S I E V. 2. V L J U B L I A N l. D N E 14 J A N U A R J A 1 9 3 1 . L t 'I O 44 Cena 18 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din V inseratnein delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Kmetsko delo najlepše Kaj pa zopet to? Gotovo tisti, ki to pi-'■Se, še ni nikdar pošteno delal na kmetih! Ali je pa mimogrede videl ljudi na travniku, ko so južinali! Drugače ne bi rekel, da je najlepše. Take in podobne opazke že vnaprej slišim. Toda le počasi, da se pomenimo, Pisec teh vrstic je sam delal. Služil je za hlapca na kmetih do vojne, pa se danes spominja, da je bilo to delo najlepše. Kinetski stan je hrbtenica, steber vseh stanov, postavljen že v raju od samega Stvarnika. Pa tudi nuš Odrešenik je bil rojen v hlevcu, da bi nam bil vzor, naj se ne sramujemo biti med živino. Iz kmetskih di-mov so izšli vsi naši veliki možje narodni voditelji in naša duhovščina. Celo na-a ; kraljevska rodovina je kmetskega pokolje-iljn. Zato kvišku glave, kmetje in njih posli. Čast našim kmetskim domovom, saj še danes moremo reči s pesnikom Gregorčičem: Tu narod biva ie krepak, tu narod živi poštenjak . i Id. Toda kaj bi vse našteval, poglejmo kako lepo se lahko porabi vsak človek pri kmetsketn delu, otrok in starček. Otroci pasejo živino in jo vodijo pri oranju. Opravljajo tudi druge malenkosti. Stari ljudje v pozni starosti še vedno opravljajo poljska in druga hišna dela. Če ne drugega, pa čuvajo doni, kar je tudi veliko vredno, saj so za varuhe najbolj zanesljivi. Ljudi, ki bi jih v nobenem drugem poklicu ne porabili, se lahko za kmetsko delo porabijo, ker je tako različno. Seveda pa kmetu ni z rožicami postlano. Zadovoljnosti ni več, lepa čednost je ta, ali žalibog zdi se nam, da se je izselila od nas. Zadovoljnih ljudi je danes malo na svetu. Če vprašamo človeka kateregakoli stanu, kako mu gre, vedno da odgovor: zanič. Kmet ni zadovoljen, ker ne more prodati svojih pridelkov; hlapec, dekla ne, ker morata služiti, pa ne dobita v mestu službe; delavec iirn premajhno plačo, trgovec tarna, da mu ljudje ne plačujejo, uradnik bi rad več zraka v prirorli, bogatinu je premalo zabave, bankirji ne morejo v promet z denarjem, ker ga je preveč. Sploh: zadovoljnosti ni! Vsak pravi: v prejšnjih, starih časih je bilo lepo živ-j 1 jen je ! Ce pa gledamo zgodovino, je pa bilo dostikrat še slabše, kot je danes. Hude lakote, nalezljive bolezni, vremenske katastrofe, vojske. Vse to je delež ljudi, ki so živeli pred nami. Težko življenje so živeli, zadovoljni so bili s črnim kruhom, če je bil, in s streho nad glavo, če jim je ni Turek požgal. Pozneje so gospodarili ro-kovnjači, ki so bili strah in trepet okolice. Javne varnosti ni bilo. Z upanjem na boljše čase so legali k počitku. Z vero, da jih bo Bog čuval čez dan, so vstajali. Rodili so otroke kljub revščini in siromaštvu, in ti otroci so bili trdni in značajni. Zato je naš slovenski narod še tukaj, ker so naši pra-dedi pretrpeli in prenesli vse s pomočjo veie, ki jim je bila vodnica na življenj-■ in potu. Pojav nezadovoljnosti je tudi to, da vse tieži iz dežele v mesto, v tovarna Kje je vzrok? Mladi ljudje hočejo več prostosti. Prost biti ob petih ali šestih popoldne, potem pa v gostilno, kino, v slabo društvo itd. Ta prostost je mnogim poguba za telesno in duševno stran. Kmalu spoznajo, da tudi v tovarni ni dobro. Plače so navadno slabše kot na kmetih, če se še hrana in stanovanje vračuna. Če bi jedel petkrat na dan kot na kmetih, bi mu še za stanovanje komaj ostalo! Kaj pa obleka? In pa delo v kvarljivem zraku, v prahu, vedno enako! Nobene izpremembe ni, nobenega veselja. Dolgočasni, enolični so dnevi. O prihrankih ni govora. Kmetski posli pa le vlože po par tisoč dinarjev v hranilnice, če so varčni. Dekleta bi rade dobrih služb. Kravam streči jih je sram. Pa dobi v mestu službo za 150 do 250 Din. Sitnosti ima čez glavo. Vsakemu otroku se mora klanjati, če jih i maje. Če imajo pa pse, mora pa te pesto-vaiti. V veliko službah še k maši ne more. Kmalu spozna, da je lepše na deželi. In koliko se jih zgubi. So tudi častne izjeme med dekleti. Nekatere se prav dobro drže.. Hodijo zjutraj vsak dan v cerkev, ko gospoda še spi, so v katoliških društvih in v Marijinih družbah. To so tiste, ki so od doma prinesle najlepši dar, katoliško prepričanje, ki so šle iz potrebe, ne pa zaradi uživanja v mesto. Mnogo jiih pa vrže od sebe vse, kar so jim doma dobrega dali starši in duhovniki tekom mladosti. Komaj prestopijo mejo domače fare, je pozabljeno vse. Pride v mesto ali tovarno, v vrtinec življenja,pa padejo, v sramoto sebi, v žalost staršem, in bolest duhovniku, ki jih je vzgajal in bodril doma. Pa reče kdo, v tovarni ali mestni služ- bi je le bolje; tam nas ščiti in brani socialni zakon, inšpekcija dela, Okrožni urad, organizacija. Ja, ko bi še tega ne bilo, bi pa komaj človek tu še živel življenje, ki je človeka vredna Razni delodajalci bi ga lahko brcali kot žogo, kajti malo usmiljenja in sočutja poanajo v mestih. Dokler človek dela, ima vrednost, ko opeša, naj gre, ker na njegovo mesto čaka deset drugih. Domače ljubezni in sočutja težko najde, medtem ko na kmetih vsak revež dobi vsaj v toplem hlevu prenočišče in večerjo. Ako pogledamo na borzo dela, jih cele trume čaka dela. Povsod bi šli, samo na kmete se vsak brani. Ljubše jim je postopanje in lakota, kot da bi šli na kmete, kjer je tako težko za delovne moči. Zato bi bilo koristno, da bi se tudi kmetski delavci zavarovali za slučaj bolezni, kot se je obravnavalo na občnem K. Z. v jeseni. Upamo, da bi potem marsikdo ostal doma pri delu in lahko bi bil bolj zadovoljen kot pa po svetu. Tudi več varčnosti in preprostosti bi nam ne škodilo; koliko se po nepotrebnem zapravi po veselicah, ki jih je več ko preveč. Koliko pretepov, pobojev in drugih nerodnosti se tam zgodi. Tudi naša obleka bi bila lahko bolj preprosta! Nazaj k preprostosti naših dedov, nazaj k varčevanju, pa bo