Št. 26.
V Gorici, dno 24. junija 1892.
Tečaj IV
Q V M
„Nova Soea“
izhaja vsak petek o poldne in veljfi s prilogo „Gospodarski List' vreil po posti prejeuiana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2’20,
Četrt leta . . .	.	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravnižtvu.
,,Gospodarski List-' izhaju in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Urrilništi'0 in upraruiitvo je v Mazzinijevi hiši, Via del Mereato št. 12, II.
r
(Izdaja /a Gorico.)
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno
petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo Ikrat,
7	9
'nun	n	*	n
^ n » n  n	^	n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo s« v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakaruah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
k.
J..
Amerika o Slovencih
Slovenski naš rojak č. g. J. Trobec obhajal je 25-letnico svojega Anhovskega delovanja v Ameriki. Pri onej priliki vršila se je velika slavnost, katere so se udeležili mnogi višji cerkveni in svetni dostojanstveniki. Navzoč je bil tudi nadvladika Ir e lan d, od znamenitejših Slovencev pa preč. gg. opat dr. B. Ločnikar in misijonar J. Solnce. Pri slavnostnem obedu vršile so se ra/me napitnice na sv. očeta, na nadvladiko, na slavljenca itd. Naš rojak č. g. J. Solnce je pa bil naprošen, naj napije tudi slovenski domovini, ki je rodila slavljenca. Gosp. J. Solnce je takoj listal ter obširno govoril o Sloveniji v angležkem jeziku; njegov govor so poročevalci ame-rikanskih dnevnikov stenografovali ter do-slovno priobčili; pozneje je prišel tudi v „ Amerikanski Slovenec", iz katerega ga ponatisnemo tudi mi, ker je na vse strani jako zanimiv, da ga boi s pridom čital vsak čitatelj našega lista. Govoril je tako-le :
Preuzvišeni nadvladika, milosti vi opat, častita duhovščina!
Priznati moram, da si štejem v veliko srečo, da se mi nudi prilika izpregovoriti par besedij o Sloveniji, rojstni deželi zasluženega duhovnika, katerega danes til zbrani proslavljamo. Da smelo trdim, da se ni še imenovalo ime borne, zabljene Slovenije na amerikanskih tleh pred bolj uzvišeno družbo, kakoršnaje zbrana okrog te mize na današnji slavnostni dan.
Slovenija — predmet, rekel bi, je neizčrpen — Slovenija obseza toliko, da sem nekako v zadregi, kje naj začnem. Panslavist (ne versko, temveč politično) govoriti bi hotel o največem narodu sveta, ker solnce ne zatone nikdar nad Slovenijo. Govoril bi o neizmerni deželi, katero jepodelil Bog sinovom Slave, o deželi razprostirajoči se med Novajo Zemljo in Carigradom, od bran-denburških poljan do ledenih kamčastih ravnin. Toda ne bom govoril o preobširni celoti, omeniti hočem na kratko o vejici mogočnega debla matere Slave, o narodu, kateri imenujemo Slovence ali S'ovane v pravem pomenil besede.
Slovenci bivajo v prekrasni deželi severno od Jadranskega morja do Julskih p’anin. (Premalo! Domovina naša je večja! Ur.) Deželo razkosali so nam tujci v različne male p »krajine; med njimi je samo Kranjska popolnoma slovenska. Razdelili so nas in krstili naše pokrajine z raznimi imeni, da bi tem lože zabili, da smo sinovi matere Slave.
Kranjsko je najznamenitejša vseh slovenskih pokrajin.Neki slaven angležki potova-lecjo je imenoval „raj Evrope." Julske planine, katere jo obkrožujejo na severjn, ne morejo se sicer meriti v visočini s švicarskimi velikani, a vendar niso nič manj romantične od onih. V dolini, okroženi z najvišjimi vrhovi, preliva se v solnčnih žarkih 9000 čevljev nad morjem prvo čudo slovenske dežele, prekrasno bleško jezero z otokom, ki je bil pred davnim posvečen boginji Živi, sedaj ga pa diči prijazno belo svetišče prečiste Bogorodnice. Ne daleč od jezera so slapovi Savice — pač pomenljiv kraj, jako ljub in drag vsakemu slovenskemu srcu! Tu je kraj, kjer je bil krščen prvi slovenski vojvoda. Ob jednem bil je pogreznjen kip boginje Žive v jezerske globine na veke. Tu je stal tudi narodov ljubljenec, naš pesnik Prešeren, vlivajoč divna slova v nesmrtni svoj epos „Krst pri Savici.“ V ozadju jezera in slapa pa prodira oblake Triglav, katerega se pesniki spominjajo tako radi. Glava mu je zavita v megle, kakor bi ga bila groza gledati solze in jad zatiranega naroda.
Drugo čudo je slavnoznano cirkniško jezero, kjer kmet orje, seje, žanje, lovi divjačino in ribe tekom leta. Vsake pomladi izginejo vode v par dneh v podzemeljske jame — in glej! — dno jezera se izpre-rneni v zelene travnike in žitna polja. Jeseni pa naenkrat bruhne voda zopet izpod-zemeljskih vodnjakov in kristalno vodeno zrcalo pokriva kakih 18 štirjaških milj šir-»o ravan,
Tretje čudo je postcjinska jama, najslavnejša jama sveta in nalepša od premnogih podzeme ljskili jam, na katerih je Kranjska bogata.
Postcjinska jama -ima pet oddelkov. Prvi prostor zove se »veliki dom“. Od desne proti levi »velikega doma“ šumi veličastno reka Pivka. Ta oddelek ponaša se z obilico stoječih in visečih kapnikov. Znana je nad 600 let. Uliod v ostale oddelke odkrili so slučajno leta 1846ega.V jednem oddelku je skupina kamenitih podob in kipov in do 200 čevljev visokih kapnikov. Osobito pa se trije odlikujejo med njimi vrhu griča, kamor nas dovede cikcak speljana cesta, od todi ime griča: Kalvarija. Onostrau Kalvarije odpira se našim očesom čudo za ču-čudesom. Tu so umetno zvite prozorne zavese in preproge, orgije, vodometi, slapovi, božji grob. gosto svetišče, oltar in nebroj-110 družili biserno lesketajočih prikaznij. Enkrat na leto razsvetle jamo z eletriko in prizor, ki se pokaže očem, je nepopisljiv.
Amerikanci proslavljajo naraven most v Virginiji, čudom bi se pa čudili, ako bi videli dva naravna mostova ne daleč od cirkmškega jezera, ki pač daleč presegata krasoto virginskega.
V zvezi s temi čudesi, dovolite mi tudi omeniti Idrijo, drugi naj večji rudnik živega srebra celega sveta, kjer na stotine slovenskih sinov dela pod državnim nadzorstvom v otrovanih rudnikih in zraven umira lakote.
Slovensko ljudstvo. — Da, bili smo velik narod za kralja Sama, toda le 1,500.000 nas je še ostalo, drugi so bili pokončani po pritisku od severa. Ako se ozremo krog čez širne krajine, čez nekdanjo last naših pradedov, vidimo tuje obraze in tuji glasovi zvene nam na uho — te krasne krajine bile so nekdaj naše de-dinstvo, sedaj so le zabljene naše — gomile.
Naj li govorim o naši
zgodovini ?
Nimamo je ! Vsekako pisali smo zgodovino z lastnimi solzami z lastnokrvjo. Severnim Slovencem bilo seje boriti s tevtonskimi rodovi od pamti veka, hotečimi p o d j a r m i t i nas pod krinko kristjanstva. Posrečilo se jim je le predobro. Ali kako? Uveli so kristjan-stvo, toda ne, dokler ni zadnji slovanski junak padel, zadet od tevtonskega kopja! Slovenci, živeči na jugu, odtegnili so se takemu pokristjanjenju. Prišla sta sv. brata Ciril in Metod — in zmagala. Brez prelivanja krvi pripoznala je cela pokrajina vero v križanega Boga. Ne govorim rad, kako se je ravnalo s Slovenci po strani cesarja rimsko-nemškega cesarstva. Dovolj bodi, ako omenim, da so nadvladiko Metoda zgrabili in vrgli v ječo v Pasavi od leta 871 — 8/4, in trije vladike, njegovi sodniki, vladika pasavski, brižeuski in solnograški umrli so nenaravne smrti enega in istega leta. Toda prišla je blagovestnikova zadnja ura. Sklical je še enkrat svoje otročiče in zbrali so se krog njega poslednjič. Tri dni in tri noči so čuli in molili ž njim in izročil je konečno svojo blago dušo v Stvarnikove roke.
In tedaj se začne tožna zgodovina naša. Vladike in duhovnike iztirali so in utrjeni gradovi so zrastli po gričih cele dežele, kakor gobe po dežju. Ljudstvo bi imeli pre kristjanki, a čujte kako?! Zaplenili so mu posestva m začeli mu oznanjevati evangelij ljubezni v slabi srednjeveški latinščini. Razvaline gradov po Sloveniji ne pričajo o nekdanji slavi in moči, kot na Irskem, ampak o solzah in vzdihih.
In na to se pridrve turški divji razbojniški napadi. Nad 200 let. smo morali braniti celo Evropo napadov Muzelmanov. Dočirn so naši severni sosedje polegali na medvedjih kožuhih in srebali pivo, stražili smo mi na jugu s cepci, vilami in sekirami. Tisoči najplemenitejših slovenskih sinov so prelili svojo kri za Krista in križ. Njih i-mena zaman iščeš v rimskem martirologiju, toda ona se žare kot jasne zvezde v knjigi življenja.
No, navzlic vsem našim sovražnikom smo tukaj, dasi le ostanki plemenitega naroda. Tukaj smo, da pričamo pred nebom in zemljo o krivicah storjenih narodu, kateri ni zakrivil ničesa.
