| 474 | | 66/3 | GEODETSKI VESTNIK DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S SLAVNOSTNA AKADEMIJA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE OB 50. GEODETSKEM DNEVU Zveza geodetov Slovenije je v četrtek, 22. septembra, v Domu kulture Velenje simbolično zaznamovala jubilejni, že 50. Geodetski dan. Prireditev pa ni bila namenjena zgolj poklonu pomembni obletnici, temveč tudi spominu na 200-letnico prve geodetske izmere Triglava, ki je bila izvedena v okviru vojaške triangulacije leta 1822. Začetki Geodetskih dnevov segajo v leto 1968, ko se je 29. avgusta sestal republiški odbor takratne Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije, na katerem so tudi obravnavali tematiko o posvetovanju geodetskih strokovnjakov v Sloveniji. Zapisali so takole: »Večkrat smo govorili o tem, da bi bilo dobro seznaniti tudi širše vrste članov naše organizacije o zadnjih dogajanjih v geodetski službi. To naj bi dosegli s posebnim dogodkom, ki bi ga izvedli v dveh dneh okrog 7. decembra. V kolikor bi bilo mogoče, bi večer zaključili z družabnim srečanjem z malim programom ali brez. Taki pogovori bi bili kasneje vsakoletni in bi vedno obravnavali enega od zanimivih geodetskih področij dela.« Tako je 6. decembra še istega leta v Ljubljani potekal prvi Geodetski dan. Ivan Golorej, predsednik takratne Zveze geodetskih inženirjev in geometrov, je takrat zapisal: »Hitro odvijanje vseh dogodkov našega življenja narekuje nenehno spremljavo dinamičnega razvoja današnjega časa. Tudi naša strokovna organizacija mora dati svoj delež. Zato smo se odločili organizirati posvetovanja. Želimo, da bi taka prireditev zaživela in da bo postala tradicionalna.« Slavnostni govornik Vinko Hafner, podpredsednik takratne republiške vlade, je med drugim dejal: »Tako ste mladi in prodorni, zakaj se ne bi srečali tudi prihodnje leto?« Šlo je namreč za pobudo nove generacije geodetov, diplomantov po drugi svetovni vojni, ki so želeli spremembe v stroki, razvoj, nove priložnosti. Že v letu 1969 so srečanje poimenovali 2. Geodetski dan. Ta druženja pa niso ostala samo v Ljubljani. Geodetski dnevi so se, na pobudo regionalnih geodetskih društev, selili iz kraja v kraj. Obiskali so Ma- ribor, Bled, Dobrno, Kranj, Mursko Soboto, Krško, Novo Gorico, Celje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Portorož, Roglo, Čatež ob Savi, Bovec, Rogaško Slatino, Radence, Otočec, Podčetrtek, Kranjsko Goro, Ptuj, Dolenjske Toplice, Sežano, Laško, Koper in Velenje. Akademija je bila del dvodnevnega posveta z mednarodno udeležbo, ki so ga slovenski geodeti organizirali že petdesetič. Med gosti so bili predstavniki številnih institucij iz Slovenije in tujine – med drugimi so se dogodka udeležili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor RS, mednarodnih združenj EuroSDR, Eurogeographics in mednarodnega kartografskega združenja ICA ter predstavniki geodetskih uprav iz širše Slika 1: Pozdravni govor predsednika ZGS mag. Gregorja Klemenčiča (foto: Miha Muck). Slika 2: Nagovor predsednika mednarodne kartografske zveze ICA Tima Trainorja (foto: Miha Muck). | 475 | GEODETSKI VESTNIK | 66/3 | DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE Sregije, to je iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Bolgarije. Uvodnemu nagovoru predsednika Zveze geodetov Slovenije mag. Gregorja Klemenčiča ter pozdravu podžupanje mestne občine Velenje Aleksandre Vasiljević sta sledila govora dosedanjega predsednika mednarodne zveze geodetov FIG prof. Rudolfa Staigerja, ki se je slovesnosti pridružil na daljavo, in predsednika mednarodne kartografske zveze ICA Tima Trainorja. