VESTMK
CELOVEC SREDA 30. JAN. 1991
Letnik XLV. Štev. 5 (2588)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt. Cena:7šil. 3000 din.
P.b.b.
Stoisič: poziv zvezni vladi za večjo podporo manjšinam!
Zastopnica manjšin v avstrijskem paria- šilingov, madžarska skupnost je dobila 1,4 mentU' gradiščanska Hrvatica mag. Tere- milijona in češka narodnostna skupnost 1,2 zija Stoisič, je pretekli teden v imenu Kluba milijona šilingov.
Zelenih kritično zavzela stališče do poročila	Državna poslanka je k tem številkam oz.
zvezne vlade o pospeševanju narodnostnih poročilu zvezne vlade, ki ga bo še obravna-skupnosti v Avstriji v letih 1987 do 1989. val avstrijski parlament, povedala, da raz-Kot smo v predzadnji številki Sloven- deljena stredstva niso v nobenem razmerju skega vestnika poročali, je v tem obdobju z dejanskimi potrebami posameznih narod-znašala podpora slovenski narodnostni nostnih skupnosti v Avstriji.
Zastopnica man/s/n v vrstah skupnosti 15,7 milijona šilingov, podpora
ZAL; mag. 7erez//a Sto/s/c. hrvaški narodnostni skupnosti 1,4 milijona	(Dalje na 4. strani)
Uspe! večer z alpinistom Tomom Česnom
Multi-media-predava-nje vrhunskega slovenskega alpinista Toma Česna (levo) iz Kranja o svojem solo-vzponu po južni steni 8514 metrov visokega Lhotseja pretekli teden v Celovcu je izzvalo izredno zanimanje. Več kot 300 prijateljev alipiniz-ma je sledilo predavanju, ki so ga priredili Slovenski vestnik, Slovensko planinsko društvo Celovec ter mladinske organizacije SMO. Več na 12. strani.
slika: W. Fritz
Občinske voHtve: voMni boj stopa v odtodtno fazo
Občinske volitve 10. marca letos so - bolj kot pri prejšnjih volitvah - tudi pri koroških Slovencih izzvale vrsto dejavnosti, da bi dosegli primernejše zastopstvo v interesu slovenske narodnostne skupnosti v komunalnih parlamentih. Pričakovati je, da bo čez 600 kandidatov kandidiralo v 25 občinah dvojezičnega ozemlja na samostojnih slovenskih listah. Tokrat je opaziti tudi težnje drugih strank, da bi postavili na vidna mesta kandidatnih list
tudi Slovenca oz. Slovenko. V kolikšni meri jim bo to uspelo, bo pokazal 15. februar, zadnji rok za vložitev kandidatnih list.
Čeprav z regionalno različno intenziteto, je ta trend posebno očividen pri socialistični stranki, kateri je tako v Podjuni kot tudi v nekaterih občinah v Rožu že uspelo postaviti slovenske kandidate na perspektivna mesta.
Toda tudi pri Zeleni alternativi, predvsem v mestnih občinah, se pogovarjajo o
kandidaturi slovenskih kandidatov. Slovenci bodo pri teh volitvah kandidirali tudi na listah KPA, pa tudi na imenskih listah. Skratka: izbira med slovenskimi kandidati oz. kandidati, ki bi se zavzeli za boljši položaj slovenske narodnostne skupnosti in za plodno sožitje v posameznih občinah južne Koroške, bo letos večja.
V nekaterih občinah so kandidate že določili, v drugih pa je predvolilni proces za izbiro najboljšega kandidata
ševteku.
Pri samostojnih slovenskih listah so na zborovanju EL v novi občini Bistrica pri Pliberku izvolili za glavnega kandidata in za kandidata za župana izkušenega komunalnega politika Jožeta Partla, glavni kandidat Enotne liste v mestni občini Pliberk pa bo sedanji mestnik svetnik Fric Kumer. V občini Sele je EL za svojega glavnega kandidata ponovno izvolila podžupana Nantija Otipa, v Škofi-(Du//enu2. .strma)
Jugos!avija: trajen mir aii pa ie premirje?
Jugoslavija kot država je v minulem tednu preživela najhujšo preizkušnjo po drugi svetovni vojni. Na Hrvaškem je bilo stanje najbolj kritično, saj ni dosti manjkalo, da ni posegla jugoslovanska armada v politično dogajanje. Nevarna pa je bila situacija tudi za Slovenijo. Razgovori na najvišji ravni med Slovenijo in Srbijo ter Hrvaško in Srbijo ter zadržanje predsedstva Jugoslavije je preprečilo najhujše - realno grozečo državljansko vojno.
VABILO
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabita na prireditev oh
stovenskem
ku!turnem
prazniku
v sredo, 6. februarja, ob 19.3(1 uri v ORF-tcatru v Celovcu.
Nastopajo: Polde Bibič (recital), Gabriel Lipuš (solo glas), Giintcr Lenart (sopran-saksofon), Ma-rimba Berndt Thurner (vibrafon), Gerald Riess (kontrabas).
Slavnostni govornik: Lojze Peterle, predsednik vlade Slovenije.
VSI PRISRČNO VAB LJKN1!
Vaientin Oman dobitnik nagrade
Pretekli teden v sredo sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev podelila v Celovcu 12. Ti-schlerjcvo nagrado. Priznanje za svoje pomembne umetniške dosežke je prejel akademski slikar Valentin Oman. Ob prireditvi so tudi podelili nagrade za govorniški natečaj. Prvo nagrado je dobila gojenka iz Šentpctra Urška Meglič. Slavnostni spored podelitev je popestril MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero" pod vodstvom mag. Aleša Schusterja. Več na 6. strani!
Vabilo
Zveza koroških partizanov tudi ietos prireja spominsko svečanost v počastitev narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih tovarišev, ki so kot žrtve gestapa padli za našo svobodo.
Svečanost bo v nedeljo,
3. februarja, ob 11. uri na pokopaMšču v Svečah.
Na njej bo spregovori! tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, udeležili se je bodo mnogi soborci in gostje iz Slovenije, zapeli pa bodo pevci „Bilke" iz Bilčovsa.
ZKP vabi vse koroške partizane, antifašiste in demokrate, da se svečanosti udeležijo v čim večjem številu.
Dr. Otto Habsburg na obisku v Ljubljani
Slovenija: „Brez iluzij v Evropo"
.Sred; januarja je ^/ovenijo o/usEa/ Jr. GHo //ač.sJarg, po.s7a-nec v Euro/r.s Arew s uefu. Na /efa/Nču Er/uE je .srn a poy/e Jnjega av^rro-ogrj^ega cekarja poz Jrac;7preJ^eJruE s/occu.sFcga par-/anrenfa Jr. France Bučar, za Faferega je /VaFs/mrg Jeja/, Ja je prau on najueč^forJ za uue/jauJeu s/ouensFJ; teženj pr; Errop-^Tcern yre;u v .S7ra.s7)our^u. Go^; pa se je n;eJ svojin; JroJner-n;n; /nranjeru c .S/ouen;j; sreča/ U;J; .s .s7ouen.sF;7r; nuuropo/;-;orn, naJ.sFo/on; Jr. ,Su.š;arjeni /n ^e pogouarja/ s preJ.sfarn;/:;' ;7a/;jau.s7:e naroJne sEupnosU na s/oren.sA:; oFa/;.
Pos/anec E^rops/rega s^e/a OBo Habsburg je S/os/en/jo poss/ar/V pred pre^e/;F/m opJ-m/zmom s/bodočo Evropo.
Brezdvomno najbolj odmeven pa je bil njegov nastop pred delom slovenskih poslancev v skupščini, kjer je govoril kot poslanec v Evropskem svetu, poprej pa je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo, da je Slovenija krenila po poti demokracije in da je lahko obiskal to deželo. „Ču-tim se Slovenca", je posebej poudaril.
Habsburg je v svojem skoraj enournem nastopu večkrat izrazito poudaril pomen Slovenije pri novem urejanju odnosov v Evropi, predvsem pa je podčrtal njeno središčno vlogo med Sredozemljem in Evropo oz. med Jugom in Severom tako na političnem kot na prometno-gospodar-skem in geopolitičnem po-
dročju. V bistvu, je menil Habsburg, lahko Slovenija odigra „veliko vlogo v vseevropskem razvoju in kontekstu".
Da pa bo izpolnila to poslanstvo, pa je po njegovem mnenju potrebno pojem Slovenija vnesti med ljudi in jim ga približati. Skratka, ta pojem je treba oživiti in ga vrisati na zemljevide. Slovenske stranke naj čim bolj in čim hitreje navežejo stike s svojimi evropskimi bratskimi oz. sestrskimi strankami in z njimi demokratično sodelujejo. Slovenija naj okrepi odnose z Evropsko skupnostjo.
Zavrnil je trditev, da v novi Evropi ni prostora za države malih narodov, češ da niso
sposobne preživeti. Evropa mora, če noče izgubiti svoje identitete, biti skupek jezikov, kultur in narodov na demokratični osnovi. Veljati mora načelo samoodločbe narodov, meje med državami naj bi bile poduhovljene, model za urejanje odnosov med narodi pa bi lahko bil moravski dogovor iz leta 1905, ki je v avstro-ogrski monarhiji postal temelj sožitja med Nemci in Čehi.
Habsburg pa je tudi posvaril pred velikim optimizmom, da bosta Evropa oz. Evropski svet Slovenijo sprejela z odprtimi rokami, kajti „tudi v Evropskem svetu je precej nasprotnikov in centralistov, ki še niso dojeli, da smo na poti v 21. stoletje".
Ob 50. oMetnid OF
praznik v Ljubtjani
Na povabilo Zveze koroških partizanov ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem se je pretekli teden v Celovcu mudila visoka delegacija republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Vodil jo je predsednik general Ivan Dolničar, v razgovorih s predstavniki ZKP in ZSO pa so v njej sodelovali še podpredsednik Lado Pohar, član Izvršnega odbora Marjan Osolnik, član republiškega odbora Jože Gačnik ter predsednik Osrednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani dr. Tone Skorbir. ZKP so na razgovorih zastopali predsednik Janez Wute-Luc, Milena Groblacher in Hanzi Wciss, ZSO pa predsednik dipl. inž. Feliks Wie-ser, tajnik dr. Marjan Sturm ter član IO dr. Janko Malle.
Predsednika ZKP in ZSO sta goste iz Slovenije, ki zastopajo nadstrankarsko borčevsko organizacijo s preko SO.000 člani, seznanili z aktualnimi narodnopolitičnimi problemi na Koroškem ter pri tem poudarili odgovornost ter obveznosti' Republike Slovenije in SFR-Jugo-slavije do slovenske manjšine na Koroškem.
Predsednik ZZB NOV Slovenije general Ivan Dolničar je obširno orisal težak položaj Slovenije in Jugoslavije in poudaril, daje ZZB Slovenije danes samostojna organizaci-
ja, ki vodi dialog z vsemi strankami, z republiškimi in državnimi oblastmi ter tudi s cerkvijo ter da se je uspelo uveljaviti v pluralni slovenski družbi.
Dolničar je v razgovoru poudaril, da v Sloveniji sicer obstajajo poskusi razvrednotenja NOB, vendar da tudi po najnovejših anketah večina prebivalstva Slovenije meni, da je bil partizanski boj proti okupatorju pravičen, vloga domobrancev pa vprašljiva in
(/VaJa/jcvan/c s /. .strani)
čah je nosilec liste Herman Jager, v Bckštanju pa Foltcj Kargl. V Hodišah bo Enotna lista nastopila z mladimi in agilnimi kandidati z Robertom Sitterjem na čelu.
Tudi v Borovljah so kandidati že znani. Glavni kandidat Volilne skupnosti bo sedanji občinski odbornik in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov mag. Peter Waldhauser, na drugem mestu pa predsednik SPD Borovlje Mclhijor Ver-del. V Šentjakobu je prvi kandidat Socialno-gospodarskc liste Franc Janežič, sledijo mu Joži Ottowitz, Štefan Rigelnik in Micka Miškulnik.
celo nedopustna.
Predsednik ZZB NOV Slovenije je koroške sogovornike nadalje informiral, da bo ob letošnji 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila množični zbor v Ljubljani, na katerega so povabljeni k sodelovanju tudi koroški partizani in avstrijski borci proti fašizmu. Priredili bodo tudi znanstveni simpozij s predavatelji iz Slovenije, Jugoslavije, Italije in Avstrije	!.L.
Tudi na Zilji, v stari občini Straja vas, so že znani kandidati Volilne skupnosti/Wahl-gcmcinschaft. Glavni kandidat in kandidat za župana bo sedanji	podžupan	Janko
Zwittcr, na listi Volilne skupnosti pa sledijo Jos Schnabl. Hanzi	Meschnig,	trener
uspešnih zahomških skakalcev Franc Wiegclc ter Tomi Millonig.
Pri EL Bilčovs jc izbira kandidatk in kandidatov še v teku, prav tako v Celovcu, kjer hoče EL prvič vložiti kandidaturo. V Celovcu jc pričakovati tudi kandituro Zelene alternative s slovenskimi kandidati na listi.
Občinske volitve
Jugoslavija biia na robu spopadov: Nov ,,krizni vrh" bo 31. janua:ja!
Slovenski član predsedstva SFR-Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je po zelo burni in konfliktni seji najvišjega državnega organa pretekli petek v Beogradu izjavil, da mora biti in ostati pogovor edino sredstvo za reševanje jugoslovanske krize, kije bila v četrtek in petek preteklega tedna na robu eskalacije.
Drnovšek je po povratku iz Beograda v Ljubljani menil, da Slovenija lahko vztraja na sedanji koncepciji „mrtve Jugoslavije" ali pa preide na samostojno pot, in to še pred dogovorom v Jugoslaviji, „na
katerega lahko še čakamo več let". Dolgotrajno čakanje bi lahko Slovenijo odmaknilo od evropskega dogajanja.
Ponovno sejo predsedstva Jugoslavije, ki bi morala biti 28., pa so kratkoročno preložili na 31. januar.Na tej seji bodo sodelovali poleg vseh članov zveznega predsedstva tudi predsednik zveznega izvršnega sveta dr. Ante Markovič, predsednik jugoslovanskega parlamenta ter vsi predsedniki predsedstev in predsedniki vlad posameznih republik.
Dr. Dušan Plut spet predsednik Zelenih Slovenije
Na občnem zboru Zelenih Slovenije jc bil za predsednika stranke ponovno izvoljen dr. Dušan Plut (slika), vmesni predsednik mag. Bojan Brumen je, kot je sam dejal, odstopil zaradi zdravstvenih težav. Univ. prof. dr. Dušan Plut je član predsedstva Republike Sloveniji ter vnet zagovornik demilitarizirane Slovenije.
Slovenija: popis prebivalstva 1991 tudi za osebe na delu v tujini
Letos bo v mesecu aprilu (po stanju na dan 31. marca 1991) v Republiki Sloveniji izveden popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Popis bo zajel tudi občane s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na delu v tujini. oziroma živijo v tujini, zato v času popisa od 1. do 15. aprila 1991 ne bodo prisotni v kraju stalnega prebivališča. O teh občanih ima zavod R. Slovenije za statistiko osnovne podatke, vendar sc s popisom prebivalstva zbira več podatkov, kot jih vsebujejo občinske evidence. Iz izkušenj prejšnjih popisov pa je znano, da tudi prebivalci, ki živijo v tujini, želijo biti zajeti s popisom prebivalstva.