Le črnotemni oblaki so viseli nad Slovenijo dolga stoletja.
Le enkrat, pa le za kratek čas, zasijala je zvezda svobode na sinjem slovenskem nebesu, in njeni mili žarki so prodrli do najmanjše gorske kočice zatiranega naroda. Bilo je 1. 1848ega. Toda blesteča se zvezda skrila se je kmalu zopet za oblake, bolj črne kot poprej.
Sedaj ne preostane druzega kot upanje — toda ta nadeja mora biti zakopana globoko v slovenskih prsih, kajti smrtna kazen nesrečnežu,*) kateremu bi taka beseda kakor „svoboda,“ ušla iz ust. Mi nimamo šol, razun na Kranjskem, kjer se slovenske nižje šole pač — trpe, a višjih šol nam niso dovolili nikdar; in vendar stojimo v naobrazbi tako visoko, kot severni sosedje. Družba sv. Moliora pošilja vsako leto svoje knjige v blizu 60.000 iztisih med Slovence. Naš jezik je popoln in bogat. Naš slovar ima 80.000( mnogo več) pristnih slovenskih besed. Naše leposlovje se razmeromavedno lahko primerja leposlovju 10. miljonov avstrijskih Nemcev, ne glede na podporo, katero jim je vlada dajala in na zapreke, katere je nam stavila I)a. celo vsak (!) slovenski dijak si šteje v sveto dolžnost, obogatiti slovensko književnost, kakor mu muza veleva. C. g. Trobec lahko potrdi mojo trditev. — Da, močno sem bil ginjen nekega dne, ko sem,
ra čaj e liste njegovih duhovnih knjig,
preob-naletel nj ego-
na zvezek liričnih pesnij, pisanih ž vo lastno roko.
In z ozirom na vero. Pač, le malo dežel je, ki bi bije tako uzorno katoliške, kot slovenska. Dasi napreden narod, duh časa se še ni dotaknil naših gajev. Nikoli se še ni rodil brezversk list v deželi.
Nasprotno, saj se nam je zdelo pred 4()timi leti, da smo poklicani spreobrniti cel svet, in to je uzrok, zakaj deluje kakih 16 naših duhovnikov v Minesoti. Okoli 1. 1840. napotila se je čet* slovenskih duhovnikov pod vodstvom dr. Knobleharja — Abuna Solimana — v afrikanske puščave. Pod palmovim drevesom blizu belega Nila počivajo telesni ostanki peterih slovenskih junakov in pričakujejo dneva ustajenja. — Ob istem času zapustilo je drugo krdelce slovenskih duhovnikov domovino svojo in se napotilo proti deželi svobode; načeloval jim je mož, katerega ime je še sedaj drago vsakemu katoliškemu Amerikancu — pobožni škof Baraga. Njegovi spisi v slovenskem jeziku so danes mej najbolj priljubljenimi na Slovenskem in njegove pesni in himne v indijanskem jeziku bodo živele, dokler zadnji rudeče-kožec ne izgine iz amerikanskih gozdov. Drugi so posnemali njegov vzgled. Dovoljeno mi bodi imenovati le očeta Pirca, Čebula, generalnega duluthskega, č. g. Buha. Vsak teh je druge pripeljal seboj iz Evrope. Tako je g. Pirc, ko je obiskal domače hribe, pripeljal seboj število dijakov, med njimi mladega bogoslovca, kterega jubilej praznujemo danes.
Zdelo se bo morda, da pristransko govorim, vendar se drznem trditi, da so trdo delali, hrabro se borili v čast sebi, cerkvi in deželi, katera jih je rodila. In slednjič odvrgli so vse predsodke in delovali z isto ljubeznijo za vse narode, in v vseh slučajih so ravnali le kot katoliški duhovniki in državljani „velike republike."
Morda se bo zdelo čudno, toda ko hitro olikan Slovenec zapusti Lloydov parnik, je popoln Amerikanec, kolikor ga je je. Vajen zatiranju (in tujčevi peti), zna ceniti sladkosti zlate svobode. Precej se čuli domačega. Ko vidi belo-modro-rudeco zastavo vihrajočo raz državna poslopja v Novem Jorku, spominja se ljubljene trobojnice svoje rojstne zemlje.
Tukaj smo — in dobro nam je biti tukaj. To je zemlja po naši lastni želji, in dočim bodemo vedno hranili gorak prostor v svojih srcih dragi domovini onkraj širo-širnega morja, delovali in molili bodemo vedno za divno Kolumbijo, dokler ne preminemo.
*) Tako hudo vendarle ni Ur.
S spodnjega Krasa, 29. maja. — V 7.
št. letošnje „N. S,“ poročal je nekdo o moralnem in gmotnem stanju Spodnjekrašev-cev. Omenjal je, koliko zla napravijo zganjanje in gostilnice. Poudarjal je tudi, da smo na slabem stališču glede živinoreje. Oglejmo si to nekoliko natančneje.
Krava gre ob 47a zjutraj na pašo na naše skalnate pašnike. Ob 11, trudna, od težke hoje po skalnatih tleh in slabih poteh ubita od paše domov prišedša žival, ozira se zaman na gospodarjevo dobrohotnost, da bi ji vrgel v jasli pest sena Na popoldanski paši pa že itak mučijo solučui žarki komaj vidne mišice okoli živalskega ogrodja. Ne da bi pretiral; videl seiu kravo, gredočo na pašo, ki je delala korake nič manj od 10 cm dolge, za njo pa je korakal čre-dar z neusmiljeno gorjačo v roki. lii ta krava je edini rep v hlevu nekega spodnje-kraškega župana, kojega si je omislil nedavno.
Od krav dobivamo jako slaba teleta, kar je lahko umeti iz tega, kar smo povedali bolj zgoraj.
Pa še nekaj drugega. Marsikateremu čitatelju teh vrst bo znano, da pride v sežanskem okraju 800 krav na enega bika. Kaki so nasledki, misli si lahko vsakdo sam.
V 7. št. lanskega »Kmetovalca" toži nekdo iz Šmarij, da se pri njih krave splošno ne o tel ujej o in prosi pojasnila. To tudi dobi od uredništva in sicer med drugim tildi to-le: Enake razmere so sploh na Primorskem..............
Glejte, da dobite vsaj na vsakih 100 krav sposobnega bika, pa ne boste več imeli takih neprilik. Če bi posestniki 100 krav morali žrtovati za bika 2 gld. od krave, ne bilo bi to preveč, ako pomislite, da posestnik izgubi najmanj 20 gld, če se krava ne oteli. Pa toliko niti ni treba žrtvovati, ker je ceneje dobiti bika. Pri vas se res premalo stori za pospeševanje živinoreje, dasi je pomisliti, da brez živine, oziroma gnoja, tudi vinskih letin ni. Vzemite si za vzgled kranjski del Vipavske doline, in glejte, da se Vam enaka ne primeri. Nad Vašim deželnim zborom in kmetijskim društvom se pa nikar ne jezite, ker ti zastopi so povsod taki, k a k o r š n i h je ljudstvo vredno. Kedaj se vendar primorski kmetovalci vzdramijo in poskusijo s svojo pomočjo doseči ono,- kar se jim sedaj dosledno odreka? Vzemite si slovenske Korošce in Štajerce za vzgled, kako si ravno v tem prizadevajo napredovati s svojimi močmi, Primorci in zlasti Goričani pa ste V veliko boljšem položaju.“
Tako »Kmetovalec11! Mislim, da jo je pogodil; boljših zastopov res nismo vredni.
Dostavek uredništva. — Kar se živinoreje tiče, treba je priznati, da se je ta v zadnjih letih jako zboljšala, v kar si je pridobila velikih zaslug uprav naša c. kr. kmetijska družba. Ako pa to še ne deluje takč, kakor bi si želeli, krivi smo sami. Zakaj se je slovenski posestniki ogibajo? Koliko članov im& med nami? Niti županstva kot taka ne pristopijo k družbi! Ni čuda potem, ako imamo Slovenci v tej družbi tako malo veljave, da niti slovenskega napisa nima nad vrati svoje pisarnice! Zato bi bilo želeti, da bi pristopili k tej družbi vsi boljši posestniki ter potem zahtevali, da se ozira na Slovence prav tako kakor na Italijane.
Iz ločniško županijo, 20 junija. — Če tudi so se naši pofurlanjeni Ločnicam upirali z vso močjo slovenski prepovedi na praznik sv. Rešnjega Telesa, vendar niso dosegli svojega neplemenitega namena. Hvala lepa duhovski oblasti, ki se ni udala pritišku od strani nahujskanih kolovodij ločniškega furlanskega prebivalstva. Upamo pa tudi, da nam kmalu dovoli po eno slovensko pro-poved vsako nedeljo, ker je ni pravičniše in za vero koristniše zahteve nego je ta. Ena cela vas te cerkvene občine je slovenska, pa tudi v Ločniku je še veliko Slovencev; imamo slovensko šolo — zakaj naj bi bili brez cerkvenega nauka, ko celo svetna oblast skrbi za nas?! Tukaj so trije duhovniki, eden Jahko uči slovenske ovčice brez škode laškim, za katere ostaueta še
vedno dva dušna pastirja. Prosimo, usmilite se nas!
Pri slovenski pridigi je bila cerkev natlačena. Nekoliko zdražbe po „Corriero-vem“ priporočilu („naj Ločničani ne poslu-šajo*-§lov. propovedi**) hotel je napraviti znani lahonski krojač Luigi Peteri n, ki se vozari z ročnim vozičkom v Gorico po dobre svete. Ko je začela slovenska propoved, začel je po vseh štirih lezti iz cerkve ter priganjati s svojim: „fur, fur, fur!“ tudi druge, naj gredo za njim. Ubogali so ga nekateri otroci in mladeniči; zadnji so potem na trgu zapeli ter odšli v gostilno praznovat svojo „zmago“.