boljše! Manj zapravljanja pa več sreče v zakonu. Posebno sedaj ob času predpusta. Fantje, ne glejte na doto, ampak na dekle, ki res to ime zasluži. Dekleta pa tudi poizvedite, kakšen je fant, ki vas snubi. Če je pijanec, preklinjevalec, vedite, da ne bo sreče v zakonu. Srečo pa si želimo vsi. Bog jo daj! Gorenjec. Naročnikom l Zadnji čas je, da poravnate naročnino. - Gre za 2000 Din ! Priporoča se prvi slovenski zavod Vzaiemna zavarovalnico Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesli PODRUŽNICE: Celje, PalaBa Ljudske posojilnice, Zagreb, StarčeviiSev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. mika 22. Beograd, Poincareova 2 PO SVETU Katoliška cerkev s Poslanica o družini Naznamenitejši dogodek minulega ledna je enciklika (poslanica) sv. očeta o druž ni. V lem pismu kliče papež na slovesen način v spom n sliko krščanske družine, očiščene od zmot, katere so jo onečastile. K encikliki se še povrnemo, zakaj dolžnost nas vseh je, da krepimo, krščansko družinsko življenje s Odločna beseda Vatikana za slovensko duhovščino. Pod naslovom: Misi.on prinaša uradni organ Vat.kana daljši č a-nek, v katerem zavrača taš stične napade na slovensko duhovščino na Primors .em, zaradi tega, ker se |> misijon v cerkvi sv. Ignacija v Gotici vršil v s o enskem jeziku: »Kakor znano, je bil v Gor.ci m s jan. V stolni cerkvi sta dva kapucina govorila v italijanskem jeziku, v župni cerkvi sv Ignacija pa so bile pridige v slo enš~ini ,Nič novega in izre.nega za naše mes o, tako piše »Idea del Popolo« v Gorici.t,kjer je prebivalstvo vedno govor lo oba e 'kr. Meščani se niso nad tem nič spo .t kali, ker kot katoličani dobro ye_o. da ceikev, ki želi le dušni blagor, oz> auja eva'i e ij vsem brez razlike v jeziku, kt f'a verniki najbolje morejo razumeti. Tako so eb i apostoli in oznanjevalci božje besede vseh dob. Zato Gorica ni postala manj italjsn-ska.' Čisto nasprotno s tem i;az ranjeni pa so nekateri listi in organizacije ho eie v s.ovenskih pridigah vi: e i narodno pogubo in so šli, da pro^tirajo in pre e, — fco*vc zakaj! Kakor da bi bila Italija v nevart osti tako so protestirali. se tegotili in pret li! ,Tu je dunovnk na'ašč poslan i z Ljubljane,' je pisal >11 Gazzetino« in zatem ,kato ici-zem se ne sme izpačiti v JI Pičcoo*. A i' odgovarja goriški sobrat (li t); .Duhovnik, ki je pridigal pri sv. Igrač ju, je Italijan iz starih pokrajin, ;n sicer iz Grada pri Mirni, kier stanuje s svojmi tovariši, ki so kak r on redovniki sv. Vinre^ca Ptve ske'a, to je lazaristi in z njimi širi od covo n h časov po vseh naših krajih te e'o božjo in nič drugega. Tako so r.e a ni, da v vseh !e'i letih ni nikdar oblast smatrala za potrebno da proti njim nastopi. Zalo lahko rečejo z evangelijem: Vedno sem javro govoril, in na skrivnem nisem nič go orii. Ali se morda misli, da lazaristi raz.š rjajo orjun sš-ke nauke? Ne, nasprotno. Ra' no -beseda duhovnika bo učinkovala, da bodo ka'-or v preteklosti, tako tudi v bodočnosti Slo* venci dobri in zvesti državljani. Zaključn e se z odlokom, o katerem naj bi razmišljali tisti, ki so v zadnjem času teruncirali v nekem bozenskem listu in tudi dru-sod delavnost slovenske duhovščine če i, da je protidržavna: ,Bil bi že čas, da se konča z gonjo proti duhovščini in proti častitljivemu nadškofu goriškemu in da se preneha s trditvami, kakor da je duhovščina navdahnjena z mišljenjem, ki je nasprotno naši verski zavesti' (Popolo di Tries'e), — ki jih najdemo v listu, ki se siccr hvali, da vero spoštuje. Duhovščina gor ske škofije italijanska in slovenska — si je sve^ta svojega apostolskega zvarva. A aros*olska poslanica ni in nikdar ne more biti pritina- ■rodna, zato, kier ni in ne sme biti politično. Vsakemu svoje « Tako se je službeni vatikanski organ nasproti fašističremu tisku postavil možato za slovensko duhovščino na Goriškem. Kdaj bodo še drugi storili svojo dolžnost? hali a s Pa se res vsaki teden prigodi kaj skrivnostnega v deželi pomaranč in citron namreč. Gre to pot za dogo. ek v p ed-mestju Bertoulla pri Turiru v zvezi z cccio Marijo G r o s s o , ki je ie eno !e'o in pol stregla zakonskemu paru, sc pa šele n e e-ca decembra preselila k nj m na coni stalno bivat in spat. Ce je cekla stopila v kakšno sobo, so se začeli večji predmeti premikati, kakor da pletejo, manjši pa so zače i leteti s pohištva, na kate.em so se l.a ajali in so padali na tla. Zadeva se 'e i?.roo;la v proučevan e pro esorju za ou e lov e na turinski univerzi Audeniru. ki jc obenem tudi strokovnjak za zn nost o medij h Au-denino je po natančni m e -.rižanski pre-izkavi dognal, da je Marija Grosso izvrs en medij in sicer posebej za poj iv premikan a in padanja predme:ov Ugoto/Meno je b e ned drugim sle !eCe: Pre'meti so zače i j plesati, se divje prevračati in , adati, kadar jc dekla sobo zapuščaa. kakor da bi i h z nevidnimi ni'mi vlekla za lc' o. Dru i \ kadar se je ustav la sredi edi ne sobe. ki se nahaja poti spa no so i o, :o začeli o' z ene mize na drugo če so pa padali na tl i, so padli tako lahko, kakor na pr. j e o, . a se niso čisto nič poško. ovali. Paš za-adi te^a jc ljudstvo mislilo, da gre ?a ^ hi e j oziroma za peVensVe si e- Premi'a o pa se je tudi težko pohištvo, ^arja G o so jc enostavno izvrsten niedii,. r.ervo?na, izredno občutljiva in c"u st e".i Delnvan e njenih žlez je nepravi no. n'eno srce pa ima napako, tako da b je ltOkrat na rnii u o. Oče in mati in vse sorodstvo, lolikor je znano, pa ie rooolroma n-rma'no. s Ra?nd. V Steverjanu na Goriš' en je v noči od 8. na 9. januarja izbruhnil r ož r v šoli, ki je — no poročilu 'aš^fčne^a tiska — nastal tako, da je r:oči'a peč in se je del nohištva vnel Uničeni sta dve šolski sobi. fkoda znaša okrog 60 ti^oč d n rjev. — V Rakotolah pri Mo'ovemu ie umrl 3. januarja v 73 letu istrski duhovnik bivši narodni poslanec g. Luka Kirac. Časten mu spomin! ftemči a s V boju za manjšine. Sledečemu zborovanju Društva