Zavod za statistiko priporoča, da občani, ki živijo v tujini, pustijo svojim sorodnikom oziroma prijateljem naslednje podatke: priimek in ime, spol, datum in kraj rojstva, zakonski stan, število živorojenih otrok, nacionalna pripadnost, materni jezik, veroizpoved, najvišja dokončana šola, šola, ki jo obiskujejo, ime države, v kateri delajo oziroma prebivajo, in dolžina bivanja.
Jasno stališče do samoodločanja
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu, Klub slovenskih študentov in študentk na Hunnjn ter Hrvatski akademski klub so naslovili na avstrijsko zvezno vlado sledeči poziv:
..Vznemirjeni smo zaradi trenutnega položaja v naši sosednji državi Jugoslaviji. Stremljenje Slovenije in Hrvaške po neod visnosti in državni suverenosti je sprožilo nevarnost nasilne intervencije s strani Jugoslovanske ljudske armade. Kot Slovenci in Hrvati v Avstriji in kot avstrijski državljani pozivamo avstrijsko vlado, da z jasnim stališčem podpre pravico do samoodločanja narodov. S tem naj avstrijska zvezna vlada poskusi preprečiti vsako nasilje s strani jugoslovanske ljudske armade v Sloveniji in Hrvaški. Kot članica Varnostnega sveta ()K!\ naj skrbi za to. da se ta problem obravnava in se s tem pre preči vojaška intervencija v senci zalivske vojne. Kot sosedje, predvsem pa kot posredno prizadeti pripadniki slovenske in hrvaške narodne skupnosti, takega postopanja avstrijske zvezne vlade ne pojmujemo kot vmešavanje v notranje zadeve Jugoslavije."
Aktua!ni razgovor
SLOVENSMVESTNK
z dr.Dimitrijem Rupiom,
republiškim sekretarjem za mednarodno sodelovanje
./ttgo.s/ttvtjtt /e v poročtith mednarodnih ii.sTtovttd; agencij po Za/h'M /n Prihaiiiha frelje krizno žarišče. Slovenija n/ giavniprohient, pač pa jago.s7ovaa.sha kriza aa.sp/očao, prav/ .s len? v zvez/ slovenski zaaaap rnin.sfer <7r. Dimitrij Pape/, v ha/er/m .se je pogovarja/ naš so<r/e/avec /gor -Skhei-/ander.	dr. D/m/fn) Rape/
30. januar 1991 3
Ne, tudi iz Srbije so odzivi. Gospod Drnovšek je govoril z Miloševičem in pripravljajo se nekateri sestanki. Mislim, da se bomo prej ali slej dogovorili tudi s Srbijo. Res pa je, da so precejšnje razlike med nami. Srbija razpolaga z večjo močjo kot jo ima Slovenija. V njenih rokah so, kot smo zdaj videli, vse finančne ustanove Jugoslavije^, ima vojsko, diplomacijo in s tem je v mnogo močnejšem položaju. Pogovarjanje iz neenakopravne pozicije je težko. Če imajo oni veliko
V Za//vu v krajšem času še n/ v/det/ konca vojaškega kon/7/kfa. Pozornost svetovne javnost/ je povsem usmerjena v ta konec sveta. Po smo opaž/// oh posegu sovjetske armade v Pr/Aa/-t/ku. A// Vas zarad/ stopn/e-van/A napetost/ v dupos/av/p še ho// kot pre/ skrh/ možnost nas/Znega posega jugo-s/ovanske armade v S/ove-m/o?
Vsekakor. Nevarnost zagotovo obstaja. V mednarodnih poročilih ste najbrž opazili, da je Jugoslavija omenjena kot eno najnevarnejših kriznih žarišč takoj za zalivsko vojno in situacijo v Pribaltiku. Seveda nas vse to skrbi, še posebej zato, ker nam vojska grozi z nekaterimi represivnimi ukrepi zaradi naše teritorialne obrambe.
/7/t/mat predsedstva Jugoslavije, k/ je ukaza/o razorožitev posamezn/h enot, kot npr. ter/tor/a/ne ohram-he, je poteke/, /čaj /ah-ko s/ed/, če ga S/oven//a enostavno /gn or/ra 7
Slovenija tega ultimata ne bo niti ignorirala. Za nas je ta ukaz brezpredmeten. Slovenija nima paravojaških struktur, ima le legalne strukture, kot so to enote teritorialne obrambe.
Na ka/ tore/ mer/ ta n/t/-mat/
To je bilo že tudi javno pojasnjeno, meril je predvsem na Knin. Vendar mi seveda mislimo, da ima ta stvar svojo politično ost in da se utegne politično interpretirati tudi v zvezi s Slovenijo.
H/sc /ahko rek/o, da nekdo /šče pr/meren povod/
Mislim, da je nekaterim krogom v Jugoslaviji do tega, da bi sprovocirali kakšne incidente. Mi bomo do tega zelo previdni.
tšnko sc /c s/ovenska v/ada pr/prav//a za pr/mer konkretne eska/ac//e/
Mi bomo pač zavarovali slovensko državo in gospodarstvo pred vsakršnimi pritiski od zunaj. To smo dolžni storiti tudi zaradi izida plebiscita. Posege v naš sistem bi razumeli kot napad na slovensko suverenost in to smo pripravljeni braniti z različnimi sredstvi.
Kakšna so /ahko ta sredstva/
O tem ne bi želel dajat) posebnih izjav. Če hi vas to operativno zanimalo, hi se morah pozanimati na našem sekretariatu za ljudsko obrambo. Sodim, da je nas sistem teritorialne obrambe
Med zaskrbtjjenostjo i dokaj normamim pob
nekako pripravljen na to, da ne bi prišlo do kakih provokacij, in tudi na to, da brani inštitucije slovenskega sistema, ki so legalne in legitimne.
V korošk/h //st/A je h//o preče/ namigovanj, med drug/m tud/ o tem, da sta S/o ve-n//a /n Hrvaška na ve//ko kupova// orožje. Je v tem kaj resnice/
Veste, to so bile race. To je že pojasnjeno, ena tožba pa je v teku - šlo je za nekakšno nabavo orožja preko Trenda oz. Grubeliča'. Na tem ni nič. Slovenija ima svoje obrambne načrte in jih izvaja v skladu s sklepi naših legalnih organov. To je vse, kar bi hotel o tem povedati.
A vstr/jska vojaščina /n po/tt/ka sta že koord/n/ran/ za pr/mer kr/znega s/učaja /n možn/h scenarijev. Pr/ nas poročajo, da računajo s 7f/.f/f/f/ hcgunc/ /z S/oven/je, za katere naj h/ A/// pr/pra-v/jcn/ zas//n/ kvart/tj/ na Štajerskem /n Koroškem. Kakšne scenarije predv/deva s/ovenska v/ada/
Mi na ta preplah seveda malce začudeno gledamo. Mislimo, da ne bo prišlo do kakšnih operacij, ki bi pognale ljudi čez mejo. Nasprotno, mislimo, da bomo po normalnih in legalnih poteh, ki so predvidene v sistemu, preprečili razne možne provokacije, o katerih sem prej govoril, in da bodo Slovenci pač opravljali svoje delo in da bo slovenska politika storila vse, za kar je zadolžena. Moram reči, da ne predvidevam nobene take situacije, ki bi povzročila kako mednarodno krizo.
Sama stabilnost Jugoslavije je res mednarodni problem, medtem ko fizično prelivanje čez mejo, se mi zdi, je že skoraj nekakšen Science fic-tion...
V Avstriji je malce tega strahu pred slovanskim elementom in morda se to uporablja tudi za politične namene. Ne bi hotel temu dodajati dodatnih elementov za dramatiziranje. V Sloveniji smo do vratu zaposleni z vsakdanjim delom, s koordiniranjem zadev z drugimi republikami in ustvarjanjem stikov z vojsko...
Zaenkrat res ne vidim neke realne nevarnosti, vem pa, da se v Jugoslaviji seveda ustvarja neka psihološka situacija, ki naj bi slovensko politiko odvrnila od normalnega funkcioniranja.
Men/te, da tovrstne špekulacije škodujejo interesom S/oven/je/
Ne, ne mislim, da to posebej škoduje. To, kar Avstrija dela, že ve, zakaj dela, in to je njena pristojnost. V to se ne bi rad spuščal, lahko le rečem, da z naše strani nimam nobenih podatkov, da bi lahko prišlo do dramatičnih zapletov te vrste.
Veste, da smo že imeli neke krizne situacije, kot je bilo to na primer v Kninu. Vendar to je bilo v drugi republiki, medtem ko je Slovenija varna in normalno funkcionira.
A vstr/jska vojska v svoj/A sccnar///A izhaja tud/ /z tega, da h/ v prhnem vojaškega posega v ./ugos/av/j/ /ahko pr/š/o do prebega s/nvensk/A /n Arvašk/A vojakov /a morda ce/o do /nc/deutov ua avstr//-
Sedež slovenske vlade /n predsedstva Slovenje
sk/ me//..
Kar se tiče Slovenije in Hrvaške, bi se stvari spremenile samo v primeru, če bi prišlo do resnega pritiska. Sicer pa se mi z ostalimi partnerji v Jugoslaviji pogovarjamo o tem, kako se bo ta jugoslovanska kriza razrešila. Napovedani so bilateralni sestanki na najvišji ravni, sestanki po resorjih itd. Skratka, stvari tečejo relativno normalno.
/zjava o suverenost/ S/ovc-n/je je pr/ ustavnem sodišču v Beogradu na/ete/a na odk/on//n/ odz/v. Kako to ocenjuje s/ovenska po//t/kaZ
Mislimo, da zvezno ustavno	sodišče	nima
nikakršnega pomena, da je njegov obstoj vprašljiv. Hrvaška in Srbija imata že lastno ustavo, ki razveljavlja zvezno.	Slovenija	svojo
ustavo pripravlja in ima odločitev plebiscita, ki našim oblastem	narekuje,	da s
pospešenim tempom ustanavljajo lastne inštitucije. Tako torej ne vidimo možnosti, da bi ustavno sodišče Jugoslavije razsojalo v teh zadevah. Mi preprosto mislimo, da so to naše	pristojnosti	in se
zaradi tega nič kaj dosti ne vznemirjamo.
Bred p/eh/sc/tum ste napo vedah , da ho treha v po/ /eta usk/ad/t/ /nterese med posameznim/ repu/d/kam/ v zvez/ s kon/ederat/vno ureditvijo. Kakšna so /zhod/šča, kakšni Zzg/ed/Z
Na začetku se vedno zatika, vendar nekaj se je že premaknilo: pogovori z zveznim predsedstvom oziroma predsedniki republik, sestanek med Hrvati in Bosanci, potem med Slovenci, Bosanci in Hrvati in tako naprej... Stvari se razvijajo, čeprav ne s takšnim tempom, kot smo pričakovali. Problem je, da so se nekatere repuhiiške inštitucije vzpostavile šele zdaj, nekatere pa se celo še niso - na primer v Makedoniji še do zdaj ni jasno, v Bosni so doslej potrjeni samo mandatarji. Čakati moramo pač, da se stvari nekoliko umirijo.
/z omenjenih repuA//k so že pr/š/i poz/t/vn/ odmev/ na zam/se/ o konfederacij/. Pro-A/em je oč/tno saum SrA/ja, k/sc še n/ odzva/a.
m
potekom
premoč, je razumljivo, da to izrabljajo. Ne bojo se odrekli možnosti, ki jih imajo.
Nedavno so nekater/ s/o-vensk/ //st/ poroča// o uesog/as//A v Demosu /n o nekakšnem seznamu ministrov, k/ so za 'odstre/'. 5 tem v zvez/je A//o navedeno tud/ Vaše /me. Ka/ je na tem resn/čnega, za kaj gre/
Do zdaj ni nobene pobude, da bi se kaj spremenilo. Ne verjamem, da je zdaj pravi trenutek za kakršnekoli spremembe. Če pa mislite, da ima kdo kakšne ideje o tem, morate pa njega vprašati. Zase moram reči, da tovrstne zahteve nisem niti slišal niti nimam namena odstopiti, zaradi tega, ker je dela, ki ga opravljam, zelo veliko in sem do vratu zaseden.
Tortj neosnovane špekulacije/
No, bilo je takole: izrečene so bile kritike na razne resorje. To je nekaj normalnega, pogovarjamo se o tem, kaj je in kaj ni v redu, kje so bile storjene kakšne napake ... In potem je nekdo to interno diskusijo spravil v javnost tako, kakor da gre za glave. V resnici pa sploh ne gre za to. To so špekulacije.
Vendar od nekod /zv/ra/o/ Ozadja u/so povsem jasna. Za ka/ gre/ Za do/očeua nasprotja znotraj Demosa/
Za normalne razlike! Poslušajte: v tem Demosu je šest različnih strank. Vprašajte, kakšne polemike imajo med sabo v Italiji, kjer imajo pet strank, ali pa v Avstriji, kjer tvorita vlado samo dve stranki. Koliko časa so trajala vladna pogajanja v Avstriji...?
7 Op. ur.. imeni Trend in Grubehč sta v Sloveniji trenutno .sinouun za spc^uAu/aru! gospodarski krirnina/. Slo /e med drugim za masovno goijujijo pri prodajanju avtoniokiiov.
(2) Op. ur., v začetku ieta so v Beogradu - šele po anonimni ovadbi - razkri/i mednarodno edinstven škandal' ker /e ob koncu ieta .Srbiji zmanjka/o denarja, med drugim za izpiačevanje pokojnin, nakupe agrarnih proizvodov ter za likvidnost bank, ge je kratko maio na lastno pest natisnila za M, J milijarde jtakrat še konvertibilnih) dinarjev.
SLOVENSKI
HEUTE
!M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
VEStm
S!owenen: Setbstandioe Listen in 25 zweisprachigen Gemeinden
Wie der Klub der sloweni-schen Gemeinderate in einer Aussendung mitteilt, wird es bei der Gemeinderatswahl am 10. Marž 1991 in 25 zwei-sprachigen Gemeinden Karn-tens selbstandige sloweni-sche Listen mit verschie-denen Listenbezeichnungen (Enotna lista/Einheitsliste, Gospodarska lista/Wirt-schaftsliste, Volilna skup-nost/Wahlgemeinschaft) und rund 600 Kanidaten geben. In einigen Gemeinden werden die Kandidaten auch fur das Burgermeisteramt kandidie-ren.
Einige Spitzenkandidaten sind bereits nominiert: Jože Partl (Bistrica pri Pliberku/ Feistritz bei Bleiburg), Nanti Olip (Sele/Zeli), Herman Jager (Škofiče/Schiefling), Foltej Kargl (Bekštanj/Fin-kenstein), Robert Sitter (Ho-diše/Keutschach), Mag. Peter Waldhauser (Borovlje/ Ferlach).
Bei den Gemeinderats-wahlen werden jedoch auch Angehorige dcrslowenischcn Volksgruppe auf Parteilisten, in erster Linie SPO-Listen, jedoch auch bei den Grtin-Alternativen, kandidieren.