Neka Bratuš Avgusta je bila vsled slovenske prepovedi tak6 razjarjena, da je pomazala eden oltar, ki je bil pripravljen za procesijo, z blatom. Za to svoje junaštvo dobi zasluženo plačilo.
Pa tudi nabijalci v zvoniku so čutili jezo nekaterih nahujskancev. Ko so namreč hoteli nabijati, začeli so zdoli z vrvmi goniti zvonove, da ni bilo mogoče v redu pri ti kovati.
Nekateri znani hujskači se širokonstijo, da odpravijo slovensko šolo iz Ločnika, češ, da že narede „peticijon“. No, tega jim nihče ne brani, kdo jih bo pa poslušal? Slovenci vzdržujemo za svoj denar šole, kjer je potreba!
Iz Brd, 21. junija. — Pri mnogih prilikah, a danes še posebno, spominjamo se svojega prevzvišenega kneza in nadškofa Alojzij a ter prosimo Mu raznih milostij od Boga, ker težko je breme, naloženo vladi* dikam — od sv. Duha. Naj srečno vlada nas še mnogo let! Naj se ne loti Mu škodovati — niti sovražnik, niti lažujiv prijatelj!
Dne 7. t. m. je imela naša čast. duhovščina dekanijsko konferenco v Ločni-k u. Pri teh konferencah stavijo se po dokončanem dnevnem redu tudi izredni predlogi. Ta konferenca je sprejela predlog: Naj se naprosi prečastiti in prevzvišeni g. g. knez in nadškof, da se naša prastara zakonita navada v rabi narodnih jezikov pri nekaterih obredih od rimske stolice prizna in za vselej potrdi!
Zopet smo tepeni. Dne 17. t. m. obiskala je toča razne kraje ter je premnogo škode naredila. Uboge kmete in posestnike zadenejo vse nesreče — nazadnje še davki — v denarju in dušnih pravicah krvi. V takih razmerah ni naudušenja za ideale. Drago plačujemo pravice — a pravic nam ne privoščijo. Bog pomiluj! — Danes si naročam „R. K.“, ker me rad ima.
Gradenski.
Iz Toluiiua, 20. junija. — Na dan sv. Reš. Telesa je bila v Tolminu, kakor druga leta. navadna procesija. Ko se je sprevod pomikal po trgu. gre mimo mlad židovski pravnik, svak tukajšnjega zdravnika dr. Brauna, s klobukom na glavi, kakor bi mu bil priraščen. Ljudstvo ga je opominjalo, naj se odkrije; duhovniki in slednjič tudi gosp. c. kr. okr. glavar so zahtevali: „Abdecken!“ Nič ni pomagalo! Predrzni mladič se ni brigal za vse opomine prav nič in je, kažoč zagrizeno brezobzirnost, pokrit korakal mimo najsvetej-šega in naprej. — Vidite, taka je židovska olikanost! Kakor slišimo, je stvar izročena državnemu pravdniku.
ssassatm^s
Politični razgled
Notranje dežele.
Hr vaško. — Poveljnik h r v a š k e-g a orožniitva (žandarjev) bil je povišan zaradi svojih zaslug v vitežki stan z blagoglasnim pridevkom S z e n t d e m e t e r. — V nemške. m glasilu h r v a š k e g a bana grofa Hi-dirvanj ja priobčuje železniška uprava svoje razpise le v m a d jurskem jeziku. Krasne razmere!
— Župnik dr. Jurij Žerjav ič r Mariji Bistrici je bil obsojen danes teden na mesec dnij zapora ali 300 gld. globe zaradi naslednjih besedij v neki cerkveni propovedi: „Jer vi znadete, da crkva imade svojih neprijatelja i to svakim danom više i od svih strana se na nju na valj uje, pa bi moglo to biti i zadnje svečano proštenje (cerkveni shod).u S temi besedami je župnik, po mnenju hrvaških sodnikov,
ščuval narod proti............komu? Župnik
je pospeševal opozicijonalno kandidaturo!
— Mestni zastop zagrebški bil je v ponedeljek razpuščen z dopisom bana IIidervary-ja od 18. t. in. Kot razlog se navaja to, da je mestni zastop prekoračil svoj delokrog v seji dni 30. maja, ko je povodom predloga, naj se pošlje v 1‘ešto le slavnostim 25-letnice kronanja posebna deputacija, spravil v razpravo državopravne odnošaje, ki so urejeni s temeljnimi-zakoni. — „11 r v a t sku “ pravi na to: M a d j a-r o n i se veseli razpusta ker upajo dobiti večino ; Obzo ra š i so pobiti, ker ukor o ni dvoma, da izgubi stojo dosedanjo večino; pravaši pa se n e veseli, niti so pobiti. Pravaši bodo hladnim srcem opazovali nadaljni razvitek teh homatij, — Hudo nam je pri srcu, ko opazujemo te razmere. Ali se bo zopet ponavljal razpor tn ed brati, dočim bodo sovražniki želi ? Ako se Madjaroni utrdi tudi v Zagrebu, potem z Bogom neodvisnost in sl oboda, katero taki vroče želimo. Složno, braio mila, složno proti skupnemu neprijatelju. To si srčno želi Slovenci ob Soči in Adriji, obupujoči nad prihod-
nostjo — samostulnt, svobodne in nezavisne kraljevine Hrvatslce!
Ogevnko. — „ Viteški ndrodu mad jurski kaže čedalje bolj svojo azijatsko staroveško surovost in brezozirnost. Ko se je vrnil dr. Ratiu, vodja rumunske deputucije, domov, prirejali so mu madjarski nape*«ži dan za dnem sitnosti in žaljive prizore. Nekega dne pa je je zbralo do 3000 ljudij pred njegovim stanovanjem, ki so začeli s kamenjem bombardovati hišo; razbili so okna, stanovanje pa napolnili s kamenjem, razbivši vse, kar se je dalo raz-| biti-, hiša je bila pidobna podrtiji. Navzočih i je bilo 6 redarjev in 8 orožnikov, ki so mirno gledati tako divjaštvo surove druhali. Ko je pa nekaj oboroženih Rumuncev hotelo planiti na razbojnike, zavrnili so jih orožniki nazaj. Ko je bila ta hiša opustošena, šla je d nihal dalje ter na enak način divjala pred hišami treh drugih rumunskih odvetnikov. Četrtega je obvaroval enake nesreče slučaj, da je v njegovi hiši bival tudi neki Madjar. Tako se godi v sredi Evrope koncem 19. velca !
Knez Himnark bivši železni kan-celar nemški, prišel je v ponedeljek na Dunaj, da bo navzoč pri poroki sina grofa Herberta. Berolinski krogi so se bali, da bi prebivalstvo preveč ne častilo Bismarka; zato so ga berolinski listi prav pošteno okrcali in ogrdili, predno je šel na pot. Toda zamanl Na vseh postajah, kjer je le količkaj Nemcev, bil je sijajno sprejet. V Druždanah došlojenu kolodvor do 15.000 bakljenoscev in do 1600 pevcev. Tu li na avstrijskih tleh doživel je sijajne sprejeme, ki so le preveč dokazovali pangermansko mišljenje med nemškim prebivalstvom. Na Dunaju je bil sprejem ogromen. Na tisoče in tisoče ljudstva čakalo ga je pred kolodvorom. Ko se je prikazal, zaorile so množice svoj: „Živ:o Bismark! Živio Schonerer\ Doli z Udi /“ Kočija, v kateri se je Bismark vozil, mogla se je le polagoma pomikati naprej. Pela se je velikonemška „ Deutsvhland Deutschland iiber alles\u (Ako Slovani imenujejo n. pr. Rusijo le kot sorodno nam slovansko državo, pu smo že panslavisti!) Med redarji in nemškimi burši nastal je boj; več buršev je ranjenih. —
Zunanje države.
Italija. Že nekaj mesecev se je po časopisih razpravljalo uprašanje: pojde li ali ne pojde italijanski kraljevski par v posete k nemškemu cesarju, kakor je bil obljubil. Ko-nečno se je to res zgodilo s ponedeljek; kralj in kraljica odpotovala sta z ministrom zunanjih poslov „B eri nijem v Potsdam, kjer se je vršil shod obeh vladarjev z navadnim Ide slcom in leskom, z navadnimi slavnostnimi obedi in napitnicami. — Ta shod je političnega pomena, ker namerava pred svetom utrditi vero v trdnosf trozveze. Toda kdor pozna razmere v Italiji, dvomil bo, da bi tak shod moqel resno utrdili zvezo Italije z Nemčijo in A v-strijo. Javno mnenje v Italiji je Avstriji sovražno, a vsak hip se lahko zgodi, da javno mnenje pride tudi do moči in veljave, a tedaj bo trozvezi konec. — Potovanje kraljevskega para v Potsdam dalo je v italijanski zbornici povod škandalu, kakoršnega Evropa še ni videla. Pretekli teden je namreč zloglasni lmbri-ani (ljubljenec naših irredentovcev) pred zaključkom seje poprašal predsednika, zakaj ni dobil odgovora na interpelacijo o potovanju kraljevskegu pura v Potsdam. To potovanje je za Italijo poniževalno. Predsednik ga je zavrnil : „ L' onorevole (spoštovani) Imbriani, o tej reči nimate vi soditiV‘	„Kaj?“ kričal je
Imbriani ,.jaz da nimam o tej reči soditi ? Jaz sem tu kot zastopnik italijanskega naroda, iz katerega kože	ste se vi do-
slej jermene rezali. Politika trojne zveze je hudodelstvo. Kraljevski dvojici, ki hoče s svojim potovanjem kronati to sramoto, želim, da si n u potu noge zlom i.u Te besede so uzroČile v celi zbornici silen vihar. Po daljšem vrišču in šumu je predsednik komaj prišel k besedi, dal Imbrianiju ukor ter dejal: „ Gotovo govorim v imenu vseh lojalnih poslancev, Če želim kraljevski dvojici srečno pot.u Taka „zaveznica“ je naša italijanska soseda!
