Poštnina' plačana v gotovini
CENA IZVODA 20 DIN
Leto XIII. — Št. 50	/	' Ljubljana, 15. decembra 195?
iiill
lili
lili
Izdaja Tiskovni svet »Polet« ~ Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Ž-84 — Telefoni: uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 39-278) — uprava 21-281 - Celotna naročnina 400 din, polletna 200 din.
HI
111=1111=1
Zvezna nogometna liga
Za zaključek na lestvici
VELIKE »SELITVE«
Tudi nogometaši zvezne nogometne lige so se danes za nekaj časa poslovili od zelenih poljan. Sicer jim je to kar prav prišlo, ker jih je vreme že prav resno preganjalo za zapečke. Medtem ko so minulo nedeljo ponekod igrali že po snegu, je zadnje kolo v conski ligi potekalo v sila deževnem vremenu in tako marsikateremu moštvu preprečilo učinkovitejši rezultat. Tudi tokrat ni šlo brez presenečenj. Velež je namreč dosegel prvo zmago sredi Beograda, in sicer nad »Beogradom«, Split je igral proti Hajduku neodločeno, Budučnost si je za slovo od jesenskega prvenstva kar krepko privoščila Crveno zvezdo, Željezničar je izpulil Partizanu na njegovem igrišču pol izkupička, jesenski prvak Radnički pa v Skopju ni mogel dokončno potrditi preteklo nedeljo svojega naslova. Kljub temu je Radnički ostal na vrhu lestvice.
Toda zadnje kolo iin dokaj zanimivi rezultati so povzročili prav presenetljive spremembe na prvenstveni lestvici. Pričakovali smo, da bo Partizan obdržal drugo mesto, pa ga je prehitel Dinamo. Vardar Je zlezel presenetljivo visoko na četrto mesto in Velež, ki je doslej ves čas «držal pozicije v podzemlju«, je skočil kar za štiri mesta naprej. Seseda razlika v točkah ni tako velika, kljub temu pa ob zaključku prvenstva lahko rečemo, da je prav Zadnje kolo pokazalo, da je sreča Dkrog nogometne žoge prav zares Zelo muhasta. Če ugotavljamo, da Je Crvena zvezda začela letošnje Prvenstvo zelo tragično in je ob jesenskem zaključku zasedla visoko o. mesto, nas nasprotno preseneča 7. mesto Vojvodine, ki je bila pre-
cej resen kandidat za osvojitev jesenskega prvaka. Med novinci pa se je prav dobro potrudil Željeznieair, ki se je uvrstil takoj za tema dvema kluboma.
Spomladi se bo boj za točke nadaljeval, v zvezi s tem pa stojijo pred klubi velike naloge. Vsi tisti, ki imajo v svojih vrstah kandidate za državno reprezentanco, bodo morali, ne glede na borbo za ugoden plasma, skrbeti tudi za dobro pripravo reprezentantov. Zato bo od kvalitete tekem v zvezni ligi precej odvisna kvaliteta kandidatov naše državne reprezentance. Upajmo, da klubom, ki nameravajo zimski odmor vsaj v manjši meri izkoristiti za potovanja v inozemstvo, turneje ne bodo škodile in da bodo igralci dovolj spočiti nastopili novo.sezono.
Beograd : Velež 1:2 (1:0)
Beograd, 15. dec. Velež je včeraj v zadnji minuti dosegel gol, ki mu je tudi prinesel zmago nad Beogradom. Gole so dosegli v 72. Bolfek in v 90. min. Radiljevič za Velež ter Jocič. v 16. min. za Beograd.
Beograd: Radenkovič, Hamovič, Uzela, Marič, Sijakovlč, Davidovič, Antič, Jocič, Josič, Mladenovič, Nikolič.
Velež: Brkljačič, Bolfek, Handjič, Sliško-
vič, Krajo, Radiljevič, Repar, Mujič, Zelenika, Selimotič, Rodin.
Zaradi poškodbe Mladenoviča, ki je moral v 18. minuti zapustiti igrišče, moštvo Beograda ni igralo tako kot bi moralo. To pa posebno v drugem polčasu, ko so bili gostje precej boljši nasprotnik. V tem delu je tudi moštvo Veleža doseglo dva gola in tako zabeležilo prvo in edino zmago v Beogradu v jesenskem delu državnega prvenstva. Sicer pa je tekma v prvem delu potekala v enakovredni igri z rahlo premočjo Beograda.
Vojvodina : Zagreb 6:1 (3:0)
Novi Sad, 15. dec. Pred približno 9000 gledalci je danes Zagreb doživel popoleo poraz v tekmi z Vojvodino.
Vojvodina: Vasič, RoganoviČ, Vučenič, Malešev, Boško v, Krstiič II, Rajkov, IvoŠ, Bena, Veselinovič, Krstiči.
Zagreb: Krizmanič, GalekoviČ, Beseredi, Rezar, Vidoševič, Medved, Klobučar, Martinjak, Benčič, Dvornič, Joksimovič.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ko so prejšnji teden hokejisti Ljubljane gostovali v Italiji in so prišli na takšno umetno drsališče, so si nedvomno močno zaželeli, da bi tudi v Ljubljani čimprej dobili takšen ali vsaj podoben objekt. Te želje hokejistov in sploh vseh drsalcev Ljuljane so seveda, popolnoma razumljive in upravičene. Toda istočasno je treba pomisliti, da izgradnja takšnega umetnega drsališča niso mačje solze — vsaj 150 milijonov bo potrebnih, če bomo hoteli tudi ljubljanskim hokejistom ustvariti boljše pogoje za nadaljnji razvoj. O problemu umetnega drsališča v Ljubljani in še o marsičem lahko berete v današnji številki na. 5. strani intervju s predsednikom Sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana, tov. Nikom
Kavčičem
Hajduk je v domačem derbp
komaf „vcmizhal"
Hajduk : Split 2:2 (1:1)
Split, 15. dec. — Današnjo derby srečanje splitskih ligašev se je končalo neodločeno, čoprav bi bila realnejša zmaga Splita.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Hajduk:	Vulic, Grčič, Radovič,
Rr kleca, S. Krstulovič, Ga rov, Bego, Vičevič, Paipec, Žanetič, Asič;
Split: Mrduljas, G ranic, Plen ko-aič, Duplančič, B. Krstulovič, Alfire-vič, Alujevič, Ladinič, Benčič, Ivič, Dumanič.
Glavni sodnik: Kukanja iz Murske Sobote, gledalcev 10.000. Gole so dosegli: Krstulovič v 34. in Žanetič
v 63. min. za Hajduk, ter Ivic v 33, in Benčič v 68. min. za Split.
Dvoboj je privabil številne gledalce iz bližnje in daljne okolice Splita, ki so se prvič po osvoboditvi razdelili v dve skupini »navijačev«. Prvi polčas je prinesel Hajduku premoč, čeprav je prišel v vodstvo najprej Split. V drugem polčasu pa je moštvo Splita zaigralo lepše in učinkovitejše. Obe moštvi sta se požrtvovalno borila in ves čas napadali nasprotnikova vrata. Drugi gol, ki ga je dosegel Žanetič za Hajduk, ni bil plod skupne igre, temveč bolj požrtvovalnost tega igralca. Igra sicer ni bila lepa niti tehnično dovršena, razen v zadnjih 20 minutah. Mlado moštvo Splita, čeprav brez posebnih izkušenj, se je kar dobro uveljavilo.
Spel nič kruha zn Zvezdo BREZ LEDU NI HOKEJU
Budučnost : Crv. zvezda 2:0 (2:0)
Titograd, 15. dec. Budučnost je danes pred Približno 7000 gledalci osvojila dve točki z *mago nad Crveno zvezdo 2:0 (2:0)
Gole sta dosegla Mladenovič v 7. in . Rado-VIč v 43. minuti.
Crvena zvezda: Beara, Tomič, Zekovič, Po-PoviS, SpajLč, Tasič, Srdič, Mitič, Toplak, Mostič, Cokič.
budučnost: Bjelojevič, Perovič, Darmanovič, ^acevski, Popovič, Gardaševič, Krgin, Milič, Mladenovič, Radovič, Radonjič.
Grvena zvezda je bila danes zasluženo pre-i ^aSana največ zato, ker je igrala preveč Zamotano proti ostremu nasprotniku. Domači 80 dobro začeli in imeli v rokah pobudo ves Prvl polčas. Igralci Budučnosti so z enostav-igranjem lahko prehajali pred vrata eare, ki se je težko znašel na blatnem igri-Cu* Za prvi gol je precej kriv Spajič. Beari 6e ie izmuznila žoga, ki jo je Spajič po Nepotrebnem vrnil v kazenski prostor. Prite-el je Radovič, ki jo je podal Mladenoviču,
Pa ni imel težav potisniti žogo
Ve minuti pred koncem
polčasa 2:0.
Slični Radovič povišal
lestvica zvezne lige
Radnički ^inamo {_artizan £_ardar 9a.jdnk Vry* zvezda
v o j vodiina
^ijezniioaT ?l|dučnost Než gPartak Mt
X><
7e'0.grad
4agreb
13	8	2	3	36:17	18
13	8	1	4	25:21	17
13	6	4	3	23:19	16
15	6	3	4	16:19	15
15	6	2	5	25:19	14
13	4	5	4	17:19	13
13	5	2	6	23:22	12
13	5	2	6	26:26	12
13	4	4	5	13:17	12
13	5	1	7	19:13	11
13	5	1	7	18:21	11
15	5	1	7	17:20	11
15	3	4	6	15:21	10
13	3	4	6	16:26	10
1
vam nudi po najnvjih cenah
I
Po odmoru se je Crvena zvezda precej trudila da bi izenačila rezultat, vendar ni imela sreče. Gostje so igrali pol ure pred vrati Budučnosti, vendar se je obramba domačih dobro držala. V mnogih trenutkih so bili skoraj vsi igralci v kazenskem prostoru domačih. Kostič je dvakrat zadel prečko, Cokič je slabo streljal v vratarja, Srdič pa ni izkoristil ugodne priložnosti. Gostje so preveč preigravali in komplicirali pri podajanju, po nepotrebnem vračali žogo nazaj, niso se pa tudi mogli upirati odlični domači enajstorici, ki je bila zelo borbena.
Bled, 15. decembra. Danes hi morala biti na Jesenicah odigrana mednarodna hokejska tekma med Jesenicami in moštvom ,Doaze« iz Budimpešte, kjer so nedavno gostovali jeseniški hokejisti. Žal pa do te prireditve ni prišlo, ker na Jesenicah dežuje in sploh ni bilo moč urediti uporabnega drsališča. Gostje iz Madžarske pa so kljub temu izkoristili ta obisk za ogled nekaterih lepot gorenjskega kota. Med drugim
v mrežo, je danes
V
ud	Umika!
Vse bralce »Poleta« že danes opozarjamo na našo novoletno številko, ki bo izšla 29. t. m. Naše uredništvo je. za novoletno številko izbralo prav posebno zanimivo gradivo, ki bo — upamo — zadovoljilo v polni meri prav vsakega bralca. Zato smo prepričani, da boste v naši novoletni številki z največjim zanimanjem prebrali vse članke in reportaže, pripravili pa smo še tudi obilo drugega privlačnega gradiva.
Za danes torej dovolj o novoletni številki, prihodnjič pa vam bomo izdali že nekaj podrobnosti o vsebini.
"N
V dežju in blatu
.J
ODRED : GRAFIČAR 4:2 (3:0)
Ljubljana, 15. decembra. Prijateljsko srečanje med Odredom in Gra-fičarjem bo ob 10.50. Tako nekako je pisalo v dnevnih časopisih. Okrog
veleblagovnica
.■4

m'mm
LJUBLJANA
(pred pošto)
veliko izbiro tekstilnega blaga za zimske športe, športno konfekcijo, sodobne gospodinjske aparate, modno blago, perilo, pohištvo, kolesa, bužuterijo itd.
250 gledalcev je prišlo ob določeni uri na stadion — res so požrtvovalni ti gledalci. Nekako ob 11. uri so se pojavili tudi prvi igralci Odreda in nato še člani Grafičarja. Kaj je bilo vzrok tej zamudi in upravičenemu godrnjanju gledalcev? Dež in hladno ozračje. Zaradi tega so nekateri igralci Grafičarja raje ostali doma na suhem in prepustili svoja mesta nekaterim igralcem Odreda.
Vrata Odreda je prvič varoval Mozetič, bivši vratar Krima, vrata Grafičarja pa Porenta. Ta je sicer prejel štiri gole, vendar je branil zanesljivo in z veliko srčnostjo. Prvi polčas se je končal s 3:0. Rezultat tega dela igre je bil nekako realen. V drugem polčasu pa so igralci Odreda popustili, igralci Grafičarja pa igrali kot da gre za točke in zabili dva gola, dve izredno zreli priložnosti za povišanje rezultata pa je
Čamp
Končini
»zanesljivo« rezultat, ki bi
zastreljal. bil neodlo-
čen, hi nekako bolj ustrezal poteku današnje tekme.	P. A.
•so si ogledali Planico in se nad njeno veličastnostjo zelo čudili, prav prijetno pa so bili presenečeni tudi nad Bohinjskim in Blejskim jezerom. Ob obisku na Bledu smo prišli z njimi v tesnejši stik in madžarski hokejisti so nam povedali nekaj zanimivosti- v zvezi z jugoslovanskim in madžarskim hokejem. Vodja ekipe major Josef Kecskes je v nevezanem razgovoru povedal tole: .Prišli smo na Jesenice, da bi do-
Igralec Ljubljane Perharič je ob zaključku jesenskega dela prvenstva v I. conski nogometni ligi najuspešnejši slovenski strelec. Z 9 goli vodi na lestvici strelcev nagradnega tekmovanja našega lista
ZMv
Teniški reprezentanci ZDA je v B risbami uspelo premagati prvaka evropske cone s 3:2 in se tako uvrstiti v finalno tekmovanje Daviso-nji dve srečanji sta dali naslednja vega pokala proti Avstraliji. Zad-rezultaita Washer (B) : Flam (ZDA) 6:2, 6:3, 0:6, 6:3, Setxas (ZDA) : Bri-ckant (B) 10:8, 6:0, 6:1.
Že petič zaporedoma je naslov prvaka Argentine v nogometu osvojilo moštvo River Plate iz Buenos Airesa. Čeprav prvenstvo še ni zaključeno je prvo mesto že oddano, saj ima River Plate 8 točk naskoka.
Na šestdnevni kolesarski dirki v
Kopenbagenu sta zmagala Švicarja
mačim hokejistom vrnili obisk. Jeseničani so namreč nedavno gostovali pri nas in izgubili tekmo s prav tesnim rezultatom 3:5. Ob tej priložnosti smo se prepričali o njihovi kvaliteti in menimo, da so povsem upravičeno državni prvaki. Presenetilo nas je to, da moštvo sestavljajo po večini mladi igralci in zato menim, da imajo Jesenice najlepše perspektive, da ponovno zavzamejo kvalitetni vrh jugoslovanskega hokeja., Najboljši njihovi ‘igralci so Kristan, Valenta in Smolej. Žal nam je, ne moremo nastopiti sredi te slikovite slovenske pokrajine, kar nam je pač preprečilo vreme.«
Omenil je še, da bodo Jeseničani ver jetno v marcu ponovno gostovali v Budimpešti. Povabili pa so jili na trening že za prihodnji oktober pred sezono 1958-59. .Dosza« je državni prvak Madžarske v hokeju na ledu. V moštvu imajo 6 reprezentantov. najboljši pa je Hrcsak, ki je že 15 krat nastopil za madžarsko reprezentanco.
Tudi ostali člani ekipe so bili nad gostoljubnostjo Jeseničanov zelo zadovoljni. Niso se pa mogli načuditi lepotam goren jskih gora. kar je .bilo za nje posebno doživetje. Po kratkem razgovoru so odpotovali iz Bleda.
Obljubili so tudi, da bodo verjetno sodelovali na evr-o-pskem prvenstvu v kegljanju na ledu, ki ga bo Jugoslavija organizirala prilmdnje leto.	Matko Ulčar
finalu
Ro-t-h iin Pfenninger s 642 točkami pred italijansko-avstra-lsko dvojico Terruz-zii-Arnold s' 615 točkami.
Za tradicionalno avstrijsko-iiem-ško skakalno turnejo se je doslej prijavilo 12 držav s 56 smučarji. Po osem skakalcev bodo poslale SZ, Vzhodna in Zahodna Nemčija ter Avstrija, štiri Poljska, po tri Finska, Italija, Norveška in Švedska, po dva pa Kanada in Švica. To bo doslej najboljša udeležba na tej turneji.
Organizatorji Silvestrovega teka v Sao Paolu so dobili nekaj novih prijav. Razen atletov o katerih smo že pisali so prijavljeni še Finec Posti, Amerikanec'Truex. Italijan Per-rone in Poljak Krzyszkowiak.
Skupščina Kolesarske zveze Slovenije
Ljubljana, 15. dec. Kolesarstvo je šlo v zadnjih letih naglo navzgor. To smo ugotovili že prejšnje sezone, in to ugotavljamo tudi danes. Današnji občni zbor pomeni spet prelomnico dosedanjega dela.
Napak hi hiilo prazno besedičiti, kot žal večkrat to delajo na različnih skupščinah. Tokrat moramo zapisati, da so se delegati pogovorili o tistih stvareh, ki zavirajo širši razmah te športne panoge. Sicer pa poslušajmo predsednika tov. Šavor -na, ki je za uvod povedal nekaj misli, ki so -bile kasneje tudi osnova razglabljanja.
Predsednik KZS tov. Šavorn je najprej ugotovil, da se kolesarski Šoort naglo razvija, med drugim tudi zaradi izboljšanja gospodarskih razmer. Za boljše delovanje najvišjega kolesarskega foruma v republiki je delovalo več komisij, ki pa niso vse opravile za do vol jivo svojih nalog. Pohvalil je prizadevnost posameznih klubov, ki so šli spet korak naprej in se že precej osamosvojili tako. da ni več osnovni problem materialno vprašanje. Klubi so se torej postavili na lastne noge, kar ie pomembno za nadaljnjo afirmacijo kolesarskega športa. Pri analizi petletnega dela je tov. Šavorn ugotovil naslednje:
<8 izboljšala se je kvaliteta,
© povečalo se je število tekmovalcev,
® delo po klubih je načrtno in boljše kot pred petimi leti,
© nastali so novi klubi in društva. predvsem v industrijskih središčih in na podeželju,
# vso pozornost bo morala kolesarska organizacija posvetiti trenerjem, ki naj od časa 'do časa obiskujejo klube ter jim s strokovnimi nasveti pomagajo nn višjo tehnično raven.
Te osnovne misli tov. šavorn a so bile kasneje tudi predmet razprave. Teh mični referent zveze tov. Tršam je v svojem poročilu osvetlil stanje kolesarstva po posameznih klubih. Med drugim je tudi ugotovil, da ni bilo proste nedel je od aprila do oktobra. ko se ne ne bi kolesarji na različnih cestah in krajih spoprijeli v .medsebojnih borbah.
Pohvalil je kolesarje Branika in turistični klub iz Prekmurja. Ugotovil je, da je 119 turistov vendarle premalo in ne pomeni prave vrednote slovenskega kolesarstva.
V razpravi je povedal nekaj tehtnih misli predstavnik Športne zveze Slovenije, prof. Drago Ulaga. Ugotovil je, da je kolesarstvo ljudski šport. Misliti moramo, da bomo v kolesarsko organizacijo vključili še večje število turistov, saj je dejansko danes pravzaprav vsak naš prebivalec kolesar. S pomočjo Športne zveze Slovenije pa bo Kolesarska zveza rešila najtežji problem, ki tare organizacijo, namreč vzgojila bo lahko inštruktorje in trenerje tako, kot jih imajo tudi druge športne zveze. Misli tov. Ulage je dopolnil še tov. Prion, ki je pojasnil, da potrebujemo danes mimo trenerjev še mehaničarje, ki so žal samo pri večjih klubih, na terenu pa jih vsepovsod primanjkuje. Govora je bilo tudi o zdravstvu. Tov. dr. Kern je opomnil delegate, da je skrb za zdravje tekmovalcev v zadnjem času popustila. Misliti moramo sedaj, ko je kvaliteta večja, še bolj na zdravje vsakega posameznika, sicer se nam lahko zgodi, da bomo imeli v svojih vrstah težko bolne ljudi. Kot primer naj služji obolenje mladega Picige, ki se je pred dvema letoma sijajno izkazal na težjih dirkah, nato pa je klonil in zdravniki so ugotovili, da se je fant preveč zagnal in seveda, posledice niso izostale.
Na zboru so delegati ugotovili, da bi bilo pametno prej ali slej spremeniti sistem tekmovanja. Predsednik tov. Šavorn je bil mnenja, da
moramo misliti na drugo obliko tekmovanj, tako da bodo tudi oddaljeni kraji imeli več prireditev, ne pa samo vedno ista mestna središča. Pretiti moramo namreč imenovana conska tekmovanja. Seveda do konkretnega sklepa ni prišlo, čeprav smo mnenja, da je bila zamisel tov. Šavorna zares izvrstna in bi zaslužila temeljitejšo obravnavo in podporo. Poživiti moramo tudi turistično kolesarstvo, ki se po mnenju delegatov ni razširilo. Napak je vso dejavnost osredotočiti na tekmovalno kolesarstvo in to prvenstveno, ampak misliti tudi na priključitev armade kolesarjev, raztresenih po vsej Sloveniji. Naloga klubov bi bila vzgajati sicer dobre tekmovalce, na drugi stran" pa vzgajati med turisti takšne ljudi, ki bodo v naraščajočem prometnem vrvežu znali pravilno voziti.
K besedi so se oglašali tudi drugi delegati in vsi so bili mnenja, da smo dosegli precejšnjo kvaliteto in zato moramo v bodoče misliti na bolj načrtno vzgojo bodočih tekmovalcev. Ce bomo imeli dovolj tehničnega kadra in če bodo klubi s KZS tako načrtno in samoiniciativno reševali probleme kot doslej, potem bo slovensko kolesarstvo v prihodnjih sezonah dosegalo še večje zmagoslavje kot doslej. Na koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, kd mu znova načeluje agilni predsednik tov. Šavorn Lojze.
