila sindikalna kOnfe- • Občinsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu V soboto. 7. februarja, je ŠD Jurij Uhnik Stranic pripravilo prvo pionirsko obemsko p i \ cnstvo \ veleslalomu \ Repšah. Fckmovanje naj bi postalo tradicionalno za vse smučarske klube \ občini Kamnik no sistemu "Vsak po eno tekmo v Sezoni«. Ob zaključku sezone naj bi prvim petim tekmovalcem v .kategoriji podelili posebna priznanja. 1 očko\;ih naj bi po sistemu' svetovnega pokala. Strokovno povezavo med klubi naj bi prevzela strokovna služba /TK O Kamnik. Tako bi dosegli tudi dolgo časa pričakovano piramido najboljših mladih smučarjev. ki bi pod enotnim strokovnim vodstvom dosegli vidnejše rezultate, Rezultati: predšolske deklice -IvKO m ml.tji.i 1 r.inj.1 Majcen Sk Kamnik, ostale odstop: dečki: 1, Marko Justinek SK Kamnik. 2. Sobastijan Žnidar SK Kamnik. 3. Matic Žagar SK Trnu; letnik 1976-1979 - deklice: I. Damjana Strchovee SK Komenda., 2- Andiejka Kern SK Črna. 3. Patricija Trobevšck SK .1. L. Stranje: Tekmovanja za pokal OK ZSMS dečki: I. Gašper Ribič SK J. L. Stranje. 2. Grega Arhajter SK .1, L, Sira-' nje. 3. Grega 1'ršie SK J. L, Stranje; letnik I974: 1975 - deklice: I. Mateja Bernot SK J. L. Stranje: 2. Alenka Bernol SK J. L. Stranje. 3. Tanja '/.latnar SK .1. L. Stranje; dečki: 1. Aleš (Kolnik SK J. I.. Stranje. 1. Primož Cevka SK .1. L, Stranje. 3, Grega VVeisseišen SK Komenda: letnik IV72-- ll>73 ■ deklice: niso nastopile: dečki: 1. Rok Rutar SK Kamnik. 2. Boštjan Kočar SK Komenda. 3. Tomaž Škrjanc SK J. L. Stranje. Organizator jc prvim trem v kategoriji podelil diplome, poleg tega pa Še medalje za tri najboljše čase prt dekli«, ilt in dečkih ki so ph prejeli I . Damjana Strchovee 27.25: 2. Mateja Bernot 31.95: 3. Andrejka Kern 32.57; I. Rok Rutar 20.73; 2. Aleš Osolnik 27.1 S: 3. Boštjan Kočar 27.3(1. Srečanje najmlajših je bilo prisrčno, organizacija brezhibna, zato si še želimo takšnih tekem za najmlajše kategorije. I. K rerica delovne organizacije UTO K. Sicer pa so bili doseženi za uspešnost in množičnost naslednji rezultati: - uspešnost: I, Utok. 2. Titan, 3, Stol. 4. KIK. 5. Svilanit. 6. Zarja. 7. Graditelj - množičnost; I. Utok, 2. Titan. 3. KIK, 4. Stol, 5. Svilanit. 6, upokojenci. 7. prosveta Prehodne pokale, diplome in pohvale sla za uspešnost in množičnost podelila sekretar in predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Kamnik. Darko Spruk in Tone I ste nič ter predsednik komisije Slavko Vrhovnik. V programu dela za letošnje leto jc v ospredju aktivni odmor delavcev. Začetki tega načina odmora so bili v preteklem obdobju že vpeljani. Predvideva pa se še nadaljnje širjenje v delovnih organizacijah Svilanit, Stol, Ideja. Utok in Titan. Pokazalo se je. da je tak odmor koristen, tako po zdravstveni kot ekonomski strani. Pomembno pri tem je, da je tak odmor pod okriljem zdravstvene službe. Vodje teh aktivnosti morajo bili strokovno usposobljeni. V ta namen bodo prirejeni strokovni seminarji. Za uspešno tzv tjanjc le akcije je nujno timsko delo. sodelovanje zdravnika, kadrovnika. športnega referenta in direktorja. V delovnih organizacijah, kjer se je tak način aktivnega odmora že uveljavil, se je zmanjšala