narodov bo predsedoval angleški zunanji minister Henderson Najprej je bilo določeno, da bo izvo jen za predsednika nemški zun; nji minis.er dr. Curtius. Zamenjava se ie izvrši'a sporazumno pred vsem zato, ker bo ra tem zborovanju govor o zatiranju manjšin na Po'j-skem in bi dr. Curtius rad sode'oval pri predmetnih razpravah. Kot p ed^ednik pa bi se ne mogel uspešno udejstvovati. Pevski zbor drganistov in pevovodij. Kdor so misli k zboru Se priglasiti, naj t0 stori nemudoma in naznani u) kateri glas poje, b) kateri zbor vodi. Priglase na Pevsko Zvezo, Miklošičeva cesta 5. Amerika s Bela vrana. Najboga'ejši mož na svetu 92 letni Američan John Roc'I)omoljubovinK IHateljem znani roman »Junakinj« iz fttajrn«. I Naročite »Slovenc a« na ogle«!! [Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Tit Strmijan iz Vač, raziiskovalee starih grobišč, zaveden, delaven in pošten mož je dopoliiil 70. leto Še na mnoga letal Franc Tonih, Mežnarjev Francelj« opravlja po-Kmetie, pristopajte V Kmet. zvezo! Steno -in vestno eerkovniško službo v n. M. v Polju •' * že pol stoletja. »ncoska pilota Uoret (levo) in Le bri.v ki sta . m. startala z letalom »Vezaj., da pobijeta iia-nski svetovni rekord ((>7 ur 13 minut) v traj-letu. S seboj imata za 80 ur goriva, lo jc za 8(100 do 10.000 km dolgo progo. T,,. , : n- tala italijanska z.ačna eskadra i, pi-ekci.emu^Keiriu poletu. Prva (rigiualua s.iliao s;:ti tu l-l ilalijai škili letal, ki so pod vodstveni letalskega ministra Italbota v 17 urah preleteli Atlantski icean od zupadnoufnJUe obale do Biv.illje. kradli so ju roparji. Slavnega boksarja Canpentiera in njegovo prijateljico Lito Chaplln so nedavno rabili roparji pred gledališčem v Ne\v Yorku, ju odpeljali v avtomobilu iz mesta in jima pobrali za 25.000 dolarjev dragocenosti. Italijanska vlada je priredila z oddelkom svojih vojnih letal polet v Južno Ameriko, Kakor je že navada, sta tudi ta drzen poskus, ki se je deloma posrečil, morala plačati kap. Boer in por. Barblcint! z življenje«*. S1 KAJ JE d Rojstnega dne kraljice Matije dne, 9. januarja so se spominjali, čeprav ni proglašen za narodni praznik, po vsej državi, kar je preugiedna kraljica in plemenita mati in žena v polni ineri zaslužila. d. Gg. poverjenike našega lista prav lepo prosimo, da letos prihite z nabiranjem naročnikov in naročnine in da vse še ta mesec pošljejo upravi. d Dr. KoroSec se je vrnil z oddiha v Belgrad. d G. ban dr. Drago Marušič je preteklo sebeto v spremstvu pomočnika g. dr. Otmarja Pirkmajerja službeno obiskal nekatere kraje bivše štajerske, d Trboveljski občinski cflbtr. Razrešeni so: Gažparič Jakcb, duh. svet., Ahac Rudolf, predseednik kmečke podružnice, Arnšek Janko, predsednik krojaške zadruge, inž. Burger. Ncvcimenovani pa ca: inž. Pescglio, Cestnik Akjz, Restar Franc, Uše-nienik Lecpold. d Strokovni učitelj g. Rudolf Wr;?itor, doslej dodeljen prosvetnemu oddelku ban-ske uprave v Ljubljani, je dodeljen v službovanje I. deš. meščanski šoli. d Nastarejši v ljubljanski škoiiji bivajoči, duhovnik biseremašnik g. Janez Wester v Škofji Lcki je pred prazniki nevarno obolel, vendar sedaj že mašuje. Naj ga Beg ohrani do skiauih mej človeškega živlenia. d Vrhniški dekan g. Ke:(e, ki ie postal žrtev avtobusne nesreče pri Drenovem griču, je še sedaj v Leonišču. Zdravljen ie napreduje izredno počasi, zlasti sc nerade celijo opekline na giavi in desni roki. Vendar bo njegova trdna narava premagala hidi to resno preizkušnjo. Čez pet tednov ga bedo, lahko upamo, že mogli pozdraviti doma njegovi farani, ki ga sedaj v obiinem številu posečajo. d 70 letnico rojstva je obhajal te dni bivši državni čebelarski potovalni učitelj g. Ivan jurančič pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Zaslužnega moža naj Bog ohrani še mnoga leta! d Petdeset let že inežnari pri Dev. M?r. V Polju g. Franc Tonih. Bog ga živi še mnoga leta! d 50 let ljubezni tlo blžnjega. Malokdaj imajo priliko opozoriti na tako redek Jubilej, kot ga obhaja sestra iz družbe sv. Vincencija Pavlanskcga v Leonišču. Pred 50 leti je vstopila v red sestra Notburga Zupane in delala v njem do danes. Po vstopu v red je bila 6 let v Gradcu, nato 7 let v hiralnici sv. Jožefa in končno polnih 87 let v Leonišču. Doživela ie razmah zavoda, ki je iz majhnih pečetkov postal to, kar je danes. Najprej je bila perica in je prala poleti in še pozimi v Ljubljanici. Preselila se je nato v kuhinjo, katero je oskrbovala mnogo let. In še danes pomaga v ©bednici in kjer le more. V svoii skromnosti ne misli na počitek. Da bi kdo drugi delal tako požrtvovalno in vestno 50 let. bi že zdavnaj prejel zasluženo pehvalo. Pogled na niene trde in zdelano prste priča o njenem delu, in ko se danes sVlepajo k molitvi, se člevek čudi, da 'e to še mogoče. Naj Bog poplača njeno ljubezen! d Ši.iridesetlclnieo samostojnega ebra-Icvaiija je praznoval 7. januarja g. Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani. d Baltski svet dravske banovJue se sestane na svoje prvo zasedanje dne 20. januarja ob 10 dopoldne. čl Odstavljena sta od občinske uprave župan Karel Kromar in občinski odbornik g. župnik Karel Škulj iz občine Dolenja vas pii Ribnici, blizu Velikih Lašč. d Dva moža dela. Cb priliki razrešitve gg. K r o m a r j a in Karia š k n I j a od truda ppine dolžnosti županstva, oziroma občinskega svetovalstva Dolence vasi smo se dolžni spomniti njune, a koristnega delovanja za prebivalstvo ribniške doline in kmalu dovršen. Še meseca ja-nuaija, gotovo pa v začetku februarja, sobo začel graditi veliki transformator v Črnučah, ki bo spremenil visoko napetost 60.000 voltov v daljnovodu Velenje-čmuče na 20.CGO voltov. Umevno je, da so interesenti elektriko (in kdo ni danes interniran zanjo?) postali pozorni. Sedaj bo šlo za to, kdo bo pivi deležen dobrot velikega dela. Bivši državni poslanec g. Štrcin in ko-mendski župan g. Mejae sta poslala okr. načelstvu v Kamniku tozadevno