WsSa mladih
na evropskem prvenstvu
Od 2. do 9. marca bo v Budimpešti I. evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Mednarodna federacija je sklenila, da se bosta evropsko in svetovno prvenstvo izmenjavala vsako leto. Te dni je imela Namiznoteniška zveza Jugoslavije sestanek, na katerem je bila najvažnejša točka dnevnega reda nastop naših tekmovalcev na tem prvenstvu.
Madžarska namiznoteniška zveza bo plačala stroške za 3 igralce in 2 igralki. Uspehi naših mlajših tekmovalcev pa so v zadnjem času tolikšni, da se je zveza odločila poslati na to prvenstvo precej več
tekmovalcev, predvidoma deset igralcev in pet igralk. S tem_ bo omogočeno, da bodo mlajši tekmovalci že sedaj utrdili svoje znanje in tako kmalu zamenjali svoje prednike, ki so bili pred leti v svetu zelo cenjeni. Naša reprezentanca bo določena prihodnji mesec po prvem zveznem turnirju, ki bo od 10. do 12. januarja in po ekipnem ženskem in mladinskem državnem prvenstvu.
Namiznoteniška zveza Jugoslavije je določila tudi žensko reprezentanco. ki bo 29. decembra nastopila v Sofiji proti Bolgariji. V reprezentanci so Dinka Nikolič, Čovič in Marjana Plut.
Velika zmaga v Bratislavi
fHarilsorsIče novice
V	Ribniški koči na zahodnem delu Pohorja so zbrani najboljši smučarji tekači na skupnem treningu, ki ga vodi zvezni trener Knific ob pomoči Pogačnika in Zemve. Na tečaju sodeluje preko 30 članov, članic,, mladincev in mladink zveznega in republiškega razreda. Cepiav snežne razmere niso ravno idealne, je na severnih pobočjih toliko snega, da se trening lahko razvija po predvidenih načrtih. Razpoloženje je odlično, vsi pa so tudi prav zadavoljni z dobro hrano in udobnim bivanjem v Ribniški koči.
V	sezoni občnih zborov sta bila nedavno občna zbora kolesarjev in veslačev Branika. Obe zborovanji sta bili zelo dobro obiskani in odlično pripravljeni. Kolesarji se ob tej priložnosti posebej počastili svojega predsednika tov. Zalaznika Leona, ki ima izredne zasluge za razvoj kluba. Vidne pohvale pa je bila deležna tudi mladinska ekipa, ki je dosegla pomembne zmage na vseh dirkah. Priznanja je bil deležen tudi neumorni in iznajdljivi predsednik kluba Milenko Karaman. Za leto 1958 so predvideli obsežen spored dela in tekmovanj. Nastopili bodo tudi v inozemstvu, odkoder imajo številna vabila za nastope.
Tudi veslači so v pretekli sezoni do- J segli velike uspehe. Ponovno so osvojili ekipno prvenstvo Slovenije, posamezniki pa so se prav leto uveljavili tudi v zveznem merilu. Veliko zaslug ima pri tem njihov požrtvovalni trener inž. Gaspari in delovni odbor, ki ga že dolga leta vodi predsednik Llpko.
Rednih treningov aktivnih članov Branika v telovadnici I. gimnazije v Krekovi ulici se udeležuje zadovoljivo število tekmovalcev, za katere zaradi pomanjkanja prostorov še ni dokončno rešen problem treninga po klubih. Zelo pestro in koristno vadbo vodi požrtvovalni Branko Elzner.
Smučarski klub Branik je izvršil vse predpriprave, da bo mogel takoj oh primernih snežnih razmerah pričeti z marljivim delom. Posebno močna bo letos sekcija alpskih vozačev, ki ji je z »Pohorsko vzpenjačo omogočeno uspešno delo.
I KK) XIII
Štev. 50
Stran 2
Jugoslovanska reprezentanca v namiznem tenisu se je v Bratislavi pomerila z reprezentanco CSR in dosegi apomembno zmago s 5:4, čeprav so domačini vodili že s 4:1. Ponovilo se je srečanje Madžarska : Jugoslavija samo v drugi smeri. Naša reprezentanca je nastopila pomlajena, saj je od »starih« igralcev le Vogrinc, ostala dva naša predstavnika pa sta bila zastopnika mladega rodu, državni prvak Hrbut in Markovič II. Rezultati posameznih srečanj: Markovič II. : Andreadis 2:1 (21:17, 15:21, 21:19), Vyhnanovski : Vogrinc 2:1, (21:14, 18:21, 21:15), Stipek : Hrbud 2:0 (21:19, 21:13), Andreadis : Vogrinc 2:0 (21:12, 21:17), Stipek : Markovič II. 2:1 (22:20, 18:21, 25:23), Hrbud : Vyh-naovski 2:0 (22:20, 21:13), Vogrinc : Stipek
2:1 (21:18, 15:21, 21:18), Hrbud : Andreadis 2:1 (13:21,	21:17, 21:17), Markovič II. :
Vyhnanovski 2:1, (23:21, 8:21,21:19). Naša ženska reprezentanca je izgubila dvoboj s Čehinjami z 0:3, pri čemer so bili posamezni rezultati naslednji: Grafkova : Nikolič 2:1, Kroupova : Čovič 2:1, Krou-pova-Harvanova : Nikolič-Covič 2:1.
V povratni tekmi hokejske reprezentanc Sovjetske zveze im Švedske v Stockholmu so ponovno zmagali Rusi z 2:1 (0:0, 2:0, 0:1).
Hokejska reprezentanca ČSR je na svojem gostovanju po Angliji izgubila proti profesionalnemu moštvu Wembley Lions z 2:4.
liltal z Irlanis ililiniii pišu
16-lefnim Kranjčanim Janezom Teranom
Značilnost letošnjega državnega prvenstva v namiznem tenisu je zmaga mlade generacije nad staro. Med to generacijo vsekakor uvrščamo tudi mladinskega državnega prvaka, šestnajstletnega Janeza Terana, katerega odličen uspeh nas je zelo razveselil. Zato ga upravičeno imenujemo »reket štev. 1« v Sloveniji, kar velja enako tudi med mladinci v vsej državi.
»Nad uspehom na letošnjem državnem prvenstvu sem zelo vesel, zlasti če, ker to doslej ni uspelo nobenemu Slovencu,« je začel pripovedovati sed-mošoiec kranjske gimnazije. »Skupno z lanskoletnim uspešnim nastopom v Atenah, kjer sem premagal tudi Ha-rangozo In Dolinarja, prištevam osvojitev državnega prvenstva med svoje doslej naj večje uspehe.«
»Kako pa ocenjuješ nastop ostalih Slovencev na tem prvenstvu?«
»Uspehi ostalih slovenskih zastopnikov so vsi dokaj razveseljivi. Zlasti pri pionirjih ln pionirkah vidimo, da le-ti krepko prodirajo v ospredje. Tudi v igri mešanih dvojic sva skupaj s Plutovo z zmago nad Markovičem in Čovičevo dosegla Izreden uspeh.«
»In organizacija prvenstva?«
»Ta je bila tako slaba, da Je ne
pomnim še na nobenem državnem prvenstvu.. Dvorana ni bila pripravljena, turnir se je odvijal brez določenega razporeda ln tako smo morali dan za dnem od jutra do večera čakati v dvorani, da smo lahko odigrali samo dve igri na dan.«
»In tvoji načrti za bodoče?«
»Glavni cilj v delu za prihodnje leto ml je, da se bom čim bolje pripravil za evropsko prvenstvo na Švedskem. Ce bom mogel dobiti z Japonske posebno vrste gumo, bom k svojim dosedanjim uspehom dodal Se več novih, kajti ta guma ima večjo prednost pri igri.«
»Koliko pa treniraš?«
»Treniram 4 do 5-krat na teden, za večje turnirje pa tudi več. Zal v Kranju nimamo primernih, prostorov, saj treniramo v hodniku II. gimnazije, kar predstavlja velik problem.«
»Povej še nekaj o klubski kolegici Marjani Plutovi!«
»Njen uspeh na tem prvenstvu je zelo zadovoljiv, dosegla pa bi lahko še boljši uspeh, če bi se bolj zagrizla v borbo. Sicer pa ima Marjana pred seboj Se veliko prihodnost in bo verjetno igrala kmalu »prvo violino« v jugoslovanskem ženskem namiznem tenisu.«	Jože J.
Ob semestralnih počitnicah ¥ razredu profesorja Boštjana
Prvo polletje v nogometni coni je pri dati, se ml zatakne. Saj ste sami videli.
kraju. Dijakom delijo profesorji izpričevala. Seveda s primernimi pripombami, kakor pač kdo zasluži. Prisluhnimo, kako je profesor Boštjan zaključil svoj razgovor s tremi nadobudneži v nogometu.
Prof. Boštjan: »Tako, tako, prvi semester je pri kraju. Kakor ste sejali, tako danes žanjete. Razred je bil bolj slab, znanje precej siromašno. Z, vami Slovenci nisem preveč zadovoljen, Sicar pa, pojdimo kar po vrsti. Prvi si ti, tovariš Branik. No, le pridi ven!
Hm, hm . .. Pravzaprav nič posebnega. Izdelal si sicer, vendar komaj. Za mišjo dlako. Malo si me razočaral. Ko si prišel v razred, so te hvalili do nebes. Mislil sem, da boš imel samo petice. Pa so zelo redke. Kako, da si dosegel 15 točk?«
Branik: »Tovariš profesor, saj sem se učil. Bil sem prepričan, da znam vse in da bo veliko več točk. Toda kaj morem zato, če mi jih drugi ne dajo. Odred na primer bi mi moral pustiti obe, pa ni hotel, ta skopuh bežigrajski. Tudi Hrvati niso nič boljši. Namazani so z vsemi žavbami. Učil sem se noč ln dan, toda . ..«
Prof. B.: »Nikar dosti ne čvekaj! Odgovarjaj, kot se vestnemu dijaku spodobi, ali pa sedi.«
Branik: »Bom, bom, saj znam. Veste, tovariš profesor, imel sem smolo. Bil sem večkrat bolan. Gripa, blesure ... V napadu sem često dobil hude krče, pa je šlo mimo gola. Enkrat sem bil v vratih poškodovan. Zlom ključnice, veste, huda stvar. Navzlic temu sem 13 točk pošteno prislužil. Dve sem pa dobil z darilnim paketom. Prišli sta ravno prav za tretje mesto.«
Prof. B.: »No, ker si še mlad in prvič v tem razredu, naj ti bo. Nadarjenosti ti sicer ne morem odrekati, samo manj se širokousti ln malo bolj potegni, da boš v drugem semestru bolje izdelal razred. No, le pojdi nazaj v klop.
Kdo pa je sedaj na vrsti? A-ha, seveda, Odred! No, le pridi bliže, tiček! Midva pa se že dobro poznava, kajne? Tl stari, nepoboljšljivi repetent! He, kat ti nisem že stokrat rekel, da ne bo šlo! Samo na staro znanje, ki je seveda največkrat neznanje, se zanašaš. Posledica — nezadostne ocene. Na kateremkoli tujem terenu te potipljem — čik! V domači klopi še za silo nekaj zmencaš, ker te je sram pred domačimi, Zunaj pa, kjer ni znancev, tam pa bedno odgovarjaš in cvek' ti padajo V torbo kot toča. Sram te bodi, nepridiprav!«
Odred: »Saj se! Sicer pa, tovariš profesor, saj res vse znam. Samo strašno smolo imam. Ko hočem najlepše pove-
da sem mnogo boljši od drugih. Toda če ne gre, ne gre. Smola, sama neverjetna smola. Enkrat v obrambi, drugič v napadu.«
Prof. B.: »Poznam te! Vsi slabi dijaki se vedno Izgovarjajo na smolo. Seveda, zatakne se tl! Ph, prazni izgovori. Pri meni to ne užge. Raje priznaj, da sl največkrat indolenten, da driblaš po nepotrebnem po sredini sem in tja. Zate bi moral biti gol vsaj dvajset klafter širok in ravno toliko visok, dd bi zadel vanj. Da si večkrat surov do svojih sošolcev in te zato ostrč kaznujejo, to je čisto prav. Namreč kazni so v razredu. Potem pa — zbogom točke In lepe ocene. Zadnjikrat te opominjam: samo še eno polletje imaš časa! Ce se v tem temeljito ne spametuješ- in popraviš, boš padel kot si dolg ln širok — brez popravnega Izpita! Za prvi semester imaš oceno nezadostno — posebno še, ker si repetent! Sedi!
Sedaj pa je na vrati — ah, da, da . .. Ljubljana. No, le pridi ven, punčica, da tudi tebi malo pretipljem obisti.
Ali se zavedaš svojega početja? Ali veš, da si lahkomiselna? Takšna lahkomiselnost se za ženske ne spodobi. Ce si takšen nabrit fantalin kot je Odred, privošči sem in tja kakšno neumnost — naj še bo. Fant je pič! Toda od dijakinje sem pričakoval več resnosti ln vneme. Poglej svojo tovarišico Lokomotivo! Ali jo vidiš, kako se pridno uči in vedno lepo odgovorja! Res je nekoliko starejša in izkušenejša od tebe, zato pa bi si jo lahko vzela za zgled. Saj sta menda še nekoliko v sorodstvu. Nikar pa si ne jemlji za vzor tvojega soseda v klopi, tega paglavca Odredovega. Doma tudi še nekaj znaš, zunaj pa je skoraj vedno — nezadostno. In kako si včasih groba. Da te moramo opetovano kaznovati. Potem pa tiste otročarije pred vrati, da gledalcem kar ledeni v žilah. Pravi čudež je, da te še niso čisto pokopale. Le kaj mi lahko poveč v opravičilo?«
Ljubljana: »Oh, tovariš profesor, tudi jaz sem bila večkrat bolna. Saj veste, kako je z nami dekleti, ko smo pa tako nežne. Posebno v sredini imam zadnje čase hude bolečine. In zdaj tudi. Desna stran v obrambi me tudi boli. To se mi maščuje in dobim v mrežo več bolečin kot je potrebno. Drugače pa sem pridna in se neprestano učim. In zelo, zelo rada bi tudi jaz šla v višji razred. ..«
Prof. B.: »Težko bo! Ne vem, če boš zmogla. Sicer pa poizkusi, potrudi se. Zresni se, pusti muhe smrkljam, otresi se zabušanstva in domišljavih tipov in zagrabi v drugem semestru tako, kot vidiš pri sošolkah Iz Hrvatske. Ce boš takšna, potem še ni vse izgubljeno . ..«
ATLET■KA
Kratke iz atletike
Preteklo nedeljo je bila v Beogradu skupščina Zbora atletskih sodnikov Jugoslavije. Za predsednika je bil izbran Bora Petrovič iz Beograda, za podpredsednika Prohaska iz Zagreba, za sekretarja pa Acič iz Beograda.
Atletska zveza Jugoslavije je napravila razpored priprav za evropsko prvenstvo. Za te priprave so odobrili 981.700 dinarjev iz proračuna Zveze, razen tega pa še 500.000 dinarjev, ki jih je odobril AZJ kot izredno dotacijo Zvezni izvršni svet.
AZJ je nabavila 10 kinoprojektorjev, ki jih bodo razdelili naj večjim klubom in sicer Mladosti, Dinamu, Senti, Vojvodini, Odredu, Crveni zvezdi, Partizanu, Kladivarju in Sarajevu, 1 pa bo ostal na zvezi v Beogradu.
Skupščina AZJ je samo vsako drugo leto ln zato jo bo nadomestil samo sestanek upravnega odbora, ki bo 11. in 12. januarja 1958 v Begradu. Na seji bodo govorili o delu upravnega odbora, o propozicijah, proračunu in kategorizaciji za leto 1958.
Tudi za atlete je prišel čas prestopov iz kluba v klub, ker je od 1. oktobra do 1. aprila prestopni rok, ki omogoča prehod v drugo organizacijo s takojšnjo pravico nastopa, če se matični klub s prestopom strinja. Na Atletski zvezi Slovenije so zaenkrat zabeležili 4 prijave prestopov. Novak (Odred) se je prijavil za Branik, Solarevič in Sok (Svoboda) za Odred, Riedl (Kladivar) pa za Ljubljano.
TOKRAT BREZ NORM!
Kot kaže, se bodo za evropsko prvenstvo v atletiki naši tekmovalci in tekmovalke res načrtno pripravili. Zvezna kapetana sta obiskala vso Jugoslavijo ter se osebno pomenila s kandidata za prvenstvo in njihovimi trenerji, AZJ bo tudii nabavila potrebno opremo iin tudii štipendije bod,o pripomogle svoje. Na posveiovatn ju atletskih trenerjev in inštruktorjev v Vtšcu so se tudii domenili, da ne bo strogih norm za potovanje v Stockholm, ampak bodo samo nekakšne informativne norme ter bodo šele neposredno pred zaključkom prijav po trenutni formi izbrali tekmovalce, ki nas bodo zastopali na evropskem prvenstvu. Ta način ie mnogo boljši kot dosedanja praksa s togimi normami, ki so živčno izčrpavale tekmovalce. V Vršen so se naši atletski delavci se-
znanili z metodami in tehniko treninga predvsem v onih disciplinah, kjer naša atletika zaostaja, t. i. v sprintu in na nizkih ovirah. Razen tega so se seznanili tudii z najmodernejšim treningom srednjih in dolgih prog. Od slovenskih strokovnjakov so sp seminarja udeležili prof. Šturm, prof. Tome, Pungartnik, Kramer in Skušek.
Potrolni tek v Škofji Loki
Škofja Loka, 15. decembra. Smučarski klub Ločan je priredil v počastitev občinskega praznika Škofje Loke patrolno tekmovanje po znanih partizanskih poteh, ki so.se ga udeležile ekipe Ločana, garnizije JLA, gasilcev, centra predvojaške vzgoje in gimnazije. Pri članih je na 14 km dolgi progi zmagala ekipa Ločan I. v času 1:38.32 pred Ločanom II. 1:40.32 in JLA 2:19.04. Starejši člani in mladinci so imeli 9 kilometrov dolgo progo. Pri prvih je zmagal Ločan v času 1:33.13, pri drugih pa - gimnazija 1:19.30 pred Ločanom 1:20.45.	Kalan
Skica k članku
»Začnimo z abecedo« na 6. strani
Grafična ponazoritev vsestranosti: a) človek, ki ne telovadi (pomanj' kljivo stanje), b) z gimnastiko odpravljamo pomankljivosti (kro£ simbol harmonije), c) stopnjevanj6 vsestranske zmogljivosti z gimn<*' stičnimi vajami za moč, raztezanj6 in sprostitev, d) šport po izbiri raZ' vi ja samo nekatere lastnosti, e) do* polnilni športi in dopolnilna gimns' stika vodijo do največje zmogljiv0' sti in harmonije
um STOCKHOLM um
Skupine svetovnega prvenstva bodo znane šele po 8. februarju, ko bodo v Stockholmu izvedli žrebanje. Sedaj pa poroča dunajski »Sportfunk«, da je p:£dsednik Angleške nogometne zveze, Stanley Rous izjavil, da razdelitve v skupine ne nameravajo prepustiti izključno žrebu. To prvič zaradi boljšega finančnega efekta, drugič pa zato, da bi preprečili srečanje favoritov že v predtekmovanju. Po pisanju dunajskega lista Angleži predlagajo naslednjo sestavo posameznih skupin: skupina A: Argentina, Nemčija, Avstrija, Francija, skupina B: Anglija, Brazilija, ČSR, Sovjetska zveza, skupina C: Švedska, Paragvaj, Škotska in zmagovalec IX. evropske skupine (Italija, Portugalska ali Severna Irska), skupina D: Madžarska, Jugoslavija, Mehika in zmagovalec kvalifikacijskega srečanja med Izraelom in izžrebano drugoplasirano reprezentanco iz Evrope ali Amerike.
Portugalska nogometna zveza želi preložitev tekme v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo proti Italiji, ki naj bi bila 22. decembra v Milanu. Italijani so ta predlog zavrnili in istočasne že prijavili Mednarodni nogometni zvezi 22 igralcev, in sicer te-le: Pedroni (Alessandria), Bonafin, Pivatelli (Bologna), Cervato, Chia-ppella, Gratton, Montuori, Robotti, Segato (Fiorentina), Vincenzi (Internazionale), Corradi, Ferrario, Nicole (Juventus), David (La-nerossi), Bean, Buffon, Schiaffino (Milan), Bugatti (Napeli), Chi-ggia, Painetii (Roma), Firmani (Sampdoria), Fogli (Torino). Italijanska zveza je tudi sporočila, da je dokončno določena za sojenje tekme s Portugalsko jugoslovanska sodniška trojka Damiani, Stefanovič, Lemešič.
Trener argentinske reprezentance, Stabile, je v glavnem že sestavil svojo reprezentanco za svetovno prvenstvo. Takole pravi: »Imam premalo časa, da bi začel z izgradnjo nove enejstorioe. Zame je osnova imeti homogeno ekipo, to je edina pot k uspehu. Nisem dosti premišljal in sem določil za reprezentanco ojačeno moštvo River Plate, nedvomno daleč najboljše enajsterice Argentine. Pol leta bo vsekakor dovolj za vigravanje sistema in izboljšanje skupne igre na splošno. Zaenkrat je reprezentanca sestavljena takole: Carrrazo, Dellacha, Vaiiro, Lombardo, Rosi, Sol, Čorbatta, Prado, Menendez, Labruna, Zarata. Vsi, razen Dellache, Lombarda in Corbatte, so igralci River Plate.
Kot smo že poročali, sta se Belgija in Urugvaj že odpovedala sodelovanju pri žrebanju za nasprotnika Izraelu. Podobno se je sedaj odločila še Costarica in tudi iz Peruja prihajajo vesti, da bodo verjetno odklonili tak način kvalifikacij. Od ameriških držav se je zaenkrat le Bolivija izjasnila, da bo nastopila proti Izraelu, če bo izžrebana.