.,A!ibimaBige" Forderung der Voiksgruppen in Osterreich
Harte Kritik, sowohl hin-sichtlich der Art wie auch der Hohe der finanziellen Forde-rungsmaBnahmen der Volks-gruppen durch die osterrei-chische Bundesregierung, ubt die Volksgruppensprcch-erin der Griinen im oster-reichischen Parlament, Mag. Terezija Stoisits.
In einer Stellungnahme zum Volksgruppenbericht der Bundesregierung liber ForderungsmaBnahmen von 1987 bis 1989 bctont die Grlin-Abgeordnete und bur-genlandische Kroatin, daB die zur Verftigung gestellten Mittel in keinem Verhaltnis zum tatsachlichen Bedarf der einzelnen Volksgruppen stiindcn. Von einer vorbild-lichen Forderung - der Volksgruppenbericht nennt als Bcispiel die danischc Min-derheit in Norddeutschland, die allcin im Jahr 1987 rund 13 Millionen DM (rund 91 Millioncn Schilling!) vom Bund und vom Land Schles-wig-Holstein erhiclt (dazu kommt noch eine groBcrc Summe aus Dancmark) -konne jcdenfalls nicht ge-sprochen werden. habe doch die Forderung aller Volksgruppen in Osterreich 1989 lediglich 13,7 Millioncn S betragen.
„Dcr Volksgruppenbericht ist offensichtlich ein Versuch der Bundesregierung den Nationalrat bezliglich der
dramatischen Situation der Minderheiten zu tauschen" betont Stoisits. Sie vertritt ferner die Meinung, daB auf-grund ..alibimaBiger Forde-rungen und auBerst restrikti-ver MaBnahmen" alle Volksgruppen in Osterreich akut von der voHkommenen Assi-milation bedroht sind.
Ihre Forderung: sowohl die Bundesregierung, wie auch die Landesstellen mlissen durch „sehr massive mate-rielle und finanzielle Unter-stiitzungen" dieser Bedro-hung wirksam entgegentre-ten, um die Volksgruppen in Osterreich zu erhaltcn und deren Weiterentwicklung zu garantieren. „Bisher ist die-ses Ansinnen - falls es Iiber-haupt besteht - klaglich gc-scheitert", meint abschlie-Bend Mag. Terezija Stoisits.
Angelika Miinar neue Obfrau der Jungen KEL
Die Mlada/Jungc KEL wahltc Angelika Mlinar als neue Vorsitzende dieser slo-wenischen politischen Ju-gendorganisation. Als stcll-vertretende Vorsitzende wur-den noch Rado Markitz und Zalka Kuchlinggewahlt.
Weiters bcschloB die Mlada/Junge KEL, daB sie bei den kommenden Ge-mcindcratswah!cn die Kandi-tatur der selbstiindigcn slo-wcnischen Listen aktiv unter-sttitzt.
Oman, Benetik bei der Arte Fiesa
Karnten war auf der Ver-kaufsmcsse „Artc Fiera" in Bologna, die einen hohen Rang in der Presentation zeit-genossischer, internationaler Kunst in Europa einnimmt und vom 25. bis 28. Jiinner stattfand, stark vertreten.
Die Galcrie 61, die mit ihrer dritten Bcteiligung bereits als etabliert gilt und aus den bciden vorangegan-genen Jahrcn reges Intcresse verbuchcn konnte - im Jahrc 1989 wurdcn durch die Gale-ric die Klinstler Adolf Froh-
ner und Janez Bernik mit einer Personalausstcllung, 1990 Janez Bernik und Alois Kochi ( = Pcrsonalausstel-lung), sowic Mušič, Kolig, Frohncr, Šutcj,	Murtič,
Vavra, Zigaina,	Hoke,
Kedcl, Oman und Spacal vor-gestellt priisentierte heuer Wcrkc von Janez Bernik und Rudi Benetik (Personalaus-stcllung), sowic Kochi, Frohncr, Kolig, Oman, Vavra, Giordani, Mušič, Murtič, Sutcj, Zigaina (Auswahl-arbeiten).
KOMENTAR
dr. Valetin tnzko
Mesece že feče med S/o vene/ na Koroškem pogovor o avtonomnem zastopstvu koroški/? S/ovencev. Le da pr/ tem prezremo, da nam je tako zastopstvo zagotov//eno že v č/enu 7 avsfr/jske državne pogodbe. Zagofov//eno v mednarodno
/n Zveze s/ovenski/? organ/za-c?j' o/? uradni/? obiski/? predstavnikov Jugos/av/je na Dunaju je bote/a avsfr?jska v/ada poudariti v/ogo, ki sta jo pripisova/i /1 vsf?i/'a in Jugo-s/av?ja osrednjim po/itičnim ofganizac?jam koroških S/o-
Stovcnsko zastopstvo zakoreninjeno v državni pogodbi
zasidranem dokumentu kot sad tudi žrtev, ki jih je prispeva/ v bo/u proti nacizmu skupaj s koroškimi S/ovenc? ves s/o-venski narod.
Ka/ je g/ede avtonomnega zastopstva koroških S/ovencev v č/enu 7 avsfr?jske državne pogodbe rečeno? Č/en zago-fa v//a a v.sfr?jsk??n drža vranom s/ovenske narodnosti na Koroškem in Štajerskem iste pravice do /asfn/h o?ganizac?j. tore/ tudi pravico do /astnih po/itičnih organizaci/.
Za veda/oč se v po/nem obsegu te mednarodno zajamčene pravice, so pripravi/? in podpisa/? predstavniki Narodnega sveta in Zveze s/ovenskih otganizaci/ /eta / 955 Spomenico koroških S/ovencev, v kateri raz/aga/o vsebinski obseg č/ena 7 državne pogodbe. /Vačc/o. da h/Avst/i/a prizna/a Narodni s ve? ;i? Zvezo s/o vens-kih o?ganizac?j kot partnetja v vseh vprašajih manjšinske zaščite, sta obe organizaci/i skuša/? vztrajno in dos/edno uve//av//afi, kar je koroškim S/o vencem tudi uspe/o.
Predsednika obeh osred??jih po/itičnih o?ganizac?j sta bi/a pri pripravah za ustanovitev S/ovenske g??nnaz?je vk//uče-na v pogajanja. Državniški obisk avstrijskega zu??a??/ega ministra dr. Bruna Kretskega /eta / 960 v Beogradu in jugo-s/ovanskega zunanjega tnini-stra dr. Koče Popoviča isto /cfo na Dunaju pomenita na vseh ravneh n?eddržavnih od-??osov po tedaj h/adne??? stanju nov začetek. Z ??avzoč??ostjo tudi de/egacij Narod/tega sveta
vencev. Tako Avsfr?ja kot Jugos/av?ja sta namreč pnzna-va/i Narodni svet in Zvezo s/ovenskih otganizaci/' vprete-k/ih deset/ef/ih kot uradno zastopstvo koroških S/ovencev.
Od Spomenice koroških S/ovencev /eta / 935 do Operativnega ko/edatja obeh osrednjih otganizaci/ /eta /979 in memoranduma avstrijske v/a-de iz /eta /9SS s pogajanji g/ede dvojezične trgovske akademije, s/ovenskih radijskih oddaj in te/eviztjskih odda/ v s/ovenskem jeziku, dvojezičnih otroških vrtcev itd. sta Narodnis vet inZveza s/ovens-kih otganizaci/ v pogovorih z v/adnimi predstavniki nasfo-pa/a z /egitimizaetjo vsenarodnega zastopstva. Avtonomno zastopstvo koroških S/ovencev je v avstrijski in mednarodni javnosti tako močno ukoreninjeno, da bi to močne/c ne bi/o mogoče. Tudi sosvet za s/ovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanc/crja je na prvem zasedan ju /eta / 990 s sog/asno sprejetim sk/epom izrecno poudari/, da ne nadomešča osrednjih organizacij koroških S/ovencev. ampak sta /egitimna zastopnika koroških S/ovencev Narodni svet in Zveza s/ovenskih otganizaetj.
Zgodovina nam ne sme kdaj očitati, da smo sami pomaga/? podminirafi do/oči/a č/ena 7 avstrijske državne pogodbe s ten?, da smo izpodbtja/i mednarodno zagoto v/jeno /egitin ?a -ctjo avtonomnega zastopstva za koroške S/ovence.
Dvorni svetnik dr. Vatentin inzko, osebnost med koroškimi Siovenci, ki je ni treba še posebej predstavijati, je v zadnji števitki verskega iista ..Nedeija" objavi) komentar k trenutni vroči in emocionatno vodeni razpravi o potrebi po avtonomnem zastopstvu (npr. etnična zbornica) koroških Siovencev. Trezna, reatistična in opozoritna razmištjanja nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Siovencev, ki je osebno prispeva) k temu, da sta obe osrednji potitični organizacij koroških Stovencev - NSKS in ZSO -dosegti mednarodno priznan status in pristojnost uradnega zastopstva siovenske narodne skupnosti na Koroškem, so nam bita povod, da - s privotitvijo avtorja - objav-tjamo njegov komentar. Zdi se nam, da je treba upoštevati vsa resna razmištjanja, predvsem zato, ker grozi stovenski narodnostni skupnosti tikvidacija tega težko priborjenega, mednarodno priznanega zastopstva za ceno nejasnega, avanturističnega novega zastopstva v obtiki vase zaprtega etničnega tetesa, v katerem bi v zadnji konsekvenci što )e še za to, kdo bi ime) obtast v getu.
-kan
Stoisič: Poziv zvezni viadi za večjo podporo manj srnam!
(Nuc/u/jccmijc .s' 7. s/rum)
Mag. Terezija Stoisič v svojem stališču do politike zvezne vlade do narodnostnih skupnosti v Avstriji dalje poudarja, da zvezna vlada v svojem poročilu kot primer vzornega pospeševanja manjšin navaja podporo ZRN za dansko narodnostno skupnost v deželi Schleswig-Hol-stein. Le-ta znaša samo za to narodnostno skupnost, ki je približno tako velika kot slovenska na Koroškem, letno nad 91 milijonov šilingov. Skratka, ZRN daje sedemkrat toliko, kot je dala Avstrija leta 1989 za vse svoje manjšine.
Ostro kritizira Stoisičeva tudi dejstvo, da so gradiščanski Hrvati leta 1989 dobili le osmino podpore, kakršno so dobili koroški Slovenci, Čehom in Madžarom pa so načrtovano podporo črtali skoraj za tretjino, Romi in Slovaki pa so sploh ostali praznih rok. Tako imenovane nove manjšine v poročilu zvezne vlade pa niti niso omenjene.
Rezime zastopnice manjšin ZAL v avstrijskem parlamentu:
„Poročilo o položaju narodnostnih skupnosti je očiten poskus zvezne vlade, da slepi državni zbor o dramatični situaciji manjšin. Vsem narodnostnim skupnostim namreč zaradi nezadostnega pospeševanja ter skrajno restriktivnih ukrepov grozi popolna asimilacija".
Poslanka Zelenih zato meni, da tak razvoj lahko prepreči le še „zelo masivna materialna in denarna podpora državnih in deželnih oblasti". „Republika Avstrija je s svojo ustavo ter mednarodnimi pogodbami prevzela dolžnost, da ne le ohrani narodnostne skupnosti v državi, pač pa tudi, da jim zagotovi nadaljni razvoj. Doslej se Avstrija tej obveznosti še ni odzvala na primeren način, meni mag. Terezija Stoisič v stališču k poročilu zvezne vlade.
30. januar-zadnji rok za vtožitev
Grad zveznega kanclerja spor<?ča, da je zadnji rok za vložitev projektov vsmislndtdo-eil za pospeševanje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem sreda, 30. januar 199). šnjeoz. [Mojckte !'rošnje je treba [Mulati na Grad zveznega kau-clerja/Bundeskanzler-amt, Gstavna služba/ Verlassungsdieust. 1010 DunajAVien.
S!ovo od Kovačeve mame
Po večletnem hudem trpljenju je v soboto, 19. januarja 1991, umrla v celovški bolnišnici gospa Pepca Wakounig, Kovačeva mama iz Mlinč. Čeprav je bila skoraj pet let priklenjena na posteljo in voziček, je vendar vest o njeni smrti presunila svojce, sosede in znance. V spominu jim bo ostala kot gostoljubna, nasmejana pa prijazna žena ter skrbna in dobra mama dvanajstih otrok.
Kovačeva mama se je rodila 18. marca 1917 v Škocijanu v Podjuni. Mladost je preživela na Živovi kmetiji v Spodnjih Vinarah. Marca 1940 se je poročila z Jozanom Wakounigom, Kovačem iz Mlinč. Življenje je dala trinajstim otrokom; dvanajst jih živi, osem sinov in štiri hčere. Z možem sta skrbela in si prizadevala, da bi nudila otrokom čim boljšo izobrazbo. Veliko sta žrtvovala in si pri-
trgovala. To sta zmogla s pridnim delom na mali kmetiji in v kovačnici pa z zaupanjem v božjo pomoč.
Rajna je bila globoko verna in močno narodno zavedna. Januarja 1945, ko je bil mož Joža na fronti, je okusila celovške nacistične zapore ; posledice je čutila celo življenje.
Konec januarja 1986 jo je zadela možganska kap. Vzelo ji je besedo, tudi hoditi ni mogla več, ker je deloma ohromela. Z velikim potrpljenjem je prenašala križ bolezni. Trpljenja jo je rešil Bog.
Pogreb je bil v četrtek, 24. januarja. Velika množica jo je pospremila na njeni zadnji poti na šentprimško pokopališče. Verske obrede je opravil šentviški župnik Anton Rozmarič ob asistenci	duhovnikov
Jožeta Andolška, Jožefa Dameja, Maksa Mihor-ja, Petra Stickra, Janeza Tratarja in Poldeja Zun-dra. Domači župnik seje zahvalil za trdno zvestobo	Kristusovemu
nauku. Zahvalil se je tudi sinu Hanzeju in hčeri Zofiji, ki sta rajni stregla v letih njene hude bolezni. Pesmi slovesa so zapeli cerkveni pevci in zbor SPD „Danica".
Naj rajna Kovačeva mama počiva v miru božjem. Možu Jozanu, otrokom z družinami, sestrama in bratu z družinami pa vsem, ki jim je ta smrt prizadela žalost, izrekamo iskreno sožalje.
Stvari ne bomo prikazovati boij dramatične, kot je!
Pretekli teden je bil občni zbor Slovenskega šolskega društva (SŠD) v Celovcu. Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1908 z namenom, da podpira in pospešuje predšolsko, šolsko, pošolsko in izvenšolsko vzgojo ter izobraževanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Trenutno vzdržuje in podpira otroške vrtce in učne ter vzgojne zavode. Na svojem občnem zboru pa je SŠD izvolilo letos novo vodstvo: po dolgoletnem delovanju je odstopil predsednik dipl. inž. Franci Einspieler, njegovo mesto pa je prevzel dr. Avguštin Malle. Za podpredsednico je bila izvoljena Magda Errenst, tajnica bo Vida Obid, blagajničarka pa Ančka Kokot. Odbor sestavljajo še Jože Blajs, dr. Teodor Domej in Danilo Prušnik, v nadzornem odboru pa so: Milena Groblacher, prof. Franc Brežjak, mag. Štefan Pinter, dr. Štefka Vavti in Elizabeta Flribar. Z novim predsednikom smo se pogovarjali o delu in ciljih SŠD.