odsotnost zaradi bole/ni. delavci se pohvalijo z dobrim počutjem in večjo življenjsko dinamičnostjo. Nadalje je bilo na seji predlagano, d i je treba zaostriti kriterije prt izvedbi nekaterih tekmovanj. Tako je bila kritizirana priprava smučarskih tekmovanj. V bodoče bo posebna komisija pred tekmovanjem ogledala progo, in odločila ali se tekmovanje izvede aH ne. Na občinskem sindikalnem Svetu upajo, da bodo na lak način dosegli ustrezno kvaliteto tekmovanj. Nadaljnja razprava je pokazala, da si komisija za šport, rekreacijo in oddih in njen predsednik Slavko Vrhovnik močno prizadeva za kvalitetnejše preventivno zdravstveno varstvo delovnih ljudi. BRANIMIR BITENC Kamnik (Knovna organiz. da za usposabljanje in Občinska konfer nik sta '2 I. tebruarj mo\anje v namiznci ()K ZSMS Kamnik. ija ZSMS Zavo-iv alidne mladine ica ZSMS Kam-organizirali tek-tenisu za »Pokal Med 22 udcleže- inik j. L'kipa pr-()() nimi ekipami iz občine Kan vo mesto zasluženo osvojila ZSMS ZUM pred 00 ZSMS Podgorje II. in Podgorje IV. Četrto in peto mesto je pripadlo mladincem iz Tuhinja. Tekmovanje je potekalo v lepem Športnem duhu in brez zastojev . za kar so najbolj zaslužni mladinci .ZUM. • Naslednja panoga, v kateri se bodo [lomeril i mladinci v občini Kamnik, bo odbojka. Zmaga Francozinje na Veliki planini VELIKA PLANINA, 4. marca - Za uspešen zaključek tridnevne slovenske turneje evropskega pokala je več kot 100 smučark iz 16 držav pričakalo na idilični Veliki planini prekrasno sončno vreme in odlično pripravljeni slalomski progi. Zmagala je francoska repre/en-tantka Dorota Mogore, dobro pa sta se tokrat odrezali tudi dve Jugoslovanki, Veronika Šareč s 7. mestom, Katja Lesjak pa je bila 13. Dorota Mogorc, ki je šc kot Poljakinja Tlalka zmagala tudi v veleslalomu za svetovni pokal, je bila najhitrejša že na prvi progi, ki jo je postavil bivši trener naše ženske reprezentance, sedaj trener Kanadčank Aleš Gartner. 19 stotink je za njo zaostala Helga Lazak iz ZRN, velcslalomska zmagovalka torkove tekme na Kobli, Christa Kinshofcr (Niz), pa je na 3. mestu zaostala skoraj za pol sekunde. Med jugoslovanskimi tekmovalkami sta v boj za točke evropskega pokala tokrat posegli le Veronika Šarcc in Katja Lesjak, 10. oziroma 12. prvega teka, Mojca Dežman je odstopila, druge pa so se odrezale precej slabše. Drugo, prav tako zelo trdo progo, je postavil jugoslovanski trener Dejan Poljanšek, francoska reprczcnlantka Dorota Mogorc pa jc s četrtim časom v drugem nastopu samo še povečala svojo prednost. Veronika Satec jc vdrugo smučala še bolj napadalno, vendar pa tudi zelo zanesljivo in sc s sedmim časom drugega teka povzpela na 7. mesto, ki ga deli z. odlično avstrijsko slalomsko specialistko Cla-udio Strobl, tudi v skupnem seštevku. Z nekaj drobnimi napakami je na drugi progi smučala Katja Lesjak, ki pa sc jc kljub temu uvrstila na šc vedno zelo solidno 13. mesto. Slalomsko tekmo na progi Zeleni rob- so vzorno organizirali kamniški smučarski delavci, pohvale številnih tekmovalk, ki so bile navdušene nad pripravo prog, pa so gotovo najboljše plačilo za njihov trud. Rezultati 1. D. Mogore (Fr) 1:38.81, 2. M. Hess (Švica) 1:39.37,3. Lazak (ZRN) 1:39,56,4. Kinshofer (Niz) 1:39,69,5. Ruef (Av) 1:39,74, 6. Tvvardokcns (ZDA) 1:39,79, 7. Sarec (Jug) in Strobl (Av) po 1:39,97, 9. Kronber-ger (Av) 1:40,22, 10. Lundbaeck (Šved) 1:40,32, 11. Bonfini (It) 1:40,48,12. Gcislcr(Av) 1:40,55,13. Lesjak (Jug) 1:40,58, 14. Guignard (Fr) 1:41,10, 15. Erlachcr (It) 1:41,37 . . 