V-	_________________________
Ob zaključku jesenskega dela I. conske nogometne lige
boljše uspehe
ii opali
Mariborski Branik vodi nad Slovenci - Liga je kvalitetna
Nogometna igrišča so po pretekli kajiknat tudi občutno popustili Spr- ka časa za moštvo, ki doma sploh nedelji ostala osamljena, zadnje va je kazalo, da jih doma nihče ne ni premagljivo, poraz z Metalcem pa prvenstvene tekme v conski ligi so bo mogel premagati, toda tudi to se je to trditev ovrgel. Precej se je za nami. Odigrano je bilo XIII. kolo je zgodilo. Pa veindar, njihov plasma izboljšal napad, največje probleme im morda fbi nekateri vražjeverni kaže, da so se ves čas dobro borili, pa imajo Ljubljančani zožjoobram-1 j udje rekli, dia je bila prav številka Glavna udairna sila je njihov napad, bo. Le-ta je med vsemi slovenskimi 13 nesrečna, kajti prav v tem kolu ki je dosegel 33 golov, njihova naj- udeleženci prejela tudi največ go-so vsi 3 slovenski predstavniki dozi- boljša napadalca pa sta solidna Elz- lov. Temu je v veliki meri pripo-veli poraze. To pa ne pomeni, da so ner in zelo talentirani Dugandžija. mogla odsotnost standardnega kape-jesenako prvenstvo tudi v celoti Prav o zadnjem pravijo nepotrjene -tarna moštva Sočana, ki je v obram-slabo zaključili. Podrobnejši pregled vesti, da je kandidat za moštvo za- bi precej zalegel, zato bo naj več ji tega tekmovanja nam razkrije mar- grebškega Dinama, pa upajmo, da problem najti zanj. primerno nado-siikaj, precej zgovorna pa je seveda ne bo zapustil Branikovih vrst. Nje- mestilo. Tudi pri Ljubljani bodo do tudi prvenstvena lestvica.	gova odsotnost bi se v moštvu moč- spomladi izpopolnili moštvo z naka-
no poznala. Da si je Branik tako te rimi novimi igralci, kar bo ver-S plasmajem slovenskili klubov utrdit položaj na vrhu lestvice, mu jetn-o povzročilo, da se bodo Siškarji m „_j-vnlini	Je pomagala sicer izgubljena tekma v spomladanskem prvenstvu mnogo
'	s Tekstilcem, ki pa so jo za zeleno bolje uveljavili. Na to seveda tudi
Približno v sredini prvenstva con- mizo odločiti s 3:0 p. f. v korist Ma:ni- sami računajo in če bodo vzeli zim-l.:— „—	PoTcanov.
sike lige smo zapisati, da z uvirstit-
ti	oj „i t	Moštvo Branika se je v teku je-
nismef zadovoil jni ^ do "konca pa se je renskega prvenstva najmanjkrat položaj že toliko spremenil, da nam menjavalo. Smer tud, pr, n ,,-h m ii,	a*	m,o- slo brez nesrečnih primerov, toda to
daje upanje, da se bodo naša mo-
štva v s pomladanskem prvenstvu še “ dosti ®awlo Bramikovcev na nji- stanr-n-rtoh po@le.imo pa na bolje uveljavila. Četrto in peto ter hovem bomb en e m pohodu. Zato P"- se o ostalu,h moštvih te h-ge. sedmo doseženo mesto Branika, okujemo od nj* tud, spomlad, 0	letošnje conske lige
Sch^zla^ti^Č^kOT so vm® tri mo-	Leli v'spomladanskem prven-	S™’ krnskem ^^rve^stvm
šiva imeli,a med tekmovanjem — ®*TU	delo m v ec težkih Nekateri nov,me, sicer res niso po-
zdia, to zidaj ono — precejšnjo por- telke’m ™ tul|h 1le!l-	kazati zadovoljive borbe most, i im
aijo smole. Toda velja predvsem za	0,	tehnične pripravljenosti, zato pa ve-
Odredia im Ljubljano. Po tem kar	Uotoer raniš ucireaa	lja omeniti, da sta dala svoj pouda-
smo slišali v zadnjem času. lahko	Odred je dosegel v jesenskem rek kvaliteti bivši član zvezne lige
zares računamo na boljšo uvrstitev prvenstvu dve točki manj kot mani- Lokomotiva in Rijeka. Ta diva sta mašili moštev spomula-di, ko se bodo bonski Branilk. Igral pa je ves čas upravičeno na vrhu les-tvi-ce. zelo pa i okrepita z nekaterimi novimi moč- s prCcej spremenljivo srečo. To pa preseneča 1 rešuje,vkd; ki. je na mi. Dotlej pa bo treba seveda .mar- predvsem zaradi tega. ker se ie nje- tretjem mestu. Ncikaj časa je velja
/l.rvlnb: n.»	.rrnlm.n,r /to-	.y,	• ..........1^. 7,a f a vOriitia tllinii T OK S't‘l 1® P.	'V aMZ-
ske priprave resno, potem uspehi ne bodo izostali. Velja pa pripomniti, da brez truda im resnega dela ne bo šlo.
Toliko torej o naših treh predstavnikih, poglejmo pa na kratko
BRANIK, registracije in protesti
dobra i »koristit i.
Branik najbolj udaren
Od slovenskih klubov sie je na
Prvenstveno tekmovanje v
najsi bo v napadu,' v kri Jeki" vrsti dima vendar so ga različni ukrepi ali pa v obrambi. Vzrok temu so za zeleno mizo potisni;], preče, gabile poškodbe posameznik igralcev vzdol. Blektirostroi je bul dolgo časa ali pa bolezen, na drugi strani pa skrivnost tega prvenstva, izraziti pa pos,rečeni ali neposrečeni poizkusi se moramo, o njem pohvalno, Masti nelkaitieinimi novimi silami. Še vedno ff[©de disciplin.,ranosti moštva. In
,	.	. ,. .	lestvici najviše povzpel Branik in a nelkaitieinimi novimi silami. Se vedno	^™ t
»Jug-oslavan-skom futbalu« sodimo, zaee(lel ob z,a,ključku sezone 4. me- lahko trdimo, da je glavna udarna Šibenak^ter MUa.ac^ T ema^ dve ^
I. conski ligi je že za nami. da je bila napaka storjena prav pri	Mariborsko	črn	obeli	so	takoj	v
Igrišča so se izpraznila, toda tem listu am ne cib reffistra€Uiiygr-al-klubi nadaljujejo borbo za ca. Proti nedeiljski tekmi z LoSomo-točke za zeleno mizo. Toliko tivo pa je Branilk prav tako vložil protestov v I. conski ligi, kot protest, češ da sta nastopila v molet««, še ni bilo. Zato bo ime- štvu nekdanja igralca Dinama la tekmovalna komisija con- Abadžiič in Lacikovič kot nepravilno ske lige še nekaj časa precej 'registrirana, ker sta bila prej vklju-dela.	"	čemia v neiamaiterski klub. Oba sta
namreč registrirana tako, da sta
■	Kot smo že v prejšnji številki imela pravico nastopa po 4 me-CimeniiiM, je Ljubljana nložiillia pro- eecih, ne pa po 6, ka,r utemeljuje test proti takimi a Metalcem. Ta pro- Branik kot nepravilno. Kako bo ta tešit je v obravnavi, odiHočilmo pa bo protest rešen, je tudi odprto vpra-
ugodno rešitev v prid LjnMjaine Sanje . tonem je, ki ga bosta dallia oba mejna ■ Hkrati s tekmovalno komisijo sodnika in še nekatere priče o tem, pa ima precej dela tudi diiscmplun-da je bila tekma neregularno po- siko sodišče, kil je v zadnjem času daljšana.	izreiklo nekaj ostrih kazini. Igralca
■	D .....	,	,	Radakovič (Metalac) in Sviben (Tek-
li * vrain'"k’ t- Vll°Zrl e Prj" stiiilac) sta bila kaznovana z ukorom
tekmi z Ri,jelko zaradi nepravil-	nešportnega vedenja, Guban
^ registracije igralca Meditota, še (04md)	3 meseci prepovedi na-
as*	i.
siila pri Odredu k rilska vrsta, ki po-
začetku silovito sta rta,11, nato pa ne- maga v obrambi ter »priganjat na
pad k še večji aktivnoisfi. Če po-ed i n i '
gove uspehe, vidimo, da so zanje v veliki meri še vedno pirepej zaslužni starejši igralci, tako Berginc v kril siki vrsti in Hočevar v napadu, ki izkušeno vodita mlajše igralce.
|ti na ugodno 'rešitev svoje pritož- “fcalnovama sta bila tudi mariboir-oe- 'kajtu po službenem popravku v filk[ B,rain|.k z falra# kaznijo 20.000
diiiniarjev zaradi neredov na tekmii z
letos nikakor ne gre. Lani se je Šibenik potegoval za najvišja me-hou iv w,v|,	v-v,	sta, leto« pa je zdrknil precej na-
drobneje pogledamo Od red in nje- vzdol, z njim vred pa tudi Metalec. ---- -----—j ju— j- -- ——Na repu so Segesta. Uljannk m Jadran, ki včasih močno pokažejo svoje zobe, v borbo za uspešnejši plasma pa nikakor ne morejo poseči in tudi spomladi verjetno ne bodo Pri Odredu velja‘omenitf še "to ''ra- igrali pomembne vloge niimivosit ali pa slabost, če talko vza- Jesemski del prvenstva je torej za mein-o da njegov napad ni dosegal nami, do spomladi pa nas ločijo le visokih zmag im je bila najvišja še slabi trije meseci. Spomladanski zmaga s 3:0 na tekmi s Segesto. Po- del prvenstva se bo namreč začel ložai pri Odredu pa se bo spomladi že 2. maroa, to pa zaradi tega, ker precej izboljšal, ker je pridobil ne- bodo v juniju že kvalifikacije za kaj novih igralcev, ki bodo imeli že vstop v II. in L zvezno ligo. Mnogi ob začetku ,spomladanskega prven- upnio na to, da bodo kandidati za sitva pravico nastooanja. Tako bo kvalifikacije, med njimi tudi slo-
število igralcev zadostno im zadnege pri seistavi moštva.
Ljubljana si je poslabšala položaj
venski klubi. Ali tim bo uspelo? Odgovor fooimo dobli ob koncu soo-miladiamiSikega prvenstva. T. B.
Množičnost žn kvaliteta
Tudi v Gorenjski nogometni pod-
Na vrhu je Perharič
, Tekmovanje v prvi conski ligi se te minullo nedeljo aaključailo. Nogometaši so odšli na zaislužemii »dmor, 2. mainca pa se bodo zmore srečali v spomladanskem delu prvenstva. Tudi mi smo zaključili] z jesenskim delom teik-toovalnja za »Poletovof nagrado z® najboljšega strelc-a — nogometaša med sloveniskiimii moštvi, totem, ko je Perharič nekaj 6a-sa prenehal z nasitopanjem v ®vojem moštvu, je bilo skoraj ^čuinati, dia iga bodo neuklonLjii-U Bran.iikovi igralci, predvsem ifugaimdžija im Elzmer, prehii*eli; kP.da to se ni zgodilo in »b za-p tučku jesenskega prveinstva jie eJ"harič obstal n,a vrhu z 9 do-ozeuimi goilii, tik za njim je c.lzner z 8 goli, nato Dugundžija precej visoko pa se je po-l,a .® HanzI, kii je trenutno na ®stviiei četrti s 6 goli. Nadaljnji ustni ,red je takle: Dolenc (L) 51. Guban (O) p(> 5 golov. Plaz ?* (B), Gruden	"	"
v - iui, vnutien (L) im Klanči-;8r (O) po 4 gole, Čekov in Naj-,®rK (oba B) ter Frič iin Kranjc O) po 5 gole. Čučko (B). Go-u r’ Hflcler im Kompoš (vsi L) n\ om°. ICti Po 2 gola, Blaznik [to, Berginc, Hočevar in Žumbar
(vsii O) po i goj.
Bo učinkovitosti je še vedno "f hdljši Branik s 37 goli (37:2,4), . čdi mu Ljubi jama s 26 (26:26) 1111 Udiried z 20 goli (20:16).
Brav zamiimiivo bo
- - u v zpoiimiivo t>o v spomila-:'a,nSkiein delu, kako se bo raizvi-a 'borba za naslov na jboilj-šeiga
j^etca-nogometaša Slovenije, ki
T- Tar vam dames za upamo — t)nejei od, našega mredmiištva kot S radio lepo ročno uro.
Enajstorica Ljubljane se je v le-Gruden (Ljubljana) je vedno soli- tošnjem prvenstvu tehnično precej den krilec, v svojem moštvu. Nikdar p op ra vi la, vendar je, zlasti v zad-
Rijeiko ter Odired s 3000 dinarji za radi slabe organizacije rediteljske ne razočaral. Uvrščamo ga med Breče j časa jie menjavala svoje me- movama. novi način sim zibe Ktzip to-rei da Dni sekrata- ofenzivne krilce, zato velja pri sto na lestvici z.a Odredom, prav ob mo vam ja je kilmibe razdelil v dive riaitu ooinsike l,>e kljub končanemu njem kot zanimivost omeniti tudi koncu pa je pred ni im klonila, za skupini:	kranjsko in . jesemisko.
prvenstvu nekaj časa še n-e bodo to, da je na lestvici strelcev v slo- zaključek izgubila še tekmo z Me- Klubi so billi s tem naoinom prveu-miirovaE vprašani,e pa je če bodo venskih nogometnih moštvih v con- talcem im si tako nekoliko posla,b- stva zelo zadovoljni, sai ie mnogo vse rešitve pritožb in raiziičnib za- ski ligi prehitel že marsikaterega šala nekdanji dober položaj. Zam,- man] iizčrpaval klubske blagajne pletov popolnoma pravične.	napadalca	mivo ,e. da ,e Ljubljana veljala ne-	le^Utos je^vpmnstv-
kot lami, pa tudii kvaliteta se je dvignila. Ob zaključku jesenskega dela prvenstva je stan je v GNP naslednje:
12 moštev v enotni slovenski ligi
V pretekla številki smo poročali pa j 7, torej Ljubljana in Odired ter nje plasira na kluba, namesto njiju v, tem, da je upravni odbor NZS do- 5 prvoplasiranih klubov iz ljubljen- pa se b-osta uvrstila v ligo prva dva končno sprejel propozioije za enot- sko-iprimonske lige, ali pa Ljubija- kluba iz kvalifikacijskih tekem med Part.-Sk. Loka
Kranjska skupina — I. moštva:
Mladost
no slovensko consko ligo v sezoni na ali Odred im 6 prvoplasiiramiih prvaki v- h 5 nogometnih podzvez 1958/59 in dia so se člani odbora iz- klubov iz ljubljamsko-primorske li- 'V primeru, da b,i se iz II. zvezne rekli za ključ udeležencev 7:5. ge. Peti ali šes toplasi rani klub iz lige kakšen slovenski klub — če se Kakšen bo torej s-estiav te lige in ljiubljansik,o-primorske lige bo mo- bo namreč kateri uvrstil vanjo — kako se bo izpopolnjevala? To vpra-	ral igrati dve kvalifikacij siki tekmi	vrinil v	nižje tekmovanje,	potem	bo
šainje prav gotovo za rame vse naše	s prvakom kvalifikacijskega tekmo-	izpadlo	toliko	več zadnjeplasiranih
bralce, zlasti še. ker vemo, da bodo	vanj a med prvaki podzvez Ljubija-	klubov	enotne	slovenske	M@e.
v tej ligi zbrana prav zares najkva-	na, Kranj in Primorska. Zmagovalec
s,e bo uvrstil v enotno slovensko ligo.
Podzveizi Maribor itn Celja bosta dali v to ligo 5 moštev. 'V to število se uvrsti Branik (če ne bi prišel v
Bratstvo
Svoboda
Part.-Naikilo
0
2
2
3
3
23:5
t7:7
12:11
5:12
3:25
8
4
4
2
2
Hitet,nejša slovenska nogometna moštva.
Seveda nastane pri sestavi te Mige več vprašanj. Prvo vprašanje je predvsem to, ali se bodo Branik, Odred ali pa Ljubljana uvrstili v II. zvezno neamia,tersko ligo, alii samo ikdo od teh treh ali pa nobeden.
Spremembe v Rimu
Jeseniška skupina — L moštva Planika	3	3 0 0	12:4	6
Prešeren	3	111	9:9	3
Bled	3	111	9:10	3
Bohinj	3	0 0 3	5:12	0
B moštva: 1. Triglav t6 točk, 2. Organizatorji olimpijskih iger v Rimu »Partizan« Škofja Loka 12, 3. Tržič
II. zvezno ligo) ter slovenska mo- nameravaJo napraviti v atletskem spo- 6. 4. Prešeren 4, 5. Jesenice 2.
štva iz MVC lige po vrstnem redu redu nekaj zanlmlvih sprememb, Skok Mii,linči- i Tririav 6 2 Mladost w i,-.« -vAi	--~-.r- na lestvici, ce ne bi izpadla iz MVC h na1l„, b, tra1al dva dtti prvi Mladinci. I. ingiav o, i. ivnduosv
MS;	zzs ZTzor.r™4' uzi ££
*■». 5!*.P^. jfg. jg ski tetol iiMnln Milit«-	»,	T«,„ 'a 8. 2. Ml,d„t |L 5.. Trt
ali Pa	'f?u! cijskega tekmovanja med prvako- čej1 "skrajšali"dolgotrajna tekmovanja v glav"B 4~ 4. Tržič 2. i. »Partizan«
skoku oh palici, ki so postala na vseh Nalklo 2, 6. »Partizan« Škofja Lo-
liiige. Vise to je jx)vzrooilo, da je bilo treba sestaviti več variant za iizpo-polin jeva,nje enotirne slovenske oon,-
mia mariborske in celjske podzveze, ___________ _	_	______
To tekmovanje za vstop V_enotno večjih prireditvah že tradicija. Ob tem ka 0. slovensko liigo bo odpadlo, ce bodo sklepu predlaga pariški »L’Eqiiipe«, da
že_Mge. Teh variant jev oetoti^	le’3 udele-
zenci (Birainnik t 2 sloveinsika elana m0vanje pri vseh skokih in metih. Ita-MYC lige). V tem primeru se ibo- njanl nameravajo dati tudi več posta uvrstili® Y enotno silovens'ko liigo udarka deseteroboju, ki se je doslej brez kvaliiftkia-cit prvak celljiskie iin nekako Izgubljal v množici drugih di-prvaik mairiiborsike podzveze.	sciplin. Po njihovem predlogu naj bi bil
_	___________ .	V fnadlaljinjili sezonah se bo enot- deseteroboj skupaj s štafetami ob pr-
diem. v biisitvu oa gre z-a dve načelni rešitvi.
S področja ljubljanske,, goireinj-ske im primorsike nogometne po-d-zveze bo s-odetovalp 7 kilulbov. V tem Številu je upoštevano moštvo, ki se me bii nvnsitiilo iz I. conske v II. zveiz-
Jeseniška skupina: 1. Jesenice 6, 2. Bled 3,	3. Prešeren 3,	4. Bo-
hinj 0.

LETO XIIL Stran 5 Štev. 5»
z: -n; ■> i e'n;i s*-
Po XII. državnem prvenstvu v namiznem tenisu
Izkušenost tokrat ni zadoščala
V celfski p©(dzwezi ©L©ii 6#S0 ssiiaicargev
Treba pa bo še dvigniti kvaliteto
Že prvi del letošnjega ekipnega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bil pred mesecem dni, je pokazal, da v Sloveniji tudi kvaliteta v tej športni panogi raste. Moštvo Ljubljane je takrat z zelo dobro igro osvojilo tretje mesto, kar predstavlja izreden uspeli. Pred tednom dni pa je bilo v Zagrebu XII. državno prvenstvo za posameznike, ki je to ugotovitev še potrdilo. Žal sicer pri moški h tokrat nismo dosegli kaj posebnega, vendar so ostale discipline prinesle toliko dobrega, da v bodoče lahko pričakujemo le najboljše.
Sicer .pia najprej nekaj ugotovitev, ki kažejo, da je takrat mlajšim uspeta doseči to, kalr smo že nekaj let (pričakovali. Od leta 1946 ni bilo državnega prvenstva, na katerem v finalu moških posamezno ne bi nastopita Harangozo im Dolinar. Že tunika j let je bilo pričakovati, da bo mlajšim uspeta zmagati nad izkušenostjo. Letos je že medna rodimo prvenstvo Jugoslavije v Zagrebu pokazalo, da so se vrste odiličniilh mladih igralcev še povečale in tudi kvailiiiiiatino dziboljšale. Mjarsikateri mednarodni mojster je prišel v Zagreb le na eno srečanje, isa j so naši mlladii že v prvem kotlu opravili z njim.
Vse to je dalo slntiiti, da je letos zadeva dozorela in da starejšim le izkušenost ne bo več zadostovala. Polet mladih je bil tokrat tolikšen, da se nista ne Harangozo, ne Doli-niar uvlrstrilla niti med 8 najboljših. Le tretjemu »mušketirju« in zadnje čaise našemu najuspešnejšemu igralcu Vogrincu ni spodletelo in j.e tudi letos nastopili v finalnem tekmovanju. Poleg njega so v finalu igrali že Markovič II., Hrbud im Pavasovič. Toda tudi mladi so se med seboj ostro spoprijeli. Po zadnjih uspehih je še najbolje kazalo Markoviču II. im morda Vogrincu. Vendar je. po mnenju strokovnjakov naš naj večji talent. Hrbud, vsem prekrižal račune. Najprej je položili orožje pred njim Vogrinc. Igra z. Markovičem Tl. je bila prav dramatična, končala pa se je prav tako z zmago Hinbuda. V tretjem in odločujočem srečanju, tako rekoč tik pred ciljem, pa hi Pavasovič -kmalu pomagal Markoviču II. dio prvega mesita. Troba je bito več kot stisniti zobe, da 18-1«finemu dijaku Srednje tehniške šole v Za-z rebra na i višji naslov ni zdrknil iz rok.