Gospod dr. Ma//e, a// nam d/ na kratko povedat/, k/e so A//a v zadnod /ef/d fež/šča
Kakšn/ pa so načrt/ za nas/edn/a Veta?
V prvi vrsti mislimo urediti rekreacijske površine v Mladinskem domu (malo igrišče), seveda pa bo treba skrbeti tudi za redno financiranje dejavnosti SŠD. Naš cilj je tudi, da v bodoče bolj intenzivno sodelujemo s starši, ki imajo svoje otroke v otroških vrtcih oziroma v Mladinskem domu.
De/ate tnd/ na področ/n /zodraževan/a odras//d 7 Kak-šn/ so odmev/?
Pred nekaj leti smo dajali za to pobude, vendar je bilo premalo odziva. V bodoče pa bi radi posvetili več pozornosti tako imenovanemu vzgojnemu izobraževanju, k sodelovanju bi povabili starše in strokovnjake pedagoških znanosti, cilj pa naj bi bil, da
de/o van/a SSD?
V zadnjih letih je bilo težišče našega delovanja izgradnja Mladinskega doma v Celovcu in gradnja in vzdrževanje otroških vrtcev v Šcntprimožu. Škofičah in v Celovcu.
Nov; predsednik dr. Avguštin Ma//e
M)ada OVP: na Hrvaškem premalo demokracije...
A/edtem ko demokrat/zaci/a dražbe /a po/d/ke v S/oven;); kaže v/da e n.spebe, se po preobrata k par/ameataraema p/arad-zma aa //rva^keta po/ar/ja/o dvota/pve teadeace. F/ada/oče zdražea/e, //rvatska demokradčaa za/eda/ca (A/DZ) pod vodstvom predsednika repab/ike Aran/a 7adpaaaa, čedai/e boi) pospesa/e ka/t osebaosti v zvezi s svojin; vodite//era.
Z DUNAJA POROČA IGOR SCHELLANDER
Opozicijske stranke so izpostavljene medijskim manipulacijam, HDZ skuša tudi kontrolirati medije. Opozicija se pritožuje zaradi oženja političnega vpliva in slabih infrastruktur, medtem ko si je vladajoča HDZ svoje možnosti širokogrudno izgradila. O srednjeevropsko demokratičnih odnosih še ne more biti govora, razmere -politična polarizacija med posameznimi strujami ter napetosti - prej spominjajo na usodno zaostritev med političnimi tabori v Avstriji med leti 1934-38 (čas stanovskega režima) ali na politična pravila v nekakšni 'bananski republiki latinskoameriškega izvora'.
Avtorja te izredno ostre in
za dozdajšnje distancirano avstrijsko gledanje relativno nove kritike sta Ewald Felbar in Arthur Winkler-Hcrma-dem, prvi tajnik za mednarodne zadeve, drugi namestnik zveznega predsednika Mlade ljudske stranke v Avstriji (Junge Volkspartci) pretekli teden na tiskovni konferenci na Dunaju. Bila sta udeleženca nedavnega zasedanja mladinskih organizacij Evropske demokratične unije (EDU) v Ljubljani ter informacijskega obiska na Hrvaškem. V Zagrebu so bili na sporedu pogovori s predstavniki vlade in HDZ ter opozicijskih strank. Nadaljni vtisi, ki jih je delegacija Mlade GVP odnesla:
- v nasprotju z Ljubljano je
v hrvaškem glavnem mestu na vseh koncih in krajih videti mnogo policije in oddelkov tako imenovanih specialcev;
-	medtem ko HDZ drugače kot v predvolilnem času ne skuša več igrati na nacionalistične karte, se jih zdaj vse bolj poslužujejo manjše in radikalne politične skupine.
-	pri najmočnejšem študentskem združenju so udeleženci informacijskega obiska zasledili šovinistične in proti-semitske tendence.
-	iz informacijskega pogovora s predstavniki hrvaške socialdemokratske stranke sklepajo, da grozi nevarnost razpada stranke ter prehod članstva k socialistom oziroma prenoviteljem (bivšim komunistom, ki si prizadevajo nadeti vlogo klasične socialdemokracije).
-	glede vprašanja avtonomije ali posebnih pravic srbske narodne skupnosti na Hrvaškem so udeleženci obiska naleteli na okostenele pozicije svojih sogovornikov.
-	kot vzpodbudno inicia-
tivo ocenjujeta Felbar in Win-klcr-Hermadem nedavno ustanovitev Hrvatske narodne stranke.
Oba sta dejala, da sta pred tem imela pozitivnejšo sliko o HDZ in Tudjmanu. Kot bistven problem opozicije na Hrvaškem sta zaznala, da leta kljub bistvenim političnim nesoglasjem prav zaradi povezujočega skupnega priznavanja k hrvaški suverenosti in zaradi napetosti do Srbije ne more ofenzivno in javno nastopati proti Tudjmanu.
starši več zvedo o vzgojnih problemih in kako je treba reagirati, če ima otrok teža-
JVa katerem področ/u v/d/te trenutno proA/eme? Kakšne? Kako j/A m/s//te reševat/?
Problem vidim v tem, da KOKS pri razdelitvi finančnih sredstev SŠD sploh ni omenil. Povedati je treba, da nam vrtci ne bodo delali težav, večji bodo problemi z Mladinskim domom. V tej zvezi mislimo iskati podpore povsod, v Sloveniji in Avstriji. Sicer pa društvo pokrije 67% potreb kar samo, mislim, da ne bi imeli nobenih težav, če bi ta odstotek obveljal za vse dejavnosti (kjer je pač možno!) v manjšini. Drugače pa trenutno ne vidim nobene potrebe, da bi stvar prikazovali bolj problematično, kot je. Zagotovo pa bomo prisiljeni, da dvignemo vzdrževalnino v domu. Pri tem bomo seveda upoštevali socialni položaj in učni uspeh dijakov.
Hva/a za pogovor/
Št.V.
Stovo od Lojzija Ku!niga
V nedeljo, 27. januarja 1991, smo pokopali Lojzija Kulniga, pd. Krušca v Stranjah pri Kotmari vasi. Umrl je v celovški bolnišnici v četrtek, 24. januarja, v 77. letu zemeljskega potovanja.
Rajni Lojzi se je rodil pri Kulniku na Novem selu. Bil je vnet kmet in čebelar. Dolga leta je bil grobar. Za to dobro delo se mu je župnik Maks Michor še prav posebno zahvalil. Zahvalil pa se mu je tudi za njegov prijazni značaj. Rajni je imel za vsakega soseda in znanca prijazno besedo. Bil je človek trdne vere. Še na novega leta dan je bil pri maši. Ostal je tudi zvest narodu in domači besedi. Soseščina ga bo pogrešala.
Prireditev ob siovenskemu prazniku
Čas: v nedeljo, 3. 2. 1991, ob 19.00 uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
Nastopajo:
*	solisti, ki bodo peli Mozartove arije in druge pesmi
*	Marjan Smrtnik - tenor
*	dr. Ludvig Karničar - bas
*	Dragica Kovačič - sopran (Mariborska opera), na klavirju jih spremlja Renata Neuwirth
iz Maribora
*	Vokalno-instrumentalna skupina Prosvetnega društva „Lipa" iz Velikovca - vodi Bertej Logar
*	McPZ SPD „Zarja" iz Železne Kaple vodi: Božo Hartman
*	Recital „V areni življenja sem stal" (teksti Ivana Cankarja) igralska skupina SPD „Zarja"
Slavnostni govor: Helena Grandovec (Mariborski večer) Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli
6 30. januar 1991
V Omanovih delih se kaže tudi slovenska duša
Pretekli teden v sredo je akademski slikar Valentin Oman prejel 12. Tischlerjevo nagrado, ki jo vsako leto podelita Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev v Celovcu. V pozdravu je dr. Matevž Grilc med drugim poudaril, da je Oman že kot mlad umetnik sodeloval pri slovenski kulturni reviji mladje in da tudi pozneje, kot mednarodno priznan likovni umetnik, ni pozabil svojih slovenskih korenin.
V slavnostnem nagovoru pa je ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in likovni kritik dr. Ivan Sedej spregovoril o nagrajen-čevem umetniškem ustvarjanju.
„Slikar, grafik, freskant in pronicljivi raziskovalec likovnih obzorij Valentin Oman je razstavljal samostojno in v skupinah in prejemal nagrade na vseh koncih sveta. Kot pravega umetnika pa ga bleščava ni nikoli premamila. Oman ni samotar, živi sredi sveta, občutljivo reagira na vse, kar se dogaja v svetu, neutrudno išče in polemizira s tistim, kar je v umetnosti nastalo in kar nastaja. Zaveda se svojih korenin... v univerzalnem likovnem jeziku posreduje svoje vide-
nje sveta, svoje stiske, vero, dvome in lepoto, ki jo nosi v srcu."
Po končanem študiju na dunajski akademiji leta 1962 in grafični specialki na ljubljanski akademiji je Oman presenetil s svojimi grafičnimi ciklusi. Odkrival pa je tudi magijo slikarstva, njegove novejše stvaritve pa so monumentalne, svečane in polne notranjega ognja in globokega doživljanja.
„Omanova umetnost govori univerzalen jezik, vendar pa se v njegovih delih kaže tudi slovenska duša, neka otožnost," je dejal dr. Sedej.
Nagrajenec pa je v svojem zahvalnem govoru med drugim poudaril, da beseda sicer ni izpovedni material likovnega umetnika, da pa je pomembno človeško izrazilo". „Na Koroškem ne bi imeli toliko problemov, če bi dvojezično izobraževanje v šolah uspelo". K svoji osebni situaciji pa je še dodal, da je šele z vrnitvijo na Koroško spoznal, kaj je zgubil in kaj zanemarjal, namreč jezik (ne samo materinski!) in besedo.
Valentin Oman je več kot deset let živel v zgolj nemško govorečem okolju (na Dunaju), brez materinega jezika, v ateljeju, deloma samotarsko, brez besede. Štefka Vavti
Bi bile rade prikupne Eve? izšei je „Novi žepni bonton"
Jože Šircetj ^
NOVI ŽEPNI
BONTON
NASVET! !N NAPOTK! ZA VAŠ USPEH V DRUŽABNEM !N POSLOVNEM ŽtVLJENJU
Ob koncu preteklega leta je novinar in bontonoslovec Jože Šircelj v samozaložbi izdal „Novi žepni bonton". Bi radi zvedeli nekaj napotkov za ustrezno vedenje ob različnih priložnostih, kaj se spodobi in kaj ne, vas bolj zanima, kako boste lažje prišli do spodobne službe, kako ravnati s kolegicami in kolegi, kako se obnašati za mizo, pri jedi in pijači? Bi bile rade prikupne Eve ali pa elegantni Adami?
V uvodni besedi nam avtor knjige pove, da je v tej novi izdaji posvetil posebno pozornost okoliščinam in novim pojavom, ki jih je pri-
nesel razmah podjetništva.
„Pravila bontona, lepega vedenja, skušam tudi tokrat posredovati v kolikor se le da kramljavem, šegavem slogu. Pri tem je v ospredju želja, da bi bil bonton kar se da praktično pomagalo pri urejanju odnosov med ljudmi v različnih okoliščinah, ki jih prinaša življenje".
Vsem tistim, ki se nočejo otresti grdih navad, pa je avtor posvetil „Zapovedi za neotesance". Pri teh seveda ne manjka „machovskih" napotkov, kot je tale: „Mož, ki ni baba, ki ga je kaj v hlačah, se pošteno s komolci nasloni na mizo. In s pestjo zna tudi udariti po mizi, da se Štefani zamajejo in majolikc trkajo druga ob drugo. Al' smo al' nismo, to je zdej 'pra-šanje!"
Imate tudi vi nekaj takšnih pravih moških v krogu znancev?
Tudi tale princip ima pri nas kar dovolj privržencev: „Drži se principa: sogovorniku ne dovoli, da bi sploh prišel do besede. Saj nisi zato v družbi, da bi poslušal traparije drugih. Uri se v mojstrstvu, kako drugemu presekaš besedo, pol stavka, kajti celega mu itak ne pustiš iztro-bezljati."	Št.V.
H	^
Va/enf/n Oman ob podeZ/fv; 12. T/scb/egeve nagrade
Pode//fve se je ude/eži/o /epo šfeU/o časfn/d gostov
Tajci v deželi
Nedavno tega je v vrsti „kratko in jedrnato/ kurz und bundig" (v založbi hpt na Dunaju) izšla knjižica Wal-terja Weissa z naslovom „Tujci v deželi/ Fremde im Land". V prvem delu lahko berete podatke o beguncih, tujskih delavcih in manjšinah v Avstriji; drugi del se ukvarja s strahom pred tujim, s podobami sovražnosti (projekcija lastnih slabosti) in podobnimi fenomeni v naši družbi. Tretji del knjige pa je namenjen tako imenovani terapiji: ste vedeli, da sta samozavest in strpnost tesno povezani? Posvečen pa je tudi ukrepom zvezne vlade, s ciljem, da bi se zboljšala situacija tako imenovanih ..tujcev"

v deželi. Knjižico dobite tudi v domačih založbah.
Monografija o Antonu Jobstu
Franc Križnar:	Anton
Johst IH94-198), živtjcnjcin de!o giasbenika in sktadafe-!ja. Knjiga je izš!a v zatožhi Pegaz v Ljub! jan!.
Nedavno tega je v Ljubljani izšla monografija o glasbeniku in skladatelju Antonu Jobstut ki se je sicer rodil na Koroškem ( na Brdu pri Šmohorju), deloval in živel pa je v glavnem v Sloveniji, v Zireh nad Škofjo Loko. Bil je orga-
nist in kasneje je poučeval tudi na glasbeni šoli. Za svoje glasbeno delo pa je prejel več nagrad, med drugim tudi zlato Gallusovo značko in Gallusovo plaketo. V knjigi najdete bogato (tudi slikovno) dokumentacijo o Jobsto-vem življenju in njegovem kompozicijskem delu, kot strokovna knjiga pa bo seveda v prvi vrsti zanimala vse, ki delujejo na glasbenem področju.
KULTURNE
NOVICE
CELOVEC.- Interesna skupnost avstrijskih avtorjev in oddelek za kulturo dežele Koroške sta v sredo preteklega tedna pripravila branje avtorja Herberta Kuhnerja v Arhivu Roberta Musila v Celovcu. Herbert Kuhner se je rodil leta 1935 na Dunaju, leta 1939 je s starši emigriral v ZDA, kjer je tudi doraščal. Šele leta 1963 se je spet vrnil na Dunaj, kjer odtlej živi. Kuhner je med drugim prevedel vrsto avstrijskih avtorjev -med njimi tudi koroške avtorje obeh jezikov in hrvaške avtorje z Gradiščanskega - izdal pa je tudi več antologij-
Organizatorja branja pa sta si zastavila tudi nalogo, da bosta javnosti z javnimi branji predstavila koroške avtorje, pisce ironične proze, resne poezije, kritičnih, političnih, konzervativnih in revolucionarnih besedil, narečno in eksperimentalno literaturo. Da bi privabili čimveč obiskovalcev, so uvedli še posebno privlačnost:	med publiko
bodo razdelili po pet knjig avtorja, ki bere, in več drugih knjig.