30.Zajc 1:43,52,31. Hu-mar 1:43,52, 36. Bokal 1:44,12, 39. Tomažič 1:44,81 (vse Jug). PETER LOVŠIN OBVESTILO! Izvršni odbor Društva invalidov Kamnik obvešča člane, da bo letna skupščina društva združena s proslavo mednarodnega dneva invalidov v soboto, 21. marca 1987, ob 9. uri v mali dvorani kina Dom Kamnik. Vabljeni! Zmagovalke evropskega pokala v slalomu za ženske na Veliki planini, 4. marca 1987. Zimski pohod na Porezen Letošnji zimski-spominski pohod na Porezen bo v nedeljo. 22. marca 1987. Peljal bo posebni avtobus z odhodom iz Kamnika ob 6. uri zjutraj. H trgu Prijateljstva (Malograjski dvor). Prijave zbira PD Kamnik do vključno 21). marca 1987. Pot bo tekla v zimskih razmerah, zaiti naj se planinci temu primerno opremijo. Priporočljive so tudi smučarske palice. Vodja izleta: Zdravko Markuš! Vljudno vabljeni! PD Kamnik Občni zbor kamniških planincev Planinsko društvo Kamnik vljudno vabi vse planince na REDNND1 OBČNI ZBOR, ki bo v petek. 20. marca 1987. ob 18. uri, v dvorani nad kavarno »Veronika« Kamnik. Na tem srečanju bomo planinci obravnavali vsa pomembna vprašanja, govorili in sklepali o delovnem in finančnem programu, razgrnili načrt dograjevanja koče na Koroškem sedlu in obdelali še vrsto drugih zadev Vabljeni! PD Kamnik Tečaj za šolanje psov Po kratkem premoru jc Kinološko društvo Kamnik spet pričelo z delom in sicer z vsakoletno organizacijo tečaju za šolanje psov (letos Šolaio /e šesto generacijo) vseh pasem. Tcctj.i se lahko udeleže lastniki s psi. starimi od 10. meseca dalje. Za psa tečajnika ni nujno, da je rodovniški, te omejitve veljajo le za tekmovanje. Letošnji tečaj /a šolanje štirinožnih prijateljev se bo pričel v petek. 13, maieaoh 16. uri na vežbališču Kinološkega društva (za tovarno KIK. \ naselju Košišc ■■ cesta proti Tunjicam). Ob vpisu boste vplačali tudi šolnino, ki letos /naša 15.000 dinnjL\ Tcčuj bo trtpil približno 4 mesece. 2-kral tedensko, ob koncu tečaja pa bodo vodniki s psi opravljali izpit A ali B {odvisno od sposobnosti psa). Izpit bo predvidoma 27. junija. Vsi psi. ki bodo opravili ta izpit, bodo lahko v naslednjem letu opravljali izpit višje kategorije in se kasneje udeležili tekmovanja. In kuj bo tečaj obs-gal'} Predvsem vaje poslušnosti, sledenju, obrambe in napada..,. Namen tečaja - šolanja psov. je predvsem v lem. da bi šlirinožnim prijateljem omogočih l.izjc življenje ■• urbanem okolju. Lastniku in njegovi družini naj bi bili v pomoč in veselje, ne pa v breme, vedno na vrvici ali zaprti v stanovanju. MAJA Taborniško zimovanje spodbuja družabnost m dr S/a zimovanju se med taborniki razvija družabnost. Od spodnje postaje gondolske žičnice na Veliko planino se nekaj sto metrov od parkirišča vzpenja gozdna pot na Kraljev hrib do Kozorogove lovske koče. Tu vsako leto med zimskimi počitnicami letujejo taborniki Odreda Bistriških gamsov. Letos se je na komaj 80 kvadratnih metrih