-----    100   -----
Pomenki zgodovinskega družtva
4. februarja 1858.
Počastili so ta mesečni zbor prečastiti gospod deželni poglavar Nj. eksc. grof Gustav Chorinskv.
Družbeni tajnik je bral spisek gosp. inženirskega pri-družnika Leinmuller-a na Kerškem, v kterem popisuje ta razvaline pod Kerškem in izreče, da so rimske. Zanimivi sostavek se bo pozneje v ^Mittheilungen" natisnil. — Potem je bral družtveni tajnik 2 sostavka, ktera je neu-trudljivi gosp. Hitzinger poslal.
V enem je zastran krajnskega nadškofa Andreja ustanovljeno, da je bil neki „Andreas Archiepiscopus Cra-niensisa poslanec pri cesarju Frideriku IV., pa gospod Hitzinger dokaže, operaje se na omene v arkivu za jugoslovansko povestnico, da izvira priimek „Craynensisa od mesta Antivari v tako imenovani Krajini v zgornji Al-banii, ker je ondi že iz starodavnih časov nadškofija.
Drugi sostavek Hitzinger-jev zabrača na nadgrobni kamen vojvodinje z imenom Viridis, hčere vojvoda Bar-nabaVisconti v Milanu io sopruge Leopolda III. Ver-lega, ktera je 1425 v Zatičini umerla in v ondašnji cerkvi pokopana bila.— G. prof. Metelko je bral sostavek o slovenski liturgii na Primorskem. — Nazadnje je pokazal družtveni tajnik več starin in pisem, ktere je gospod S. J. Heimann na Dunaji družtvu podaril, in ktere zadevajo ali gospoda podaritelja samega ali pa Izraeljce sploh, in Nj. Ekscelencia, gospod deželni poglavar sami so brali za zgodovino dežele zanimivo pisanje, s kterim je gosp. Heimann svoje dari poslal. To pisanje se je shranilo v družtveni pismohram.
4. marca.
Tudi ta mesečni  zbor so počastili g. deželni poglavar.
Gosp. V. Ur bas je sklenil branje svojih spisov o dosedanjih delih v zemljopisni literaturi krajnske dežele. Obširno je razlagal karte in občerte, in gosp. Ur bas si je s tem svojim delom enake zasluge pridobil, kakor gospod dr. Klun s svojim delom: ,?Ueber Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain." — Gospod kustos Jelovsek je bral zanimive povesti o ljubljanski predmestni cerkvi sv. Petra. Že leta 1248 je bil ondi neki magister Ludovicus fajmoster; fara je pa gotovo že več stara. Prejšna cerkev je bila zidana leta 1385, pozneje   pa   1472   po  Turkih  razdjana,   kar   kamen   v zidu
----    101    ----
koj pri vratah sedanje cerkve dokazuje. Sedanjo cerkev is o sozidali med 1726 in 1730. Mnogo lepih slik ima v al-tarjih, zlasti od Valentina Mencinger-j a. Do leta 1779 je bilo tukaj tudi pokopališče. Kakor skorej da naj najstareja je bila ta cerkev prejšne čase tudi največja in, preden je prišla škofija v Ljubljano, tudi najbogateja. Do leta 1702 je bilo v Šem-Peterski fari 69 vasi, 1663 hiš in 10 tavžent 873 duš, ter 25 poddružnic. Zdaj obsega 2 predmestji in 12 vasi s 5900 duš. Med njenimi poddruž-nicami je ona pri Božjem grobu v Štepani vasi najzani-mivša. — Gosp. prof. K o n š e k je bral sostavek, kterega je poslal družtveni ud, g. fajmošter Orožen o Mihaelu T uffernus-u, vkterem je, občnemu mnenju nasproti, da je ta mnogokrat imenovani protestant Krajnec bil, doter-jeno, da je bil M. T. na Štajerskem v laškem tergu izrejen in je, ker je morebiti kot ptuj otrok neznanega imena v Laško (Tiiffer) prišel, si ime po tem tergu prilastil; rednik njegov je bil Erazem Stich iz Laškega, pa ne iz Tibna. Dobro bi bilo, da bi se to na vse strani natanko preiskalo in do konca dognalo. — Gosp. družtveni arhivar Ger-monik je govoril o dosedanjih delih za vredbo družtvenega arhiva, kar je vse nazoče razveselilo enako, kakor to, kar je povedal tajnik zastran vredbe bukvarnice. Iz tega se je dala viditi djavnost in notranja delavnost družtva. Tako začenjajo mnogi v družtvu shranjeni zakladi sad in korist prinašati. Vsi udje bodo — kakor so Njih ekscelencija rekli — g. G e r m o n i k - u in c. k. dnarstvenemu koncipistu gosp. Avgustu Dimicu hvalo vedili za nesebično vredbo arhiva in bukviša. — Ker je čas že precej prehitel, je bilo mogoče izmed poslanih spiskov samo dva še brati, namreč enega po družtvenem udu g. dr. Ficker-u, ministerialnemu tajnikuvna Dunaji, kteri govori o delu našega rojaka g. dr. J. C i ž m a n a z naslovom: „Die Unions-verhandlung zwischen der griechischen u. romischen Kirche seit dem Anfange des 15. Jahrhunderts bis zum Koncil von Ferrara", druzega pa Hitzinger-jevega o doslej najdenih glagolitskih rokopisih.              Dr. E. H. Costa.