DUNAJ - Sredi januarja je pisatelj Peter Handke na Dunaju prejel na novo ustanovljeno Grillparzerjevo nagrado. 49—letni Handke je prvi prejemnik te nagrade, ki jo bo po dolgih letih mirovanja odslej vsako leto podelila dunajska univerza. V svojem zahvalnem nagovoru je med drugim povedal, zakaj ljubi Grillparzerja.
ZAGREB.- Razveseljiva novica za vse ljubitelje legendarne pop-skupine Deep purple. 31. januarja bo skupina nastopila v Zagrebu, v Domu športova, in sicer v tejle zasedbi: Ritchie Blac-kmorc (kitara), Roger Glo-ver (bas), Jon Lord (key-board), lan Paice (boben) s pevcem Joejem Lynn Turnerjem.
T!NJE- Pretekli teden je v domu prosvete v Tinjah nastopil 32-letni pianist mag. Peter Dominik. Dominik, ki poučuje na Glasbeni visoki šoli v Gradcu ( klasični klavir), je med drugim zaigral dve kompoziciji Beethovna, tehnično perfektno je zaigral Mozartovo sonato v A-duru (KV 331), publiko pa je navdušilo tudi šest plesov (bolgarski ritmi) in Busonijcv Chaconne d-mot.
KMcvsiH-
odmev je dober^ pomoč potrebna!
.tesen /	porotYAt/ o tako /menovtAnem „Kt/ca v s/ti", /c/
potnaga poj/t/'eN/m ženskam /n JekteAom. PjA7:o/og:A!y'a, jocra/AAa Jetavka /n jar/stka so pr/zaJet/m A!a razpotago že nekaj mesecev, torej je zg čaj, Ja s/ og/grfaANO, kakšen je oJmev /ra Ao pomoč.
Okrog božiča JANO v čajop/'s;7; brat/ jAraJNg vesi/ o sek-JMa/NgAN z/oČANM Na DaNa/M, Nekaj Ae JnOV pOZNgjg o poJob-n/t; gA*ozo/a/A AitJ/ na /čo/*ojAgAN... Je pos/tsAvo zg neke vrste Jet Najgga ZAv//gN/a, J /calgA*AAN ANOA*aANO ŽAVetA OZAA*OANa raČM-naAt? Kot vojne AN Jrage vrste nas/t/a? ^aj jg r/ojA/^A-aA Ng astav/ NAt/ pA*gr/ JoANaČAANA ŠA/r/m/ jAgNaANA, prej vrat/ jpa/-NAC...
Dr. PeAra Ra/ner-Ge/st/er sode/p/e pr/ Kt/cu s/ s///
„Klic v sili", socialna služba, kot bi ga lahko imenovali, deluje od oktobra lani. Njegova glavna naloga je, pomagati posiljenim ženskam in dekletom. Ustanovljen je bil na iniciativo žensk, ki hočejo opozoriti, da posilstvo ni slučajen in individualen udarec usode, temveč izraz oblasti, ki jo ima v naši družbi še vedno moški nad žensko -tako so zapisale pobudnice v svoji brošuri. Tako gledano pa je posilstvo tudi političen problem, zatrjuje psihologinja dr. Petra Rainer-Geist-ler, s katero sem se pred nekaj dnevi pogovarjala o delovanju te službe v prvih mesecih, o odmevih, ki jih ima, in seveda tudi o uspehih in težavah.
„Težišči našega dela sta posvetovanje s prizadetimi in delo v javnosti," pripoveduje
dr. Rainer-Geistler, doslej „K!ic v sili" deluje dvakrat tedensko po dve uri, vendar pa bo potrebna razširitev delovnega časa, kajti potreb po naši pomoči je veliko". Statističnih podatkov in števila sodelavk sicer še nočejo objaviti, vendar pa je odmev večji, kot so ga pričakovale.
„Prednost naše pomoči je v tem. da se ženske in dekleta lahko obrnejo na nas anonimno: ker se posilstvo velikokrat zgodi v ožjem krogu znancev, ker morajo dostikrat živeti z grožnjami, se te ženske delikt upravičeno bojijo prijaviti in prav zato o svojem problemu nerade govorijo. Dogovorjeni smo tudi s terapevti, ki prizadetim pomagajo odpravljati psihične probleme, ki so nastali s posilstvom."
„Proti mojemu pričakova-
nju imamo doslej največ opravka z ženskami, ki so bile posiljene kot otroci, dostikrat od lastnega očeta, kakšnega strica ali pa očima," pripoveduje psihologinja, „posebno pa me je prizadelo, da je bilo veliko izmed njih dolga leta zlorabljanih v domači hiši, ne da bi to kdo opazil."
To pa je prava tragedija, pravi dr. Rainer-Geistlerje-va, kajti nebogljen otrok res nima nikakršne možnosti, da bi utekel začaranemu krogu.
„Otroci se ne upajo komu povedati, kaj se dogaja, sram jih je in počutijo se krive in odgovorne za to, ti občutki pa jim - brez terapevtske pomoči - ostanejo kar vse življenje. Ta vrsta posilstva ali spolnega zlorabljanja pa se največkrat opazi šele pozneje, ko otroci ali doraščajoči kažejo drugačne simptome:
strah, avtoagresije, motnje pri spanju, moten odnos do jedi, težave v šoli, pozneje tudi težave v partnerstvu, s spolnostjo ipd."
Posilstvo in spolno zlorabljanje pa sta v naši družbi še vedno tabuizirani temi. O tem se največkrat govori šele tedaj, ko je prepozno! „Prav zato je naša naloga tudi delo v javnosti, v šolah, otroških vrtcih, pri izobraževanju učiteljev.. . posebno pa nas veseli, da zanimanje in senzibili-zacija za probleme posiljenih žensk in deklet v naši družbi narašča - o tem ne nazadanje pričajo tudi odmevi!"
Klic v sili za posiljene ženske in dekleta, telefon: 0463-515766, posvetovanje in informacije ob ponedeljkih od 15. do 17.ure in četrtkih od 18. do 20. ure.	Št.V.
Pastelne barve in pestri vzora
Zima še ni mimo, modni ustvarjalci pa nam z novo modo že zbujajo želje, da bi kmalu prišla pomlad.
Nedavno tega so v modnih metropolah, v Londonu,
Milanu in Parizu, predstavili najnovejše kreacije, ki pa so skorajda drzne, kar se tiče barvnih kombinacij, vzorcev, dolžine ipd. Vse tiste, ki se želijo spomladi zavrteti z novo modo, bodo morale kazati kar precej gole kože (se pravi, da ne smejo biti občutljive za mraz).
Barve kot pestri bonbončki, vzorci, ki spominjajo na op-art šestdesetih let, drobne cvetlice in velike rože, kariraste hlače, tako imenovani „pcpita-!ook", prozorne bluze, zapeljivo tesne obleke -kaj naj si še poželi srce (moških)?
Zadovoljne pa bodo tudi tiste izmed nas, ki ljubijo spodobne pastelne barve. Med njimi sc bodo letos najbolj uveljavile bela (v vseh naravnih odtenkih - tja do rjave), 'ah dovolj cvenka, bomospo-rožnata in svetlomodra.	mladi zapeljive lepotice - za
to so moški modni ustvarjalci Če bo torej v naših denarni- že poskrbeli!
Med nami povedano
piše dr. Štefka Vavti
KAVALIRSKI
DELIKT?
Po/ern „ZHkoNjA:e
obvezNOjA/" je jpAojno ZNAAN,* če O njem J?AJAANO, Največkrat poAN/s/AANo na ohveznojA rejnik spot-n/k oJnosov meJ poročenim/. Če pa žen/ n/ za Ao, poAeAN j/ to pravico -tako ANij/ijo vjaj nekateri Anojk/ — takko vzarnejo j sito. Dobrega občatka pr/ tem po vjej verjetno-jt/ n/ANajo, toJa obve-znojt je obveznost /n žena pr/paJa moža, k/ z njo ŽZv/ v zakonAA/
Ko seAN neJavno tega nekeANM moškema rek/a, Ja je AaJ/ poj/Astvo v zakonAA kazn/vo, Ane je ves znčaJen pog/eJa/, češ Ja v zakona n/pos/i-jtva, Ja Ao n/ Anogoče, Ja je v teAn pr/Anera stvar povseAN Jragačna.
Po pa seveJa ne ve/ja, če s/ stvar og/eJaAno /z zenskega zornega kota.* Jost/kraA se zgoJ/, Ja Anoža ves Jan n/ JoAna, ko pa pr/Je, seJe za pogrnjeno An/zo /n se zazre v časopis a// pa se pogosteje v zas/on teievi-ztjskega aparata. Če Ana žena koče kaj poveJat/, jo zavrne, češ Ja ravno pos/asa poročita ZpJ, m/r naj Ja /n ga pA/st/, saj je venJar Zzmačen oJ Jotgega Jetovnega Jne-va. Pozneje, v poste/j/, pa se Ana te zakoče nekaj več bt/ž/ne /n toptote, toJa pr/pravtjenost žene za to je AneJfetn sptavata po voJ/; kako naj b/ spata z nekoAN, k/ j/s/cer ves Jan ne posvet/ pozornost/ at/ beseJe/
/It/ pa tate scenarAj.' tnoža zvečer n/ b/to JoANOv, zavit je v gost/ino /n že gre prot/ jatra, ko se vrača prot/ JoAna. /z njega pakt/ vonj po atkokota, čez Anero ga je cakn/t. /V/č kaJega, to se zgoJ/, s/ An/st/; atkoko/ pa zbaja v njeAn se Jrago požetenje. Pako torej pr/sAnrJ/ k žen/ v posteijo /n jo začne obJetavat/, rak-cak, ona pa se Ana izmakne, ker se j/ takšen enostavno gnas/. AV/č zato, prav/ca je pravica, kajne? Atočnejš/ je /n vzame s/ jo, saj to je kvečjema kavat/rsk/ Jei/kt/
Čas/, ko je moški takko ravnat s svojo ženo kot z tastn/no, so m/mo. V zaJnj/k tet/k se to o Jraža taJ/ v zakono-Jaj/. meJ Jrag/m je zJaj pos/tstvo v zakona kaznivo; zapisano pa je taJ/, Ja je žena moža enakovreJna partnerica, s katero mora Jet/t/ taJ/ Jrage obveznost/ (npr. v kak/nji), nesamot/st/k v postetji/
8 30. januar 1991
V temelju napačen!
Spoštovani glavni urednik!
Sem dolgoletni abonent Vašega cenjenega časopisa, ki ga rad čitam, saj prinaša objektivno sliko našega-vašega koroškega problema.
V številki z dne 16. januarja 1991 SV pa me je uvodni članek ..Ultimat je potekel" po vsebini ne samo presenetil, temveč v njegovi objektivnosti tudi razočaral. Zakaj, se boste vprašali?
Tu je moj odgovor:
a)	Vojna v Zalivu se je začela 2. avgusta 1990! Takrat je Evropa več ali manj molčala, čeprav je Sadam z nasiljem zasedel samostojno državo, članico OZN!
b)	Pri vsem nasilju proti prebivalcem Kuvajta, ki so morali ostati v tej državi, je nastopal skrajno brutalno. Njegovo obnašanje me je spominjalo na nacistične čase, ki sem jih tudi na svoji koži doživljal v Sloveniji.
c)	OZN, kot forum vseh svetovnih držav, je v 12 resolucijah zahtevala umik. Pogajanja, prosjačenja - kako me je to spominjalo na Munchenski apease-ment - so bila že skrajna! Bal sem se, da se bo vse še enkrat ponovilo.
d)	Vsi ..normalni" ljudje si žele miru in ne vojne! Toda, žal proti diktatorju, katerega cilj je okupirati ali pa izseljevati še druge narode, mora pač, žal, biti odgovor v končni fazi samo orožje. Jasno je, da pri tem zgubi življenje na tisoče nedolžnih, toda v primeru diktatorske nadvlade bi to šlo v milijone! Primer Hitlerja je jasen dokaz!
e)	Tu ni bilo na eni strani ZDA, ki ni popustila v svojem stališču, tu je bila OZN, ki je na podlagi resolucije Varnostnega sveta - s privolitvijo Sovjetske zveze in celo Kitajske - odločala o korakih v Zalivu. Vaš statement, ki daje obema - Sadamu in ZDA -krivdo, je v temelju napačen!
f)	Takih komentarjev, ki so neobjektivni in s tem kršijo vzgled in kvaliteto Vašega časopisa, si bralci ne želimo. Vsi si želimo miru. toda ne pod pečatom kratkoročnega kompromisa, ki bi v funkciji časa zagotovo prinesel še večji konflikt. Upam, da me razumete.
S spoštovanjem
Dr. D. Florjančič, VVinterthur/Švica
Naročite in širite „S!ovenski vestnik"
TRIBUNA BRALCEV
SLOVENSKI VESTNIK
Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVE c
Odprto pismo siovenskemu oddeiku ORF
V nedeljo, 20. januarja 1991, je ORF v televizijski oddaji „Dober dan Koroška" poročal o dvojezičnem otroškem vrtcu v Železni Kapli. Seveda je zelo pozitivno, da javnost seznani, da imamo na Koroškem že dva javna dvojezična vrtca, in sicer v Bilčovsu in v Železni Kapli. Komentar pa je imel le nekaj bistvenih pomanjkljivosti. Gledalec je dobil občutek, da je v Kapli dvojezičnost nekaj samo po sebi umevnega. Tudi župan Hallerje govoril tako, kot bi bila dvojezični vrtec ali dvojezični vodnik v občinski stavbi cvetlici, ki sta zrasli na njegovem zeljniku.
Vsi vemo, da bodo 10. marca letos občinske volitve. Pred volitvami se seveda tudi župan rad pohvalil z dosežki na področju dvojezičnosti, ker s tem skuša ujeti slovenske glasove v občini.
Škoda se nam zdi, da je bilo v poročilu ORF zamolčano ali morda le pozabljeno dejstvo, da se je Enotna lista Železna Kapla
18 let zavzemala za dosledno dvojezičnost. Nešteti predlogi EL s to tematiko so bili od socialistične absolutne večine župana Hallerja brez pravih argumentov odklonjeni. Tudi javni dvojezični otroški vrtec so socialisti preprečevali 18 let, vse do zadnje občinske seje v letu 1990. V poročilu ORF o tem na žalost niso nič omenili. Po zakonu ima ORF nalogo, da poroča vsestransko in objektivno. To poročilo gotovo ni bilo v skladu s temi smernicami javnega obveščanja. Predstavnikom EL niti ni bila dana možnost, da povejo javnosti, kako težko je tudi v občini Železna Kapla doseči napredke na področju dvojezičnosti.
Slovenski oddelek ORF pozivamo, da to poročilo prikroji smernicam objektivnega poročanja in v prihodnosti predvsem pred volivami opusti vsakršno pristransko poročanje.
Za EL Železna Kapla
Lado Hajnžič, Franc Smrtnik
Odgovor vodje stovenskega oddelka ORF
Od neodvisnosti radia in televizije zavisi tudi verodostojnost elektroničnih sredstev javnega obveščanja nasploh. V naši medijski družbi pa je žal vse bolj zaznati težnje, da bi politične dogodke predvajali kot neke vrste medijski petelinji boj, da bi v zvezi s personalizacijo politike konflikt postavili v ospredje dogajanj. Prihaja do problematičnega tovarištva med mediji in politiki, prav tako je problematična bojazen enih pred drugimi. Javnost postaja sama sebi namen, mnogo časa se razgovo-riči ali po namerni prezgodnji objavi izniči.