Novemu državnemu prvaku sicer talenta to,e rmUremo odrekati. Ne bo-
mo pa se Bmotili, če rečemo, da je samo to premalo. To je dobro pokazalo mednarodno srečanje s Francijo v Ljubljani, kjer si gledalka niso mogli ustvariti takega mnenja kot ga imajo strokovnjaki. Z eno beis-edio-: torej tudi talenti,, kot je Hribu d, morajo zcilo resno trenirati.
Pri ženskah korak dalje
Disciplina, hi Slovencem že nekaj leit min-ogo obeta, so Slamice. Tudii tiu s-e je letos zgodiito podobno kot pri članih Čovičeva, ki je doslej osvojila največ državnih prvenstev, s>e je morata t-okrat zadovoljiti le z drugim mestom. Dimka Nikolič je z zmagami nad vsemi tremi igralkami -prav gotovo presenetila. Vrstna red naših d-veh tekmovalk, Te reči-
Zo vsakego športnika, posebno pa še za
smučarje in plan nce, je nepogrešljva
MARTA
S/uflt
KREMA
Pelc v Belgiji in Franciji
Pretekli četrtek je odpotoval na turnejo po Belgiji in Franciji plavalni klub Jadran iz H-eirceg-novega. Jadran je letos osvojili 3. meis.to na državnem prvenstvu v vvate-rp-olra in s svojo etapo .prvikrat gostuje v tujini. Igralci Hercegrnovega so na turnejo povabili še dva najboljša jugoslovanska -plavalca, i-n sicer zagrebškega plavalca Vol čaraš,ka te-r silovens.kega rekorderja v prsnem silo-gu Janeza Pelca. Turneja bo trajala 10 dni in nastopili bodo na 5 tekmovanjih v Belgiji i-n Franciji.
Pet Slovencev med olimpijskimi kandidati
Pretekli teden je obiskal Ljubljano član Zveze športov Jugoslavje, da bi preigtledia-1 priprave im materialno stanje olimpijskih kandidatov v Sloveniji. V razgovoru s tov. Kragujevičem smo zvedeli, da je ZŠJ odredila v širši izbor olimpijskih kandidatov za olimpijske igr-e 1960 v Rimu 5 slovenskih plavalcev. To so Vlado Brinovec, Barbara Koncil ja in Saša Košniik iz Kranja ter Janez Pelc i-n Sonja Tominšek iz Ljiihljaen-e. Stavemski trenerji, k:i s-o z delegatom razpravljali, so predlagali, naj b:i v širši izbor teh kandidatov uvrstili še Janeza Kocmurja (Triglav) ter Eto Horvat in Rudija Košo-roka (ŽPK Ljubi ja,na).
Letos ponovno srednješolsko prvenstvo
Srednješolska prvenstva v plavanju so pred nekaj leti bila naš-a najbolj množična tekmovanja v plavanju, s-aj. so mobilizirala preko 1000 tekmovalcev v m-aleim zimskem bazenu. Zadnji dve leti, ko je srednješolska p-rvenstva prevzeto Društvo profesorjev i-n učiteljev telesne vzgoje, s-o ta tekmovanja opustili, češ da se dijaki nami e ne morejo pripraviti. Letos je ŽPK Ljubljana ponovno prevzel organizacijo tega tekmovanja, ker je mod mladino vladalo za plavanje veliko zani.ma-
I.ETO XIII Štev. 50 Stran 4
nje. Prihodnji teden bo-do- tekmovali dijaki ljubljanskih srednjih in strokovnih šo-1, pozneje pa b-o Plavalna zveza Slovenije dirganiizirala tekmovanje za vse srednje i-n strokovne šole v Sl-b-veniji. Ker so ta tekmovanja imela v zadnjih le-tih že neko tradicijo, c ib javljamo dosedanje srednješolske rekorde v zimskem bazenu:
Nižješolci: 57 m prosto: Zrimšek (Kam) 38.8 — 1953, 57 m prsno Zrimšek (Kam) 44.7 — 1933, 57 m hrbtno Jarc (Kranj) 43.7 — 1951.
nižješolke:	57 m pro-sto Horvat
(IX. gimn.) 41.2 — 1955, 57 m prsno Horvat (IX. gim.) 50.3 — 1955, 57 m hrbtno Zej (KI. gim.) 56.3 — 1955, višješolei: 100 m prosto Pirc (klas. gim.) 1:05,0 — 1955,	100 m prsno
Bra-ndmer (TSŠ) 1:20.2 — 195-5, 100 m metuljček Žvokelj (XII. gim.) 1:14.2 — 1954, 100 m hrbtno Goršič (II. gim..). 1:16,1 — 1955, višješolke: 100 ni prosto Gaspari (VII. gim.) 1:21.2 — 1955, 100 m prsno Tominšek (V. giim.) 1:31.2 — 1955, 100 m metuljček Horvat (IX. gim.) 1:38.9 — 1955.	100 m hrbtno
Koncilja (Kranj) 1:36.7 — 1955.
Šport v Podpeči
Domače partizansko društvo je pričelo z redno vadbo, v prenovljeni sindikalni dvorani. Dobili so prožni pod, ki je mnogo bolj higieničen in tudi primernejši za vadbo. Sindikat je prevzel skrb za kurjavo, čiščenje -in razsvetljavo dvorane, s čemer je močno razbremenil pairtizauiško društvo. Na igrišču pa gradijo novi igrišči za odbojko in mali rokomet, ki b-osia dograjeni do nove sez-onie.
V počastitev »Dneva republike« je društvo »Partizan« izvedlo doslej najuspešnejšo akademijo. Ob koncu meseca bo društvo v Zadružnem domu pripravita razstavo ob 10-1 e-tniči dir uš t ven e ga obstoj a.
Kegljači so nedavno organizirali veliko nagradno kegljan ie. na katerem je sodelovalo 300 kegljačev iiz domačega -kraja in okolice. Zmagal je Ko-n-esitia-b-o (Pod-peč) z 41 keglji pred Mihelčičem (Podpeč) im Avse-cem (Ljubijama)'.
ribližuje se nam svetovno prvenstvo v smučanji:
Vsi v Cervinio
Povpraševanje po trenerjih
na sredstva. Na celjskem učiteljišču bo-do morali zagotoviti sredstva za smučarske tečaje, katere naj obiskuje mladina v času študija vsaj trikrat. Znano je namreč, da smučarja ne izoblikuješ v eni sezoni, oziroma v 10 dneh, kaj pa šele vaditelja in učitelja smučanjaI
V podzvezi pa še niso zauovoljni s kvaliteto. Občutno nazadovanje je vidno- v alpskem smučanju. Tudi za skakalce bo treba več storiti, ker mora imeti mladina zgled, kot ga ima jo tekači v Bela ju in Verku. V celjski podzvezi se močno razvija tudi sankanje. V preteklem letu so bili najbolj agilni Velenjčani in Celjani, dočim so v Vojniku in Šoštanju nekoliko popustili. Seveda so na skupščini govorili še o gradnji žičnic, o razvoju zimskega turizma, o finansiranju smučarskih organizacij in podobno. V novem odboru je 11 smučarskih delavcev, od tega večje-število s terena, odboru pa znova predseduje tov. Zen Jakob.
Avstrijec Hans Serager, je pisal svojim prijateljem v Avstrijo, da so snežne razmere v Cer vinil odlične i-n da so vse proge za smuk uporabne prav do doline. Italijanom se vsak dan prijavljajo nove reprezentance, ki bi rade trenirale v Cervinii. Fran-co-zi bodo prispeli z moškimi in ženskami, vsak dan pričakujejo tudi Avstrijce in Amerikance, ki so že v Evropi in so morali svoje potovanje preusmeriti ne v Avstrijo, ampak v Italijo. Pravijo, da se bo-do tudi Rusi že sedaj na začetku sezone morda pojavili na treningu v Cervinii.
kov e im Piratove, je tokrat ostal isti -kot lami. Vse-eino -pa -moramo reči. dia sta 'le n-a,prav-iil.i korak naprej. S Čovičevo a-m-ata obe isto število zmag, talko da r-azlikia od 2. do 4. meisit-a nii več tako očitna. Ter-eoik-ova je tokrat tudii prvič premagala Čovičevo.
Teran na poti navzgor
V v-rst-i uspehov, ki so jih slov epski tekmova-lcii dosegli v Zagrebu, s-e je težko odtočiti, kateri je največ ji. Naslov državnega prvaka pri m.-1-adtiiniciilh, ki ga je Te,ran dod-all naslovoma najboljšega člaina im mladinca v Sloveniji, -pa prav goit-o-vo s-odii med maj večje. Že prej smo -omemiili, dia j-e kve-litet-a prav pri mladi,h ma z-elo vis-oki -rav-nd in Teran je tokrat z vsemi opravil. Čeprav ne sio-d-i med n-a še naj večje talente, naj povemo, da je t-udi Vogrinc kot igralec z malo talenta, pač pa z zvrhamo mero pridmo-s-ti fin vestnosti, diois-eigel več kot m-a-rsiika-t-eir-i t-ailiemt. Dejstvo, dia na siv-e-tu n-i boljšega igralca, p-a -n-aj bodo to Japonci ali -kdo drugi, ki hi ga Vogrinc ne bili premagal, pove vse.
Kaj pravi T, Harangozo
Te dinj s-e m-u-dli v Ljubljani naš najboljši trener in brat večkratnega prvaka, Tiibor Ha-rangozo. V Ljubljani so pričeli z namiznoteniško šolo im s svojimi bogatimi izkušnjami bo pomagal pri prv-i-h korakih. Vprašal i smo ga, kaj meni © uspehu naših' mlajših n-a državnem prvenstvu. Ta,m so nam reč naši na i mla jši dosegli odlična mesta.
»Predvsem me navdušuje uspeh igralcev Fužina rja iiz Raven. Zasluge za to ima pra-v gotovo tov. Mlakar, kateremu je trenerska or-g-ani-ziacija Jugoslavije plačala stroške za ogled državnega prvenstva. S tem si je svoje znanje še izpopolnil. Upam. da bo imela namizrnote-miška šola. ki je pričela z delom v Ljubiiani. prav take uspehe kot zagrebška. Učenci 11. letnika tie zagrebške šole so letos osvojili 7 naslovov državnih prvakov.«
Novi državni prvaki: moški — I. razred: Hrbud (Mladost), moški II. razred:	Riišč-a-n (Tekstila c; Zgb),
ženske:	D-m-ka Nikolič (Graf-ičar,
Zgu) mladinci: Teran (Kranj), mladinke: Miler (Spartak. Subotica).pio-nirii: Župančič (Graf-ičar. Zgib). pionirke; D n-n a Nikolič (Grafi čar, Zgb), dvojice:	Vo-grinc-Hrbud (Grafičair-
Mladost Zsrbj, ženske: Plut — Dana Nikolič (Trigl-av-Grafiičar), mladinci: lazvič — Š-taj-ne.r (Opatija), mladinke; Vančo — Petrač (Fužinar-R a vnel. pionirji; Župančič — V-ovk IGra-frčiar-Ml-adiO.st). mešane: Dimka Nikolič — Ilrbu-d (Grafičar-Mla-d-ost).	M. G.
Vse države, ki se bodo udeležile svetovnega prvenstva v Avstriji in na Finskem, že pošiljajo svoje tekmovalce v kraje, kjer je že padel prvi sneg. Tega zaenkrat še ni dovolj, zato so se nekateri smučarji morali prepeljati celo čez lužo, torej iz Amerike o Evropo. Slišali smo, da se pripravljajo na visokogorskih alpskih smučiščih alpski smučarji iz Kanade in Amerike. Avstrijski »kanoni« se pripravljajo nekje skrivoma, medtem ko so imeli Nemci že nekaj propagandnih nastopov. Pri nas zaenkrat snega še ni, oziroma tako malo, da priprave še niso o pravem teku. Vendar so načrti teh priprav naših kandidatov za svetovno prvenstvo že gotovi, vsaj na papirju. Ko bo padel prvi sneg...
... bodo odšli naši alpski smučarji na Črni orli ali na Pohorje, kjer je trenutno le nekaj centimetrov snega. Če pa o bližnji bodočnosti ne bo snega, bodo odšli prihodnje dni na Češko kočo. Na treningu bo zbrano okrog 20 kandidatov, »stara in mlada garda«, razen Dornika. Med moške se bosta uvrstili še Zupančičeva in Kerštajnooa, trenerske posle pa bosta opravljala Magušar in Krmelj Jože ...
... bo tečaj tudi za skakalce na domačih smučiščih, sicer pa bodo odšli najboljši o kratkem o inozemstvo ...
... bodo tekači• nadaljevali s podvojeno silo, kajti na Pohorju, kjer so trenutno zbrani, še ni dovolj snega, da bi uspešno zaključili prve priprave na treningu ...
.. .bo poskrbljeno tudi za naj-mlajše. V torek bo sestanek koordinacijskega odbora za priprave I. zimskih pionirskih iger, ki bodo februarja v Ljubljani.,.
V prejšnji številki našega lista sm-o napačno obvestili bralce o skupščini celjske smučars-ke podzve-ze. Članek je bil namenjen skupščini smučarskega društva Celje. Delegati p-o-d z veze pa so se zbrali med tednom na svoji redni skupščini, kjer smo slišali več razveseljivih poročil in seveda tudi težav, ki zavirajo uspešno delo. Na terenu je danes že 15 osnovnih organizacij in 25 aktivov, ki se ustanavljajo predvsem na šolah. Doslej je že 3479 registriranih in 2504 neregistriranih članov .torej okrog 6000 smučarjev, kar pomeni za celjski okraj že kar močno armado! Pod z veza si prizadeva ,da bi pionirske in mladinske organizacije p-o šolah ustanavljale smučarske krožke, kar pa seveda ne bo lahko brez pomoči učiteljstva. Žal p-a je zelo nizek odstotek prosvetnih delavcev v celjskem okraju, ki ima opremo in ki zna smučati. Naloga za bodočnost je torej vzgoja vaditeljev in učiteljev smučanja. Boriti se bo treba tudi za material-
Pomanjkanje snega tudi v višjih legah dela precejšnje skrbi vsem, ki želijo čim bolje pripraviti svoje smučarske reprezentance za smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah v Badgasteinu. Tudi domačini prvenstva — Avstrijci — ne morejo trenirati doma tako kot bi želeli, zato so sklenili, da začnejo s skupnim treningom za smuk 8. decembra v italijanskem zimsko-športnem središču Cervinia. Avstrijci, pa tudi mnogi drugi, so se že v preteklih sezonah uspešno pripravljali na teh terenih, kjer je snega vedno dovolj. Trener^, italijanske reprezentance,
Z vseli koncev in krajev prav bombardirajo avstrijsko smučarsko zvezo, da bi dala na razpolago trenerje za alpske discipline. Že kratek pregled kje delujejo Avstrijci kot trenerji državnih reprezentanc, nam pove, da so Avstrijci najbolj iskani trenerji za alpsko smučanje. Oglejmo si ta spisek. Pepi Gabi trenira Amerikanke, Otmar S ch ne id er Ame-ri-kance, E-ngelbert Haider Nemke in Nemce, Pepi Salvenmo-oscr Kanadčanke, Hans Senger Italijane, Alois Zauner Norvežane in Norvežanke, Franz Fahrner Japonce, Hehnutli Alt Spance, Gu-stl Meyer pa Turke. Z nujni-ni pozivi za trenerja so se
... bo verjetno začel uspešno delovati nov smučarski klub »Novinar«. Ta je že zbral finančna sredstva za pomoč pri nabavi opreme svojih članov. Klub je dobil tudi gmotna sredstva za tečaje za otroke novinarjev ...
.. .bo na programu rekordno število tečajev, tako da že danes lahko ugotovimo, da bo primanjkovalo smučarskih učiteljev. Samo o Trbovljah bodo imeli čez 150 tečajnikov, vsega pa imajo tam samo 3 ali 4 vaditelje...
kcmsieii sklepi v imi Gorici
Prejšnji četrtek je bil n-a pobudo Okrajne zveze »Pa-rtiizan« v Novi Gorici s-es-tain-ek predstavnikov vseh telesno-vzgojnih organizacij primorskega okraja. Sestanka se je udeležil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Gorica im čl,am republiške uprave »Partizana«, tov, Tine Remškg-r, te,r z-as topniik Smučarske zveze Slovenije t-ov. Ante Gnidovec. Po plodni razpira vi, ki je bila posvečena smučamtvu n,a Primorskem in stanju v s-muča-rski podzvezi na tem obm-očju Slovenije, je bilo sprejetih več sklepov. Takoj bo-do sestavili koledar tek-movainj im tečajev, vsa partizanska -društva, kjer goje smučam j,e, naj se vključijo v smučarsko -poidzvezo, sedež bo še nadalje ostal v Id ri j i, v odbor pod zveze pa so kooptirati še dva člana iz Okrajne zveze »Partizan«. Že ti ukrepi so lepo poroštvo za utrditev
smu-čarskeg-a športa na Primorskem, v zadnjih dneh pojavili tudi Argentinci in švedii. Celo Švicarji, ki jim trenerjev ne manjka, iščejo avstrijske trenerje, sicer ne za reprezentanco, ampak za učitelje smučanja v najrazličnejših letoviščih. Če zgoraj naštetim trenerjem prištejemo še Tonija Spiessa in Fritza Huberja, ki pripravljata Avstrijce in Avstrijke ter JValterja Schusterja, ki je trener tirolske smučarske zveze, potem bomo videli, da je dala Avstrija za trenerje v glavnem ves kader najboljših tekmovalcev iz preteklih let. Dva znana strokovnjaka pa sta vzela slovo. To je štirikratni svetovni prvak Toni Seelos, kii je pripeljal leta 1950 Avstrijke do treh dvojnih zmag na svetovnem prvenstvu v Aspenu in p-a še vodja avstrijskih alpincev v zadnjih petih letih, profesor Fred Rossner.
Kazen za omalovaževanje
Upravni odbor NZS je na svoji redni seji razpravljal tudi o republiški finalni tekmi za pokal FLRJ med Mariborom in Odredom, ki je bila odigrana preteklo nedeljo v Mariboru.
Odred je na tej tekmi nastopil z moštvom, sestavljenim iz samih rezervnih igralcev in s tem kršil člen 14. tekmovalnega pravilnika za pokal FLRJ, ki določa, da morajo klubi nastopiti z najmočnejšimi moštvi. Vrh tega je bil upravni odboi NZS mnenja, da pomeni tako postopanje Odreda omalovaževanje najpomembnejšega nogometnega tekmovanja v naši domovini in je izrekel Javno grajo NK Odred, hkrati pa je predlagal proti klubu uvedbo disciplinskega postopka.
Ta ukrep upravnega odbora NZS Je vsekakor pravilen in ne pomaga noben izgovor češ da je imel Odred v petek tekmo za pokal FLRJ, že v nedeljo pa važno prvenstveno tekmo v Ljubljani v conski ligi. Upravni odbor NZS je namreč ugotovil, da se je pri žrebanju parov za republiško finalno tekmo navzoči predstavnik Odreda strinjal z določenim terminom in ni dal nobenega predloga* naj bi bila ta tekma odigrana prej ali pa prvenstvena tekma med Odredom in Ljubljano preložena. Tudi kasneje ni NK Odred glede tega dal NZS nobenega predloga, čeprav bi upravni odbor NZS takšen predlog Odreda upošteval.
Ko bo padel prvi sneg...
Razgovor s tov. Kavčičem, predsednikom Sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana
Delali moramo načrtno
le nekaj let se naša društva trudijo dokazati javnosti in naši ljudski oblasti, da sta šport in telesna vzgoja sestavni del vseli naših stremljenj današnje stvarnosti. Težav pa je nič koliko. Koliko je bilo treba posredovanj na merodajnih mestih, če smo hoteli premostiti to ali ono težavo. Toda ose kaže, da se tudi naši telesni vzgoji marsikje obetajo lepši časi. V tem, da je bil ustanovljen Svet za telesno kulturo pri OLO Ljubljana, ki že uspešno opravlja nekatere naloge, je najlepši dokaz, da smo krenili _ z mrtve točke. Zato smo se obrnili na predsednika tov. Nika Kavčiča, ki nam je ob tej priložnosti razložil nekaj osnovnih misli, za nadaljnji razvoj telesne kulture v ljubljanskem okraju.
■ skrajno pesimistične. V okviru športnega parka pod Cekinov im gradom je Svet vključil tudi gradnjo umetnega drsališča. Toda pri vsem tem so nastale določene težave. Tov. Kavčič nam je o tej zadevi povedal tole:
»Res smo prvotno mislili graditi na teni kraju umetno drsališče. Toda prav v zadnjem času so se pojavili novi predlogi in tehtni pomisleki, tako da smo zaenkrat, prisiljeni odložiti gradnjo umetnega drsališča in ga verjetno na tem mestu sploh ne bomo gradili.«
»Torej so hokejisti spet ostali na cedilu?«, smo ga smeje prekinili.
»Tega ne morem trditi. Rekel sem že, da so se pojavili novi tehtni predlogi. Vsekakor podpiram mnenje tistega, ki trdi, da je treba prej ali slej umetno drsališče pokriti. Na te mmestu pa tega ne zmoremo. Zato bomo še nekaj časa počakali, zavihteli pa krampe in lopate takrat, ko bodo vsa pojmi razčiščeni in tam, kjer bo najprimernejši prostor. Predsednik Športne zveze Slovenije tov.