Francofje iti Slovani. — Zanimanje Francozov za Slovane se širi v vedno daljše kroge. Skupina odličnih francozkih politikov in časnikarjev prevzela je te dni časnik „Gazette Diplomatiqueu, da v njem podpira uzajemnost francozko slovansko. Kot glavno točko naglašu prva številka nove izdaje, obse-zajoča 16 stranij, v članku, ki razpravlja program lista, simpatije mej Francijo in slovanstvom, katere bode gojil novi list. V drugem članku zagovarja federalistično obliko Avstrije in pobija Slovanom sovražni dualizem. Tudi o zadnjih hrvaških volitvah ima obširneji dopis. Do zdaj so se Francozi le malo brigali za slovanski svet, to pa se je v zadnjem času spremenilo. Zbližanje Francije in Rusije napotilo je prvo, da se je začela živahneje zanimati tudi za ostalo slovanstvo.
Balkanske drža ve. — Srbski general Prot i č, tretji član sedanjega vladarstva (za maioletnega kralja) umrl je 17 t. m. za srčno kapj6 brest o viški	kopel ji. Pokopan je
bil na držuvne stroške.
— Rumunski kraljevič Ferdinand Hohen-zoller-ski poseli baje v kratkem ruski carski dvor. da bi se sprijaznil z mogočno Rusijo. Dvomimo, da se mu to posreči.
----
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Gosp. Ivan Erjavec, c. kr. kancelist v Volovskem, premeščen je v Cerkno.
— Na Sv. Gori umrla je v nedeljo nagle smrti (za mrtvoudom) 77-letna na daleč znana g. Ana Makarovičeva. K pogrebu, ki se je vršil 21. t. m., zbralo seje bilo od blizu in daleč njeno mnogoštevilno potomstvo. Naj v miru počiva!
Drobne novice. — Škoda po toči v naši deželi znaša baje okoli poldrugega milijona gld. Na bližnjem Krasu so žito kar pokosili in posejali turšico. — Naši okoličani so začeli vabiti v okolico le v slovenskem jeziku. Tako je prav! „Corr.“ pa meni, da taki lepaki bi se morali v Gorici kar prepovedati. Smešno! — „Eco!1 se je bila toliko osrčila, da je zapisala naše Bilje tako, kakor edino je prav. Že to je bilo ^Corr.11 dovolj, da seje zrepenčil nad njo. Kdo hujska ?!	—	V Velikemdo-
lu (sežanski okraj) prikazal se je en slučaj „pelagre“, kar je dokaz o veliki revščini, ki vlada v tainošnjem kraju. — • Morsko zdravišče v Gradežu otvori se 4. julija. Za brezplačen vsprejem se je oglasilo 49 škro-fulozuih otrok iz Gorice in 50 z dežele, sprejetih je 25 iz G. in 25 z dežele. Dne 5. jul. pride 110 otrok iz drugih dežel. — C. kr. kmetijska družba bo imela v ponedeljek svoj glavni občni zbor. — Svilodi se prodajajo ta teden najdraže do 1 gld. 65 kr. kilo. — V nedeljo bilo je 25 let, od kar je bil v Meksiki ustreljen cesar Ferdinand Maksimiljan, brat našega cesarja Fr. J. — Tržaški „Mattinou je vladno glasilo, vsaj kot t&ko se vedno nazivlje po slov. časopisih; doslej ni še nihče ugovarjal proti takemu naslovu. — Izlet v Divačo in Senožeče priredi 29. t. m. »Slovanska Čitalnica1* V Trstu. — Državna gimnazija v Trstu bo praznovala letos 50-letnico svojega obstal.ka. — Goriški municipij je moral plačati 800 gld. kazni, ker je prikrival dolio lke na pokritem trgu, da bi plačal manj davka. Lepe reči!!
Slovenske šole v Gorici. — Mestno starašinstvo imenovalo je v zadnji seji dr. Venutija in dr. Verzeguassija, v komisijo, ki bo razpravljala o slovenskih šolali v Gorici. — Jako zanimivo je poročilo dr. Ver zegnassi-ja v tem oziru. Dejal je, da zahteva po slovenskih šolah v Gorici je „una bella e buona prepotenza di gente da poco venuta qiti“; naše prošnje so suho uasilstvo nekaterih ljudij, ki so še le pred kratkim došli v Gorico; naše prošnje so absurdne (nespametne) zahteve nekaterih napetežev, itd. Od podpisov na prvi prošnji jih 5 niso mogli najti, 49 podpisov so našli ponarejenih, mnogi pa da so prošnjo podpisali le vsled nasilstva in pritiska.
S takimi izjavami nas je počastil odvetnik in deželni odbornik dr. Verzegnassi v imenu pravnega odseka. Predno je gospod doktor izustil one trditve, naj bi bil poprej pomislil, od kod je prišla njegova rodbina, od kod Venutijeva, od kod premnogo drugih njiju tovarišev, znancev in prijateljev! Večina njih je v raznih dobah došla v Gorico z dežele ali iz drugih krajev, a vendar vsi imajo tu šole po svojem srcu —- le 7000 Slovencev naj bo brez takih šol, kakoršne si želi? Sicer pa bi odvetnik Verzegnassi moral vedeti, da je čisto vse eno, kdaj so oni Slovenci, ki prosijo za slov. šole, „doš-li (!!) v Gorico1*; dosti je, da so tukaj!
Kar se pa tiče sumničenj, da 49 podpisov je ponarejenih itd. odgovarjamo, da najbolje so osvetlili tako magistratovo šuš-marstvo stariši sami, ki so pred c. kr. notarjem še v mnogo večjem številu podpisali drugo prošnjo na ministerstvo: To je očiten dokaz, kakd škodoželjno so na magistratu izvršili preiskovanje prvih podpisov — kakor ljudsko štetje pred dvemi leti!! Zaradi tega ni poročilo dr. V. vredno niti piškovega oreha, ker višje šolske oblasti, ki imajo v rokah drugo prošnjo, vedo prav dobro, kaj si imajo misliti o takih in enakih zavijanjih naših mestnih očetov.
„11 Kinnovamento1* dobro klesti naše nasprotnike v novi goriški sinagogi nasproti nadškofije št. 1. prvo nadstropje. V predzadnji številki je krepko zavrnil „Corrierove“ sanjarije o nekih interpelacijah, katere naj bi podali italijanski poslanci do vlade. U-prašal je med drugim: Ali naj italijanski poslanci interpelujejo vlado zaradi prednostij, katero dajejo politične in sploh vse c. kr. oblastnije italijanskemu prebivalstvu pred slovenskim ? Uradniki le za silo lomijo slovenski. Pri sodiščih je italijanščina uradni jezik; niti narod češki, ki šteje do 7 milijonov glav in ki plača nad tretjino vseli davkov, ne uživa take dobrote, da bi češčina veljala kot uradni jezik. Pri nas pa se piše vse italijanski, a slovenščina je skoro neznana. — Ali naj interpelujejo radi tega, ker uradniki, ki imajo vsak dan posla s Slovenci, ne znajo njihovega jezika? Policijski komisar v Goiici n. pr. ne znž, slovenski. — Ali naj bi interpelovali vlade za to, ker v Gorici in Trstu se nahajajo le italijanske šole? — Ali naj interpelujejo radi narodnosti c. kr. namestnika, ki je Padovanec, ali zaradi predsednika višjemu deželnemu sodišču Pečka, ki ne zn4 nobenega slovanskega jezika in ki je pred leti, ko je bil ud mestnega zastopa tržaškega, sedel v vrstah najzagrizenejših liberalcev
in nasprotnikov Slovencev ? — Ali naj bi morebiti interpelovali zaradi tega, kakč so prišla v krajevni imenik c. kr. osrednje statistične komisije imena Piedimonte, Val di Rose, itd? — Takim načinom je postavil imenovani list še več uprašanj. Konečno je naznanil, da interpelacija zaradi krajevnega imenika bo zares podana, pa ne od strani „Corrierovih“ prijateljev.
V 6. številki, ki je izšla v sredo, nahajamo zopet več prav zanimivih člankov. Tržaški „Mattino“ je dobil prav krepko po zobeh; česar nismo povedali mi, dodal je „Rinnovamento“. Hvala mu za to.