Slovenski uredniki Avstrijske radiotelevizije se zavedajo svoje odgovornosti, ki so ji lahko kos le z verodostojno neodvisnostjo. Tudi in zlasti v predvolilnih časih. Naloga naših novinarjev ni, da zastopajo svoja mnenja in zlorabljajo svoje funkcije, temveč da posredujejo podatke, dejstva.
Nič več in nič manj se ni zgodilo v poročanju iz Železne Kaple, kjer je občinski svet soglasno sklenil in ustanovil javni dvojezični otroški vrtec. Demokratični predstavnik občine je
župan. Ta v televizijskem poročilu ni zastopal svojega ali mnenja svoje frakcije, temveč občinski odbor.
Zasluge Enotne liste za napredek so nesporne - dejstvo pa je tudi, da brez soglasja ostalih frakcij v občini dvojezičnega otroškega vrtca ne bi bilo. Če bi v prispevku upoštevali mnenje ene v občinskem odboru zastopane strukture, bi po regulativih radijskega zakona morali oddajati tudi mnenja ostalih. To pa je ob soglasnem sklepu v občinskem odboru nemerodajno.
Ponavlja se zgodovina. Napadi in izpadi ne bodo izboljšali stvari na bolje. Konstruktivno pa bo moč ob bolj sproščenem vzdušju v tržni občini po volilnih krčih brez posebnih apelov ali groženj doprinesti do takšnega razumevanja in sporazumevanja, da bo dvojezični otroški vrtec v Kapli obiskovalo več otrok kot danes, ko so v njem le štirje slovenski.
In to bo pomembnejše kot neefektiven spor za očetovstvo ustanove, katere smo vsi veseli. Mirko Bogataj, vodja slovenskih sporedov Avstrijske radiotelevizije
Landerbank v LjuMjani
Avstrijska Landerbank delniška družba Ljubljana je prva mešana banka v Ljubljani, ustanovljena na podlagi delnic, ki jih je v večinskem deležu v ta projekt vložila znana Osterrcichische Lan-derhank z Dunaja, sodelujejo pa še slovenska podjetja, od katerih ima odločilni delež Mednarodno podjetje Slovenijales. Ustanovna skupščina te banke je bila prejšnji ponedeljek v Ljubljani.
Ustanovitveni kapital nove banke je 60 milijonov šilingov, od česar je avstrijska banka prispevala 36 milijonov. Njeni poslovni prostori bodo v sedanji Slovenijale-sovi prodajalni hiši, banka pa naj bi začela s podjetji poslo-
vati predvidoma maja, z občani pa nekoliko pozneje.
Kot je povedal prvi direktor banke dr. Peter Setzcr, ima Landerbank Ljubljana ambiciozne načrte, čeprav nameravajo napredovati postopoma. Za začetek bodo delovali predvsem na ožjem ljubljanskem, nato pa tudi na širšem območju. Matična banka namreč želi svojo navzočnost v svetu širiti - v kratkem naj bi podobni banki odprla še na Madžarskem in Češkoslovaškem.
Banka naj hi bila regionalnega pomena, kot so dejali na njeni predstavitvi na tiskovni konferenci ob navzočnosti republiškega sekretarja za finance dr. Marka Kranjca,
zagotavljala pa bo univerzalne bančne storitve. Upoštevaje potrebe v Sloveniji, sc zdi upravičena tudi njena pomoč podjetjem z novim znanjem s področja finančni-štva, in to predvsem tam, kjer se želijo prestrukturirati ali pa šele preurejajo svoje lastninske	odnose.
Banka zato pričakuje vabljive tržne možnosti predvsem pri majhnih podjetjih, medtem ko na drugi strani napoveduje tudi ugodno ponudbo pri poslovanju z občani - od varčevanja v tujih valutah in omogočanja dolgoročnega zadolževanja za različno blago, do teasinga premičnin (avtomobili ipd.)
DVOJEZtČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMUA ZWE!SPRACH!CE BUNDESHANDELSAKADEMtE
Vsakdo potrebuje trgovsko izobrazbo!
Jedem seme solide kaufmannische Ausbildung!







Unsere Abso!venten sollen schon in der Schule erkennen. wie wichtigdie Sprache fur die Er!angung des Vertrauens eipes auslandischen Geschaftspartners ist. Wir vermitteln daher die fur die Karntner Wirtschaft wichtigen Sprachen des Alpen-Adria-Raumes.
/Absolventi naj ie v šo!i spoznajo, kako pomembno je znanje jezika za osvojitev zaupanja
Schule:
- Studienberechtigung
* Offentlicher Dienst
Poklicne možnosti:
*	Pok!ici v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji:
*	industriji
BERECHT!GUNGEN - USPOSOBLJENOST!:
Matura > Univcrsitat:
Hochschulreifc fur a!!e wirtschaftsspczifischcn Richtungcn, mit Zusatzprufung fur a!!e anderen Studicnrichtungen.
Matura omogoča študij gospodarskih ved, z dodatnim izpitom pa tudi vseh drugih smeri
>	Ersatz der LchrabschluBprufung. Ersatz von Lchrzcitcn und Anrcchcnbarkcit anderer gcwerberccht!ichcr Voraussctzungcn im Sinnc der Gcwcrbcordnung fur zahlrcichc Bcrufe, wic z B Einzelhandcls-. GroBhandcls- und Industriekaufmann usw.
>	Matura nadomesti učni izpit, vračuna nekaj !ct učne dobe in razhčnc druge obrtno-pravne pogoje za delo v različnih pokiicih. npr. kot trgovec na drobno, veletrgovec. industrijski trgovec itd.
POGOJ! ZA SPREJEM AUFNAHMEVORAUSSETZUNGEN:
1) Uspešno zaključen 4. razred gtavne šo!c a!i gimnazije.
Erfo!grcichc Bccndigung der 4. Klassc der Hauptschulc oder cincr allgcmcincn hoheren Schute.
3)	Dosežena starost t4 tet do 31. decembra v prvem letniku
Mindestaltcr von 14 Jahrcn. crrcicht am 31. Dcz. des 1 Jahrg
4)	šolarji morajo znati vsaj koroški slovenski dialekt
Zumindcst Mundartkcnntnissc der slowcnischcn Sprache.
ANMELDUNGEN - PR!J A VE: Ab 9. Fcbcr 1991/ od 9. febuarja dalje
Anmcldcformularc erhalten Sic in der Dircktion der Zwcisprachigcn Bundcshandcls-akadcmic. 9020 Klagenfurt. Prof Jancžič-Platz 1.
Formularje za prijavo dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije. 9020 Celovec. Prof Janežič trg 1
Die AufnahmcprUfung findet am 4 Juli 1991 statt.
Sprejemni izpiti bodo 4. julija 1991.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše mame
Pepce Wakounig
se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje in spoštovanje pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravnikoma Milanu in Petru Smolnigu, zdravnicama Anici Schwarz in Rosemarie Tscherteu ter osebju na 1. medicinskem oddelku celovške bolnišnice. Hvala šentviškemu župniku Antonu Rozmariču in drugim duhovnikom ter cerkvenemu zboru in zboru SPD ..Danica".
Prosimo, da se naše rajne mame spominjate v molitvi.
Kovačevi iz Miinč
KaPetan z ostro municijo
IGORSCHELLANDER
Avstrijska založba Styria je spet založila najnovejše aforizme slovenskega pisatelja in režiserja Žarka Petana. Knjiga je bila pretekli teden predstavljena na Dunaju.
Po brodolomu komuni-zma/socializma so se na političnih vodah pojavile nove ladje, nove zastave, prava ladjevja. Ladjica Žarka Petana ni spremenila svojega kurza, tudi se ni priključila nobenemu izmed novih ladjevij. Plove po starem: tako nekako v sredini med otroško naivnim idealizmom in jedkim. / retoriko družbene kritike podkovanim cinizmom. Satirični aforizmi Žarka Petana so ostali sveži, aktualni, pred ozadjem političnih sprememb (ne le v Sloveniji) še bolj bodeči. KaPetan se s svojo ladjico (kakor kakšen literarni morski pirat) in bojno municijo loti vsake ladje, kajpada najrajši takih z zamenjano zastavo, ne uteče pred nobenim novim ladjevjem.
Značilen in zgovoren je že naslov knjige: Viele Herren von heute waren gestern noch Genossen (mnogi današnji gospodje so bili včeraj še tovariši). Aforist sam se na začetku predstavi z vidno distanco: Zdaj sem eks-antiko-
munist. Tarče Petanovih novih aforizmov so mnogoli-ke: nova vlada, ki ne zasluži opozicije; volitve, ki ne dopuščajo mnogo izbire med komunisti in ekskomunisti; komunisti, od katerih so mu najbolj suspektni ekskomunisti; socializem, kapitalizem, kriza. Kajpada ne manjka tudi ostrih puščic na račun medčloveških odnosov in vsakdanjih zadev. Vprašaj je pika, ki je postala radovedna, razlaga Petan. Boljše svojega dela ne bi mogel orisati.
Pri prevodu so sodelovali Janko Ferk, Peter Kersche, Elke Vujiča in Žarko Petan sam.
Žarko Petan, Viete Herren von heute waren gestern noch Genossen. Neue Aphorismen. STYRtA Gradec, Dunaj, Koln 1990.
95 strani; cena: 118 šitingov.
KKZ in Mesni pevski zbor Jakob P. Gallus
vabita na osrednji koncert
KOROŠKA POJE 1991
v nedeljo, 3. marca 1991, v Domu glasbe v Celovcu
V drugem delu bodo izvajali kantato Franceta Czigana „Usto-ličenje karantanskega kneza", prvi del pa bodo oblikovali mešani pevski zbor „Gallus", vokalna skupina „Ave" iz Ljubljane, zbor iz Primorske ter zbor iz Prage.
Vsi zbori bodo v tem delu obeležili spomin na 400-letnico smrti Jakoba Petelina Gallusa.
Vaje za kantato bodo v Modestovem domu v Celovcu, Dr. Joško-Tischler Park 1, predvidoma v naslednjih terminih:
sobota,	2. 2. 91, od 14.0(1 do 1S.00 (intenzivna vaja)
torek,	19. 2.91, ob 19.30
četrtek,	21. 2. 91, ob 19.30
torek,	26. 2. 91, ob 19.30 (če bo potrebno)
četrtek, 28. 2. 91, ob 19.30 (z instr. spremljavo in solisti) sobota,	2. 3.91, od 16.00 do 19.00 (generalka)
nedelja,	3. 3. 91, USTOLIČENJE
Dolina Beie: načrt o brezcarinski coni ne bo uresničen
Načrt, da bi dolina Bela postala brezcarinska cona, ne bo uresničen. Kot je bilo sporočeno na zadnji seji koroške deželne vlade, je zvezna vlada zavrnila tozadeven predlog, ki ga je lani poleti predložil namestnik deželnega glavarja dr. Christof Zernatto. V utemeljitvi odklonilnega stališča je po
informacijah deželne tiskovne službe poudarjeno, da uvedba brezcarinske cone ne bi rešila težavnega gospodarskega položaja te doline ter da je občina Železna Kapla že upoštevana v konceptu za regionalno pospeševanje, ki ga bosta podpirala tako zvezna kot tudi deželna vlada.
„Evropa sosedov" na področju bančništva
Generalni direktor koro- sosedov" prispevala svoje, ške banke „DieKarntner", Prvi konkretni korak v to Michael Krainz, se je na smer bo današnja uradna tiskovni konferenci v Celovcu otvoritev skupnega predstav-zavzel za tesnejše sodelova- ništva z delniško družbo nje s sosednjimi regijami in Giro-Zentrale v Ljubljani, dejal, da bo njegova banka k Titova 184. uresničitvi gesla „Evropa
Literarno potovanje
Pretekli teden v petek sta deželni studio ORF in Wiener Zeitung vabila na literarno branje z naslovom „Literarno potovanje skozi mesta / Eine literarische Stadtereise." Iz svojih del so brali Lilian Faschinger iz Gradca, Cvetka Lipuš iz Celovca, Tržačan Miran Košuta, Dunajčan Thomas Pluch, Slavko Mihalič iz Zagreba, Alberto Princis iz Gorice in Ljubljančan Dane Zajc. Z glasbo pa je popestri! večer Godalni kvartet Glasbene matice Trst.
TRtBUNA BRALCEV
KSŠŠ/D se opravičuje
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju sporoča, da globoko obžaluje neutemeljene napade na graški klub. Iz vsega srca vas prosimo, dragi/-e prijateljice in kolegice v Gradcu, da našemu klubu ne zamerite trdih besed, ki jih je naslovil, 15. decembra končno razpuščeni, stari odbor na vas. Sočustvujemo z vami, ker so vas te besede tako hudo žalile. Vse neutemeljene napade naših prednikov s tem pismom seveda preklicujemo.
Z veiiko radostjo zaznavamo, da si kljub vsemu še vedno želite plodnega sodelovanja z nami.
Upamo pa, da se tudi vi končno odrešite vašega prastrahu pred Katoliško mladino in sodelujete v Delovni skupnosti slovenskih mladinskih organizacij. Prepričani smo, da vseeno lahko obdržite vašo revolucionarnost, karkoli pač pojmujete s tem izrazom.
^Koroška duša v ravnotežju?"
Tako .ve bucnn/e	c o - Jo k o m ca	, kr vfa jo prefekk
tcJcn rta Dunaja v R ep ah //k a n.sk c m k/aha Wova A v.srnjn' prcJ.srasn/a Karm Pračka m /Vehaaf Gaggeaherger, .soJc/arca n:aMj.wn.Tkega rejerafa av,str(/ske v/.soko.vo/.skc zveze na anrverzr v Ce/ovca. V r/okamentocrj! sta zaje/a /an.sko jabr/ejno koroiko jesen z njen/na najbolj značr/nbn/pr/rerblvarra'.' srečanje karne-rar/ov na C/r/eb.sberga ;n pr; bra/nbov.sk; pro.s/av; pr; vojvorf-skern s;o/a ter zasajanje drevesc pr; Kro.f/na nad <$marje;o (kot je znano, je ;a;n Haider prevze/ botrstvo nad s/ovensko hpo, Matevž Grde pa nad nenAkdn dobo/n).
Kot osrednjo osebo dokumentacija ob vseh treh prireditvah vsekakor izpostavlja deželnega glavarja Haiderja, njegove verbalne poklone večnovčerajšnji in protimanj-šinski miselnosti ter njegovo taktično akrobatiko, s katero se moderatorsko prilagodi tudi tako imenovani dvojezični prireditvi v lanskoletnem desetooktobrskem sporedu. Dokazov, da gre za spretnega populista, najdemo v pričujočem filmskem gra-
divu preko mere. Z nastopom pred veterani nekdanje Wchrmacht na Ulrichsbergu je dokaj jasno izkazal svojo miselnost - bolj kot doslej vsi drugi koroški politiki, saj seje spustil celo tako daleč, da je med drugim vse vojaške formacije 3. rajha odvezal soodgovornosti za grozodejstva druge svetovne vojne ter uničevalni pohod Hitlerjevih vojakov nebulozno postavil v bližino sedanjega procesa odpiranja, demokratizacije in
združevanja evropskih držav.