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, med katerim smo se z utrinki iz preteklih Geodetskih dnevov in v glasbeni spremljavi Modrijanov sprehodili po slovenskih regijah, od koder prihajajo geodetska društva, ki tradicionalno gostijo Geodetske dneve. Ob visokem jubileju je zveza geodetov podelila tudi priznanja za izjemen prispevek k razvoju geodetske stroke na Slovenskem in delovanju društev. Slika 5: Prejemnik priznanja Zveze geodetov Slovenije Milan Brajnik z ge- neralno sekretarko ZGS Bojano Kelbel in predsednikom ZGS mag. Gregorjem Klemenčičem (foto: Miha Muck). Slika 3: Prejemnica priznanja Zveze geodetov Slovenije Maj- da Lončar z generalno sekretarko ZGS Bojano Kelbel in predsednikom ZGS mag. Gregorjem Klemenčičem (foto: Miha Muck). Slika 4: Prejemnik priznanja Zveze geodetov Slovenije Jože Dajnko z generalno sekretarko ZGS Bojano Kelbel in predsednikom ZGS mag. Gregorjem Klemenčičem (foto: Miha Muck). | 476 | | 66/3 | GEODETSKI VESTNIK DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S Priznanje Zveze geodetov Slovenije za pomemben prispevek k razvoju geodetske stroke so prejeli Majda Lončar, ki je bila večkratna predsednica Celjskega geodetskega društva in je s svojim več kot 35-letnim aktivnim delom izredno veliko prispevala k delovanju društva in zveze, Jože Dajnko, predsednik Društva geodetov severovzhodne Slovenije, ki je organiziral številna strokovna izobraževanja ter stalno skrbi za sodelovanje z Društvom inženirjev in tehnikov Maribor ter kot zavzeti planinec s planinskimi društvi, ter Milan Brajnik, ki je v dolgoletnem strokovnem in društvenem delu pomembno prispeval k razvoju geodetske stroke tako v vlogi večkratnega predsednika Ljubljanskega geodetskega društva kot v vlogi direktorja Geodetskega inštituta Slovenije. Ob jubilejnem 50. Geodetskem dnevu je Zveza geodetov Slovenije imenovala za zaslužne člane Mira Langerholca, Miloša Šušteršiča in mag. Blaža Mozetiča. Miro Langerholc je večino svojega službovanja namenil delu, ki ga je opravljal v Geodetskem zavodu Maribor, poleg tega je bil viden član Društva geodetov severovzhodne Slovenije, aktivno se je vključeval v njegovo delo in mu ostal zvest tudi po upokojitvi. Ker je vnet pohodnik, je sodeloval pri rojstvu planin- ske sekcije društva ter njene akcije slikovno dokumentiral in pripravljal reportaže. Miloš Šušteršič je bil dolgoletni predsednik Ljubljanskega geodetskega društva, danes pa je kot upokojenec še vedno izjemno aktiven član organov društva. Kot prepričan družbeno odgovoren prostovoljec je vedno pripravljen na nesebično in zagnano delo v skupno dobro. Deloval je in še deluje v vrsti društev. Ljubljanskemu geo- detskemu društvu je zvest tako rekoč od ustanovitve in že dolgo vrsto let deluje na različnih funkcijah v organih društva. Mag. Blaž Mozetič je opazno zaznamoval delovanje Zveze geodetov Slovenije v zadnjem desetletju, saj jo je zelo uspešno vodil kar dva mandata, to je v obdobju od 2013 do 2020. V tem času je pomembno prispeval k prepoznavnosti zveze in oblikovanju njene vizije. Geodetski dnevi so ostali najpomembnejše strokovno srečanje slovenskih geodetov, slavnostne akademije pa so bile priložnosti za krepitev prepoznavnosti slovenske