Najprej športni park
Pod Cekinovim gradom so bili že °d nekdaj lepi športni prostori. Kdor hodi v teh dneh po Celovški cesti in se zazre proti Šišenskemu hribu, bo videl, da je svet prekopan, da odvažajo in dovažajo različen gradbeni' material. Skratka, videl bo, da tam nekaj urejujejo. Ker se je Prav Svet za telesno kulturo pri 01.0 najprej pozanimal za ureditev taga prostora, smo vprašali tov. Kavčiča, kaj pravzaprav sodi v °kvir tega športnega parka. Tov. Predsednik- nam je pojasnil:
»Kot vidite v načrtu, sta v gradnji dve ploščadi :gornja in spodnja. Na gornji ploščadi bo športno igrišče. ki bo namenjeno športnim prireditvam kot košarki, odbojki, malemu rokometu, kotailjkanju in podobno.«
»Ali bo torej tu betonska plošča?«, smo se pozanimali.
»Seveda! Če že,gradimo, moramo graditi načrtno in tako, da bo igrice ustrezalo vsem pravilom teh 'ger z-žogo.«
»Koliko gledalcev pa bo lahko sprejelo to igrišče?«
»Kot vidite na skici, je na eni strani montažna tribuna, na drugi Pa terenska za 6 do 8000 ljudi.«
»In spodnja ploščad? Komu je pa m namenjena?«
»Tu bo vrsta igrišč za treninge. Na severni strani bo prostor za parkiranje avtomobilov in tudi primerja garderoba za igralce. Vse to bo Ograjeno po naših skupnih načrtih, k° borno urejevali tudi gradnjo D°ve ceste pod Bellevuejem.«
Zakaj skrbi?
»Prav presenečen sem bil«, je nato nadaljeval tov. Kavčič, »ko sem Pred dnevi slišal, oziroma čital. da jc Olimpija v skrbeli zaradi igrišča, čakaj se. bojijo? Vse kaže, da nas Uprava kluba omalovažuje, saj če "i poznali naše delo, ne bi sploh Prišlo do teh pogovorov. Zakaj pa Piso enega izmed nas povabili na njihovo skupščino, pa bi jim vse razložili, kako je z gradnjo šport-?ega parka pod Cekinovim gradom ]n z gradnjo njihovega igrišča. V nodoče si želimo tesnejšega sodelo-■vnnja z vsemi koristniki športnih
Srišč pod Cekinovim gradom.«
Umetno drsališče velik problem
■j D gradnji VI» bi i a ni mii so
umetnega drsališča v jami pišemo že nekaj let. Zdaj vesti vzpodbudne, zdaj spet
To in ono s Tolminskega
Pestra dejavnost partizanskega dinušitv« Tolmin bo okrnjena zaradi p oman j kani! ja prostorov. V zasilni telovadnici, ki to uporabljajo tudi šote, je prostor pretesen. Igrišče imajo urejeno samo košarkarji. Nogometaši imajo samo zasilen travnik. Atleti so bili sicer zelo agilni, tako v pripravah kot v nastopih. V počastitev »Dneva republike« so se lepo izkazali v teku po tolminskih ulicah, saj jih je nastopilo čez 70. Kaj več pa od njih ne bpimo mogli pričakovati, saj so brez tekmovalne steze. Društvena uprava je začela misliti, da bi postopoma uredila športni park. Težave bodo le z urbanisti. Vse pa kaže, da bodo z dobro voljo tudi to rešili.
Partizansko društvo v Logu pod Mangartom je zgradilo skakalnico po načrtu imž. Bloudka. Gradnjo je finančno podprla Okrajna zveza »Partizan« Gorica, otvoritev skakalnice bo sredi februarja 1918.
V Tolminu se že pripravljajo za zimsko sezono. V programu imajo več meddruštvenih tekem, izletov, tečajev in podobno. Predvsem^ bodo naučili smučati pionir je. Ti tečaji za tolminske pionirje bodo na Ljubinju ali Tolminskih ravnah. v Mostu na Soči, Ponikvah in Poreznu. Svet za telesno vzgojo pri ObLO bo popisal vse pionirje, ki imajo smuči i,n sanke.	K. V.
Krese,ki je tudi predsednik Hokejske zveze Jugoslavije, se že dolgo časa zanima za usodo te tako pomembne gradnje. Naši hokejisti ne smejo biti tako zelo malodušni. ker se morajo pač zavedati, da takšna gradnja stane sama toliko, kolikor ves športni park pod Cekinovim gradom. Misliti moramo tudi na gradnjo zimskega bazena. Toda, kot sem že prvotno rekel, naši načrti niso pretirani, ampak zasnovani na realnih temeljih.«
Kaj pa vzdrževanje
Svet za telesno kulturo pri OLO gradi torej park pod Cekinovim gradom. Ko bodo športna igrišča z vsemii ostalimi napravami gotova, jih bo moral nekdo vzdrževati in zanje skrbeti. Vprašali smo tov. Kavčiča, kako je z vzdrževanjem športnih naprav.
»Ustanovili bomo proračunsko ustanovo, ki bo v okviru komun skrbela za vzdrževanje športnih naprav v svojem območju. Ne smete misliti, da je to edina naloga Sveta, da bo gradil objekte po posameznih občinah. Ta objekt, ki ga bomo zgradili, ga bomo predali občini Šiška. Svet se je lotil te gradnje zato, da vendarle enkrat preidemo od besed k dejanjem. Zastavili smo si to nalogo, ki jo bomo tudi izpeljali. Vzdrževanje im ostalo upravljanje te skupne imovine pa bo dolžnost posameznih občin. Kasneje bo nalog Sveta pri OLO samo spremljati delo po komunah, ki morajo v svojih stremljenjih sploh misliti na telesno' vzgojo bolj, kot so doslej.«
»Kdo pa bo torej vzdrževal igrišče Olimpije?«, smo še hoteli vedeti.
»Dokler so košarkarji Olimpije naše najboljše moštvo in dokler jih ne preraste drug klub — mislim v tehničnem znanju — toliko časa bo pač Olimpija uporabljala igrišče in ga tudi upravljala. Občina Šiška pa bo po posebnem urniku skrbela za pravilno izkoriščanje tega prostora in za njegovo vzdrževanje.«
Lipar Marjan
Novice iz Idrije
Smučarji ŠD Rudar so v 14 dnevih pripravili s pomočjo nižje gozdarske iin vajenske šole le.po progo za smuk, na kateri i>o pribodtnje leto mladinsko prvenstvo Slovenije. Proga je dolga nad 2000 m in ima nad 400 m višinske razlike.
Idrijski smučarji se zn bližnjo zimo resno pripravljajo in vsi, razen redkih izjem, marljivo trenirajo. Toda snega noče in noče biti.
Pri »Partizanu« so ustanovili sankaško sekcijo, ki šteje že nad 100 članov. Sekciji je pomagalo Turistično društvo, ki je že lani nabavilo tekmovalne sani, prav taiko pa ObLO, ki je prispeval denar za nabavo navadnih sank.
Razveseljiv je sklep Rudarja, da bo takoj, ko zapade sneg, izvedel smučarsko šolo za pionirje.
yi /4'
_ iSMUCf/
TOVARNA IHU/ / .
SPORTHCG/ OSODJA
B € G U M]3.ej riAz G0"R€NJ5K€h
.m/ .
ImjmmE Mamke!

H
m
Dela pri izgradnji športnega stadiona, ki so že več let počivala, so znova oživela. Treba pa jih bo še pospešiti, da bo ta prepotrebni objekt čim prej dograjen.
‘S TRE ■_ .S T
O
Korak bliže
k predvojaški vzgoji
Na prvi redni se ji po plenumu je izvršni odbor Strelske zveze Slovenije začel že zelo konkretno izpolnjevati nekatere sprejete sklepe. Člani odbora so se temeljito pogovorili o sodelovanju z okrajnimi centri pred vojaške vzgoje in tako
K E C l.. J A N JE
Hude borbe med Gradisom in Ljubljano
Tekmovanje moštev Okrajne kegljaške zveze v Ljubljani je v zadnjih dneh doseglo svoj vrhunec. Kiltubii tekmujejo v disciplini 6X100 lučajev in v borbenih tekmah za člane, mladinci so začeli svoje tekmovanje v disciplini 3X100 lučajev, ta tedien pa se bodo začele tudi borbene tekme člane.
■ V disciplini 6X100 luča jev v I. skupini se je sprva razvil hud boj med Ljubljano im Gradisom, kjer pa ima Gradis mnogo več uspehov in zato vodi pred Ljubljano in Zvezdo na prvenstveni lestvici. Vodstva mu me ibo mogel noben kllub odvzeti. Rezultati zadn jih dini so bili naslednji: Zvezda' I : Ilirija 1 2412:2112, Gradis I : Ljubljana 1 2460:2288, Ljubljana II : Gradis II 2338:2238, Ljubljana II : Gradis I 2589:2337.
H II. skupina: V vodstvu je še vedno Invalid, ki pa mu tesno sledi Tehnika. Rezultati zadnjih tekem
so bili naslednji: Tehnika : Invalid 2212:2203, Poštar : Obrtnik 2364:2226, Rog : Obrtnik 2087:2212, Zvezda II : Obrtnik 2,183:2284. Rog : Tehnika 2153:2201.
H Borbene tekme moških so se šele začele. 'V tem tekmovanju pa je vrnila Ljubljana Gradisu milo za drago iin ga pred nekaj dnevi krepko porazila s 468:406, prav talko pa je zmagala nad Poštarjem s 411:320. Gradis jie tesno zmagal nad Invalidom s 407:404.
B Pri mladincih imajo najboljše uspehe doslej Gradisovi mladinci. Prvo moštvo je zmagalo nad Gradisom II z 1112:922. Tehnika I pa je premagala Tehniko II z 1098:984.
■ V tekmovan ju žensk bodo nastopala moštva Gradis I.iin II. Ljubljana I im II. Zvezda ter ECŽ. Čudno pa je, da Ilirija, Invalid in Lek, ki imajo ženska moštva, niso prijavila za to tekmovanje svojih ekip.
bodo vzpostavili tesne stike že v četrtek, 19. decembra, v Portorožu, kjer bodo imeli svoje zasedanje okrajni inšpektorji p red vojaške vzgoje. Temu zasedanju bosta namreč prisostvovala tudi predsednik Strelske zveze tov. Klajnšek iin sekretar tov. Marn, ki bosta sprožila predlog SZS za i-zvedbo tekmovanja obveznikov piredvojaške vzgoje z zračnimi puškami. To tekmovanje bodo organizacijsko vodili centri pred vojaške vzgoje, strelske organizacije na terenu bodo le-tem nudile vso pom-oč. Streliška zveza Slovenije pa bo preskrbela potrebno murnicijo in tarče. To tekmovanje bo izvedeno najprej po vodih, nato po četah, po občinah in okrajih. Za okrajne zmagovalce je določila Strelska zveza pokale. Ekipe bodo štele po 20 članov. Tako je bil storjen prvi kora k k zbližan ju s pred-vojaško vzgojo.
■ Zanimivo pa je tudi delo tehnične komisije, ki je določila, da bo republiško tekmovanje za »Zlato puščico« 16. marca v Ljubljani, strelci pa bodo lahko nastopali s puškami serijske proizvodnje, toda vsak bo moral izstreliti 60 strelov stoje, kot je bilo določeno tudi lani.
B V januarju se bo začel redni trening kandidatov za republiško in državno reprezentanco z malokalibrsko puško v lopi na strelišču v Ljubljani. Za ta trening so zagotovljena potrebna sredstva. vrh tega na bodo Imeli kandidati in tudi drugi strelci iz remi Mike vsake tiri tedne kontrolna tekmovanja, ori čemer bo tehnična komisija SZS izbirala najboljše strelce za sestavo reprezentance.
^0.000 dolarjev za zmagovalca v maratonu
z Tekmovanj v maratonu je bilo vedno več. Zanimanje A najdaljšo tekaško progo je bilo zelo veliko. Najboljši gjTa& so .prešli med profesionalce in so prirejali" mara ton-sp6 ^'eljte v Edinburgbu, Londonu in drugih mestih. Pojavili
Srhsv'etovni rekord v teku na dve uri (33.048 metrov), ,, 'j '"ubb je leta 1903 postavil prvi svetovni rekord v enojim teku (18.738 m).
bv i 6 8' nvffusta 1909. leta je bil organiziran veliki »Der-jJL v?s miarathons« in na njem so nastopili vsi najboljši dal*^1, ^a »Polio-Groundiu« v New Y.oinku pred 40.000 gle-6 'S1 Se je odvijal maratonski tek za denar. Zmagovalcu A^tocili 10.000 dolarjev. Negotovost je bila velika. Ali bo j6 Dorando, Sai,n,t Yves, LIayes ali kdo drugi? Do 16'km SchT°v	Francoz Saint Tves, potem je prišel v vodstvo
9fc(ji- b in vodil vse do 30-tega km. Francoz Saint Tveg pa 2-mcL 5 minut.
je Tre Pved Dora n do m in Hay esom; ta sta zaostala zia Povečal tempo, n jel vse tekače in zmagal s časom
Maratonski tek v Stockholmu leta 1912
UpajT-ivečji praznik na olimpiadii v Stockholmu je bil v VodiT10’ ie Fiil na sporedu maratonski tek. Proga je h,®" iS 6l'a<K,°n.a v Upsali do pol poti proti mestu Solilen-^0'b'V nani pa se io spet vračala po isti poti na stadion. Na ' o vsej progi pa so stali mladi skavti in sporočali Vsa,]?0'1 Pnogi je bilo več postaj z zdravniki in avto-}>:].' ° nezgodo naslednji postaji. Za maratonski tek je sl(> Pojavljenih 96 tekačev iz, 20 držav. Nekateri od njih stfl V, 11 v Stockholm že mesec in pol pred olitmipiado. Na-‘ 111 s'° se blizu ceste, da bi laže trenirali. Vse države s<>
poslale svoje najboljše tekače in nekatere med njimi so trenirali posebni tekači — profesionalci (trenerji).
Zdravniki, ki so bili določeni, da pr on če tek s fiziološke strani, so vse prijavljene tekače pregledali dan pred tekom. Za zmagovalce so bile določene številne nagrade, med njimi je bil tudi velik zaboj šampanjca francoske firme »Moet et Chandan«; firma ga je darovala zmagovalcu, da bi pogostili svoje pri jatel je po teku. Maratonska oe-. sta je bila ves čalS zaprta za promet, 300 vojakov in 100 policajev je pazilo na red, da bi imeti tekači prosto pot.
Vsaka država je imela svojega favorita, med njimi so bili posebno nevarni Amerikama, Angleži, Švedi Finci im Rusi (!). Čehi in Srbi so imeli prav tako svoje zastopnike, toda ti niso računali na zmago. Japonci so poslali najboljšega tekača, prav talko Južna Afrika. Potem ko je Finec Kol eh maiin en zmagal na treh krajših tekih, so mnogi verjeli. da bo prav on zmagovalec tudi v maratonskem teku.
Gledalci so že neka j dni prej napravili po več 100 metrov dolge repe pred blagajnami. Stadion je bil razprodan do zadnjega mesta, saj je bilo ta dan na njem okoli 30.000 ljudi.
Na Normalmstorgu in Stuireplanu je stala veš dan velikanska množica ljudi, ki ni mogla na stadion. Tu so ves čas objavljali rezultate z olimpijskih iger. Zato je sem prihajalo mnogo domačinov, da bi zvedeli uspehe dneva. Rezultate so objavili tudi v Ameriki in v nekaterih glavnih evropskih mestih; pred uredništvi svetovnih časopisov in v športnih klubih so prijatelji športa z zanimanjem čakali na brzojavne rezultate iz Stockholma. Vročina je bila ve,s dan zelo velika. V senci je bilo 21 stopinj, na soncu pa celo do 40 stopinj Celzija. To je bilo tudii vzrok, da so mnogi tekači odstopili še pred startom.
Ob 14. uri se je začelo tekmovanje v maratonu. Na startu je bilo 67 tekačev iz 20 držav. Razvrstili so se na stadionu in na strel stekli po tekališču mimo kraljeve lože. V začetku iin ves čas teka skoti Stockholm so vodili Šved.i. Toda že pri 1. km je prišel v vodstvo Finec Kolehmaitnen in je vzdržal do 11. km. Na obratu je bil prvi Južnoafričan Gvthsam. Na 25 km je bil vrstni red isti. vendar je bil prvi na cilju Mac Artur .iz Južne Afrike. Progo je pretekel v dveh uirah, 36 minutah in 54 sekundah. Drugi je bil Gvthsarrf. Za n jim so bili trije Ameriknnci. šesti na ie bil Evropejec Šved Jacobsou. Med najboljšimi so bili še Italijan Sperani, Francoz Broissiere, Grk Sokalelcsis, Finec
Tevamina, medtem ko so ostali prispeli na cilj mnogo pozneje. Nekateri so odstopili med tekom. Posebno slabi so bili Evropejci. Čeha Slavilka so morali prepeljati v bolnišnico; zavedel se je šele drugi dan. Med tekom so maratonci pili vodo, limonado in podobno.
Na stadionu so bila med tem različna tekmovanja, toda med gledalci ni bilo nikogar, k.i bi ga te discipline zanimale. Vsii so bili razburjeni zaradi poročil, ki so prihajala po telefonu na stadion. Najprej so navijali za Finca Koleh-mainen.a in domačega Jacohsona. Končno pa je prišla novica, da so Južnoafričani prvi in navdušenje je bilo precej manjše.
Sto korakov pred ciljem je pritekel pred Mac Arturja neki funkcionar in ga ovenčal z velikim hrastovim vencem in tako je zmagovalec pritekel na cilj pred kraljevo ložo. Burno so ga pozdravili. Tekel je še malo dalje, potem pa jie sedel v travo. Bil je utrujen in so ga morali odnesti v sobo.
Prva smrtna žrtev — Portugalec Lazzaro
Med tekom je odstopilo 45 tekmovalcev. Najteže je bilo Portugalcu Laz.zaru; zbolel je za sončarico, prepeljali so ga v bolnišnico im naslednji dan je umrl. Napak je storil, ker ni vzel kape, kajti mislil jie, da kot Portugalec lahko prenaša vročino. 'Vse ostale je smrt tovariša zelo pretresla in švedski tekmovalci so sklenili prirediti naslednjo soboto na stadionu veliko mednarodno tekmovan je v korist Lazza-rove družine. Lazzaro je bil stat komaj 22 let in je zapustil v Lisbomi ženo in novorojenčka. Rodil se mu je prav v času olimpijskih iger. Umrlega tekmovalca so pokopali^ z vsemi častmi ob spremstvu zastopnika švedskega kralja. Pozneje so ga prepeljali v domovino. Tekmovanje je prineslo Lazzarovi vdovi 14.000 kron dobička.
Maratonska proga jie bila dolga le 40.200 km, rezultati pa naslednji:
1.	Mac Artur (Južna Afrika) 2:36:54.8 ure
2.	Gythsam (fužna Afrika) 2:37:52.0 ure
3.	S trobi no (ZDA) 2:38:42.4
4.	Sockalexis (ZDA) 2:42:08.0
5.	Duffy (Kanada) 3:42:18.8
6.	Jacobson (Švedska) 2:43:24.0 ure.
Začnimo z abecedo!
Tudi v športu mora mojster imeti ^vajeniški izpit'
KOMET
Moštvo Papirnlčarja napreduje
Od česa so odvisni vrhunski športni uspehi? V glavnem• so odvisni od dolgoletnega treniranja, ki privede do odlične kondicije in brezhibne tehnike in seveda tudi od prvovrstne opreme. To so znane stvari. Toda to še ni vse. O uspehih in neuspehih odloča tudi vrsta tako imenovanih malenkosti. Dandanes mora biti tekmovalec zares izobražen, da se okorišča tudi z malenkostmi, ki navidezno ne pomenijo mnogo, konec koncev pa le odločajo, ko gre za sekunde ali centimetre.
Recknagel kod primer
Naj navedem primer Helmuta M J§§
Recknagla, letošnjega zmagovalca	f®
Holmenkoina in Planice. Njegovi presenetljivi uspehi (saj se spominjate, da je v Planici s kratkim zaletom postavil nov rekord skakalnice!) ne temeljijo samo na znanju smučanja in skakanja; tudi ne samo na dejstvu, da lahko trenira na skakalnicah z umetno maso že od septembra naprej, med tem ko morajo naši skakalci čakati na prvi sneg. Vse to pomeni morda 90 % njegovih uspehov, ostalo pa mu daje izredna kondicija in še nekatere
Piše profr Drago Ulaga
»malenkosti«. Izšolano mišičje mu daje moč, izšolan centralni živčni sistem pa mu omogoča spretnost (na pr. senzorne korekcije v stotinkah sekunde).
Če povemo, da je Helmut Recknagel popoln atlet, ki zmore preteči 100 m v 12 sekundah, ki preskoči svojo višino in je mimogrede tudi izvrsten akrobat, bo njegova superiornost na skakalnicah že bolj razumljiva. Seveda mu vse te lastnosti niso bile podarjene, temveč si jih je moral priboriti z rednim in sistematičnim delom.
Začeti je treba pri začetku!
Toda tudi to še ni vse. Preden je postal Recknagel športnik najnižje, to je III. kategorije (nedavno je že dobil častni naslov »mojstra športa«), je moral začeti z malenkostmi, z »abecedo«:
1.	z vajami, predpisanimi za jutranjo telovadbo,
2.	s teorijo telesne vzgoje.
Začel je torej pri začetku, z os-
držo telesa. Posebna komisija izbranih izvedencev bi morala vaje dokončno določiti, preizkusiti, zapisati, ilustrirati in dati potrebne napotke za izvajanje.
To bi bil nedvomno koristen doprinos k »abeceda telesne vgoje« ne samo za učence in učenke v šolah, ampak tudi za telovadce, športnike, planince, tabornike im gasilce, pa tudi za domačo telovadbo in za odmore v tovarnah.
S kompleksnimi vajami bi izpolnili vrzel, ki se tako zelo pozna tudi tekmovalcem. In če bi prešle ljudem v navado, da bi jih delali zjutraj in zvečer v zvezi s telesno nego (morda samo po 10 minut, toda redno), bi bilo to za ohranjevanje 'gibalnega aparata v dobri formi velikega po-
Rokomet postaja vise bolj pril j uhljema športna iigri. Letos je bila v Ljubljani poleg višjih tekmovanj organizirana tudi zelo uspešna ljub-1 jamska podzvezna liga, v kateri je sodelovalo 8 moštev (Odired II je nastopal izven konkurence). Kljub tiemu, da so nekatere ekipe organizacijsko še zelo neustaljene, je tekmovanje potekalo brez večjih nerodnosti. Kvaliteta razumljivo ni bila ’na vrhunski ravni, toda videlo se je, da so vse ekipe precej napredovale in ie v vsaki ekipi nekaj prav dobrih igralcev.