Razkrinkujoč je tudi dokumentarni prikaz nacionalistične histerije v okviru navedenih prireditev. Nastopi predstavnikov tako imenovanih domovini zvestih nem-škonacionalnih združenj, prekipevajočih od dokaj znane 'blut-und-boden' ideologije ter značilnih šovinizmov do slovenske manjšine, nazorno orišejo tisto koroško stvarnost, ki jo uradna politika ob vsaki priložnosti taji ali izpostavlja kot produkt zle propagande nekakšnih Koroški sovražnih krogov. Vidco-dokumentacija je - kljub neprofesionalni realizaciji tem bolj realističen in prepričljiv - dokumentarni prikaz obolelega in pred ostalo javnostjo prikritega koroškega vzdušja.
Dr. Alfred Meschn/gf
Dr. A. Meschnigg vodia kulturnega urada Beljaka
Vodja daleč preko koroških meja znanega in priznanega kletnega teatra „Studio-biihne Villach" Dr. Alfred Meschnigg bo od 1. marca dalje novi vodja kulturnega urada mesta Beljak. Nasledil bo Adolfa Schererja, ki je 20 let opravljal to pomembno funkcijo in prispeval k zbliževanju v prostoru Alpe-Jadran na kulturnem oz. umetniškem področju.
Dr. Alfred Meschnigg je bil poleg svojega angažmaja na gledališkem področju - bil je tudi kandidat za novega intendanta celovškega mestnega gledališča, vendar je kandidaturo sam spet umaknil - tudi poslovodja komisije za kulturo v DS Alpe-Jadran in v tej funkciji bistveno prispeval k bolj pozitivnemu vzdušju v tem prostoru.
Kot je dejal na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi beljaški župan Helmut Manzenreiter, bo tudi kot vodja kulturnega urada ostal svetovalec koroške deželne vlade za kulturna vprašanje v DS Alpe-Jadran, obdržal pa bo tudi vodstvo kletnega teatra, Spectra ter Spota.
Meschnigg je bil izbran med 48 kandidati, odločilno za njegovo izbiro pa je bilo poleg njegovih uspehov na gledališkem področju tudi dobro poznavanje alpe-jadranskega prostora ter znanje jezikov, saj Meschnigg obvlada tudi slovenščino in italijanščino.
Njegovo geslo za bodoče delo: Beljak ni mesto, M govori o kulturi, temveč je mesto, ki ima svojo kulturo, v njej ter z njo živi.
L L.
Gertrude Langer - 60 let
Učiteljica in avtorica otroških knjig Gertrude Langer, ki je doslej prejela dve literarni nagradi, praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. V Mohorjevi založbi sta izšli njeni dve knjigi „Mit dem Herzen geschaut" ter „Insel-reich".
Datum	Kraj	PR)RED!TVE	Prireditelj
Četrtek,	PriJoktnu	ŠTORIJE IN BALDORIJE poje kantavtor.	Kulturna tabema
31.1.	vCetovcu	pevec, poet in igraiec iztok Mtakar iz Nove	PriJoktnu
20.00		Gorice z Davidom šutigojem	
Petek,	v domu	PREKLETSTVO BOGASTVA-BLAGOSLOV	Sodatitas
1.2.	v Tinjah	UBOŠTVA, predava: univ. prof. dr. Hanna	
19.30		Gert-Faikowitz	
Sobota,	vkutt.domu	PLES DANtCE, igra: Zmeda	SPD .Danica"
2.2.	v šentprimoiu		
19.30			
Sobota,	pri Adamu	PUSTSKOČNO	SPD .Kočna"
2.2.	vSvečah		
20.00			
Nedetja.	vtami dvorani	)gra: H)ŠA, nastopa: Mtadinska igratska	KPD .Šmihel"
3.2.	všmihetu	skupina PD ..Lipa" v Vetikovcu	
11.00			
Nedetja,	vgospodinjski	Igra: HOČETE IGRATI Z MANO? nastopa:	LP.Lipa"
3.2.	šoti	Mtadinska gtedatiška skupina KPD ..Pianina"	Vetikovec
14.30	v Šentrupertu	iz Se!	
Nedetja.	v farnem domu	PUSTOVANJE	Društvo upoko-
3.2.	v Šentjakobu		jencev v Šentjakobu
14.00			
Nedetja,	všoti	PUSTOVANJE	SPD ..Herman Vetik"
3.2.	na Kotu		
14.00			
Nedetja.	v kuttumem	SEN RADIŠKE NOČI	SPD
3.2.	domu		.Borovlje"
15.00	priCingetcu		
	naTrati		
Torek.	V Kuttumem domu Predavanje O SOLARN)W NAPRAVAH -		SPD .Danica"
5.2.	v šentprimoiu	ArminThemiset	
19.30			
Sreda,	vORF-u	SLAVNOSTNA PR!RED)TEV: govor prof.	KKZinSPZ
6.2.	vCeiovcu	Lojzeta Peterteta. nastopa: Gabriet Lipuš i. dr. s	
19.30		Sonetnim vencem	
Sreda.	v domu	PREDAVANJE: JUGOSLAVt JA V SEDANJOST!	Sodatitas
6.1.	vTinjah	predava: univ.doc.dr.ArnotdSuppan	
19.30			
četrtek,	v domu	OTROK V ŠOLSKI DOBI IN V PUBERTETI	Sodatitas
7.2.	vTinjah	predava: dr. Rosemarie Brunnthater-Tscherteu	
20.00			
Četrtek.	vKuit.domu	NEUMNA PRIREDITEV	SPD ..Radiše"
7.2.	naRadišah		
14.30			
Sobota,	pri šostarju	PLES SAK, igra ansambel .Spomin"	Stov.attetskiktub
9.2.	vGtobasnici		
20.00			
Nedetja,	v regiji	SMUČARSKI TEČAJ Prijave In informacije:	Stov.športna
9-	Dachstein-	Posojitnica Ceiovec. tečaj vodi Daniio Prušnik	zveza
16.2.	Tauern		
Nedetja.	v Kuit. domu	OTROŠKI PUSTNI PLES	SPD ..Radiše"
10.2.	na Radišah		
14.30			
Ponedetjek.vdomu		SONČNA ENERGIJA, predava: Peler Prasser	Sodatitas
18.2.	vTinjah		
19.30			
Ponedetjek.vdomu
18.2.	-	vTinjah
20.2.
TEČAJ ZA AGRARNO EKOLOG) JO
K)S
Društvo Slovenski znanstveni inštitut išče
SODELAVCA/
SODELAVKO
Kvalifikacija: srednja ali visoka Pogoji: obvladanje obeh deželnih jezikov ter enega tujega jezika, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje na področju vodenja in upravljanja dokumentacijskih fondov, sodelovanje z dokumentacijskimi oddelki sorodnih inštitutov in sodelovanje pri raziskovalnih projektih.
Nastop službe takoj ali po dogovoru
Ponudbe pošljite na Slovenski znanstveni inštitut, Villacherstrasse 1 B, 9020 Klagen-furt/Celovec.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 28.1.1991
	dobite (šil.)		ptačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	10,42	10,50
za 1 angieški funt	č	20,48	20,64
za 100 franc, frankov	f	206,35	207,95
za 100 ital. iir	Lit	0,93	0,94
za 100 dinarjev	DIN	45,00	65,00
za 100 švic. frankov	sfr	827,70	833,30
za 100 hoiand. guidnov	Hf)	621,50	626,10
za 100 nemških mark	DM	701,45	706,05
Posredujeta: Posojitnica-Bank,
Zveza-Bank, Celovec
SLOVEINSKJ Nadstrankarski
VFSTNTK
V AjkJ lil m koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBc !6. 9020 Ce)ovec/K!a-genfurt, Avstrija. Tc!efon 0463/5)4300-30 df '4. tcieks 4220S6 ZSO. teiefaks 0463/5)43007 L
Usmerjenost !!sta/B!a1dinie: seštevek mnenj izdajatc!ja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopotitičnem interesu.
G!avni urednik/Chefredakleur: )van P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
!zdajate!j in zaioinik/Herausgeher und Verieger: Zveza s)ovcnskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc )6.9020 Cc)o-vec/K!agenfurt. tcicfon 0463/5)4300. tc!eks 4220S6 ZSO. tetefaks 0463/5)43007).
StraBe )6. 9020 Cc)ovec/K)agenfurt. Avstrija, teiefon 0463/50566. te)cks 4220S6 ZSO. tetefaks 0463/5)43007).
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBc )6. 9020 Cc!ovec/K!agenfurt. Avstrija. tc)cfon 0463/5)4300-30 do 34 in 40. tc)cks 4220H6 ZSO. te)cfaks 0463/5)43007).
Zastopstvo za Jugostavijo: AD!T-DZS. Oionarjeva S. 6)000 Ljuhtjana, S!ovenija. tetefon 06)/32976!. tc!cfaks 06)/3)! !23.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 ši). (za penzioniste 2H0 ši).); za Jugos!avijo400din. (za penzioniste 3)0 din ).
SLOVENSKA
ŠTUDtJSKA
KNJ)ŽN!CA
Mikschallee 4,
9020 Celovec, telefon:
(0 463) 32 385
Knjižna zbirka ..Konjiček"
GOLOB Berta:	Igrarije,
besedne čarovnije. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. -47 str.: barvne ilustr. - (Velika izobraževalna slikanica) GRAEBNER Karl Erich Mikroskopiranje:	življenje
drobnega sveta - mikroko-zmosa, odprtega vsakomur, ki ima oči in ikroskop. - 43 str.: barvne ilustr.- (Konjiček)
RUŽtČ Silvio Igrice za kratek čas: priročnik zanimivih igric za otroke. - Ljubljana: Orbitah Zagreb:	Zagreb
film. - 92 str.: barvne ilustr. -(Zbirka Dobro je znati) SCHATTER	Hans Rein
bard. Fotografiranje: splošno o fotoaparatih in fotografih. Ljubljana: Državna založba Slovenije. - 43 str. barvne ilustr. - (Konjiček) SCHATTER	Hans Rein
bard.Gramofoni in magnetofoni: praktična navodila za moderne magnetofone, kasetne magnetofone, gramofone in stereo naprave... -43 str.: barvne ilustr. - (Konji-ček)
S1EFARTH Gunfer. Vesolj ski poleti. - 43 str.: barvne ilustr. - Ljubljana: Državna založba Slovenije.- (Konjiček)
t 5	27	28	36	42	(42)
Jokcr:988286	h. j.
X2X	m	2)X	X)X
Stava:):),):2,4:4,):0	h.j.
TRiBUNA BRALCEV
S)ovenski občinski odborniki za siovenski oddetek ne obstajajo
Zelo smo se Slovenci razveselili uvedbe slovenskih televizijskih oddaj. Ta uspeh pa je bil mogoč posebno zaradi tega, ker sta se obe osrednji organizaciji skupno z vsemi člani naše narodne skupnosti zavzeli za slovenske televizijske oddaje pri vseh merodajnih pogovorih in v javnih izjavah.
Še dobro se spominjamo, kako so se predlanskim stoven-ski občinski odborniki zavzeli za oddajanje slovenskih televizijskih oddaj za božične praznike in za novo leto. Tudi ni moč presti-šati, da se ravno naši občinski odborniki in volilci ponovno zavzemajo za uvedbo celodnevnih televizijskih oddaj.
Zato smo Slovenci, ki se že vsa leta in ki se bomo še naprej boriti za narodni obstoj na naših samostojnih in neodvisnih listah, žeto razočarani, da slovenski oddelek v zadnjem času in v času volilnega boja tako pristransko poroča. Nastaja vtis, da za slovenski oddelek ni več slovenskih občinskih odbornikov
io naših dvojezičnih občinah. Igotoviti pa moramo, da se )ojav!ja vedno več dvojezičnih ocialističnih županov po televi-iji. Še ni dolgo tega, ko je imel llobaški župan možnost, da se 3 večkrat pohvalil po radiu in eleviziji, kako vzorno prakticira Ivojezičnost v občini. Noben irednik pa ni omenil, da so iosežki bili možni le s konstruk-ivnim sodelovanjem odbornikov motne liste v koaliciji ELVSPČ. 'išek vsega pa je poročanje o Ivojezičnem vrtcu v Železni (apii. Župan Hailer je izjavil, da ;ploh ni težav z dvojezičnostjo. !i pa omenil, da so ravno sociali-)ti in drugi dve velestranki deset -stja preprečevali javni dvoje-:ični vrtec in dvojezična krajevna tapisa. S tem negativnim zadrgnjeni so vsa leta stranke odganjale predloge Enotne liste.
To dejstvo, pa tudi vztrajnost ilovenskih občinskih odborni-:ov, je siovenski oddelek v svo-em prispevku enostavno zamol-!:al in tako ponovno dokazal svoj )dnos do naših dolgoletnih
zaslužnih narodnih delavcev v naših krajih. Če bi tega važnega političnega samostojnega nastopa po naših občinah in dela naših odbornikov ne bilo, bi že marsikje izumrl slovenski živelj.
Ob tej žalostni ugotovitvi in ob takem ravnanju slovenskega oddelka pa se sprašujemo, kako naj Siovenci, ki podpiramo samostojni potitični nastop koroških Slovencev, podpiramo glavnega urednika slovenskega oddelka pri njegovem prizadevanju za uvedbo celodnevnih oddaj?
To pismo bralcev pa ne ocenjuje števiično zelo dobrih prispevkov o našem kulturnem, gospodarskem in prosvetnem delovanju ter o pohvale vrednem prizadevanju raznih urednikov slovenskega oddelka.
Hubert Dumpetnik, Janez Hud), Janez Wrltz, Franc Wut-te, Janez Petjak, Alois Gregorič sen., Peter Bricman; Michael Golavčnik, VVatter Gu-tovnik, Hubert Kordesch, Bernard Sadovnik.
VPLSOVANJE
v dvojezično višjo in sredno šolo za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
je od 11. do 28. februarja 1991,
Izobraževalne možnosti: 1-letna gospodinjska šola
5-lctna višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v višjo šolo za gospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki ho na šoli 3. julija 1991.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu.
Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formu-larc oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor, kot na vseh tovrstnih drugih šolah.
Zaželjcnc podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov:
Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
Šcntpctcr 25,
A-9184 Šentjakob v Rožu, Tel.: 04253/343
30.1 -5.2. ] TV AVSTR! JA 1 ] TV AVSTR! JA 2 ) TVSLOVENUA
SR
30.1.
9.05 Alf; 10.30 VVargames -Vojaške igre (ZDA 1983); 12.20 Reportaža iz tujine; 14.20 Očarljiva Jeannie (serija); 15.30 Jaz in ti. otroški spored; 18.00 tvti - Ženske; 18.30 Trapper John. zdravniška serija; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žur-nal; 20.15 Uspeh njenega življenja; 21.55 Kri in orhideje.
9.45 SP v smučanju: komb. slalom - moški; 16.50 Leksikon umetnikov; 17.00 Živeti - misliti - preživeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Howser, nova nadaljevanka; 18.30 Wur-litzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 SP v smučanju; 21.45 Novo v kinu.