vlogo. G. ckr. načelnik dr. Ogrin je z ozirom na to sklical na-praznik sv. Treh kraljev Vse občinske /s:stope in druge interesente iz okolice Domžal, Komende in Vodic na zborovanje v Komendo v tamkajšnji društveni dvorani ob 3 popoldne. Bilo je zastopanih 22 občin z nad 400 možmi, tako da je bi'a dvorana premajhna in so morali mnogi oditi. Baitsko upravo sta zastopala ing. Rueh in ravnatelj ing. Miklavc, ki sta pojasnila v daljših govorih ves tozadevni položaj. Ob zekliučku zbo/ovan;a se je izvolil odbor (iz vsak' prizadele občine po-1 član), ki ga bo bivši poslanec g. Štrcin sklical, da se zbero potrebni podatki. <1 Za csrkev v Hrastniku so dali Ljub-!;ancani v enem tednu 35.000 Din. Vsa čast jim! d Žrebanje etektue loterije doma za služkinje se je vršilo U. januarja v Ljubljani, nimanje za srečke je bilo zadnje dni toliko da tik pred žrebanjem ni bilo niti ene srečke več na prodaj. Čast marljivim služkinjam in njihovim podpornikom! d To jc pametno! Odbor obrtnega društva Raibenburg — Senovo je sklenil, da zaradi vsesplošne gospodarske l-ri/e lefc.s obrtno društvo ne bo priitdiio običajne vinske veselice, bo pa pritedilo zbirko pro-stcvcljbih prispevkov iti se potem vporabi za pedporo onemoglih ali ponesrečenim cbrf -ikem. Lep vzgled vsem društvom ne v zadnji vrsti nekaterim gasilskim. d Kratka seja ljubljanske občinske uprave je bila 8. januarja. Župan g. dr. Pno je pedal razna poročila, med niimi je tudi navedel vprašanje ljubljanskega cestnega odbora. Ljubljana zahteva, da tvori sama zase svoj cestni okraj, okclica pa svojega, kar je tudi želja okolice, ker hoče sama upravljati svoje ceste, kliub nižji dckladi in davčni razbremenitvi. V cestnem odboru ima mesto Ljubljana le šest odbornikov in je v znatni manjšini proti večini, ki bo mogla mirno iti preko upravičenih zahtev Ljubljane. Sestava novega cestnega odbora in nova razdelitev cestnih okrajev pomeri;a za Ljubljano pravo katastrofo. Zato zahteva Ljubljana isto stanje, kakor ie bilo »red novim cestnim zakonom. Dalie predlaga mestna občina s tem dopisom, da postaneo nekatere važneiše liublianske ulice bano-vinske ceste. Sledila je zaprisega novih občinskih svetnikov in nato poročili finančnega in gradbenega odseka. Končno so se izpopolnili razni odseki z nekaterimi novimi člani. d V upravni svet Zadružne banke so vstopih po svojih zastopnikih: Mestna hranilnica ljubljanska. Pokojninski zavod za štev. 2. »DOMOLJUB«, dne 14 januarja 1981. Stran 21 Varujte se pljučnega katarja Če opazite, da Vaša pljuča niso v redu, si namažite prsa s SLOAN IJNIMENTOM. Vtiranje je nepotrebno, ker prodira sam v kožo in do obolelega mesta ter mu dovaja sveže krvi preganjajoč bolečine in neprijetnosti. Po težkem dnevnem delu, nli če ste se mudili zunaj, ali če se slabo počutite, je SLOAN i/.vrstno pomirjajoče sredstvo za boleče mišice in otrple ude. Uporabljajte SLOAN zoper revmatfzem, išias, bolečine v križu, v ledjih, zvlnjenju ter kontuziji in zoper vsakovrstna mišična obolenja. Dobi se o oseh L F K AR N AH In DROGERIJAH• SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine. ameščence v Ljubljani, Osrednji urad za varovanje delavcev v Zagrebu in Kmetska osojilnica ljubljanske okolice v ljubljani. porazum, ki ga predstavljajo omenjeni za-iopniki v novi upravi Zadružne banke, mči, da bo banka v redu in varno nada-evala svoje poslovanje. (Opozarjamo ob-instvo, da dobro loči med Zadružno ban-0; ki je bila ustanova rajn. A. Kristana, in a med Zadružno gospodarsko banko, ki je stanova našega zadružništva. — Op. ur.) d »Trgovski dom« so otvorili pretekli den v Ljubljani. Poslopje je blagoslovil m knezotkof dr. Rozman, ki je imel na rane predstavnike raznih oblasti tudi sle-č pomembni nagovor: Dom, katerega je zidala stanovska zavednost in vzajemnost, sedaj blagoslovljen in Božjemu varstvu ročen. Dovolite mi, da cb tej svečani pri-izrazim željo, da bi ta božji blagoslov, je bil sklican na to zgradbo, ostal na tej vbi in nad vsem, kar se bo v tem domu valo in delalo. Vse delo naj služi enenut ju: občnemu blagostanju naroda, tistemu gostanju, ki je enako daleč od pretiranega italizma in siromaštva, tistemu blago-nju, za katero je prosil nekdo v sv. pismu, je molil: »Gospod, ne daj mi ne boga-a, ne siromaštva, ampak toliko, kolikor je moje življenje potrebno!« Iz tega doma izhajal tudi novi trgovski rod, prevzet ega duha, stanovske zavednosti in vzajem-ti, kakor ga je imel rod, ki je ta dom idal. Da bo ta novi rod kos bodočim na-am, ne bo moral biti samo strokovno iz-ažen, ampak tudi vesten in pošten. To pa , ako se mu bo vsidrala zavest osebne od-vornosti pred Bogom, ki je vrhovni so-ik, neizprosno pravičen za nas vse. V zaiti te osebne odgovornosti za vsa naša janja temelj za vestnost v poklicu in za 'tenost v življenja. Cilj, katerega hoččte eči vsi, ki boste v tem domu delovali in vali, ta cilj se bo dosegel na tistem temelju nosti v poklicu in poštenosti v življenju jub težkim gospodarskim krizam. To je cilj, terega .mamo vsi pred očmi: srečno in lošno blagostanje naroda. Da se ta naš eal deseže, naj Bog blagoslovi vse može, i bodo za to delali, vse naše načrte in vse še delo! (Odbbravanje, živahno ploskanje.) d Ljudje ne 'marajo izžrebanih dobitkov, listin je razvidno, da je do danes še nad milijonov dobitkov srbskih tobačnih srečk dvignjenih. Ravno tako čaka nad 23 miii-nov izžrebanih srečk srbskega rdečega riža srečnih lastnikov. Temu je pred vsem zrok lahkomiselnost ljudi, ki kupijo srečke prepričanju, da ne bodo nič zadeli in se žrebanja sploh ne brigajo. Prosvetna zveza v Ljubljani priredi v. etošnjern letu sledeča skupna romanja in po-vanja: — 1.) V Sv. deželo in Egipet (od 9. aprila do 11. maja) Stroški bodo znašali ribližno 10.000 Din. — 2.) Na Spitzberse na švedsko (5.-23. avgusta) Stroški .000 Din. — 3.) V Dalmacijo in na Grško 2.—16. julija). Stane 3600 Din: — 4.) V Civilni geometer JOSIP SIRK se je preselil na MIlcIoSiEevo cesto <4/1. »a Francijo ,Lurd, Pariz itd. (6.