Prvo mesto je brez poraza osvojila ekipa Papirničarja iz Vevč, ki je pokazala najbolj zrelo i.gro im bo lahko naslednje leto uspešno nastopala tudi v višjem tekmovanju. V moštvu je ne samo nekaj dobrih
Prilili lili 2i javi lislm
Helmut Recknagel. ki smo ga tako občudovali v Planici, ni samo odličen mojster na skakalnici, ampak je zares vsestransko razgiban športnik — dober tekač, atlet, akrobat in telovadec
novmim telesnim izobraževanjem. Zato mu je jasna še marsikatera malenkost: kako se je treba ogrevati, kako je treba počivati, kako se koncentrirati, kakšna brana je primerna za skakalca na treningu, kakšna na tekmah itd. Na isti način vzgajajo tudi sovjetske in druge velike športnike najprej z abecedo v teoriji in praksi. Tako se razvijajo od splošne telesne izobrazbe k specializaciji. In pri tem so vse malenkosti pomembne, kakor je tudi pomembno, da so smučke brezhibne, da niso niti za las krive, da ne manjka noben vijak itd.

Seveda ne mislimo na tradicionalne in formalistične proste vaje, ki se jih učijo ljudje zaradi javnih nastopov, temveč na strokovno izbrane gimnastične prvine, s katerimi je možno temeljito obdelati vse mišične skupine človeškega gibalnega aparata. Take namenske ali smotrne vaje (nemško »Zweckgymnastik«) »o za vsakogar, ki ima veselje z dobro fizično kondicijo, priporočljive, za vrhunske športnike in telovadce pa naravnost nepogrešljive.
Ce gledate atlete, nogometaše, košarkarje ali pa n. pr. veslače pri sistematičnim treniranju, boste ugotovili, da se najprej ogrevajo z lahkotnim tekom za poživitev krvnega obtoka, nato pa začnejo z izbranimi gimnastičnimi vajami. Seveda je treba te vaje poznati, obvladati in
Trgovsko podjetje
Steklenina
Ljubljana, Titova 16
s podružnico v Stritarjevi ulici 6
oriporoča uvoženi porcelan
okrasne
porcelanske predmete votlo sleklo razne servise okvirje itd.
Vdelava okenskega slekla
LETO XI H. Štev. 50 Stran 6.
S@S§S6
jih pravilno uporabljati (ponavljati približno od 4 do 150-krat, kar je odvisno od značaja vaje, namena, stopnje treniranosti itd.). Ce gre samo za ogrevanje, je izvedba lahkotna in ponavljanje zmerno; če pa gre za vadbo v pripravljalni dobi treniranja, je izvedba veliko bolj intenzivna.
Z izbranimi vajami brez orodja, z orodjem in na orodju je možno znatno vplivati na kvaliteto celotnega gibalnega aparata ali pa samo na »strateško važne« mišice. V glavnem gre za tri naloge:
1.	za povečanje mišične sile,
2.	za primerno raztezanje mišic (in s tem za ustrezno gibljivost sklepov),
3.	za sprostitev mišic.
Kdor si pridobi vse tri kvalitete — močno mišičevje, gibljivost v sklepih in sproščenost — ima že kar solidne pogoje za treniranje. To kajpada niso več malenkosti, zlasti ne, če vsega tega nimaš; če si šibak, trd in zakrčen.
O vrhunskih tekmovalcih je znano, da si radi pomagajo z različnim orodjem:	smuča rji-tekači vlečejo
vsako jutro in vsak večer zračnice (da bi si okrepili roke), skakalci poskakujejo s težko železno ročko na tilniku (da bi si okrepili noge), plavalci vlečejo škripce, sprinterji in metalci dvigujejo uteži. Ameriški plavalci morajo neredko opraviti s težko žogo (medicinko) po 150 enakih metov.
Smoter take gimnastike bi bil v osnovnem šolanju gibalnega aparata in v specialni krepitvi tistih mišičnih skupin, katerih kvaliteta soodloča o uspehu v tej ali oni tekmovalni panogi.
Vse doslej smo posvečali premalo pozornosti osnovni izobrazbi tekmovalcev. To velja kakor za igralce, tako tudi za smučarje, plavalce, težkoatlete itd. Vsi bi radi postali mojstri kar na vsem lepem, ne da bi poprej vestno opravili svoj »vajenski staž«. Ni dovolj trenirati, treba je tudi študirati in se po izsledkih znanja ravnati.
Zato je pobuda, ki jo je dalo uredništvo »Poleta«, da bi polagali več pozornosti tudi pri nas na »kompleksne vaje«, kakršne na pr. sovjetski športniki že imajo, koristna in
sprejemljiva. Kriterij pri izbiri vaj mora biti vsekakor najboljši fiziološki vpliv na mišične skupine celotnega gibalnega aparata. Posebno je pomembno, da je vsak športnik vsaj toliko izobražen, da ve vsaj v osnovah, kako poteka proces krepitve mišičja in v čem je bistvo primerne gibljivosti in sproščenosti.
Najkoristnejših vaj se je treba lepo naučiti. Ne bi bilo slabo, če bi izšel kompleks vaj, preprosto opisan in nazorno ilustriran, na primerni poli, ki bi bila vsakomur pristopna. Tako bi dobili konkreten prispevek k redni jutranji in večerni telovadbi, pa tudi prispevek k vadbenemu gradivu za telesno vzgojo v šolah in društvih. Te vaje bi bile nekaj skupnega, znal bi jih vsakdo, ki je kakorkoli povezan s telesno kulturo.
Katere vaje bi prišle v poštev, da bi jih sprejeli v program »kompleksnih vaj«? Mislim, da bi bilo praktično začeti v glavnem kar brez orodja — ker ga nimajo povsod — konkretno: s počepi in poskoki za noge; z vajami leže na tleli ter s kloni in suki za trup; s sklecami in podobnimi vajami za roke; z razteznimi vajami za povečanje gibljivosti v kolkih in ramenih; končno še z vajami za pravilno vzravnano
V instruktorskih tečajih Višje šole za telesno vzgojo v Rovinju smo s takimi vajami že začeli in so jih sprejeli prav vsi. od nogometašev do kegljačev, z velikim razumevanjem. Vsak inštruktor je moral na izpitu dokazati, da temeljito obvlada ciklus predoisanih gimnastičnih vaj.
Misliti pa moramo tudi na potrebe javnih telovadnih nastopov. Za »Dan mladosti« in za krajevne praznike bo pač tudi v prihodnje potrebno, da bodo društva sodelovala z igrami, tekmami, plesi in skupni-
mi vajami. Čim bi zares vsi telovadci in športniki dobro obvladali prvine kompleksnih vaj, bi jih lahko povezali v učinkovito in estetsko sestavo, primerno za javni prikaz. Take vaje mladine ne bi odbijale, kajti ponavljati fiziološko učinkovite gibe ne pomeni niti izgube časa in tudi ne posebne obremenitve spomina. Koristne vaje, ki bi jih delali ljudje z veseljem in razumevanjem, zares dovršeno in uglajeno, bi pomenile potemtakem tudi prispevek k javnim telovadnim nastopom.
posameznikov (Hribar,, Pirkmajer, Predalič), temveč so tudi kot celota dosegli že precejšnjo stopnjo zrelosti. V obrambi so bili sicer nekoliko slabši, toda v napadu so znali lepo kombinirati in tudi učinkovitih strelcev jim na primanjkovalo. V kolikor bo moštvo v bodoče imelo večjo podporo od Papirnice-Vevč e, lahko pričakujejo še večjih kvalitetnih uspehov. ,e smotrnim delom hi lahko to bila čez nekaj let ena najboljših eiki.p v Sloveniji. Moštvo JL’A »Borac« je imelo edino v Papirni čar jn resnega tekmeca in so z ostalimi obračunavali brez večjih težav, škoda, da delo v tej ekipi ni bolj sistematično, kajti med igralci je več odličnih posameznikov, ki bi lahko dosegli še veliko boljše rezultate.
Sredino lestvice tvorijo izenačene ekipe »Fa rtiizam < -Šentvi d, Slovan IL in JL A -» P roti vaviotnac <. ki se »odlikujejo« po zelo nestalni formi. To velja zlasti za P rotiva viomea, ki je moral pogosto nastopiti nekomple-ten. Na dnu lestvice sta IPŠ-Vevče itn »Partizan«-Krim, ki sta več tekem izgubila s 5:0 w. o. zaradi raznih nepravilnosti. Obema primanjkuje v prvi vrsti vodilni kader.
Do spomladi ima lestvica naslednji vrstni red (tekma Borac : Slovan II bo odigrana pred pričetkom spomladanskega dela tekmovanja):
Papi rnica r
6600 138:61 12
Drobna, vendar pomembna knjižica
Naša strokovna literatura je spet bogatejša za novo delo. Tov. Marjam Jeločmiik, predavatelj Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani, nam je te dni .pripravil dirobno, a dragoceno knjižico »Raznoterosti za srednje šole«. Vadbeno gradivo ie avtor le-»po razdelil na razrede od I. do VIII., besedilo k vajam je kar moč skrajšal, zato pa je na pomoč pritegnili športnega ilustratorja Borisa Kobala, Jki je sleherno gibalno nalogo nazorno ilustriral. Tako so vsi učitelji in profesorji telesne vzgoje dobili zelo dober in težko pričakovani učbenik talne telovadbe, ki bo nedvomno prispeval k izboljšanju panika. Posamezne vaje so razvrščene po postopnosti, od najlažjih do najtežjih. Nova Je-ločniikova kn jiga obsega z 78 risbami, 34 strani, izdala jo je Državna založba Slovenije.
JLA-Borac	5	4	0	1	107:77	8
Part.-Šentvid	6	3	0	3	110:77	6
Slovan II .	5	3	0	2	64:76	&
JLA-Protivav.	6	3	0	3	66:99	6
IPŠ-Vevče	6	1	0	5	44:83	2
Part.-Krinn II	6	0	0	6	27:73	0
POZDRAV IZ BERLINA
Ob »Prazniku republike« je naSa uredništvo prejelo pozdravno brzojavko uredništva športnega časopisa »Deutsches Sport-Echo«, ki izhaja v Vzhodnem Berlinu. Brzojavka se glasi takole:
»Dragi tovariši! Dovolite, da Van* in vsem športnikom Vaše dežele naj-prisrčneje čestitamo k dvanajsti obletnici Federativne ljudske republike Jugoslavije. Zelo nas veseli, d* obstajaja med športnimi organizacijami naših dežel bratske vezi I® prepričani smo, da bo to lepo sodelovanje služilo skupni stvari socializma. Vam in jugoslovanskim športnikom želimo v Vašem dele nadaljnje velike uspehe. Deutsche! Sport-Echo — Alfred Heil, glavni urednik.«
i-., „. "V"
Nj |
j' 3
Švedska prva v pokalu Gustava
V	Stockholmu je bilo finalno tekmovanje teniških reprezentanc Švedske in Danske za pojcal kralja Gustava. Po hudi borbi so zmagali Švedi s 3:2. Rezultati: Lundquist (S) : Nielsen (D) 4:6, 6:3, 10:8, 6:4, Ulrich (D) : Schmidt (S) 6:4, 9:7, 6:2, Schmidt-Lundquist (S) : T. in J. Ulrich (D) 6:3, 5:7, 6:0, 6:3, Lundquist (S)-Ulrich (D) 7:5, 6:1, 6:3, Nielsen (D) : Schmidt (S) 4:6, 6:4, 6:2, 7:5.
V	Brisbanu se "je pričelo srečanje zmagovalcev evropske in ameriške cone v Davisovem pokalu. Po dveh dneh vodijo Amerikanci proti Belgijcem z 2:1, Obe posamezni igri sta pripadali Amerikan-cem in sicer je Seixas premagal Washer-ja s 6:0, 6:3 in 6:4, Flam pa Brichanta s 6:3, 4:6, 1:6, 6:3 in 6:3. V igri dvojic sta Belgijca Washer in Brichant odpravila Amerikanca Seixasa in Mulloya s 7:5, 6:3, 4:6 in 6:3.
Več zborovalcev kakor članstva
Prejšnjo nedel jo eo v Kran ju zborovali rokometašii Mladosti. Iz poročil smo spoznali, da šteje Muib 85 članov, tkii so vsii aktivni. To število pa bi bilo še večje, če bi imel klub boljše materialne pogoje. Najboljši dokaz za to mam je sam občimi zbor, saj se ga je udeležilo nad 100 ljudi, torej več kot ima klub aktivnih pripadnikov! To je razveseljivo dejstvo, -saj običajno na raznih skupščinah srečamo le četrtino, petino ali :pa še manj aktivnega članstva. Kljub težavam so rokometaši Mladosti dosegli letos precej uspehov, saj so se kar 4 ekipe borile v raznih ligah, od teh dve v slovenski ligi. Na skupščini so med drugim sklenili, da bodo dogradi Iti asfaltiramo igrišče, ki bo služilo tudi d.rugim športnikom.
Limo (Odred) se je v zadnjem časj1 v svojem moštvu trdno usidral Uspešen je kot napadalec, marlj*v pa tudi v k rilski vrsti, če ga po P°' trebi vanjo uvrstijo. Sicer je P® skromen in marljiv igralec
seminarjev v
Našemu državnemu prvaku Miru Cerarju se je v Zagrebu le za "las izmuznila zmaga. Zaostal je za Romunom Orendijem komaj 0,20 točke
Celin
Nedavno so v Celju zborovali nč1' tel ji in profesorji telesne vzigoj6, Nad 50 pedagogov se je pogovoril0 o perečih problemih šolske telesu6 vzgoje. Poročila o dosedanjem de*® so kar razveseljiva, saj je ta akti]* lainii priredil 14 seminarjev za uef' teije na osnovnih šolah in 3 sem*' nar j e za predavatelje na strokovni1*1 in srednjih šolah. K tem seminarje111 je t reba prišteti še vrsto strokovni11 predavanj in številna šolska teknto" vanja. na katerih je sodelovalo 1,6 stotine dijakov. Tudi izven šol učitelji in profesorji prispevali zn*8' ten delež k širjenju telesne kuti11” re v raznih organizacijah. Na sku-P' ščinii so skleniti, da bodo tudi Ie4°^ priredili v r sito seminarjev, vam j i,n tekmovan j, razen tega P® bodo v Celju »tvorili strokovu knjižnico. Aktiv bo skušal več te*;, movanj prepustiti v izvedbo nto6 nejšim mladinskim šolskim aktivort da bi mladino bolj pridobili , športno življenje in da bi sii ®lA dimoi nabrali potrebna izkustva.
Slab start Jungwirta
mepnarod
Povsod priprave smučarjev
Svetovnirekorder v teku na 1500 m, Jungwirt, je odpotoval na turnejo v Avstralijo. Svojo turnejo pa je začel Precej nesrečno, saj se je moral najprej zaradi gripe vleči v posteljo. Potem tudi ai čudno, da njegov prvi start ni bil najuspešnejši, saj je bil v teku na 1000 metrov šele tretji z 2:23.8 za Avstralcema Murrayem in Handersonom. Najboljši rezultat pa je na tem tekmovanju dosegel Thomas, ki je pretekel 3 milje v času 13:25.9, kar je nov avstralski rekord in četrti najboljši rezultat vseh časov. ge nekaj rezultatov: 440 y Gosper 48.1, l milja Lincoln 4:03.7, Murray' 4:05.0, 440 y ovire Goodacre 53.8, 300 m zapreke Thomas 8:54,3, daljina Mc Cann 7.67, ženske: 100 y Cuthbert 10.6, 220 y Boyle 24.4.
Objavljamo listo svetovnih rekordov v tivlganju uteži, ki se je v letošnjem letu Zopet precej izpremenila: poteg-bantam, Stogov (SZ) 105, peresna Cimiškijan (SZ)
110.5,	lahka Kostllev (SZ) 125, srednja Duganov (SZ) 133, poltežka George (ZDA)
137.5,	lahka težka Vorobjev (SZ) 145, težka Schemansky (ZDA) 150, tezno bantam stogov (SZ) 107.5, peresna Minajev (SZ) 117, lahka Habutinov (SZ) 127.5, srednja Bogdanovskl (SZ) 135.5, poltežka Ko-fio (ZDA) 145, lahka težka Mačuha (SZ) 148, težka Anderson (ZDA) 185.5, sunlco-nia: bantam Cen (Kit) 139.5, peresna Cimiškijan (SZ) 143.5, lahka Saksonov (SZ) 154, srednja Kono (ZDA) 168.5, poltežka George (ZDA) 176, lahka težka Scheman-sky (ZDA) 131, težka Anderson (ZDA)
100.5,	troboj: bantam Stogov (SZ) 345, Peresna Minajev (SZ) 362.5, lahka Bušu-lev (SZ) 385, srednja Bogdanovskl (SZ) 420, poltežka Lomakin (SZ) 450, lahka težka Vorobjev (SZ) 470, težka Anderson (ZDA) 512.5.
Iz raznih športov
v IX. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Benelli : Pavia 42:40, Cantu : Roma ^SO, stella Azzurra : Virtus 56:61, Mo-to-morini : Livorno 61:34, Simmenthal : Stock 59:51, Santipasta :	Ignis 71:56,
vrstni red: Virtus 18, Simmenthal 18, Belili 15, Cantu 15, Santipasta 15.
po anketi londonskega časopisa »Daily E*press« je bil za najboljšega angleškega Športnika 1957 izbran tekač na srednje Proge Derek Ibbotson, ki je dosegel nov svetovni rekord na 1 miljo. Za najboljšo Športnico pa so izbrali 13-letno plavalko kiano Wilkinson, ki je v tednu dni iz-
Prejšnjo nedeljo je bil v Zagrebu končan dvoboj v vajah na orodju med moškima reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Naša izbrana vrsta je tokrat slavila popolno zmago nad Romuni z rezultatom 659.80 : 635.10.
^er je bila tekma prejšnjo nedeljo zaklju-j"ena pozno zvečer, nismo mogli objaviti poro-Cl* 0 tej prireditvi. Zato sem te dni obiskal tia-šega državnega prvaka Mira Cerarja, ki rade volje pripovedoval o tej tekmi. ^Dvoboj z Romuni je trajal dva dni«, je 2aČel pripovedovati Miro Cerar, »v soboto Opoldne smo imeli tekme v Karlovcu, kjer 1110 Vstopili z obveznimi vajami za svetovji0 prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Moskvi. 1 ^slednji dan, v nedeljo, smo se preselili v Magreb, kjer je bil dvoboj zaključen s P°ljubnimi vajami na vseh orodjih, lako v arl°vcu, kakor v Zagrebu, je vladalo za to ^^Čanje veliko zanimanje. V obeh mestih je Ua prireditev v partizanskem domu — v agrebu v telovadnici »Partizana« Zagreb 1 k S^dalcev smo imeli obakrat toliko, koli-r Rh je pač moglo v dvorano.« kakšna pa je bila organizacija?«
>Obisk je bil, kot že rečeno, zelo dober, a organizacijo pa ne bi mogel reči, da je a vzorna. V soboto se je tekmovanje za-^ 1°. začeli smo ob 17. in končali šele ob v. Uri- Romunska sodnika sta pričela precej ^ n° zv*ševati ocene romunskim telovadcem, sta seveda naša sodnika, Kujundžič ^i|zjak, tudi morala primerno »reagirati«. . zneje je postalo sojenje boljše, pa tudi kj. r ie bila v Zagrebu prireditev prej za4 J11Čena kakor v Karlovcu.«
Poškodbe in zgrešena vaja
i Prašal sem Mira, kako je kaj tekmoval °J je bilo vzrok, da ni mogel osvojiti mesta, ki mu že nekako >po tradiciji« m Pada. Povedal je„ Ja se za to srečanje bi Qa°fei *aLo intenzivno pripraviti, kakor PoSlT	ireningu se je večkrat lažje
se ° °Tal’ ziasti roka mu je nagajala, ker ^ ^ar naPreJ trgala koža na roki. nin° *e bil prisiljen večkrat prekinjati trc-°rod' Za daIišo ^oBo. Mnogokrat je šel na vSe 8 P°trganimi žulji, da je imel roke rvave. Seveda pa ob takšnih pogojih ^nioreš trenirati tako, kakor če si zdrav. >.p . ak° §i tekmoval?«, sem ga vprašal. Vl dan» ko so bile na sporedu samo ob-XaJe» mi ni šlo vse po sreči. Najprej 8te» aai^trogih izpustil razovko v opori na in .n,ien^ rokah. Te prvine še ne obvladam Pustil	nisera treniral. Zato sem jo iz-
k0r *n Sev<?da dobil precej nižjo oceno, ka-dubr lčajno* Na ostalih orodjih je še kar °» pač pa se mi je zataknilo na
boljšala kar 19 mladinskih in seniorskih angleških rekordov.
Angleški športni novinarji so Izbrali bokserja leta svetovnega prvaka Carme-na Basilia. Bivšemu svetovnemu prvaku težke kategorije, Jacku Dempseyu, pa so podelili posebno nagrado za dolgo in zaslužno delovanje za boks.
Na japonskem prvenstvu v namiznem tenisu je prišlo do vejikih presenečenj. Svetovni prvak za letošnje leto, Tanaka, je izgubil z malo poznanim igralcem Na-rito, večkratni svetovni prvak Ogimura pa je bil izločen v četrtfinalu, enako tudi svetovna prvakinja Eguči. Tekmovanje še ni zaključeno.