Prof. Babsch v Gorici postal je nakrat znamenita oseba, za katero se ogrevajo in naudušujejo laški časopisi & la „Corriere“, „Mattino“ itd., kar je za c. kr. profesorja seveda najlepše priporočilo 111 spričevalo. „Mattino“ ga je proglasil kar za nekakega „uonio a modello**, „ki si je v kr&tkem času znal pridobiti spoštovanje vseh Goričanov". Mi gospodu profesorju ne zavidamo tike hvale, katero si je zaslužil v obilni meri edino s tem, da je v veliko veselje našim narodnim nasprotnikom zabavljal in hujskal po graški „Tagespostr‘ proti onemu narodu, med katerim živi in posluje. K&ko zaupanje naj imajo potem slovenski stariši v takega učitelja? — Kar se pa tiče njegove poslanice v „Corrieru", rečemo le tole : Prav zelo smo radovedni, ali gospod profesor ostane mož beseda. Na svidanje torej pri filipih, kjer bo dosti priložnosti, da se dokaže, ali je bolj opravičen „Mat-tinov“ „uomo a modello" ali pa naše opombe. Ako bi „Mattino“ vedel, kako je ta gospod o svojem času psoval Italijane za „ v e r-flucbte italienische Bagage1*, kar bi mu bilo kmalu pridobilo skelečo zaušnico od svojega tovariša R., bi ga morebiti ne povzdigoval v deveta nebesa, še manj pa tedaj, ako bi slišal razne govorice, ki krožijo o njem od ust do ust po mestu in deželi. Posebno malo uzroka pa imajo Židje, da bi se zanj ogrevali, kajti mož je sam v sebe tako zaljubljen, da si je izvolil za geslo:, Neunundneunzig Juden und einer machen noch immer keinen Neutischeiner,“ kar je seveda or, ki je doma iz N. Da pa tak ponos 111 duševno velikost pisatelja 90 stranij obsegajoče knjige „Die alten Ger-manen** ni pis-bno opravičen, prepriča se gosp. prof. Babsch sam, ako še enkrat prečita kritiko v „Zeitschrift fur die o e s t e r r. G v m 11 a s i e 11“ 1. 1881. str. 202. do 204., kjer je naš „uomo a modello1* tako grozno razmesarjen in običan kot duševni tat, kakor ni še bil najbrže nihče, od kar se nemški čita in piše. Enaka usoda je doletela pozneje podlistkarja v „N. fr. Presse** o našem Gradežu. Torej: ne tako visoko, ampak malo bolj skromno, to bi bilo vsekakor častneje za našega vele-učenega dopisnika graške /fagesposte**. Toliko za danes. Kedar in kjerkoli bo g. B. ljubo, bomo nadaljevali svoje sličice.
Oglas. — Podpisani odbor „Rojanske-ga p o soj i lnega in k o 11 s u m 11 ega d ruš t-v a“ namerava svoje delovanje razširiti tudi na Gorico. Treba mu je v to poznati goriške razmere in potrebe, vsled česar sklicuje
2 9. dne j u n i j a t. 1. ob 3. u r i p o-p o l d. vse slovenske rojake v mestu in 0-kolici k posvetovanju v dvorano bivše restavracije „Dreher-jeve,“ sedaj gostilničarja Iv. Pavletiča, v Vrtni ulici št. 14. Za obilno udeležitev se uljudno priporoča — odbor.
»Rojansko posojilno in konsumno društ-vo“ izborno posluje v okolici tržaški; ono krepi slovenski živelj v gmotnem oziru, kar je prvi pogoj narodnemu obstanku, življenju in napredovanju. Vrhu tega je lani v polovici leta pridobilo toliko, da je svojim članom dalo 35° 0 dividende, kar je neverjetno visoka svota. Kako društvo posluje, kolike važnosti je v vsakoršnem oziru za nas Slovence ob jezikovni meji, slišali bomo na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. Zato priporočamo, da se goriški Slovenci in naši okoličani v obilem številu udeležč tega shoda, saj to nič ne stane. Na svidanje torej! Gospodje iz Trsta pa, ki nameravajo svoj delokrog razširiti tudi na Gorico: Dobro nam došli!
Vipavska železnica. — Trgovinsko ministerstvo je z razpisom 9. junija t. 1. št. 23.129 podelilo deželnemu odboru zaprošeno dovoljenje, da se sme lotiti tehniških pričetnih del za krajevno releznico z normalnim tirom od goriške železniške postaje po Vipavski dolini do Ajdovščine v zrnisln dotičnili postav, in to za šest mesecev. Pri teh pričetnih delih naj bi se ozir jemalo na to, da se železnica lahko o svojem času spremeni v glavno železnico, katera bi posredovala zvezo med Gorico in Postojno ali katero drugo primerno točko južne železnice me Dunajem in Trstom. — Deželni odbor je v dogovorih z inženirji zaradi tega dela.
Od Sv. Lucije smo prejeli od nove stranke obširen dopis o občinskih volitvah; ne priobčimo ga, ker slabše bi bilo, ako bi prilivali olja na ogenj še po dokončanih volitvah. Nova stranka je dobila v 3. razr. 136, županova pa 151 glasov; vsled tega se nova stranka ni udeležila volitve v 2. in 1. razredu. Dopisnik pravi, da so bili od nove stranke zavrnjeni vsi varuhi nedoraslih otrok, ki niso imeli pooblastila od udov, kar je nezakonito, ker postavni varuhi ne potrebujejo pooblastil. Vsled te nepostavnosti je, pravi dopisnik, nova stranka propadla.
Slap in Idrija sta dala naj večje število vo-lilcev za novo stranko; prišli so pa tudi za njo volilci iz Trebuše, s Pečin in iz Čepova-na. S Slapu dobila je županova stranka le 6 glasov. — Dopisnik nas je hudo prijel, češ, mi smo krivi, da nova stranka ni dobila več glasov, ker nismo priobčevali njenih dopisov. Po drugi strani pa so nas napadali ustmeno in pismeno od vseh stranij (tudi z dežele), ker smo priobčili še preveč dopisov o svetolucijskih homatijab. Zamera torej od vseh stranij. Bodi! — To nam je nov dokaz, da je najbolje, ako občinskim prepirom sploh zabranimo pot v svoje predale, kajti če vsa druga sredstva ne pripomorejo eni ali drugi stranki do zmage, časopisi tudi ne, marveč duhove še veliko bolj razdražijo. Takih prepirov se branijo vsi listi od kraja; tako burno dosledno ravnali tudi mi.
Dobili smo tudi neko drugo poročilo, iz katerega priobčimo pa le konec, ki se glasi:
»Pri vsem tem pa je sedanji občinski zastop tako rekoč prenovljen, ker sedi v njem 15 novih mož in jih je le 9 starih ostalo.
Izvoljenci so miroljubni, razumni možje, tako da se je trdno zanašati, da se kmalo poleže domači prepir in stalni mir povrne in ohrani v občini. — Komur je blagor občine zares na srcu, naj na to dela in v to pomaga; s tem pokaže, da je pravi domoljub. Novi občinski zastop pa naj skrbi za redno, pošteno gospodarstvo in naj se pazno ogiba vsega, kar bi utegnilo povod dati novim prepirom."
Radodarni doneski. — Za Slogine učne zavode so dalje došli naslednji darovi: Mihael Štrukelj, vikarij v Čezsoči pri Bolcu, 2 gld. — C. J. nabral v Rihembergu pri „Fraucetu materinem" 4 gld. 05 kr. — Fran. Kodrič, vikarij na Trnovem, 1 gld. 10 kr. — »Prijatelji slovenske Gorice v Cerknem" 6 gld. — Janez Kurinčič, vikarij na Srpenici, 5 gld. — Ant. Pahor, vik. na Gorenjempolju, 5 gl. — Ant. Fon in dr. Jakopič v G. vsak po 1 gld. — P. B. v Gorici in Leop. Bolko v Črničah vsak p.» 2 gld. — F. A. v G. in Lovro Rutar, vodja na Sv. Gori,|po 3 gld.
Bog živi požrtvovalne prijatelje naše mladine v Gorici! Bog povrni!
Katoliški shod. — Ljubljanski »Slovenec" je priobčil obširen poziv pripravljalnega odbora za prvi katoliški shod. Na končuje dostavil prošnjo do drugih slovenskih časopisov, naj bi oni poziv ponatisnili.
Za nas ne velja ona prošnja, ker kot pravi pravcati »liberalci", ki smo že živi v pekel obsojeni, nismo toliko vredni, da bi dobivali »Slovenca" v zameno; čitamo ga sem-ter-tje v Čitalnici, a za uredniško uporabo ga nimamo. Enaka se nam godi z vsemi takozvanimi katoliškimi listi slovenskimi. Vrhu tega nas »katoliški" krogi (po-sebnov Gorici) dosledno prezirajo, potem se pa jeze, da včasih tudi mi njih preziramo.
Na tak način se je tudi pripetilo, da smo sinoči prav slučajno izvedeli o nekem pripravljalnem posvetovanju za prvi katoliški shod, ki se je vršilo učeraj v go-riškem semenišču; z dežele je došlo kakih 25 duhovnikov. Od pripravljenega odbora iz Ljubljane došli so baje štiije gospodje, med temi, kakor smo slišali imenovati, dr. Janežič in Kalan. Nekateri udeleženci zapustili so posvetovanje še pred koncem.
Planinska koča na Kaninu. — Pred par meseci smo naznanili, da na Kaninu se prihodnje leto postavi planinska koča v planini na »Karlišču"; postavi jo goriška podružnica »planinskega društva" po prizadevanju našega državuega poslanca visoko-rodnega gospoda Alfreda grofa Coronini-ja. — Te dni smo videli načrt nove koče; u-verili smo se, da bo dosti prostorna in jako ugodna: dolga bo 1110 m., široka pa 5T>0 m.— Imenovano društvo je izdalo do svojih prijateljev oklic za nabiranje radodarnih doneskov; doslej se je nabralo že 209 gld. Med temi so dali: Alfred grof Coronini 100 gld.; Henrik Ritter, Carolina grofica Coro-niui, Volfang grof Attems, Ludvik grof Amre(?), Karol grof Coronini mlajši. Sigmund grof Attems (vsi v Gorici) ter dr. Julij Kugy in Karol pl. Defacis v Trstu: po 10 gld,; N. N. 2 gld.; predsednik II prim. veteranskega društva Anton Jacobi 5 gld.; Georg pl. Boekmann 3 gld.; R. M. Vervega 2 gld., Henrik baron Baum 5 gld.; grof Lanthieri 2 gld.; Al. Vulliemin 5 gld. (in še nekateri drugi gospodje, katerih podpisov nismo mogli prečitati.)