—18. julija). Cena 3800 Din. — 5.) Na Koroško (16. in . 17. maja) — -100 Din. — 6.) Na Plitvice (o Binkcštih) — 5C0 Din. — Vsa pojasnila, nasvete in načrte nudi Prosvetna zveza v Ljubljani. d 13 samonmorov je bilo v Mariboru v letu 1930. Štirje nesrečneži so se ustrelili, štirje obesili, štirje zastrupili, eden pa je skočil v Dravo. d še eden socijalnočuteči gospodar. G. Olup, znani ljubljanski trgovec in tovarnar je rekel oni dan svojim delavkam: »Podjetje je uspevalo, največ po vaši zaslugi; ker ste pridno in pošteno delale, nastal je celo mali dobiček, ki ga bom sedaj razdelil med vas«. In g. Olup je dal vsaki delavki po 400 Din, prikrojevalkama po 800 in 1200 Din in tudi učenki 100 Din nagrade. Poglavje o socijalno čutečih se bo nadaljevalo. d Nova žnpnija se je ustanovila začetkom tega leta v Zagrebu in sicer za zahodni del. Šteje 15 000 duš. Doslej je ta del Zagreba pripadal župniji sv. Blaža, ki šteje nad 60.000 župljanov. d Nadškof dr. Bauer ob koncu 1. 1930. Po starem običaju je imel na Silvestrovo tudi zagrebški nadškof nagovor na duhovščino, ki mu je prišla čestitat novo leto. Nadškof dr. Baiuer je po poročilu »Christ. Volkszeitung;; z dne 8. januarja povedal tudi sledeče: »Sovražniki Kristusa in katoliške cerkve so radi izborno uspelega evharističnega kongresa v Zagrebu skoro pobesneli. V svoji brezprimerni kritiki so izkrivljali resnico, so grdo napadali svetega očeta., škofe in katoliško cerkev pod plaščem: varstva Jugoslavije, ki da ji preti od katoliške cerkve nevarnost. Mi pa lahko zatrdimo, v globokem prepričanju, da vse, kar dviga versko čuvstvovanje, je tudi v resnično srečo države. d Naši v Srbiji. Pišejo nam: Naša katoliška župnija na čuharici pri Belgradu lepo napreduje. V preteklem letu izkazuje 56 krstov. Od novorojencev je 33 moškega in 23 ženskega spola, 9 je nezakonsko rojenih. Porok je bilo 32. Od teh je bilo 20 katoliških, 12 mešanih parov. Umrlo je 7 oseb. — Božič smo praznovali zelo slovesno. V naši župni cerkvi se je vršila polnočnica, na sveti dan pa še dve sv. maši. Radi velikega pomankanja katbliških duhovnikov so imeli okoliški kraji božično službo božjo še v naslednjih dneh, tako v petek, Ripanj v soboto, Obrenovac in Zabrežje v nedeljo. Razmere so v naših krajih zelo žalostne. Beda povsod: moralno še mnogo večja ko materialna. Posebno žalostno sliko nudi Ripanj, kjer kopljejo dobro uro od postaje nov predor za jadransko železnico. Žarek luči je v to temo zasijal baš zadnje dni pred Novim letom, ko se je neka delavska družina po dolgih zablodah zatekla v naročje katol. Cerkve. Mož, ki je že več let priklenjen na bolniško posteljo, se je dal spovedati in obhajati in se slednjič'katoliško poročil s svojo Ano. Bog daj še mnogo take žetve! d Zunanji minister dr. MarinkoviČ se je odpeljal v Ženevo, da tam še pred zasedanjem Društva narodov uredi kar treba. d 8 svojega položaja je bil te dni odstavljen načehiik prosvetnega ministrstva za splošni pouk g. Dragoslav Ilič v Belgradu. d Sedanja železniška ravnateljstva se bodo preselila v Belgrad. Tako poroča no- vesadski »Deutsches Volksblatt«. Bani savske, moravske in zetske banovine so bili zamenjani. Imenovani so bili tudi štirje novi pod-bani. Na mesto savskega bana dr. Josipa Siloviča je bil imenovan dr. Ivan Perovič, doslej prvi pomočnik notranjega ministra. Za bana zetske banovine pride dr. Uroš Krulj, za bana moravske banovine pa Jeremija Živanovič. d Razstavo starih pravoslavnih ikon (Marijinih podob) so otvorili v Belgradu. d Japonski princ Takaniatsu in prin-cezanja Kikuko sta obiskala oni dan Belgrad. Na sprehodu po starem Belgradu je japonska princezinja izgubila verižico vredno nad pol milijona dinarjev. Raznaša-lec nekega belgrajskega lista g. Grdjan je dragoceno verižico našel in jo takoj oddal policiji, ta pa princezinji. Grdjan je prejel od princezinje v dar zlato cigaretno dozo. d Kam se izvažajo naši pridelki. Na Češkoslovaško gredo zlasti: svinjska mast, pšenična moka, slive, jabolka, hruške, orehi, lešniki, jajca, perutnina vobče, gabrovi, topolovi, bukovi in hrastovi, jesenovi in drugI lesni izdelki, Izdelki iz železa in jekla, orodje, jajca mravelj, sadne pečke, žir itd. V Švico: pohištvo, lesena oprava, Jesen za smučI, ekstrakt hrasta, življenjske po- vrh','' ''V^1 •5v»,?'a etruke..i m ,M-e je s sv« jimi nevarnimi varovankami dodobra spcprijaznil trebačine, fižol, slive, orehi itd. Nu Poljsko, v Italijo, Romunijo in Francijo: zlasti življenjske potrebščine, posebno pa vsi mesni izdelki. V Bolgarijo: sofla in bakreni vitriol. Vsak »Slovenžev« narečni k dobi podpore 15.000 Din za slučaj smrti vsled nezgode. Pravico do te zavarovalnine pa imajo samo dediči onih naročnikov, ki so bili redni naročniki vsakdanjega ;Sio-vonca« in so imeli plačano naročnino vedno vsaj za en mesec naprej. Novi naročniki na Slovenca: se priglsse lahko z vsakim dnom. Zadošča samo dopisnica na upravo : Slovenca v Ljubljani. d Domači hranilniki. V ^Domoljubu: smo že opozorili, kako pripravno sredstvo za malo varčevanje so domači hranilniki. Kdcr se navadi v malem varčevati, bo kdaj j znal gospodariti 7. večjimi vsclami. Potnov-[no torej opozarjamo, da se dobe taki dolinami hranilniki, kovinski, v priročni in lepi izdelavi pri vseh naših posojilnicah. Vprašajte torej po takem hranilniku pri pcscjilnici v vašem kraju. Tam tudi zveste ceno in dobite potrebna navodila. Če bi posojilnica ne imela iH.benega hranilnika doma, ga bo brž narc-čila pri Zadružni zvezi. Zlasti opczarjatno starše in gcepodarje, na j na ta način nauče ctroke, posle, mlade fante in dekleta na varčevanje. d Veliko pristanišče za aeroplane hode. zradili še tekem zime na Sušaku. Zrake plovni premet med Prago, Zagrebom in Sušakcin bo menda že 1". aprila otvorjen. d Kot oreh debela toča je padala prav čvisto te dni v okolici Mcstara. Škcde ni povzročila. d Na ntve hofejc n