Madžarski nogometaši nadaljujejo s pripravami za srečanje z Nemčijo. V trening tekmi je predvidena reprezentanca premagala drugorazredno moštvo Vaša® Szehesfehervar z 10:2 (5:1). Gole za reprezentanco so dosegli Machos 4, Csor-das 3, Bozsik 2 in Sandor. Reprezentanca je igrala v naslednji postavi: liku, Ma-trai, Szigeti, Bozsik, Sipos, Berendi, Sandor, Csordas (Machos), Gilicz (Hidegkuti), Lenkei, Machos (Gilicz). Vodstvo reprezentance se je moralo odpovedati branilcu Dalnokiju, ki je bil zaradi težkega prekrška kaznovan s prepovedjo igranja do začetka marca. To je precej zmešalo načrte sestavljalcu reprezentance Baro-tiju, ki je resno računal na Dalnokija. Sedaj bo verjetno v obrambo moral postaviti tri naslednje krilce Matraija, Szigeti j a in Siposa. Tudi v napadu ni vse v redu in Puskas ter Kocsis manjkata na vseh koncih in krajih. Hidegkuti pa je s svojimi 34 leti precej izgubil na hitrosti in tudi manjši soigralci ne razumejo njegove igre tako, kot jo je nekdanji čudežni napadalec madžarske reprezentance.
Ameriška agencija »United Press« je napravila anketo o najboljših svetovnih športnikih v letu 1957. Končni rezultat je bil naslednji: 1. Kuc (SZ) 551, 2. Gut-towski (ZDA) 298, 3. Fangio (Arg) 177, 4. Ibbotson (VB) 123, 5. Di Stefano (Sp) 123,
6.	Jungwirt (CSR), 7. Anquetil (Fr), 8. Riviera (Fr), 9. Stepanov (SZ), 10. Pat-terson (ZDA).
Vsem naročnikom našega lista, ki bodo v prihodnjih dnevih plačevali naročnino za leto 1958, sporočamo, da znaša od 1. januarja 1958 naročnina za »Polet« 800 dinarjev za celo leto, 400 din za pol leta in 200 din za četrt leta.	Uprava	»Poleta«
bradlji, in to ravno pri eni najlažjih prvin, pri kolesu raznožno. Prišel sem po tej ponesrečeni prvini v zelo neroden položaj in komaj sem se zmazal naprej. Zato sem v obveznih vajah ob zaključku zasedel šele 3. mesto za Romunom Orendijem in našim Petrovičem.«
»Kako pa je bilo potem v Zagrebu?«
»Tam sem napel vse sile in se skušal čim bolj zbrati. Zaradi zgrešene vaje na bradlji sem zaostal za dobro točko in to je bilo zelo težko nadoknaditi. Kljub temu pa sem v končni oceni prehitel Petroviča in za Romunom Orendijem zasedel 2. mesto.«
»Torej te je pokopala samo tista nesrečna bradlja?«
»Da, tako nekako«, se je nasmehnil Miro.
Romuni nič posebnega
Potem sva sc spustila v pomenek o tekmi, o naših telovadcih in o gostih. Miro je povedal, da Romuni pravzaprav nikoli niso mogli kakorkoli ogroziti naše zmage. »Bili smo boljši od njih za cel razred«, je dejal. Zlasti slabi so bili Romuni na konju z ročaji. Edinole zmagovalec tega srečanja, Oren-di F., je bil enakovreden tekmec našim najboljšim. Sicer ni nikakršen specialist, je pa soliden na vseh orodjih. Izjema je le drog, kjer je pokazal zares vrhunsko znanje in na tem orodju tudi prepričljivo premagal vse naše in romunske telovadce. V svoji vrsti so imeli Romuni še nekega telovadca (Miro se ni mogel zapomniti njegovega imena), ki je bil prejšnja leta državni prvak. Tudi le-ta je poleg Orendija nadpovprečen telovadec, vendar se je na bradlji nekoliko poškodoval in je zato odstopil od tekmovanja. Pozneje so v pogovoru naši telovadci izvedeli, da je prišlo med njim in vodstvom romunske telovadne organizacije do nesoglasij, češ da vodstvo forsira mlade tekmovalce in njega zapostavlja.
In kaj naj zapišemo o naših telovadcih? O Cerarju smo že povedali, da se ni mogel pripraviti tako kot je želel. Čaklec, Jurjevič i;n Skaza so osvojili četrto, peto in šesto mesto. Čaklec bi bil boljši, če ne bi »kiksnil« dvakrat na drogu (pri obvezni in pri poljubni vaji) in tudi na konju z ročaji. Skaza in Jurjevič sta bila solidna kot vedno.
Prihajajo nove sile
Zelo razveseljiv pa je nastop mladega Petroviča, 22-Ietnega študenta arhitekture v Zagrebu. Lani že nihče ni obračal posebne po-
Nogometna prvenstva evropskih držav
Švica — XII. kolo: GrSsshoppers : Lau-sanne 4:4, Urama : Chiasso 1:3, Lugano : Belinzona 1:1, Basel : Young Fellcvvs 1:6, Young Boys : Servette 3:1, Winter-thur : Biel 0:2, Granchen : Chaux de Fonds 1:3, vrstni red: Chiasso 21, Young Boys 19, Grasshoppers 16, Lausanne 15, Chaux de Fonds 15.
Avstrija — XIV. kolo: Wacker : Sim-mering 2:0, Vienna : Rapid 1:2, OIympia : Admira 3:1, Sportklub : Austria odložena, Krems : Sturm 4:0, Kapfenberg : WAC 1:1, GAK : FC WIEN 2:1, vrstni red: Rapid 22, Sportklub 21, GAK 18.
Francija — XVI. kolo: Reims : Racing 4:1, Valenciennes : Lyon 2:0, Metz : Nimes 0:1, Lille : Biziers 10:1, Sedan : An-gers 1:0, St. Etienne : Lens 3:1, Aleš : Marseille 1:0, Monaco : Toulouse 0:2, Sochaux : Nice 4:0, vrstni red: Reims 25, Lens 20, Monaco 20, St. Etienne 20.
Nemčija — južna liga, XVII. kolo: Offenbach : Frankfurt 2:0, Reutlingen : Karlsruhe 1:0, Kickers : Ntirnberg 1:6, Munchen : Augsburg 2:2, Ftirth : Mann-heim 3:1, Regensburg : Stuttgart 1:1, Schweinfurt : Aschaffenburg 5:1, Ein-tracht : Bayern 3:1, vrstni red: Ntirn-berg 27, Enracht 25, Schvveinfurt 22, Offenbach 21, Karlsruhe 21.
Italijanski nogometni prvak Milan je, tudi v drugi tekmi osmine finala evropskih nogometnih prvakov premagal moštvo Rangers iz Glasgowa z 2:0 (1:0) in se tako uvrstil v četrtfinale, kjer se bo pomeril z zmagovalcem tretjega odločilnega srečanja med Borussio iz Dortmunda in CCA iz Bukarešte.
Tehnični komisar madžarske nogometne reprezentance Lajos Baroti je objavil program priprav madžarske reprezentance za svetovno prvenstvo. Kandidati bodo imeli od 12. januarja do 11. februarja prvi skupni trening v nekem letoviškem kraju v Tatrah, za prvenstvo, ki se bo začelo 2. marca, bodo igrali le 7 telcem in to do 20. aprila, nadaljevali pa bodo po svetovnem prvenstvu. 20. aprila bodo že objavili seznam 20 igralcev za svetovno prvenstvo. 22. aprila bodo Madžari igrali v Budimpešti proti Jugoslaviji, 4. maja v Glasgowu proti
zornosti na tega telovadca, vedno je bil nekje za rezervo. Letos pa se je temeljito zagrizel v delo in se, kakor je sam dejal, posvetil samo dvem stvarem: študiju in treningu. Uspeh je bil seveda viden na tekmi
—	Petrovič je solidno tekmoval na vseh orodjih in povsod dosegal lepe ocene nad 9 točk. Vsekakor razveseljiva ugotovitev za našo orodno telovadbo, da se je standardni »triperesni deteljici. — Cerar, Čaklec, Jurjevič
—	pridružil nov resen tekmec. Tudi Mar-kulin se je lepo razvil in utegne še napredovati. Cerevicki je bil soliden, naš osmi predstavnik, Bosanec Petek, pa je med tekmovanjem odstopil.
Lepe perspektive
Srečanje z Romunijo nam je pokazalo, da se naši vrhunski orodni telovadbi vendarle odpirajo svetlejše perspektive. Vrsta, ki je nastopila v Karlovcu in Zagrebu, je kar so* lidna in bi se lahko uspešno kosala že z resnejšimi nasprotniki, kot so bili Romuni. Potem ne smemo pozabiti, da je izven reprezentance še nekaj dobrih in perspektivnih telovadcev, ki bodo še zaostrili rivaliteto med tekmovalci in povzročili, da se bo raven te športne panoge še dvignila. Tu mislimo predvsem na Gagiča in Saboja (oba sta trenutno v JLA), dalje na hitro napredujočega Trboveljčana Trugarja, na. mladega Beograjčana Lekiča, na rutiniranega tekmovalca Marina Urbanca in še na nekatere mlade tekmovalce. Če bomo znali vse te perspektivne fante obdržati in nadalje razbiti njih znanje, lahko z velikimi upi zremo v bodočnost naše orodne telovadbe.	I. P.
Končni rezultati dvoboja: 1. Jugoslavija 659.80, 2. Romunija 635.10. Posamezniki: 1. F. Orendi (R) 112.10, 2. Cerar (J) 111.90, 3. Petrovič (J) 111.40, 4. Čaklec, 5. Jurjevič, 6. Skaza (vsi J), ?. Hargaraš (R) itd.
Posamezna orodja — konj z ročaji: Cerar (J) 19.50, Čaklec (J) 19.10, Petrovič (J) 18.50, drog: Orendi (R) 19.55, Hargaraš (R) 19.25, Cerar (J) 19.15, bradlja: Petrovič (J) in Orendi (R) 19.00, čaklec (J) iš.95, Skaza (J) 18.85, preskok: Čaklec (J) 19.50, Petrovič (J) 19.00, Jurjevič in Marku! in (oba J) 18.90, krogi: Orendi (R) 19.00, Jurjevič (J) 18.65, Skaza (J) 18.45, prosta vaja: Cerar (J) 19.05. Hargaraš (R) 19.001, Čaklec (J) 18.95.
V Cervinio je prispela ženska smučarska reprezentanca Nemčije, da bi se pripravljala za svetovno prvenstvo v Bad-gasteinu. Ekipo sestavlja 16 tekmovalk, ki bodo trenirale pod vodstvom avstrijskega trenerja Haiderja. Prav tako je prispela v Cervinio tudi mlada norveška prvakinja Sander in končno tudi moška in ženska reprezentanca Avstrije, ki šteje skupaj z vodstvom nič manj kot 40 ljudi. Prtljaga te ekspedicije ni majhna, saj je obsegala med drugim 160 parov smuči.
Italijanski alpski smučarji in smučarke so se prvič zbrali na skupen trening v Sestriere. Od bolj znanih smučarjev trenirajo Alberti, oba Burrinija, Milian-ti, Ghedina, Gluck in Zechini. Mem tekmovalkami so tudi Schenone, Minuzzo in Demetz.
Francoska ekipa, ki jo sestavljajo smučarke Bonlieu, Thelinge, Baud, Grosso, Leduc in Thiolliere ter smučarji Vuar-
Skotski, 23. maja pa bodo odpotovali na Švedsko.
Angleži bodo verjetno predlagali Mednarodni nogometni zvezi, da naj s posebnimi predpisi uredi vprašanje nastopa istega nogometaša za več reprezentanc. To vprašanje se je pojavilo še zlasti po tekmi Italija : Severna Irska, ko so v italijanskem moštvu igrali nogometaši, ki so prej nastopali za Brazilijo in Urugvaj. Montuori, Schiaffino in Ghiggia pa so dobili zaradi svojega italijanskega porekla italijansko državljanstvo in so se sedaj pojavili med Azzurri. Angleži menijo, da bi vsak nogometaš nastopal lahko le v eni reprezentanc, potem pa mu tudi sprememba državljanstva ne bi smela dovoljevati igranja za drugo.
Vrstni red najboljših strelcev italijanskega nogometnega prvenstva je trenutno naslednji: Charles (Juventus) 12, Vini-cio (Napol!) 11, Hamrin (Padova) 10, Bean (Milan) in Lindskog (Udinese) 8.
Nemška nogometna reprezentanca ima prihodnjo nedeljo obširen program. Prva ekipa bo igrala v Hannovru proti Madžarski, že dan prej se bosta B reprezentanci istih držav srečali v Budimpešti, prav tako 21. pa bo v Braunschweigu tudi tekma mladinskih reprezentanc Nemčije in Madžarske. Nemški zvezni trener Sepp Herberger je za Hannover določil naslednje igralce: vratarja Her-kenrath, Kwiatkowski, branilci Erhardt, Juskotviak, Sandmann, krilci Eckel, Mai, Wewers, Sturm, Szymaniak, napadalci Peters, Schmidt, Kelbassa, Schafer, Klodt, Soya, Schroder.
Nogometaši moskovskega Dinama so na turnirju po Južni Ameriki. V prvi tekmi so v Rio de Janedru igrali s kombinirano reprezentanco Brazilije 1:1 (1:0). V drugem srečanju pa je bil njihov nasprotnik prvak Urugvaja National, ki so ga premagali s 3:1 (0:1). ,
V Ankari sta se srečali nogometni reprezentanci Turčije in Belgije. Tekma se je po dokaj izenačeni igri 'zasluženo končala neodločeno 1:1. Pred 60.000 gledalci so vodilni gol dosegli Turki v 12. minuti po Canu, Belgijci pa so rezultat izenačili v 46. minuti, strelec pa je bil Jurion.
Iz Novega mesta
Prejšnjo nedeljo je bil tu povratni dvoboj v vajah na orodju med novomeškim »Partizanom« in partizanskim društvom iz Karlovca. V skupni oceni so zmagali gostje s 422.30 : 417.50. Med dekleti so bile gostje za 7 točk boljše, saj so imeli v svoji vrsti več tekmovalk I. razreda. Med mladinci so presenetljivo zmagali domačini z 215.80 : 213.30.
Nedavno so položili letni obračun veslači novomeške Krke. Predsednik tov. Thorževski je v poročilu ugotovil, da je bilo letos občutiti nekakšno stagnacijo, novih članov je premalo, pa tudi delovni elan je zamrl. O tem so navzoči precej razpravljali in ugotovili, da klub ni našel pravega načina, kako bi pritegnil mladino. Zato so na skupščini sklenili, da je treba klubsko življenje urediti in poskrbeti, da bodo iz čolnarne nastali nekakšni klubski prostori. In še nekaj teži No-vomeščane: že dolgo čakajo na galejo za trening začetnikov, toda doslej se ta želja ni uresničila. Novi 9-članski' odbor, ki mu znova predseduje tov. Miro Thorževski, bo moral krepkeje poprijeti za delo.
F. M.
SKUPŠČINA OLIMPIJE
Akademski smučarski klub Olimpija obvešča člane in prijatelje kluba, da bo občni zbor v petek, 20. t. m. ob 19. uri v balkonski dvorani Univerze.
net, Bonlieu, Duviliard, Gacon, Piollat, Perillat, Collet, Bozon in Penet je tudi že prispela v Cervinio, kjer bodo ostali na treningu 10 dni.
Revija »Ring Magazine« je objavila svoje lestvice najboljših profesionalnih boksarjev za november. Objavljamo nekaj najzanimivejših podatkov: težka kategorija — prvak Floyd Patterson, 1. Machen, 2. Foliey, 3. Pastrano (vsi ZDA), 6. Valdez (Kuba), poltežka — prvak Are-hie Moore, 1. Johnson (ZDA), 2. Pompey (Trinidad), 3. Durelie (Kan). 5. Hoppner (N), 6. Calzavara (It), 8. Heeht (N), 9. Schoppner (N), srednja — prvak Car-mer Basilio, 1. Robinson, 2. Fullmer 3. Calhoun (ZDA) 5. Humez (Fr), weiter — brez prvaka, 1. LogSrt (Kuba), 2. Akins, 3. Demarco (ZDA), lahka — prvak Joe Brown (ZDA), 1. Loi (It), 2. Lane, 3. Dupas (ZDA), 5. Rossi (It) peresna — prvak Hogan Bassey (Nigerija), 1. Hamia (Fr), 2. Elorde (Filip), 3. Moore (ZDA) 7. Sneyers (Belg), bantam — prvak Alphon-se Halimi (Fr), 1. Macias (Meh), 2. D’Aga-ta (It), 3. Espinosa (Filip) 5. Rolio (It), 8. Bini (Fr), 10. Keenan (VB), mušja — prvak Pascuai Perez (Arg), I. Arias (Ve-nez), 2. Martin (Sp), 3. Ursua (Filip), 5. Pocali (It).
SZ: Švedska 7:3
Na povratku iz Kanade, kjer so od 8 srečanj zmagali v 5, 1 igrali neodločeno, 2 pa izgubili, so se ruski hokejisti ustavili še v Stockholmu, kjer so igrali z reprezentanco Švedske, lanskoletnim svetovnim prvakom. Zmaga je zaslužno pripadla Rusom z rezultatom 7:3.
Medtem ko je prva ruska ekipa gostovala v Kanadi, je B reprezentanca odigrala 4 tekme v Angliji proti profesionalnim moštvom. Rusi so dosegli lep uspeh, saj so zmagali v treh srečanjih in le ekipa Brighton Tigers jih je premagala s 6:3.
Na šesteroh i hokejskih reprezentanc v Leipzigu je zmagal Plzen z 10 točkami pred Berlinom 6, Leipzigom 6, Madge-burgom 6, Saarbrtickenom 2 in Neumiin-strom 0.
Mednarodni hokejski turnir v Lausanni je osvojilo moštvo kanadskih letalcev, ki je v finalni tekmi premagalo Ztirich SC s 4:1.
Hokejska reprezentanca Norveške je v Berlinu dvakrat premagala Vzhodno Nemčijo. Prvič je bil rezultat 7:2, drugič pa 4:3.
1.	Split : Vardar	1
2.	Radnički :	Partizan	1
3.	Željezničar	: Vojvodina	1
4.	Zagreb	: Dinamo	2
5.	Spartak	: Budučnost	2
6.	Crvena	zvezda : BSK	1
7.	Velež :	Hajduk	1
8.	Ljubljana :	Metalac	2
9.	Lokomotiva	: Branik	1
10.	Trešnjevka : Odred	1
11.	Orient : Rijeka	2
12.	Uljanik : Segesta	2
Med 4.120 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 12 imata po 10 pravilnih rešitev Hajer Franjo, Zagreb, VII. Ravnice b. b. in Danilo Renato, Koper, Verdijeva 3. Vsak prejme 10.000 dinarjev
REŠEVALCEM NAGRADNEGA NATEČAJA!
Ker so z današnjo nedeljo ukinjena vsa domača ligaška tekmovanja v nogometu, košarki, odbojki in ostalih panogah, smo začasno prekinili objavljanje »Poletovega« nagradnega natečaja. Naš nagradni natečaj bomo znova upeljali takoj, ko se bo spet pričela sezona prvenstvenih nogometnih in ostalih tekmovanj, t. j. že konec februarja prihodnje leto.
OBČNI ZBOR ZPK LJUBLJANA
Občni zbor ZPK Ljubljana bo v torek, t. m. ob 17. uri v poslopju Direkcije državnih železnic. Udeležba za člane obvezna.
POPRAVEK
V zvezi s člankom »Ali ni to nečloveško«, ki je bil objavljen v »Poletu« štev. 27 z dne 7. julija t. L, smo prejeli od Podzveze nogometnih sodnikov Kranj naslednji popravek, ki se glasi takole:
»V zvezi z napadom na nogometnega sodnika Cotiča v Kranju, razen mejnih sodnikov, ni bilo v bližini nobenega drugega kranjskega nogometnega sodnika. Kot že rečeno, pa sta oba kranjska mejna sodnika napatienca ščitila.«
A	L UTO MIL
Razgovor z Mirom Cerarjem po telovadnem dvoboju Jugoslavija : Romunija
Bili smo za razred boljši
Prepričljiva zmaga nad Romuni — Naši orodni telovadbi se odpirajo lepe perspektive
v
Milan odpravil Škote
Za zaključek VELIKE »SELITVE« Tragičen dogodek v ringu
\T niM liro' 4 S tl o/"' _ P ron ftArt crlf*— Sla	Umrli
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razpoložen napad domačih ja tekmo odločil v svojo korist že v prvem polčasu. Trije lepi goli, ki so jih napadalci dosegli so takorekoč zapečatili usodo gostov iz Zagreba. Moštvo Zagreba se ni moglo upirati borbeni Vojvodini in je bilo ves čas tekme slabši nasprotnik. Vrsto golov je otvoril odlični Bena z zelo lepim strelom s kakih 18. m. V 35. minnuti je Krstič II. prejel žogo nekje na sredini igrišča preigral nasprotnikovo obrambo in poleg nemočnega KrizmaniČa dosegel gol. Samo štiri minute kasneje je Veselinovič z zelo močnim udarcem s kakih 20 m dosegel še tretji gol. V 50. minuti je Bena povišal na 4:0. Po tem golu pa je poškodovani Krizmanič zapustil igrišče, tako da je Zagreb igral le z 10 igralci. V 53. minuti je Ivoš dosegel peti gol in dve minuti na to Bena še šestega. Za Zagreb je bil uspešen Joksimovič v 74. minuti.
Za Vojvodino so igrali zelo dobro Bena, Krstič II, Boško v, v moštvu Zagreba pa sta bila nekoliko boljša Vidoševič in Joksimovič.
V moštvu domačih so bili najboljši Radovič, Dacevski, Mladenovič in Darmanovič pri Crveni zvezdi pa sta bila nekoliko boljša Kostič in Toplak.
Partizan : Željezničar 1:1 (0:0)
Beograd, 15. dec. V zelo lepi in zanimivi igri sta si Partizan in Željezničar razdelila točki. Tekma se je končala z" rezultatom 1:1 (0:0). Prvi gol je dosegel Kokot v 48. minuti za Željezničar, drugega pa Mihajlovič v 50. za Partizana.