Okrožnica jako laskavo govori o krasotah naših Julskih planin ter omenja, da po zagotovilu dr. Viktorja H e elit a v Pragi, ki je odličnjak v hribolaztvu, odpira se na Kaninu človeškim očem najslikovitejši razgled v celih zahodnih Alpah. Toda doslej je bil prihod mogoč le od laške strani in le s pomočjo laških vodnikov, ker sedanji planinski koči ste le na laški strani in v rokah laškega planinskega društva »Societš. alpina friulana". Da bi se naši hribolazci otresli laškega nadzorstva, postavi	se omenjena koča na južni strani
Kaninovi kakih 1700 m. nad morjem; od koče do Kanina prišlo bi se nekako v 2Vs uri, na Prestrelnik pa nekoliko manj. — Mnogi dosedanji hribolazci, ki so prihajali na Kanin od laške strani, pojdejo odslej vedno od naše strani, in sicer prvi dan iz Bolca ali z Žage do koče, kjer prenočč,
drugi dan pa dalje. Bole veliko pridobi vsled te koče, kar nas jako veseli in kar nas veže k hvaležnosti do gospoda grofa Alfreda Coronini-ja in goriške podružnice planinskega društva. Očitna hvala vsem darovalcem, ki so pripomogli in ki še pripomorejo, da se koča zgradi. (Kolikor bo manjkalo, dh osrednje planinsko društvo.)
— Radovedni smo, ali bodo goriški »Cor-rierovi" »patri j o tje“ tudi potem utekali iz Gorice slaviti 18. dan avgusta v laško planinsko kočo na Kaninu.
Vaša županstva. — »Edinost" poroča, da županski urad v Temnici na Krasu ima italijanski pečat »Amministrazione Co-munale Tomnizza". Neverjetno, a resnično, kakor vidimo. Nam je neumljivo, kako pride slovenska županija na sredi našega Krasa do takega pečata! Najbrže je še ostanek iz tistih »zlatih starih časov," po katerih bridko zdihujejo lahončki v uredništvih vladnega »Mattina" in vrednih mu bratcev »Cittadina", »Piccola" in »Indipendentija" v Trstu ter našega, »Corriera" v Gorici! Toda mi, ki ne maramo za prekrasni mir in »fratellanze" tistih »zlatih časov", menimo, da taki ostanki iz časov naše narodne sužnosti morali bi se že davno vreči med staro šaro, ali pa porabiti za kako muzejsko zbirko, katera naj bi učila še pozne potomce naše; kakošni ne smemo biti, ako hočemo biti spoštovani kot samostojen in sam na-se ponosen narod, ne pa zaničevani od poslednjega drugouarodnega pobalina kot pomilovanja vredni — »šklavarji." Ali zaslužimo kaj boljega, ako sami sebe tako malo cenimo, vso čast pa skazujemo tujstvu, katerega prav nič ne potrebujemo? Prepričani smo, da slavno županstvo v Temnici čim prej stori svojo narodno dolžnost s tem, da svoj obrabljeni pečat nadomesti z novim, na katerem bomo čitali edino le slovenski napis: „Žnpansteo v Temnici..*
Marsikje smo opazili dvojezične pečate. Čemu jih je treba? Ali smo samd mi Slovenci za to na svetu, da vsemu svetu tlako delamo? Kdaj smo videli kak laški ali nemški županski urad, da bi imel tudi slovenski napis na svojem pečatu? Zato: proč tudi s takimi pečati: Bodimo možje, samostojni in ponosni na to, kar je naše!
— Županstvo v Anhovem na Kanalskem im k celo slovensko-laški pečat. Neverjetno' Laški del se glasi: »Podesta ria d i Anico v a". Ne le to, da je napis laški, celo ime vasi Anhovo se je v laščini pokvarilo v A n i c o v a, Moj Bog, kam pride-m o, ako bomo celo sami Žakelj držali našim nasprotnikom ? Tudi kadar pišemo v drugih jezikih, pišemo pravilno imena svojih vasij in krajev, ne pačimo jih po uzor-cih naših c. kr. uradov v Goiici in drugod. Bodimo najprej sami dosledni v tem oziru, potem bomo razne c. kr. in druge ura-d e toliko lože silili, da ne bodo tako brez-obirno pačili in pakedrali poštenih naših slovenskih imen, kakor se to zdaj godi.
Avstrijski Aeuici menijo, da njim je vse dovoljeno, kar le poželi germansko njih sreč; nasproti teinu pa smo Slovani popolni panslavisti, ako se le nekoliko svobodneje zganemo v svoji hiši, da si ne damo zapovedovati od vsakega pritepenca. Koliko hujskanja in obrekovanja so n. pr. izbruhali na dan proti Čehom, ki so se predrznih iti proti njihovi volji v Nancy in Pariz! — Pa glejte, koliko hvaležnišega polja so imeli prav one dni v domači hiši. V Solno-gradu vršil se je o Biukoštih »deutsch-aka-demischer Sangerfest"; k tej velikonemški pevski slavnosti došli so tudi mnogi viso-košolci iz Nemčije. Zadnji so hoteli iz uljud-nosti nazdraviti tudi našemu presv. cesarju in poslati mu pozdravilno brzojavko, a n eniški d ijaki i z Avstrije so to zabranili. Namesto avstrijske himne zapeli so: »Deutschland, Dentschland iiber Alles! (Nemčija, Nemčija nad vse!)" Ko so bili visokošolci na predvečer slavnostno dočakani z godbo, ki je igrala »O du mein Oe-sterreich (O moja Avstrija!)", začeli so žvižgati, na kar je godba zaigrala »Die Wacht ain Rheiu (Straža ob Renu)", kar je zbudilo med avstrijskimi visokoštdei veliko naudušenje — za preljubljeno Nemčijo. In taki ljudjč bodo potem učili nas Slovane, kaj je avstrijsko, kaj patrijotično! Nemškim listom je bila to »veličastna patrijotičua slavnost" ! Niti vladni listi niso imeli toliko srčnosti, da bi povedali pangermanskim buršem v brk, kar so saslužili! — Kateri visoki c. kr. dostojanstveniki so počastili s svojo navzočnostjo to velikonemško demonstracijo, ne vemo.
Italijani « Čehi. — Kak6 pisarijo italijanski časopisi v Avstriji o Slovanih, to je našim čitateljem znano iz marsikakih sestavkov našega lista. Sovraštvo in zavist žari iz vsake njih besede. — Vse drugače se vedejo premnogi listi v Italiji, ki jako simpatično pišejo o Slovanih v obče ali vsaj o pojedinih slovanskih narodih. Tako je milanski „11 Secolo", ki je v Avstriji prepovedan, priobčil v svoji številki od 10. t. m. jako laskav članek o čeških Sokolih v Nancy-ju; prinesel je celo podobi prof Schmidt-Beauche-ja, načelnika sokolskemu izletu, in dr. Podlipnega, predsednika zaveze vseli čeških »Sokolov", v sokolski opravi. Našemu »Corrieru" priporočamo, naj bi čital ta članek, da bo videl, kako pišejo o Slovanih celo irmlentovski listi „al di lš, del Judri". Romanstvo in Slovanstvo bližata se čedalje bolj k skupni borbi proti Ger-manstvu! Prav je takč !
Uravnava vrednote. — Odsek konča svoje delo najbrže do 28 t. m.; okoli 5. jul. pridejo predloge v zbornico, v kateri bodo razpravi,jane najdalje do 20. julija. — Odsek je sklenil z 28 proti II glasovom, da se ima v zakonu izrečno določiti zlata vrednota. — Mladočeh E im, ki se korenito bavi s tem uprašanjem ter o njem mnogo piše in govori, stavil je v odseku več jako dobrih predlogov, med katerimi je nekaj sprejetih. Tak6 n. pr. je bilo prvotno določeno, naj bo na zlatem denarju ta le napis: Imperator et Rex (Cesar in kralj), on pa je predlagal, naj bo v primernih kraticah ta le napis (seveda v latinščini): »Franc Jožef cesar avstrijski, kralj češki, gali-ški in ilirski ter apostolski kralj ogerski." Ta predlog je bil sprejet; tudi finančni minister se je izrekel zanj. To je pa tako razdražilo Nemce, ki o kraljevini češki nočejo nič vedeti, da hote nastopiti naravnost proti uravnavi vrednote. — Več o vsem tem govorili bomo prihodnjič.
Vinska kupčija med Avstrijo in Italijo je v zadnjih letih skoro povsem ponehala vsled prevelike carine (20 gld. od hekta). Od tega je imela Avstrija velik dobiček, ker Italija ni mogla preplavljati naših dežel s svojimi cenenimi vini, tako da so se naša vina drago prodajala. — Toda zopet se bližajo prejšnji pogubni časi za avstrijsko vinarstvo, kajti kmalu preplavi Italija celo Avstrijo s svojimi vini. Čitateljem našim so znane trgovske pogodbe, katere je Avstrija sklenila z Nemčijo in Italijo. Poleg drugih slabih stranij onih pogodb bila je uajslabša ta, da je bilo Italiji na voljo dano, da sme vinsko carino znižati na 5 lir 77 centesi-mov, a da v takem slučaju mora tudi Avstrija znižati carino na 3 gld. 20 kr. Nič ni pomagal upor vseh vinorodnih krajev proti tej določbi; sprejeta je bila po vladini želji. Za njo so glasovali tudi mnogi taki konservativci, ki tudi zastopajo vinske kraje; Slovenec prof. Šukl j e je bil celo goreč zagovornik trgovinskih pogodb na splošno, kakor v obče ta mož zagovarja vse, kar nam ponuja vlada; on je v poslanski zbornici veliko več zagovornik sedanje vlade nego li naroda slovenskega. To prepričanje o njem je obče, kakor je obče priznana njegova pridnost in zmožnost, ako bi jo le hotel rabiti v korist svojega naroda. Za trgovinske pogodbe je glasoval tudi kanonik Klun.— Prof. Šuklje je takrat trdil (ako se dobro spominjamo), da ona določba o vinski carini ne bo nevarna našemu vi narstvu, ker niti v veljavo ne pride. Toda mož se je korenito motil, ker že par mesecev po sprejetju trgovinskih pogodb je I-talija že znižala vinsko carino na 5 lir 77 cent., vsled česar je Avstrija prisiljena, da tudi ona zniža carino na 3 gld. 20 kr. Zdaj začne pogubno tekmovanje laških vin z našimi. Italijani bodo mogli prodajati svoja vina na Dunaju po 8 do 10 gld. Kaj počno uaši vinogradniki ?!