bivalne površine drenjalo kar 34 glav. Pa ne, da bi se pritoževali zaradi pretesnih in pretrdih ležišč, ali zaradi premalo prostora okrog dveh kuhinjskih miz. Taborniško življenje v skromni koči in okrog nje je bolj veselo, sproščeno in družabno, kot v kateremkoli udobju. Tisto sončno dopoldne, ko sem jih obiskala, so se v koči greli te dežurni vodje, kuharica in nekaj tabornikov. Vsi ostali so lep zimski dan raje izkoristili na smučiščih na Veliki planini. Vendar se tudi dežurni niso dolgočasili. Po opravljenih dolžnostih so nekateri kartali, drugi igrali monopoli, nekdo je brenkal na kitaro, najbolj željni sonca in snega pa so sc lovili na jasi ob koči, kjer jih je čisto mimo opazoval skoraj udomačeni gams Miško in čakal na kakšen priboljšek. Le deklet Miško preveč ne obožuje, zato so se mu raje izogibala. Divjad je pogost obiskovalec Kraljevega, hriba, saj lovci, še zlasti lovski čuvaj Janez. Tišler, vedno poskrbijo, da ima v krmiščih kaj za pod zob. Obisk pri kamniških tabornikih sem izkoristila tudi za kratek pogovor o 7-dnevnem zimovanju. 14-letna Petra Boltežar z Duplice je bila letos drugič na Kraljevem hribu, vendar ne tudi zadnjič, kot mi je zatrdila. »Smo zares prijetna druščina. Trikrat sem smučala na Veliki planini, drugače pa lahko smučamo tudi na hribu za kočo. Hrana je dobra in dovolj je je. V prostem času igramo karte, monopoli, si pripovedujemo šale. Družabnih in zabavnih iger nikoli ne zmanjka. Najbolj mi je všeč. ko zvečer ob zvokih kitare zapojemo. Res nas je veliko, nekateri spijo celo pod mizo, vendar naš to prav nič ne moti. saj smo vajeni taborniškega življenja.« Da taborniki niso lačni in da imajo tabor kolikor toliko urejen, je med drugimi poskrbela tudi Vera Srovin, ki je prišla prvič na Kraljev hrib s svojima dvema bčerkarria-tabornicama Tino in Sabino. »Zlasti mlajša hčerka je zelo navezana name, zato sem prišla z njima. Sploh mi ni dolgčas. Pomagam v kuhinji, v prostem času pleteni in se zabavam z otroki. Skupaj z, njimi delam tudi najrazličnejše predmete iz usnja, na primer pajace, čeveljčke . . . Všeč mi je tu. Ni nobenih prepirov, toplo nam je, za jesti imamo dovolj in menim, da sc med taborniki na zimovanju razvija predvsem družabnost in prijateljstvo.« Mitja Dolinšek je že star »maček« v Odredu Bistriških gamsov. Pri 21 letih ima za seboj kar 15 let taborniškega življenja in dela. Trenutno je vodja čete starejših tabornikov in tabornic (nad 12 let). Že 6-krat sc je udeležil taborniškega zimovanja. - »Zimovanje ima določene prednosti pred letovanjem. Več smo notri, kjer sc ob najrazličnej- ših igrah, petju, šalah in tekmovanjih izredno razvija human odnos in družabnost. Tudi majhen prostor nas bolj združuje, kar jc eden od osnovnih ciljev taborniškega življenja. Organiziramo tudi različne taborniške veščine, smučarja in sankača ter življenje v zimskih razmerah z materialom, ki ga privlečemo izpod snega. Zanimivo je, da so mlajši taborniki dosti bolj prilagodljivi, kot starejši. Ko so odhajali od doma, jim je bilo tesno pri srcu, sedaj bi pa najraje kar tu ostali.« MIRA JANČAR Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar. Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.