rediti kopališče Slatina pri Banjaluki. d Dva ln pel miljcna vinskih trt so našteli v okraju Križevci. Ker je treba plačati za vsake trto v navedenem okraju 15 p fcanovinske davščine, so prinesle te trte banovini 375.000 Din dohodkov. d Zadružno tovarno kruha hoče zgraditi v Belgradu zveza nabavnih zadrug državnih uradnikov. Moko bi dobivali iz dveh svojih lastnih mlinov. d Ovtjtreja in kozjereja naše države. V letu 1929. je bilo po banovinah Jugoslavije sledeče število ovac oziroma koz: v vaniarski banovini 1,836.400 in 832.332, v mci&vski 1,401.700 in 208.500, v zetski J,124.8C0 in 407.080, v primorski 1.034.900 in 227.8C9, v dunavski 741.509 in 25.600, v drinski 633.000 in 120.900, v vrbaski 549.089 in 111.062, v savski 361.386 in 58.370, v d r a v s k i 41.099 in 11.479. Vsega v Jugoslaviji okrog 7,724.000 ovac in .1 (S03.0C0 koz. Letno nam dajo ovce okrog 15 milijonov kilogramov neočiščene volne, keze pa 1 '/_> milijona kozje dlake. Najboljši kupec za naše ovčje in kozje keže je Italija. d Veliko žclszolivarno hočejo zgraditi Čehi v bližini Sarajeva. d Konkurzov v Jugoslaviji je bilo v preteklem letu 608 proti 1063 v letu 1929. d Pela za avtomatično telefonsko centralo v Belgradu se bedo pričela v kratkem in bodo dekončana do leta 1932. Centrala bo štela 10.000 telefonskih številk z možnostjo povišanja na 15.0C0. d V Cerkljah pri Kranju se bc vršil od 22. jar-uairja do 28. februarja šesttedenski kmetijski tečaj, in sicer vsak četrtek in so- I boto od 8. do 12. ure v sobi III. razreda osnovne šele. Pouk se prične 22. t. m. ob 8. uri zjutraj. Nudi se lepa prilika za nazoren p,uk iz vseh za kmeta važnih strok. Zato bi bilo škoda, zamuditi priliko. d »Domolinbove« podpore. Ker naš tozadevni razpis v 1, številki Domoljuba nekateri napačno tolmačijo, opozarjamo tem potom vnovič na drugi odstavek »Pra-, vilnika«, kjer je jasno in določno povedano, da ima pravico do podpore v znesku 2000 Din samo oni »Donotljubovc naročnik, ki je v mesecu januarju poravnal naročnino zaceloletonaprej. — V lastno korist naj torej vsak »Domoljubov*-, naročnik vsaj do 31. januarja plača celoletno naročnino po posti ali pa pri svojem poverjeniku. Pri plačilih po pošti je mero-dajen datum poštnega pečata. d V hirilnici sv. Jožefa je umrl gosp. Josip Htibscher, strojni stavec v Ljubljani. Naj v miru počiva! d V Ljubljani je odšla na drugi svet gospa Ivana Mahkota, 85 letna mati učiteljev Antona in Karla. d V Ljubljani je umrl dober katoliški mož g. Matija Perhne. Naj spava v Bogu! d V Novem mestu je preminul 231etni vseučiliščnik Vovk Lojze. Blag mu spomin! d Nenavadna srort 801etne ženske. Dolgo je ni bilo iz sobice. So opazili, da prihaja i/, sebe dim. Ko so v sobo udrli, so našli 801etno Marijo Špitcvo v Mariboru mrtvo. Smrt je nastopila radi zaduš«nja. Na stropu se je namreč vnelo tramovje, pa tudi stene so gerele. Gasilci so odstranili nevarnost večjega požara. d S strehe je pade! kleparski mojster Josip Serianc iz Maribora. Je bil na mestu mrtev. d Cenjenim »Domoljubovim« poverjenikom je za njihov trud tudi za leto 1931. zagotovljen enak odstotek aH nameček, kot vsa de edanja leta. Nameček se na željo lahko poračuna v gotovini ali pa s primernim številom izvodov »Domoljubac. d Eden, ki zasluži odlikovanje. Vevška papirnica gradi žično železnico ter gredo dela proti kcncu. Delavci so imeli te dni še napeti debelo pleteno žico čez Ljubljanico, ki je po zadnjem deževju zelo narasla. Delavcem, ki so sedeli v čolnu, se je žica nekam zapletla, tako da se jim je prevrnil čoln in so delavci padli v valovie. Med lem, ko se ie delavec Ambrož Rudolf s plavanjem rešil in zavžil mrtcszo strahu, je delavca Tonija Vinkota udaril rob čolna na glavo in ga je odneslo valevje. Na vpitje so prihiteli ljudje, med njimi znani pogumni r eševalec tovarniški mojster gosp. Henrik Ocvirk, ki si je v največji naglici poiskal dolgo vrv ter si jo ovil okreg pasu in skočil v narasle valove, kjer ga je ovirala gosta megla nad vedo. V zadnjih trenutkih in z naporom vseh sil je prijel ponesrečenca ter ga s pomočjo na bregu stoječih ljudi, ki so vlekli vrv, kakih 200 metiov od kraja nesreče privlekel na breg. kjer se je tudi reševalec zgrudil. Tonija Vinkota so. ker ie bil še nezavesten, prepeljali nato v ljubljansko bolnišnico. Naše največje občudovanje zasluži reševalec g. Ocvirk, ki je tvegal svoje življenje, da reši tovariša. Pripomnimo, da je že osem oseb rešil sigurne smrti, med temi pred letom nekega orožnika in neko deklico, ki sta bila globoko na dnu vode. Reševalec zasluži s tem činom posebno odlikovanje za svojo hrabrost. d Pogreša se. Cenjeni bralci »Domoljuba«; se uljudno naprošajo, da bi sporo-rceili, kje se nahaja moj brat Franc Korošec, rojen I. 1876. v Rakilni. Pogrešam ga ie cd avgusta 193). Ako bi kdo vedel za njega, naj takoj sporoči na spodnji naslov. Stroški se povrnejo. — Jožefa šušteršič, Rakitna 77, p. Ecucvnica. d Ker je bito razsireljivo v peči. V hišo g. Malija, po domače Zgornjega An-derca, v Olševku pri Kranju so pred nekaj dnevi napeljavali elektriko. Monterji bi imeli čez noč prenočiti v hiši. Ker pa je mraz, so jim domači hoteli zakuriti sobo v prvem nadstropju. V sobi stoji visoka peč, ki pa ni bila kurjena že najmanj 18 let, po vojski sploh nikdar ne. Peč je šla kurit domaČa hčerka Francka. Ko je ravno, dobro podkurila in je še nalagala na ogenj, je v peči nekaj počilo. "Pok je bil precej močan, tako da je 7,'ioraj vrglo pokrov s peči. Francka se je ustrašila peka in spedaj hitro zaprla vratca pri peči. V tistem hipu je počilo drugič. Eksplozija pa je sedaj bila take silna, da je peč razneslo na drobne kosce in jo zdrobilo v prah. Deklico je vrglo daleč proč; pri padcu se je potolklo veo glave. Tudi osmodilo jo je po obrazu, vendar poškodba ni nevarna. Sodijo, da je naj-brže kdo izmed vojakov, ki so med vojno bili nastanjeni v hiši, pustil v peči dve ročni granati ali kako drugo