Šlo jo po sudu iViemaca nepravda. o
tom govore listovi njemačkih liberalaca u Be-ču. Nepravda je medju inirn (drugim) to, što je Slovencem pošlo nakon (po) višegodišnje borbe za rukom, da u Sv. Jakobu u Koru-škoj budu slovenska djeca išla u slovensku školu. Nepravda je i to, da se Slavenu do-zvoli, da može sa političkom oblašču razgo-varati u materinskom jeziku. Ono, što Švaba za se Sr atra pravom, ono je za druge, kad isto traže (zahtevajo), nepravda. »N. Fr. Pr." smatra i to nepravdom, kad bečka vlada dade jednomu činovniku dopust, da može prevesti slovensku pravoslovnu terminologij u, j er veli spomenuti list, da če Slovenci, kad bude taj posao dovršen, zahtievati pavoslovnu akademiju. Takvi su eto Niemci prema (proti) Slavenom, a mi Hrvati njima za volju odričemo se milozvučne hrvaštine, pa stanemo (začnemo) govoriti onom tvrdom švabštinom. »Hrvatska."
Pri muzejskem društvu za Kranjsko v Ljubljani znaša letna udnina 3 gld. Letos je izdalo to društvo 30 tiskanih pol zgodovinske in naravoznanske vsebine, ki se tiče naše slovenske domovine. Toplo priporočamo to društvo tudi goriškim Slovencem, da bode še čvrsteje napredovalo v korist in čast ljubljene slovenske domovine.
Koroško. — Celovški „Mir“ jena prvi strani z debelimi črkami natisnil to-le priporočilo: »Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov". Naj bi se ta lepa navada udomačila tudi pri nas. — Gospa Sveta na Koroškem je vas, enaka našemu Ločniku; ni dolgo temu, ko je bila še čisto slovenska, a zdaj je že po-tujčena. Na nekdanje slovenstvo pričajo pa še vedno slovenske propovedi v cerkvi. Toda kakor v Ločniku tako tudi v Gospi Sveti se naši nasprotniki prizadevajo na vso moč, da bi slovenske propovedi odpravili iz cerkve. — Marija Lah, 78-letna romanca s Štajerskega, šla je po .svoji navadi tudi letos na sv. Višarje; toda v Peravi pri Beljaku napadle so jo slabosti, da je v tujem svetu izdihnila svojo dušo. — Toča gospodari tudi na Koroškem; pobila je okoli Šmarjete Rožne. — V Glini je utonil delavec Windisch iz Bistrice pri Pliberci. — Na Trb ižu je neki deček padel 20 metrov globoko po skalovju in se smrtno pobil. — Neki 19-leten mladič Rajner je oropal dve romarici; orožniki so ga dobili v pesti ter izročili pravici. —
Štajersko. — V Ljutomerju so pri občinskih volitvah zmagali v II. in III. razredu nemčurji, a upamo, da zadnjikrat, ker dosegli so svoj namen le po ostrem volilnem boju in z mnogoterimi nepoštenimi siedstvi. V tretjem razredu izvoljeni so bili odlični slovenski rodoljubi ljutomerski. — Deželni šolski svet hoče ustanoviti v raznih slovenskih trgih nemške šole za otroke c. kr. uradnikov, priseljenih Nemcev in nemčurjev. Zatč bodo pa tudi Slovenci v Mariboru, Ptuju in Celju prosili za slovenske šole. — V Šmarij ah, prijaznem in lepem trgu, pripravljajo se za občinske volitve, ki bodo prihodnji teden. Veliko upanja je, da zmagajo Slovenci na celi črti. Bog daj srečo! — V Ljutomer je došel za zdravnika vrl rodoljub dr. Josip Rakež, rodom Korošec. Taki možje prerodijo cele kraje, kamor pridejo. Le premalo jih prihaja z visokih šol! —
Zaplembe. — Vsi štiije časopisi goriški so bili zadnji teden zaplenjeni. V petek prva izdaja »Nove Soče", v ponedeljek »Eco del Litorale", v torek »Corriere" v sredo pa »Rinnovamento"; zadnji je bil zaplenjen iz istega uzroka, kakor »N. S"., namreč vsled opopranega odgovora proti tržaškemu »Mattinu". — Tudi zadnja „E-dinost" je bila zaplenjena. — Učeraj je bila zaplenjena tudi druga izdaja »Rinno-vamenta". Tretja izdaja ni mogla biti izdana, ker državno pravdništvo tega ni dovolilo. Zunanji naročniki bodo prihodnjič odškodovani s prilogo.
Raznoterosti
Slovanske drobtine. — Minister dr. Prahih, ki je tudi deželni in državni poslanec češkega naroda na Moravskem, dobil je od svojih volileev nezaupnico. — Češka opera ne pojde v Be-rolin, ker češki časopisi so se temu uprli; ravnatelj Šubrt je bil osebno v Berolinu, da je vse uredil, a končno je moral dohod odpovedati, — „Prodand nevesta“ predstavljala se je v »Narodnim divadlu“ v Pragi v nedeljo že 209. To število že nekoliko velja!!
— Češki Sokoli so šli iz Naney-ja tudi v Pariz, kjer so bili viharno pozdravljanj; Francozje so jih kar nosili s kolodvora po mestu. Francoski telovadci so si naredili sokolske srajce in čepice s sokolskim peresom, da so s tem počastili došle ljube goste. Nemci gledajo prav pisano tako prijateljstvo med romanskimi in slovanskimi rodoyi. Svobodno! To naš ne moti v svojih poštenih namenih! — „Matica Hrvatska•• je imela v nedeljo svojo glavno skupščino. Lani je izdala 9 knjig v 8100 iztisih. Sklenilo se je, da se ostanki njenega ustanovnika, Janka grofa Draškoviča, preneso iz Radgonje v domovino. — Starceviiev Dom zidal se bo v Zagrebu, ko se zbere potreben denar z radodarnimi doneski. »Hrvatska11 priobčuje vsak teden izkaze o došlih darovih. —
Drobiž. — Strela je ubila pretekli teden v Trebiču pri Trstu lo - letnega dečka, ki je delat na polju. — Strela je udarila pretekli teden v Zagorju pri Pivki v neko zakonsko dvojico, ki se je vračala s polja domov. Žena je bila le malo omamljena, možu pa je raztrgala čevlje in ga hudo poškodovala.
— Grozno smrt doživela je neka zakonska dvojica v Trstu. Peter Bergamas prišel je v bolnico, kjer je bila njegova žena strežajka, ter jo z nožem umoril, sam pa je skočil skozi okno na ulico; obležal je mrtev. Domači prepiri so baje uzrok tej nesreči. — V Kanstadtn na Nemškem je treščilo v šolsko poslopje, ko je bila šola. Otroci so bili vsi zbegani; nekaj njih je poškodovanih. — Povodenj imeli so zopet v mnogih krajih ob Dnnavu. Škoda velika. — Nemiija ima po zadnjem štetju 49,428.470 prebivalcev; med temi je več žensk nego moških. Naravno, da vsled tega ostane premnogo žensk v ueradovoljuih vrstah »zarjavelih devic“. —
Listnica. — Gosp. M. Lorb. v Ptuju: Prosimo, naznanite natančno svoj naslov. Poslali smo Vam, kakor ste želeli, toda pošta Vas v P. ni našla. Tamkaj je nekdo zapisal na naslov »Militar- Kaplan, Marburg“, kjer Vas seveda tudi niso našli; in ker Vašega imena niso našli niti v »Statusu11 za c. kr. vojsko, da bi poslali dalje za Vami, vrnili so nam vse skupaj v Gorico. — Dop. iz Škrbine: Dopisa ne umemo, zatč ga tudi ne moremo prirediti in priobčiti. — Dop. od Sv. L.: Oprostite, v take reči se pa že nikakor ne maramo spuščati, saj veste, kam treba v prvi vrsti poslati take in enake pritožbe.
ZAHVALA.
Podpisana rodbina šteje si v dolžnost najiskreneje in najtopleje zahvaliti vse svoje sorodnike, ljube prijatelje in znance, ki so se dne 21. t. m. udeležili pogreba naše preljubljene mamice
Ane Makarovič - eve
ter skazali nam s tem, kakor tudi na katerikoli drug način ob tej prebridki nagli izgubi, svoje prijazno sočutje in odkritosrčno sožalje. Bog povrni!
Na Sv. Gori, 22. junija 1892.
Žalujoča robina Makarovičeva.
Kopališče in mSoztaiiea
v Kamniku na Kranjskem
(Postaja lokalne železnice Ljubljana - Kamnik)
Zdravljenje po načinu župnika KAEUTA
pod vodstvom specijalnega zdravnika, ki ima spričevalo sposobnosti od v. č. gosp. župnika Kneippa, pri katerem je dlje časa prakticiral in je potem skozi 2 leti vodil jako obiskano zdravišče po Kneippovem sistemu, kjer je najboljše vspehe dosegel, kar kažejo mnoga zahvalna spričala.
O zavodu in stanovanjih daje potrebna dotična pojasnila
Vodstvo zdravišča.
trgovec poleg Orzann v Gosposki ulici prodaja raznovrstno drobno in ntannfakturno blago, snknn in drugo blago za možke in ženske obleke ter -Kopačeve sveče.
za karo, sladkor, moko, olje, rti in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
v Goi-ioi — Gosposka vlica št. 16,
Zastopnik:
Ernest Stecker.