geodezije, prav tako je Geodetski vestnik postal pomembna in med- narodno prepoznavna revija. Zveza je v tem času pripravila potujočo razstavo geodetskih instrumentov, izdala knjigo in organizirala številne pogovore. Slika 6: Zaslužni član Zveze geodetov Slovenije je ob 50. Geodetskem dnevu postal Miloš Šušteršič (foto: Miha Muck). | 477 | GEODETSKI VESTNIK | 66/3 | DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S Plaketo Zveze geodetov Slovenije za življenjsko delo je ob jubilejnem 50. Geodetskem dnevu prejel Tomaž Banovec. V letih strokovnega delovanja je vidno prispeval k razvoju in uvajanju novejših tehnologij v geodeziji. Z dolgoletnim delom v Sloveniji in tujini je slovenskim geodetom privzgojil čut za spoštovanje geodezije kot pomembne tehnične stroke, ki mora vseskozi skrbeti za lasten razvoj, ob tem pa slediti potrebam drugih strok, ki nujno potrebujejo naše podatke za delovanje in razvoj. Po prvi zaposlitvi na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, kjer je bdel nad uvajanjem novih metod, ki veljajo za začetke moderne kartografske znanosti na območju Slovenije, je delo nadaljeval z vodenjem Razvojnega inštituta Geodetskega zavoda SRS, zatem kot namestnik generalnega direktorja Zavoda SRS za družbeno planiranje in kot direktor Centra SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. Leta 1981 je postal direktor Zavoda SRS za statistiko (danes Statistični urad RS), ki ga je vodil do upokojitve leta 2003. Raziskovalno Slika 7: Zaslužni član Zveze geodetov Slovenije je ob 50. Geodetskem dnevu postal mag. Blaž Mozetič (foto: Miha Muck). Slika 8: Nagovor Tomaža Banovca, prejemnika plakete Zveze geodetov Slovenije za življenjsko delo (foto: Miha Muck). | 478 | | 66/3 | GEODETSKI VESTNIK DR UŠ TV EN E N OV ICE | N EW S F RO M SO CIE TIE S -razvojno delo je nadgrajeval s pedagoškim udejstvovanjem in na Oddelku za geodezijo tedanje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani več let poučeval predmet Informacijski sistemi. Kot izjemen strokovnjak z izrazitimi analitičnimi sposobnostmi je bil dolgoletni član različnih teles in odborov vlade Republike Slovenije, v različnih formalnih in neformalnih strokovnih okoljih pa ostaja aktiven še danes. S pionirskim delom je veliko prispeval k posodobitvi delovnih postopkov in uveljavitvi sodobnih prostorsko-informacijskih tehnologij v slovenskem prostoru. S podajanjem mnenj, strokovnih prispevkov in duhovitimi razpravami je popestril vrsto strokovnih srečanj in se redno udeleževal Geodetskih dnevov, kot avtor pa izdal vrsto odmevnih strokovnih publikacij. Dejaven je bil in še ostaja tudi zunaj matične stroke, tudi tam praviloma v vodstveni vlogi, na primer z dolgoletnim vodenjem Planinske zveze Slovenije na različnih ravneh. V zadnjem času energijo usmerja v sistemsko izboljšavo dostopnosti stanovanjskega fonda in prilagoditev uporabnosti potrebam ranljivih skupin prebivalstva. Slika 9: Prejemnik priznanj ter predstavniki Zveze geodetov Slovenije (od leve proti desni): mag. Gregor Klemenčič (predsednik ZGS), Miloš Šušteršič, Bojana Kelbel (generalna sekretarka ZGS), Tomaž Banovec, mag. Blaž Mozetič, Mitja Domajnko (predsednik Celjskega geodetskega društva), Majda Lončar, Jože Dajnko in Milan Brajnik (foto: Miha Muck). Za Zvezo geodetov Slovenije Zapisali: dr. Anka Lisec (anka.lisec@fgg.uni-lj.si), mag. Erna Flogie Dolinar (erna.flogie-dolinar@gov.si) Fotografije: Miha Muck