razstreljivo. Francka naj hvali Bega, da je ušla smrti. d Lobanjo si je presekal v dolžini 10 cm, ko se je zadel z glavo ob tram kozolca 131etni Pigmot Stanko iz Vel. Loke. So ga prepeljali v bonišnico. d Volčja nadloga. Kmet Sredoje Vašič iz vasi Čibutkovica blizu Lazarevca v Srbiji je na polju kopal jarek. Naenkrat je opazil, da se mu bliža 5 volkov. Pustil je lopato in kramp ter splezal na drevo. Volkovi so šli do bližnjega bajerja, kjer pa ni bilo vode ter se skrili med trnje. Vasič je planil z drevesa ter bežal v vas k županu. Ta je obvestil orožnike, ki so organizirali pegon. Deset kmetov brez pušk je gonilo volkove, 7 pa jih je bilo oboroženih. V pol ure so postrelili vseh 5 volkov. Pri moterfu prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju »red očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti za delo povzroči naravna »Fra-z-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučilitkih klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na žetodčnem katarju po zavživanjtt »F anz-Josei« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — »Via ».-.fosci« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. '3A»'zl sudojsrd 3UA3pezoj etnopntnsu |3joj di'b.\3itie-7 -nitaais m a u a I 3 m o a onres 9[ ip i '«)>[ '06 op -JS po aqaso 3 a v j p z 3sa o'aui -t-uds ds a 'n./a 'm'3 'ut/a 'm/v "tiap -po z ondnjjs «j)J|-} ifftj tuo)3| okaou z efiaoa -BI n al up 'auiAO' sq avsABrp nA)sp!Aiq3.jd mnssA bJubuzbu n:oqu«w A JouiodotnBS Bsjspnji Osemletni Stanko: »Teta, gospod Eam-bič te bo vzel, amp-ik še e pozneje.« Teta: *Ka'*o pa ti pri 'eš na to?« Stanko: »Slišal rem ga ko je rekel, da bi bila ti zadnja ki bi jo v .zel.« Geiii.al |)l. itomhard, edin. i>:vši nemški čast-11 k, ki jc prisostvoval proglasitvi nemškega cesarstva v zrcalni dvorani versailleskegu gradu dne 18. jan. 1871. Bom liani je sedaj stav 90 let in še popolnoma KI. Današnji čas. Dva dinarja hočeš imeti, da si kupiš bonbonov?« je dejal stric Mirkotu. »Ali nisi že malo prevelik za to?« Mirko: »Saj res. Pa mi daj pet dinarjev, da si kupim cigaret.« Konec -Letečega skotas. Najhitrejši ekspress na svetu l.eteči fekot jc pri Carlisle na Angleškem ponesrečil, ker se je iztiril. 8 ljudi je hilo ubitih, nad 50 ranjenih. V vsako hišo Bornoliuba! Kaznilniški kurat: Zakaj ste zopet tu, Zadravec? Jetnik: Radi svojega prepričanja.« Kurat: Neumnost. Povejte tako, kakor je.« Jetnik: I res, bil sem prepričan, daje policaj že šel mimo.« »Nekatere ljudi žeja po slavi, druge po denarju, zopet druge po ljubezni.« »Jaz pa poznam neko stvar, po ka'eri žeja vsakogar.« »No, kaj?« Po arenku«. Kakšna pesem pa naj bo? Ali poie .a ša žena visoko ali nizko? Sosedje pravijo da nizko 1 __ _ i ... 1.11 — !■!! ------ ti Nemški finančni minister dr. Dietrich, ki namera« ;; rešiti vprašanje brezposelnosti na ta način, da •! država prispevala k plači vsakega zaposlenega ® , lavca m uslužbenca ter tako znižala proizvajam j stroške Cerkev so prepeljali drugam. Seveda v Ameriki. Slika nam kaže priprave za prevoz cerkve na nove temelje. .Ie šlo vse po sreči. ; Izžrebane srečke loterije Doma služkinj Gla dobitki: Dobitek za 7000 Din št. 15.015; dva dobitka po 3000 Din št. 14.804, 3884; en dobitek za 2000 Din št.. 15.637; dva dobitka po • 1000 Din št. 1053, 3675; dva dobitka po 300 Din št. 5395, 14.631; dva dobitka po 200 Din It 6870 11 831; 15 dobitkov po 100 Din št. 163 794 1947 2081, 2429, 2434, 3101, '3729, 6708, 1L564, 11.808, 13.950, 18.087, 18.256 in 19.005. Dobitki po 50 Din: Štev.: 174 215 291 483 508 528 604 718 #21 944 964 971 1004 1118 1564 1771 1772 2033 2330 2453 2460 2522 2622 2676 2948 3039 3148 3399 3600 3602 3771 3739 4506 4625 4645 4676 4868 4908 4920 5527 5700 5811 5821 5828 5941 5953 6080 6538 6730 6775 6809 7027 7035 7185 7391 7572 7681 7697 7908 7909 8029 8033 8227 8267 8455 8472 8831 9224 9348 9454 9465 9796 10 022 10.C83 !3 10.222 10.411 10.492 10 716 PO DOMOVSNI 11 082 11 237 11,7'JS 10 804 10.822 10.872 11.050 11.133 11.152 11.165 11.183 11.423 11.427 11.509 11.707 11.941 11.988 13.004 13.616 13 "77 13 911 14.066 14.189 14.427 : ""> 14 583 14.638 14.649 14.776 'r'i 15068 15.219 15.813 15913 i-- i V. 16.302 16 432 16.480 16.511 16.789 17.067 17.081 17.112 17.273 17.341 17.644 17.753 17.798 17.906 18.013 118.098 18.371 18580 18.592 18 746 19 128 19 161 ■19.243 19.340 19.378 19.474 19 483 19 507 Dobitki se bodo delili od 19. januarja do m9. februarja, in sicer pri zadrugi Služkinjski 'dom, Semeniška ulica 2. Po 19. februarju dobitki zapadejo Domu. — Ob zaključku loter je Sjpzrekamo vsem odjemalcem kakor tudi raz-, prodajalcem našo najiskrenejšo zahvalo. — ^Loterijski odbor. 10.726 11.129 11.310 11 816 13 897 14.449 15019 16.225 16 871 17.417 18 062 Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne Jesti. 13.C0 Ca,s. plošče, borza. 17.30 Popoldan.'!« koncert. 22.CO Posočila in časovna napovid Četrtek, 15. januaria: 17.30 Ot-oSka ura, 18.00 plošče, 18.30 G krona stične va e, 19.0J Srbohrvašči-19.30 Poklicna posvetovalnica pri nas, 2\03 frenos iz ljubljanske opere > We:ther«. — Petek, 6. januarja: 18.30 Zavestno gledanje in opazovanje mlije, 19.00 Frančoščina, 19.30 GospodirnjsiVa u-a, •CO Šah, 20.30 II. Bethovvnov večer: Uvodno bedo govori dr, Josip Mamtuani,.mailo Rado orke-tcr. — Sobota, 17. januarja: 18.00 V doliii gi a.lov, .30 Radio 0-ikester, 19.30 Angleščina, 20.00 Pre-s iz Beograda. — Nedelja, 18. januarja: 8.00 Kme-jska ura, 9.30 Prenos cerkvene glaisbe, 10.00 ersko predavanje, 10.30 Pregled evropskega go-odarskega trga, 11.00 Radio orkeste-, 15.C0 Krre-ka žena, 15.30 Plošče, 16.00 Humoristično čtivo, .30 Radio orkester, 20.00 Prenos iz Prage peet-wen: IX. simfon.iia), 22.15 Hawai-'azz. — Pone-cljelt, 19. januarja: 18.30 Itali .ruščina, 19.00 Poli-čdna, 19.30 Zdravstvena ura, 2000 O sokoljem ehi, 20.30 Operni večer, pelje g. Pavel Grla, ba-Homiist kr opere, 21.00 Radio