11.00	Dr. Jerryja čarobni napoj;
15.00	Žarišče; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 17.05 tvtozaik; 17.40 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Salaam Bombay; 21.40 Dnevnik; 22.45 Sova: Alf, Vrnitev Arsena Lupina, Veliki Fotografi.
CE
31.1.
10.30	Rožnati panter; 12.20 Klub za starejše; 13.05 Aktualno; 13.15 Mi - Ženske; 14.15 Očarljiva Jeannie; 15.30 Jaz in ti - otroški spored; 18.00 Mi;
18.30	Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni žurnal; 21.45 Jasno do oblačno; 23.50 Dem-psey in Makepeace, kriminalka.
9.45	SP v smučanju: komb. slalom ženske 12.45 Šport; 17.05 Leksikon umetnikov; 17.15 Ubijamo, kar ljubimo; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlit-zer; 19.00 Dežela danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 SP v smučanju 21.10 Notranjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2;
11.00	Skrivalnice; 12.30 Zakon v Los Angelesu; 15.00 Mozaik;
15.30	Žarišče; 17.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Simenon; 21.20 Tednik; 22.15 Dnevnik; 22.35 Sova: Vse razen ljubezni, Vrnitev Arsena Lupina.
PE
1.2.
10.30	Tudi mali hočejo navzgor (komedija); 12.10 Notranjepolitični report; 14.20 Mož za kamero; 15.30 Otroški spored;
18.00	Doogie Hovvser; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Derrick; 21.25 Model in vohun; 22.15 Trailer; 22.45 Strašanskih pet.
9.45	SP v smučanju: slalom -ženske; 13.50 Leksikon umetnikov; 14.00 Šport; 20.30 Dežela gora: Sveta gora Anye-matschin; 21.15 Kabaret z Josefom Haderjem; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Šport; 22.50 Spitting Image, satirična igra; 23.20 Warho! privat; 0.00 Flesh, ZDA 1968;
8.00	Počitniški program; 11.00 Superman; 17.00 Dnevnik;
17.05	Mozaik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Midasov dotik; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.05 Dnevnik; 22.25 Sova: Družinske vezi,Nočni pogrebec.
SO
2.2.
14.34	Ženski frizer; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Doogie Hovvser, nadaljevanka; 18.30 Avstrija v sliki; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kulturni žurnal; 20.15 Glasba je v zraku, 22.00 Srčni list z Rudijem Carrellom; 22.25 Midnight Črossing, ameriški triler; 0.05 Zorro z ostrim rezilom;
9.45	SP v smučanju: veleslalom - ženske; 12.35 Leksikon umetnikov; 12.45 Šport; 17.00 Družinska igra; 18.00 SP v smučanju; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 šport; 20.15 Steklena mena-žerija; 22.30 Športna reportaža;
23.00	Rockin'video; 23.45 Concert Hall; 1.15 Poročila.
9.00	Radovedni Taček; 10.10 Alf; 10.35 Ansambel bratov Avsenik; 13.50 Francija v šansonu; 14.20 Mladinski film; 15.50 Žarišče; 17.00 Dnevnik;
17.05	Danny Kay; 18.15 Otroška oddaja; 18.30 Divji svet živali; 19.30 Dnevnik; 20.35 Show program; 22.10 Dnevnik;
22.30	Sova.
ME
3.2.
11.00	Ura za tisk; 13.55 Naši učitelji gredo v zrak. komedija;
15.35	Muppet Babies; 16.15 Ena, dva ali tri; 17.00X-Charts;
17.45	X-Large; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega odvetnika; 20.15 Jaz o sebi; 21.15 Glas islama; 21.20 Mozartov koledar.
9.301000 mojstrovin; 9.45 SP v smučanju: veleslalom: moški;
11.30	Poroka iz trme; 12.45 Dober dan, Koroška; 13.15 Športni popoldan; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Hiša v Carrol-lovi ulici; 22.05 Šport; 22.25 I Love N.Y.; 0.10 Dempsey in Makepeace.______________
8.35	Otroška matineja;9.50 Največji čarovniki sveta v magičnem gradu; 10.40 Mati in sin; 11.40 Obzorja duha; 17.00 TV Dnevnik; 17.05 Nesrečniki;
19.30	Dnevnik; 19.55 Vreme;
20.05	Pripovedke iz medenega cvetličnjaka; 21.15 Podarim -dobim; 21.35 Zdravo; 23.15 Sova; 0.35 Video strani.
PO
4.2.
13.35	Tedenski pregled; 14.05 Agentska zgodba; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Otok sanj;
21.00	Novo v kinu; 21.15 Mag-num, kriminalka; 22.10 Stormy Monday, kriminalka:	23.40
Hammer, kriminalka;
16.45	Iskalci zaklada; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Menedžerji; 23.25 Mislec našega časa; 0.10 Poročila.
8.00	Zimski počitniški program; 15.30 Sova, pon.; 17.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ljube Cvetanovski: Oče Izet; 21.20 Osmi dan; 22.00 Dnevnik, Vreme; 22.20 400 let slovenske glasbe; 22.50 Sova; 0.10 Video strani.
TO
5.2.
9.00	Doogie Hovvser; 13.40 Daddy! Daddy! Pet otrok in oče; 15.30 Otroški spored;
18.00	Mi; 18.30 Trapper John, zdravniška serija; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnai: 20.15 Univerzum; 21.07 Dallas
22.00	Shaft v Afriki (ZDA 1973) 23.40 Hammer;
16.50 Leksikon umetnikov;
17.00	Šolski spored; 17.30 Orientacija; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Made in Austria; 21.00 Zaključni koncert 5. mednarodnega Mozartovega tekmovanja; 21.45 čas v sliki; 22.30 Cafe Central.
8.00	Zimski počitniški program; 12.30 Mozaik; 15.00 Žarišče; 17.05 Spored za otroke in mlade; 17.50 Spored za otroke in mlade; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.55 Novosti založb;
21.05	Mednarodna obzorja: Južna Afrika; 22.15 Dnevnik, Vreme; 23.50 Video strani.
RAMO KOROŠKA



18.10-19.00
Sreda, 30.1. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 Sodobna slov. literatura na
Koroškem v znanstvenem pretresu
Četrtek, 31.1. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 1.2. Slovenske čitalnice (I. Virnik)
Sobota, 2.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 3.2.
6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (mag. Božo Hartmann)
18.10 -18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 4. 2. ,.V areni življenja sem stal" Prešernova proslava (Žel. Kapla)
Torek, 5.2. Partnerski magazin
DoAer dan, AoMM&a
Spored za 3.2.1991, ob 12.45 uri
*	Dvojezični otroški vrtec v mestni občini Pliberk
*	Tečaj slovenščine na trgovski akademiji v VVolfsbergu
*	Literatura in narodna identiteta
W Turizem pušča sence in sledove v Podnu
*	Burkež Fidl Fadl v krempljih nagajivih dvojčkov (lutkovna predstava)
*	..Ponižani in razžaljeni" v sliki
W ..Ostani z nami" - Video-clip vokalnoinstrumentalne skupine PD „Lipa" v Velikovcu
W V Lepeni pri Železni Kapli se pozimi še zbirajo predice
„V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL"
Spomin na smrt Franceta Prešerna je Slovencem narekoval kulturni praznik, ob katerem se vrstijo kulturne proslave. Obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev bosta tudi letos imeli skupno proslavo 6.2. v ORF-teatru v Celovcu. Pri društvih na podeželju pa je želja po lastni proslavi žal kar zamrla. Edinole SPD „Zarja" v Železni Kapli skrbi vsako leto za proslavo v društvu. Letos bo proslava 3. februarja. Pripravili bodo recital pod geslom „ V areni življenja sem stal".
Knjigarna „Drava - Naša Knjiga" išče za knji-gotrštvo
vajenca/vajenko
in/ali
pomočnika/pomočnico
in/a!i
knjigotržca/knjigotrškinjo Pogoj znanje slovenskega in nemškega jezika Oglasite se po telefonu (0463-55464) ali osebno v knjigarni "Drava-Naša Knjiga", Paulitschgasse 5-7 9020 Celovec
Zvezna gimnazija in zvezna reaina gimnazija za Siovence v Ceiovcu Frof. Janežičev trg 1
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 v gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta. v času od 11. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. julija 1991.
3.	Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof. Janežičev trg 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
Dv. sv. dr. Reginaid Vospernik). r., ravnatetj
Rešitev križanke
4	A	B	C	D	E
1		C	Z)		C
2		/v	/	<2	/V
3	/7		4		*
4	/	J	c	4	
5				/V	/
6	/v	/	i^		
7	/	J			
SLOVENSKI
VESTNIK
ŠPORT
SP v smučanju: dvakrat ztato za Avstrijo!
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju so avstrijski tekmovalci osvojili že dve zlati kolajni. V smuku za ženske je zmagala Petra Kronberger, v super-veleslalomu pa Tirolec Eberharter. Srebro je osvojil Stangassinger v slalomu. Hud poraz pa so doživeli Avstrijci v kraljevski disciplini, v smuku, ko ni bilo nobenega na zmagovalnih stopničkah.
SAK že v tbrmi: 4:2 proti WAC!
Nogometaši Slovenskega atletskega kluba so že v dobri formi. V prvi pripravljalni tekmi v letošnjem letuje ekipa trenerja dr. Ivana Ramšaka minulo soboto v Wolfsbergu presenetljivo visoko premagala moštvo WAC/Go!ica, ki igra v 2. zvezni ligi. Rezultat je po 90 minutah bil 4:2 za SAK, gole za slovenske nogometaše pa so dali libero Krausler (2), Blažej in Lipuš.

.9.2.1991:20.00
tr
Zanimanje za predavanje vrhunskega a/p/n/sfa Toma Česna (s/ika desnoj je bi/o izredno, dvorana v Modesfo-vem domu pa skoraj premajhna.
Nepozaben večer s T. Česnom
Južno steno Lhotsejn, ki jo je TcinhoZJ Messner ocenii zn probiem prii;o<rZ/;je^u ti.sočietjn, je ni/udi sZovenski n/pinisf Tonto Česen iz Zčrunjn premaga/ v soZo-vzponn 24. apri/a nrinnZegn Zetn in s rent dokazni, da ntn med n/pini.sti ni para nn našem p/anetn. Tn gre zn največ/e dejanje č/oveka in Ztkrnd največje dejanje č/oveštva, je v Česnovi knjigi ,S/1 M zapisni znntti sZovenski nipinist Tone Ekarja.
Minuli teden smo tudi koroški Slovenci imeli v celovškem Modestovem domu med nami Toma Česna, ki nas je v dia-preda-vanju s prelepimi barvnimi slikami in besedami seznanil z lepotami in dosežki svojega bogatega in pestrega gorniškega življenja.
Že v zgodnji mladosti je Toma Česna zanesla pot v gore in s 16 letom med alpiniste. Po plezanju domačih slovenskih gorah seje proslavil v Andih (nova smer leta 1979). Leta 1985 se je lotil „treh zadnjih problemov Alp" in tako pozimi preplezal v pičlem tednu stene Eigerja, Mat-terhorna in Grand Jorasses. Nadalje je plezal v Pamiru in Himalaji.
Tomo Česen najraje pleza sam - išče pot in se tako prebija do cilja. Takšno plezanje je seveda povezano z večjo nevarnostjo kot v sklopu kakšne odprave. Višek tega samohodstva (sobranja) je dosegel minulo leto, ko je preplezal 3300 metrov visoko južno steno 8516 metrov visokega Lhotseja. S tem junaškim dejanjem so ga proglasili za najboljšega alpinista sveta.
Iz Česnovih izvajanj smo
mogli razbrati, da sta bili plezanji preko severnih sten Jalung Kanga (na povratku z vrha je omahnil njegov tovariš v smrt) in Jannu-a prav tako težki kot na Lhotse, kar pomeni, da je Tomo Česen
preplezal kar tri najtežje stene v Himalaji.
Pri plezanju igrajo važno, če ne celo odločilno vlogo, dobri živci. Le-teh pa mora imeti Tomo Česen v obilni meri, česar sam tudi ne zani-
ka. Česen: brez trdnih živcev si v raznih kočljivih situacijah zgubljen.
Tomo Česen pa ni samo izreden alpinist, marveč tudi odličen fotograf (izredno lepi motivi) in mož pisane besede. Njegova knjiga z naslovom SAM, ki jo je pred nedavnim izdal, ga jasno opredeljuje v alpinista samohodca, moža, ki se zanaša samo na lastne moči. Kljub tem izrednim sposobnostim, ki jih izžarevajo njegove alpinistične dejavnosti, pa je Tomo Česen, kot smo lahko ugotovili, skromen človek. Potrpežljivo in z veliko zavzetostjo je odgovarjal na številna vprašanja, ki so kar deževala nanj in tako pokazal pripravljenost, da ustreže vsakomur izmed nas.
Ob slovesu smo Tomu Česnu zaželeli še nadaljnjih gorskih doživetij in pred vsem srečo, ki je nujno potrebna ob tako nevarni dejavnosti kot jo ima on. Na to lepo uspelo dia-predavanje, katero je popestril tudi mladi godalni ansambel Modcstovcga doma, so vabili Slovenski vestnik, Slovensko planinsko društvo Celovec in Skupnost mladinskih organizacij.
Južna stena 3514 mefroy visokega Lhofse/a, k/ jo je kot prvi č/ovek prep/eza/ Tomo česen.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Brata Hara/d (levo) /n Hans-Chnst/an H/o/te štejeta v svoj/h starostnih skupinah prav v koroški vrh.
SŠK „Obir" - brata Wotte napredujeta, Jokovič vodi
/Vnvu /cstvicn za šahi.ste pri .Sbsverrsken: s'pnrt/:em k/nbn .,Cbir"/Že/eznn	- lestvico šahi,sto v ,S7)Z smo objaviti že v
prejšnji številki - ni prineslo večjih presenečenj; posebno pozitivno po je brez dvoma napredovanje m/ndih bratov VTo/te, ki se Joj že zoseJoto tret/o n; četrto desko. ,$e nop rej soliden , Jcgio-nor" /Jnšan Jokovič iz .Slovenije z 221/ E/o-točkami. V preteklem polletju je iz šestih partij iztržil kor pet točk.
1. Dušan Jokovič	2211(2214)
2. Adem Ramaš	1870(1878)
3. Harald Wolte	1768(1740)
4. Hans-Christian Woltc	1719(1711)
5. Johann Wolte	1690(1675)
6. Peter Jammcr	1637(1644)
7. Johann Stossicr	1610(1606)
8. Mirko Pasterk	1577(1616)
9. Josef Hanschou	1553(1561)
10. Manfred Topa:	1471(1503)
11. Wolfgang Moser	1435(1399)
SŠZ poražena
V nadaljevanju koroškega šahovskega prvenstva v spodnji ligi-vzhod so šahisti SŠZ Carimpcx 1 v sedmem kolu igrali proti vodečemu na lestvici SG RBB Wolfsbcrg - in tesno zgubili 3,5:4,5. Zmagala sta Alojz Galloh in Marko Gallob, remizirali Silvij Kovač, Franci Rulitz in Ivan Lukan, medtem ko so brez točk ostali Gorazd Živkovič, Franc Koltcr in Boris Gallob.
Hud poraz pa je v nedeljo doživela druga ekipa SŠZ Drava H v L razredu-vzhod. Podlegla je moštvu Magistrata Celovec kar z 1.5:6,5.