Partizan: Sto jamo vic, Jusufi, Jenčič, Kailoiperovič, Milutinovič, Pajovič, Mesaroš, Valet, Mihajlovič, Du-vadjič, Belin.
Željezničar: Vrebac, Kranjc, Kara ji oa, Ribar, Jusufbegoviič, Matič, Bukvič, Imamovič, Kokot, Žigante, Pašič.
Tekma se je odvijala s hitrimi in lepimi akcijami obeh moštev. Obe moštvi sta imeli precej ugodnih priložnosti, ki pa jih napadalci niso izkoristili. Taiko tudi vratarja nista imela preveč dela. Obrambi sta v pravem času posredovali in odvračali nevarnosti. Igra je bila enakovredna zaradi tega, ker je Partizan bolje pričel im bil v premoči ob zaključku tekme. Željezničar pa je bil nekoliko boljši v srednjem delu tekme. Po vsem tem je rezultat tekme popolnoma realen. Tčkma je bila odigrana brez surovosti in incidentov.
V moštvu Željezničar ja sta igrala dobro Jusufbegovič im Pašič pri Partizanu pa Jusufi, Pajevič in Mihajlovič.
Dinamo : Spartak 3:1 (2:0)
Zagreb, 15. decembra. Zadnjo tekmo jesenskega dela državnega nogometnega prvenstva v Zagrebu si je ogledalo okrog 5000 gledalcev. Tekma jte bila odigrana po izelo spolzkem in težkem terenu.
Dinamo: Irovič, Šikič, Koščak, Režek, Crnkovič, Bane Žič, Benko, Cone, Jerkovič, Matuš, Liipošinovič.
Spartak: G lonca k, Tapiška, Čopič, Kilijamovič, Pejič, Leskov, Ognja-nov, Maravič, Jenovai, Farkaš, Ton-kovič.
Današnja igra je imela dva različna polčasa. V prvem je bil Dinamo odločno boljše moštvo. ‘Ves
del so napadalci domačih igrali na polovici Spartaka bili pa so tudi trenutki, ko je kar deset igralcev Spartaka igralo v domačem kazenskem prostoru. Odl-očna premoč domačih je prišla do izraza v 29. minuti, ko je bil Jerkovič zrušen v kazenskem prostoru. Benko je z gotovostjo iz 11 met rovke dosegel gol. Dinamo je še naprej prevladoval na igrišču. Čonc je zelo spretno vodil igro, tako da je vsak napad domačih predstavljal nevarnost za nasprotnega vratarja. Usoda Spartaka je bila odločena povsem nepričakovano. Akcija se je pričela pri Oonču, ki je vodil žogo po desne mkrilu im jo poslal na levo krilo. Tapiška je hotel z glavo zaustaviti žogo, vendar namesto da bi žogo odbil v polje je poslal žogo v svojo mrežo.
V	drugem polčasu je bila igra povsem enakovredna. Čenč je v tem delu igral na desnem krilu in napadi Dinama niso bili več tako nevarni. V 51. minuti je bil dosežen še en avtogol, tokrat je bil strelec Koščak, ki je zaustavil napad Spartaka im namesto da bi umiril žogo, jo je podal vratarju. Streljal pa je nesrečno v nasprotni kot, v katerem je bil Irovič.
V	zadnjih minutah se -je razvila ogorčena borba, ki je bila na trenutke tudi groba. Zadnji gol je dosegel Lipuši novic iz gneče pred vrati Spartaka, ko je vratar Glon-čak ležal na zemlji.
Najboljši strelec na današnji tekmi je bil Crnkovič, pri gostih pa je zadovoljil edino Pejič.
Vardar : Radnički 3:2 (1:1)
Skoplje, 15. dec. — Današnjo prvenstveno tekmo med jesenskim prvakom lin domačim Vardarjem je spremljalo številno občinstvo, ki je na koncu tekme viharno pozdravilo zmago požrtvovalnega domačega moštva.
Gole so dosegli: Jelisavčič v 38. in 53. ter Dončevski v 65. min. za Vardar, za Radnički pa je oba gola dosegel v 13. in 76. min. Rade Ognjanovič z enajstmetrovko.
Samo v začetku so bili domačini nekoliko zbegani, ker so imeli tremo pred jesenskim prvakom. Kasneje so njihove vrste zaigrale brezhibno in zmaga Vardarja je zaslužena. Domačini so igrali požrtvovalno, ostro in preko hitrih kril. Radnički je dolžan zahvalo odličnemu vratarju Videniču. ki je reševal neverjetne podvige domačih pred svojimi vrati.
Radnički je bil boljši samo prvih 10 minut igre in v tem času je tudi dosegel vodilni gol. Vučidolov je nepotrebno udaril Prlinčeviča in R. Ognjanovič, je najhujšo kazen realiziral. V 38. minuti je Jelisavčič povsem nepričakovano ostro streljal s 16 m in žoga je obtičala v mreži. 'Z neodločenim rezultatom sta šli moštvi na odmor. Drugi polčas je prinesel Vardarju popolno premoč in tudi zasluženo zmago. Gola, ki sta ju dosegla Jelisavčič in Dončevski, sta samo potrdila lepo igro do-
mačega moštva. Če ne bi bilo v vratih Vidiniča, bi bilo zlo še veliko hujše. V 76. minuti je sodnik Stani-šič brez pravega vzroka pokazal še enkrat na belo točko, seveda v korist Radničkega in R. Ognjanovič je tudi drugo kazen uspešno zaključil. Rezultat 3:2 ne pokaže pravega razmerja sil, saj bi moral biti rezultat lepši v korist Vardarja.
Ljubljana, 15. dec. Po zadnjih ukrepih v zveznih in" republiških nogometnih forumih pričakujemo, da se bodo razmere med našim sodniškim kadrom vsaj v doglednem času precej izboljšale. Kritika, ki je bila doslej izrečena na račun mnogih sodnikov, pa je že pripomogla k temu, da so njihove osnovne organizacije začele razmišljati o ukrepih za izboljšanje kavalitete- sojenja pri nas.
To smo videli tudi na današnji skupščini podzvezc nogometnih sodnikov Ljubljana, ki je zelo samokritično ocenila dosedanje delo, zlasti pa razgalila slabosti članstva, ki ni imelo najboljšega odnosa do svoje organizacije. To se je zlasti občutilo v pomanjkanju discipline pri posečanju plenarnih sestankov, obiskovanju treningov in kolokvijev pred začetkom sezone, saj se več kot polovica članstva ni odzvala vabilom svoje osnovne organizacije in ni skrbela za lastno izpopolnjevanje v teoriji ter kondiciji. Upravni odbor je sicer organiziral nekaj seminarjev, ki so delno pripomogli k izboljšanju kvalitete, vendar pa mnogi člani sodniške organizacije niso izpolnili nalog na igrišču tako, kot bi biilo želeti. Žal disciplinski in Upravni odbor podzvezc nista proti nediscipliniranim pojavom med sodniki uvedla nobenih ostrejših ukrepov: to pa iz razumljivega razloga, ker sodnikov še vedno manjka. Tečaji so sicer bili organizirani, vendar se je priglasilo premalo kandidatov in tako ljubljanski sodniški organizaciji ni uspelo, da bi številčno povečala svoje članstvo. Jasno, da imajo precejšnjo krivdo za to klubi, ki, kljub vabilom in pozivom sodniške organizacije ter drugih nogometnih forumov, niso pomagali pri vključevanju novih kandidatov v vrste sodnikov. Če bi bilo število sodnikov zadostno, bi bilo moč seveda laže izbirati kvalitetnejše sodnike od slabših in tudi ostreje ukrepati proti nedisciplini posameznih sodnikov. Tako pa je položaj tak, da so mnogi sodniki sodili
Maribor, 15. dec. —' Pred 800 gledalci je v dvorani kina Union domača ekipa Maribora spet dosegla visoko in zasluženo zmago. Nasprotniki iz Slavonskega Broda so bili borbeni in so se dobro upirala domačim -boksarjem. Posebno moramo pohvaliti njihovo disciplino in vzorno vedenje v ringu. Vse borbe so bile ostre in so zadovoljile gledalce. Maribor je visoko porazil goste iz
Tomažič porazil Terana
Maribor, 15. decembra. V Mariboru se je zbrala večina najboljših slovenskih igralcev namiznega tenisa. Branik je dobro pripravil dvorano v Pipuševi ulici za republiški turnir.
Glavno besedo so imeli igralci iz Ljubljane in Kranja, ki so osvojili večino prvih mest. Pri članih A je nastopilo 41 igralcev in je pripravil presnečenje Tomažič, ki je v finalu premagal slovenskega in mladinskega državnega prvaka Terana. Oba igralca v tem srečanju pa nista pokazala pričakovane igre. Igrala sta skrajno previdno in le redko se je kdo odločil za oster udarec. Z rezultatom 21:17, 21:12, 17:21 in 22:20 je zmagal Tomažič, ki je imel boljše živce predvsem v odločilnem Četrtem nizu. V črtrtfinalu je Teran premagal
Miklavca, Zajc Sedeja, Kocjan Godino in Tomažič Auprihta. V polfinalu je Teran premagal Zajca in Tomažič Kocjana.
Pri članih B je med 40 igralci zmagal Zidar (Mrb), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Pirca 2:0. Članic je nastopilo 9. Naslov je osvojila Tereči-kova s težko zmago nad Plutovo 3:2.
Pri mešanih dvojicah sta bila najuspešnejša Teran—Plutova, ki sta z zmago nad Tomažič—Terečikova osvojila prvo mesto. Pri ženskih dvojicah sta zmagali Plut—Mravlje. Zelo dobre so bile igre pri članskih dvojicah. Polfinalni rezultati so naslednji: Teran—Kocjan : Štern —Pirc 2:0, ZLdar— Godina : Tomažič— Zajc 2:0. Finalno tekmovanje v času poročanja še ni končano.
Igralke kranjske Mladosti upajo na časten
rokometni ligi
mmm
plasma v republiški ženski
Skupščina sodnikov Ljubljanske nogometne podzveze
Glav« naloga: zaostritev disciplini!
tudi po tri tekme na en dan, saj je 72 sodnikov, ki so “vključeni v sodniško podzvezo Ljubljana, sodilo 747 tekem kot glavni sodniki in 705 tekem kot mejni.
Precej razgibana razprava je pokazala, da se članstvo v precejšnji meri zaveda svojih dosedanjih napak in da ima voljo vse to odpraviti. Sklenili so začeti ostro borbo proti nezdravim pojavom v sodniških vrstah. Tudi kazni za prekrške bodo odslej pogostejše. Za izboljšanje kondicije so sodniki sprejeli sklep, da bodo z enim ali dvema moštvoma tekmovali v rednem prvenstvu sindikalnih nogometnih moštev, organizirali pa bodo tudi druge tekme, ki naj bi nadomestovalc treninge. V zimski sezoni bo ljubljanska sodniška organizacija pripravila izpite za dosedanje kandidate in organizirala nove tečaje — pri čemer upa na podporo klubov in nogometnih forumov, ki naj bi zbirali kandidate — poostrila bo disciplino članstva in okrepila dejavnost posameznih komisij.
Vse to pa je nujno potrebno ker stoji pred nogometnimi sodniki letos najtežja naloga: na vrsti je, kot vemo, sprememba sistema tekmovanja in klubi se bodo borili za čim boljši plasma zaradi uvrstitve v enotno kvalitetno ligo Brez dvoma se bodo klubi poskušali posluževati vseh sredstev za dosego tega cilja. Prav zato pa bodo morali biti sodniki zlasti na igriščih, pa tudi pri svojem internem delil, zelo budni, da bodo svoje naloge dobro opravljali. Nemalo pa bo treba pri tem sodelovanja tudi s strani nogometnih forumov.
Nameni so dobri, želje velike in upajmo, da ne bo treba več ostriti peresa proti slabim primerom sojenja na naših igriščih. To garancijo pa je dal tudi novo izvoljeni upravni odbor na čelu s predsednikom tov. Ma-corattijem, ki bo imel seveda precej odgovorno nalogo.
Maribor, 15.’ dec. —. Telovadna akademija, ki jo je v Unionu v proslavo Dneva Republike in Dneva JLA pripravil »Partizane Maribor I, je ponovno dokazala, da se v tem društvu s posebno ljubeznijo ukvarjajo z akademijskimi sestavami. Obljubili so, da bodo tokrat pokazali vrsto novih stvari in so tudi to obljubo izpolnili. Najprej je imel slavnostni nagovor prof. Struna, ki je pozdravil številne predstavnike ljudske oblasti z zveznim poslancem je zvrstilo kar 18 točk sporeda, ki Milošem Ledinekom na čelu. Nato se so trajale dve in pol ure. Vaditelji: Breda Jelenc, Ljubica Lorgar, Julijana Jelenc, Betka Manfreda, Erih Aleš ter Štefka in Jože Zadnik, so bili komponisti novih lepih in zanimivih sestav. Vse sestave so bile odlično naštudirane in pokazale visoko stopnjo telovadbe pri tem marljivem društvu. Med najbolj uspele lahko štejemo ritmično sestavo članic in mladink, nastop pionirjev na blazinah, vaje mladincev na švedski klopi in novost — moderno sestavo na stopnicah, ki so jo izvajale članice in mladinke. Tudi orodne telovadbe ne smemo prezreti. Naš znani strokovnjak Boris Gregorka, je iz Ljubljane pripeljal vzorno vrsto članov »Partizane Narodni dom, ki jo je izpopolnil še domačin Težak. Na konju z ročaji, bradlji in na drogu so telovadci pokazali vaje, kot jih Maribor že dolgo ni videl. Posebno se je izkazal državni prvak Miro Cerar, ki so ga gledalci za njegovo izvajanje viharno pozdraviti. Tudi članice so na dvovišinski bradlji pokazale znanje in eleganco. V talni telovadbi članov in članic pa je bilo nanizano vse, kar premore moderna telovadba. Lahko smo ponosni nad tolikšno izurjenostjo in zato tudi vsem, ki so na tej akade-, miji sodelovali, iskreno če=titamo.
Bergant
Sturm : Krim 2:0 (1:0)
V	G razu je gostovalo moštvo ljubljanskega Krima, ki sc je pomerilo s članom prve avstrijske lige s Stormom. Domačini so zasluženo zmagali z 2:0 (1:0).
Evropski boksarski prvak pol težke kategorije Italijan Artcmio Calzavara je boksal v Milanu neodločeno z nemškim boksarjem težke kategorije Westphalom.
V	nadaljevanju mednarodnega šahovskega turnirja v Dallasu je Reshcwsky (ZDA) premagal Evansa (ZDA), remi pa se je končalo srečanje Szabo (Madžarska) : LarScn (Dan-
ska). Partiji Gligorič : Olafsson (Island) in Janovski (Kanada) : Najdorf (Argentina) sta bili prekinjeni. Trenutno stanje na lestvici pred zadnjim kolom: Reshewsky 8, Gligorič 7 (1), Szabo in Larsen 7, Olafsson in Janovski 6 (1), Najdorf 5 (1), Evans 4.
|javonskega Broda z rezultatom
Zal pa je bilo srečanje tudi nesrečno za mladega pekovskega pomočnika, 19-letnega Bičaniča iz Slavonskega Broda, ki je v lahki kategoriji nastopil proti Zurmanu. Dve koli se je uspešno in izredno požrtvovalno upiral republiškemu prvaku, v tretjem kolu pa je omagal in gg je zdravnik napotil v bolnišnico, kjer je kljub takojšnji zdravniški pomoči izdihnil. Zdravniki so ugotovili izliv krvi v možgane. Kakor smo kasneje zvedeli, je Bičanič že lani doživel podobno nezgodo, zato je tudi letošnji nastop v Mariboru postal zan j usoden. Rezultati: muha Koban : Pulko 0:2 t. k. o., bantam Kajzer : Skodlar 2:0 t. k. o., peresna Čeh : Beucun 2:0 p. t., lahka Zurman : Bičanič 2:0 t. k. o., polwelter Hauptman : Joran 2:0 t. k. o., welter Kous : Tucinovič 2:0 t. k. o., polsrednja Šibila : Zorko 2:0 t. k. o., srednja: P e jaki č : Moro-savljevič 1:1, težka: Št ruk ar (kot gost) : Jurišič 2:0 p. t.
Javornik
Izbirne tekme na Jesenicah
Jesenice, 15. dec. Na Jesenicah je bilo danes izbirno tekmovanje v orodni telovadbi za sestavo okrajne vrste. V kratkem bo namreč dvoboj med okrajema Kranj in Beograd, zato je bilo treba izbrati najboljše tekmovalke in tekmovalce. Nastopilo je devet Članov in šest članic. Rezuliati — članice: L Vukič (Kranj) 35,50, 2. Bevc (Kranj) 54,20, 3. Dagarin (ŠL) 32.00; člani: 1. Robič (J) 56,00, 2. Lakota (J) 55,30, 3. Čelesnik (J) 55,15.
Pri moških so prvih pet mest osvojili Jeseničani. Pokazali so skoro na vseh orodjih elegantno izvajanje težkih prvin in je upati, da se bo ta športna panoga dvignila na isto raven, ki so ga Jesenice že imele.
Poravnajte
naročnino?
Pseudonimi
Bruseljski časopis Les Sports jo nedavno objavil zanimiv članek, V katerem govori trener belgijske nogometne reprezentance, Madžar Poldi. Toldi trdi, -da večina imen, P° katerih poznamo najboljše madžarske nogometaše, niso prava imena, ampak nekaka umetniška imena oz. pseudonimi. Sam zase pravi, da se piše pravzaprav Tuni kol d, Toldi p* je bilo njegovo ime, s katerim je igral nekdaj pri Ferencvarosu io kasneje je seveda to ime obdržal. Tudi za Pušk as a pravi Toldi, da se je preimenoval in da je njegov pravi priimek Pucsev.
Prav danes bi morali poročati o mednarodnem boksarskem dvoboju med reprezentancama Slovenje n Julijske Krajine v Trstu, vendar bralcem z rezultati ne moremo postreči, ker do tega dvoboja sploh ni prišlo. Za tem, ko smo poročali, da bi morali slovenski boksarji prav danes nastopiti v Trstu, je nastalo sumljivo zatišje. Od pokrajinske boksarske zveze za Julijsko Krajino ni bilo nobenega glasu. Te dni pa je Boksarsko zvezo Slovenije presenetilo zelo čudno pismo, poslano od tega pokrajinskega odbora. To pismo odpoveduje dvoboj, hkrati pa je v svojem tonu zelo žaljivo in tako šovinistično, da sploh ne moremo govoriti o pravih športnih odnosih pokrajinskega boksarskega odbora za Julijsko Krajino do slovenskih športnikov. Vs_e pismo je polno šovinistične gonje, ki žali na,š narodni ponos, je pa plod silnega cinizma predsednika tega odbora, odvetnika iz Gorice dr. Carla Pe-dronija. Le-ta je namreč znan po hudih šovinističnih tendencah proti Slovencem in on je bil povod, da je prišlo do prekinitve prijateljskih odnosov.
Tovariš Heler, predsednik BZS, je pravilno označil to dejanje za neodgovorno, zlasti še zaradi tega, ker so bili ostali funkcionarji,boksarske zveze Julijske Krajine zelo naklonjeni temu srečanju in so si želeli nastopa Slovencev v Trstu. Prav zaradi tega so bili funkcionarji BZS zelo neprijetno presenečeni, po izjavi tovariša Helerja pa nič manj tudi organizator ti tega dvoboja v T rstu.
Ker ie predsednik boksarske zveze Julijske Krajine Pedroni prekoračil vse mednarodne pravice o medsebojnih športnih odnosih, bo na intervencijo BZS proti tem u dejanju protestiral jugoslovanski kon-/■' v Trstu tovariš Vošnjak. prav tako n bo -redsednik Športne zveze Slovenije tovariš Krese protestiral v imenu slovenske športne or ga-
To je zares obsojanja vredno!
nizacije ->ri Italija” •’ bok zvezi v Rimu. Prav bi bilo, da b* tud _naši zvezni športni forumi zavzeli najostrc'se stališče do takšnega postopanja in pričakujemo, da se bo to tudi zgodilo.
Vsa športna javnost pa ogorčeno obsoja to -odlo dejanje n e odgovor-nega človeka, ki hoče rušiti to, kar gradi šport med narodi — to je pO‘ mirnega sodelovanja in tovariškega sožitja.
KRANJSKI ŠPORTNIKI ZA DAN JLA.
Kranj, 15. dec. Danes je bilo več športni*1 tekmovanj v počastitev Dneva JLA. Na štiri' steznem kegljišča Triglava so se pomeri? kegljači JLA, URO J in invalidi, v discipb11* 6 X 100 lučajev in v borbenih partijah. Zio»' gala je ekipa URO J z 2218 podrtimi keglji' Med posamezniki pa je bil najboljši Ambro-Žič s 420 keglji. V borbenih partijah je zm»' ga]a ekipa JLA s 327 podrtimi keglji.
V strelskih tekmah je med ekipami, ki s» štele po 10 članov, zmagalo moštvo URO J z 1423 krogi. Med posamezniki pa je kil najboljši Černe s 176 krogi.
Polna bolnišnica
Nogometna tekma v mestu QuB? v Ekvadorju je imela žalosten ep1' log. Nezadovoljni gledalci so se P°. končani tekmi hoteli spraviti na ^ sodnika in možu bi se verjetno z6' lo slabo godilo, če ne bi vmes P°‘ segla policija, ki je morala upora1 biti celo solzilni plin. Raz j ar je?, gledalci so tedaj pustili sodnika 1 se spravili nad policaje. Dve uri J. trajala pravcata bitka in ko n p11 zmagovalec je bila seveda policij1? Krvava žetev pa je bila dokaj.ob* j na. Nič manj kot 31 oseb so mora prepeljati v bolnišnico s težjimi P škodbamš. Če hočemo biti še n tančnejši, v bolniških posteljah L se drug poleg drugega znašli gleda oi in policaji, prvih 22, drugih Pa