Družbeni razglas
za zgradbo Šolskega poslopja o Sežani
Dela, katera ima podjetnik izvršiti, cenjena so na 14.412 gld. 14 kr.
Zgradbeni načrti, prevdarek stroškov, zgradbeni popis in dražbeni pogoji so pri podpisanem uradu od danes naprej ob uradnih urah javno v pregled razpoloženi.
Pismene, redno kolekovanje ponudbe se s 5%-no varščino od 720 gld. najdalje do 2. julija t. 1. in tistega dne pa le do 12. ure opoldne frankovane vsprejemajo. Na kesueje došle pismene ponudbe se ne bode oziralo.
Ustna dražba prične gori omenjenega dne ob 12. uri opoldne in konča ob 1. uri popoldne, listni ponudniki imajo isto varščino pred dražbo tu položiti.
Mej pismenimi in ustmini jed miki m ponudbami ima ustna, mej pismenimi jed-nakitni ponudbami pa prvo došla ponudba prednost.
Kavcija zgradbene pogodbe znaša 1440 gld. a. v.
PredsedniStvo c. kr. okrajnega Šolskega sveta v Sežani 20. junija 1892.
Rakve iz kovine, orehoveg lesu po nizkih cenah.
Franc Jakil
na sredi Raštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
glicerri
nove posebnosti
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farniacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žvepienokisla apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja noronstanovljoiiii lekarna
Branita v RaMIu št. 16.
v najemu
AI »j z. i j a Oliubicli-a
Ivan Drufa
na Trat niku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po P. A. Sar g n so v rabi Njenega Veličanstva cesarice in drugih udov najvišje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili sojih prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, dvorn i svetn ik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ihonas na Dunaju, Neister v Gothi itd.
Glicerinovo milo v papirju, ška-tuljicah in deščicah. — Medeno.gliceri-noro milo v kartonu. — Tekoče gliceei-novo milo v steklenicah. -— Toaletno-karbotno-glicerinovo milo. — Kucabgtus-glicerinovo milo. -- Oljcoblaslol (pospešuje raščo las). — Ki ni nora ghcerinova pomada. — Glgccrinova krema. — Toaletna glicerina, itd. itd.
KALODONT | SrKr**"*
F. A. Sarg’s Sohn & Comu, k. u.
k. Hoflieferant in IVien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih
G. B. Polifoni, A. pl. Gironcoli, Kumer Braunitzer in Cristofoletti.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levti“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stelAei/o blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Ivan Reja
krčmar „ Alla Colomba“
za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača cina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v 1 rtni ulici št,. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Alveloar - Kapljice za zobe
Cena steklenici 50 kr.
Alveloar - Ustna voda
Cena steklenici 40 kr.
v Vrtni ulici (Via Giardino).
Pod pisanec naznanjam slavnemu slovenskemu občinstvu, da sem otvoril gori imenovano in dobro znano gostilno v najlepšem delu našega mesta. Poleg navadnih prostorov imam tudi velik salon in obširen vrt. Zagotovljaje dobro pijačo, dobro kuhinjo in točno postrežbo, nadejam se, da me slavno občinstvo počasti z obiliin obiskovanjem.
Spoštovanjem Janez l*avletič.
sv. Antona Padovanskega
.r--To priprost.o in narav-/f. . j'“	sv	no zdravilo je prava do-
/ . esUi;	m brodejna pomoč in ni treba
(j;	'	.	fcis	mnogih besedi, d* se dokaže
U 4: 'JrvjčV1.1, Ali njihova čudovita moč. Če se le vabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu uajtrdovratnih ie-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naroebe in pošiljat.ve pa edino v lekarniei Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. H- liovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, in
l.jnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj11 ; v Postojni v lekarni Baccarcich, e Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
ifGT I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se. je treba marsikttkih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iti nevarni nasledki.
Ivan Hotuanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisapotheke — Korneuburg b. Wien
Ivan Dekleva
veletržecz vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
živinski kugi,
T H	perečemu ognju pri preživih,
[|I	muham v hlevih,
I U mrčesom vseh vrst,
gnjilobi in (drevenenju lesti, 'hišnim in zidnim gobam, vlažnim zidovom, itd. itd.
dino le priznani najboljši Barthel-ov izvirni
Ivan Kavčič
veletržec na Koritu ima zalogo
STE1NFELDSKE P1VE.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
bela in trna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarniea se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
mmms»
Peter Drašček
v Stolni ulici (iia Duoino) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
G. Likar
v Gorici Semeniška uliva št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duliovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Ker bode po mojem pokojnem soprogu Petru Potočniku njegov brat Feliks nadaljeval v Gorici dosedanjo obrt kot izdelovalec in popravljalec orgelj, harmonijev ter ubiralec glasovirjev, priporočam ga sl. občinstvnprav toplo, ker je priden in dober mojster v svoji stroki.
Eliza Potočnik udova.
carbolinemn
ob enem najbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim dsi 34 krat večjo terpežnost.
na Dunaju.
Strošek majhen —■ korist lOOOkrnlna. MIHAEL KARTHEL k Co.
Wien X. Keplerg, 20/90 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoli ju 2jHF" Razgled, ki vse natančneje peve, brezplačno,
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
STARA pogrebna društva
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rahatišče) št. 2 imft zdaj v najemu Franc Bizjak, ki roči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Uzorei na vse kraje poštnine prosto
Priznana najboljša moderna
Karol Drašček
PEK
Riva Como št. 1.
Podružnica
za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici
počaščujejo se naznaniti slavnemu občinstvu, da kakor doslej tako tildi zanaprej bodo vršila svojo službo po tako zmernih cenah, da se ne boje nikakega tekmo vanja. Zdi se jim zategadel primerno naznanjati, da imajo svoja bivališča, kjer se izve vse, kar treba, na naslednjih krajih:
Stari trg Ut. (i, tioHposka ulica št. 7, Stolni trg - to rte i'Jara-veggia št. 4,
Zit veliko vojašnico št. 13.
Povsod se dobi na izbiro blago za mrtvaške prilike. Imajo tudi vedno v zalogi veliko ra/cev iz kovine in iz lesti, orehovega in jelovega, po nizkih cenah.
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic snkna in volnenega blaga
katero prireja GARRUEL PICCOLI, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujočo delovanje prebav-</;:v	nih organov urejajoče
/'jd&d&jj, sredstvo, krepča želod ter pospešuje telesno odprtje. Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in več stekleni c.Zahoj ček z 12 GZ >1 j /■ v steki, velja gld. 1.36, z 55 IPV/i |uv Steklen., 5 Kg. teže, velja gl.
5.26. Poštnino plača naroč-nik. Po 15 kr. stekleničko razprodajajo lekarne.
Ivan Velušček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojač
v Rabatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14. v hiši Hilarijanske tiskarne.
Zwittau (Miihren).
Fša snkna za uniforme, vojaška sukna in obšitki, lodni proti dežju in lovska sukna. Orni perviens In doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorei ne pošiljajo.
Ivan Cijan
v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,
Gospodom krojačem pošiljam nefrauk. na posodo prav lepe knjige z uzorei.
Tiskarna
Ant. M. Ob iz ta i-j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima v “dno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
Izdajatelj iu odgovorni umiuik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici
Sehtvarze, vveisse iind farbige Šeidenstoffc
vou 45 kr. bis fl. 15.65 per Meter — glatt und gemustert (ca. 240 verscli. Qual . 2000 versch. Farben, Dessins ect.) vers. roben- mul stftckrveise porto- u. zollfreidieSeiden-Fabrik G HENNE BERG (K. u. K. Hoflief.), ZURICH. Muster um-gehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.	(1)
Podpisani si usojam slav. občinstvu prenljudno naznaniti, da sem se vinil dne 24. junija t. 1. od vojaških orožnih vaj, ter se najtopleje priporočani slav. občinstvu, da bi me blagovolilo z mnogobrojnim obiskovanjem počastiti.
Z odličnim spoštovanjem
ANTON J Kit 141(3
fotograf
St. 409
O.	š. sv.
Dober zaslužek.
Solidne in spretne z a s to p n i k e spre jema po vseh krajih neka banka za razprodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk pod jako ugodnimi pogoji. Le pri majhnem trudu more se zaslužiti 150 — 200 gld. Ponudbe pod znamko „G. I2‘' sprejema razpošiljalnica oglasov Danne-be-rg, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7.
3: Slavnemu občinstvu
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsakovrstne voščeno sveče Vseli vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
Anten Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostUnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalni**«)
Službe išče
32-leten mož, oženjen, najlepšega zadržanja, neo-madeJevanega poštenja, slovenščini in nemščini vešč v govoru m pisavi; vešč v računstvu in knjigovodstvu. Želi primerne službe na Slovenskem, bodisi v pisarni, bodisi kakoršnega koli nadzorništva pri skladiščih ali drugih delih. — Natančneje se izve pri uredništvu tega lista.
STARO
pogrebno društvo
naznanja,
daje izdatno znižalo svoje cene in sicer: Pogreb L razreda gld. 240. -
U.
III.
IV.
140.
80.
60.
Voz T. razreda in kočija za duhovnika gld. 25. —
„ II. „	„	12. —
Hiša
gospe Marije Braunitzer v Solkanu pri cesti se proda ali odda v najem. Hiša je pripravna za krčmo. Več pove podpisani
Stefan Makuc v Pevmi.
99
Fonciere “
Zavarovalnica v IVsti
z glavnico in znlugom
za varščino v znesku lO milijonov gld Zavaruje po zmernih premijah in prostih pogojih: proti škodam popnžaiju, streli in eksplozijam;
proti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem;
proti slučajnim nezgodam in na človeško življenje v vseh možnih kombinacijah.
Okrajni nastop