orVe-ter. — Torek, januarja: 18.30 O teži naše zemlje, 19.01 M'adin-a ura (Mladi elektrotehnik), 19.30 Nemš ina, •00 Fr. Lipah« Glavni dobiteik«. veseloigra ( lani ar. gled.), 22.15 Hawaii-j".ziz. — Sreda, 21. januarja: .30 Razvoij železoibetcmskiih stavb od Mooie-a do nes, 19.00 Ruščina, 19.30 Literarna ura, 20.00 iovenska narodna pesem io njen slog, 20,30 Ra.lio kester. Iz Francije. (Auzat—sur—Alller—Oza) Prvikrat se oglašamo slovenski rudarji iz lega javnosti dosedaj popolnoma nepoznanega kraja v srednji Franciji, kjer nas živi 227 delavcev, samcev in oženjenih, katerih nekateri »o poklicali za seboj tudi žene iz domovine. Pomešani smo med vsakojake narodnosti, največ med Italijane. Prccej je tudi Poljakov. Nismo še dolgo tu. Največ jkuii enega leta. Težko pogrešamo domovino. Bivamo med samimi trdimi Framoizi, ki se z njimi ne moremo nič pomeniti, kar nam težko hodi pri delu v jami in pri nakupovanju življenjskih potreba in. Otroci obiskujejo šolo, lci je tudi samo francoska, kjer se le počasi seznanjajo z jezikom, in kjer ne dobe nobenega verouka, tako da bodo zrastli brez vsake verske vzgoje. Domači župnik poučuje sicer izven šole verouk, ki mu pa naši otroci radi neznanja jezika ne morejo slediti. Delo v jami sicer ni preveč težko in tudi ne nevarno, pač pa bolj slabo plačano, tako, da težko shajamo, posebno v sedanji krizi, ko delamo samo po štiri dni v tednu in jedva loliko zaslužimo, da se skromno prehra-nimo. V koloniji stoji lična cerkev sv. Barbare, ki je pa ob nedeljah in praznikih pri božji službi skoro popolnoma prazna. Le na praznik sv. Barbare je bila [Kilna, ko nas je obiskal iz ODO km oddaljeneg Merlebaeha izseljeniški duhovnik Anton Hafner. Radii otrok in pravtako radi odrašče.nih bi bilo nujno potrebno, da bi bival lu v bližini kak slovenski duhovnik, ki nas bi vsaj včasih obiski! in nam pomagal, da ne podivjamo popolnoma, ko smo tako sami sebi prepuščeni Prilagamo sliko skupine naših ljudi ob priliki imenovanega obiska. Skrbi za napredek! (Lučine nad Škofjo Loko.) Lansko leto je bilo v naši fari rojenih '24, med temi 2 nezakonska, umrlo jih je 8. OlUioanih je bilo 7 parov, poročeni pa trije. Obhajil ,e bilo nekaj manj kot 4000. — Naše Kat prosvetno društvo pa menda spi spanje pravičnega. Citamo že še nekaj, saj v knjižnici je lepo število knjig. Da bi pa priredili kako predstavo, lo je pa na mrtvi toliki. Ros še nimamo dvorane, pa bi jo že lahko imeli, ako bi nam bilo nekoliko več za izobrazbo. Vzemimo si za zgled druge fare. — Neki doraščaioči fantje mislijo, da niso fantje, če ne kvantajo in ne kadijo, a pravi ta in oni: »Če kadim, sem bolj moški, pa dekleta me imajo rajši.« Ni res. Bolj meško se boš postavil, če ne bos kadil in tudi dekleta te bodo rajši imela, ker si bodo mislila: »Ta pa Stoli.- Namesto za nepotrebne stvari žrlvujroo raje za dober časopis Ln pošteno km igo in pa pobirajmo prispevke in si zgradimo društveni dom I Izobrazujmo se sami, da bomo mogli med svet in da ne bodo za nami tujci kazali, češ, ali ga vidiš, kako je zabil. Po naših hišah je dosti starih knjig, katere največkrat romajo v peč. Ne sežigajte jih, pač pa podarite našemu društvu! Torej zganimo se, fantje in dekleta, čas ,'e, da od spanja vstanemo in začnemo heMlili po poli presvetel Smrtna kosa. (Lipnica pri Kamni gorici.) Pri nas je umrla te dni Francka Podobnik, šivilja, stara 26 let. Bila je liho in pouižno dekle. Pri svoje.ni delu je bila zelo previdna in je delala, kolikor ji je bilo mogoče po zmerni ceni. Ljudje so jo visoko cenili Šla ve zdrava spat, naslednji dan pa ni več vstala. Kličemo ji: Veseli se pri Bogu in ne pozabi nas! Preostalim naše globoko sožaljel — Dekleta. Jubilej prosvetnega delavca. (Devica Marija v Polju.) Te dni je praznoval v krogu svojih domačih uradnik tobačne tovarne g. Anton Lajevec 50 letnico svojega rojstva. Dolžnost nas veže, da se spomnimo moža, ki obhaja obenem tudi 30 letnico dela na prosvetnem polju pri nas. Vso to dolgo dobo je pevec v cerkvi in v prosvetnem društvu, ves čas odbornik vseh naših društev. Bil je ustanovnih in skoraj ves čas predsednik mladinske orgamizicije. Delavstvo ga tudi šteje za svojega dobrega prijatelja, saj je ravno on po vojni organiziral člane v strokovni organizaciji ter bil njen predsednik. Za pro-sveto in izobrazbo je skrbel s časopisjem ter je več let po svojih otrocih kolportiral zlasti »Slovenca iri »Domoljubne. Razume se, da je naročnik veliko naših časopisov in knjig, kar kaže njegova knjižnica. Občina ima že deset let svojega delavnega odbornika in člana v raznih odsekih. Mnogi so klonili ali prepustili delo mlajšim močem. Naš jubilant pa je vztrajal in delo podvojil. Dasi miren in obziren vzroji le, kadar kdo napade naše najdražje svetinje. Kdor ga pozna in sodi, bo priznal, da ne samo na prosvetnem, tudi na gospodarskem javnem delu zadnjih 20 let, je sad ludi njegovega velikega dela. Zato časi, komur čast! Žena Marija mu je verna družica v življenju. Veren in praktičen katoličan je svojih 5 otrok vzgojil strogo v tem'duhu. Med vojno v gatiških Karpatih je bil pismeno v stalnem stiku z rajnim dr. Krekom, Za izobrazbo. (Smlednik.) Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 18. t. m. po prvi sv. maši v šoli sadjarsko predavanje. Predava prof. J. Ver-bič. Dolžnost vseh članov je, da se predavanja udeleže. Vabljeni so pa tudi nečlani, Na dnevnem l-edu bo tudi razgovor o združitvi kmetijsko-stro-kovnih listov. — Popoldne istega dne bo pa v Društvenem domu božičnica z nastopom mladinskega zbora in z igro »Sirota Jerica-?. Starši in prijatelji mladine, pridite! Novice, (žažar pri Vrhniki.) še od nas naj bo enkrat par novic! — Lepo novj šolo imamo, po zaslugi gosp. vrhniškega župana dir. Marolta in občanov. — Našo cerkev in pokopališče smo lično preuredili. — Soseska si je nakupila nekaj sveta. — V decembru smo ustanovili gasilno društvo. Je bilo potrebno! Treba bo nabaviti še orodje, ki veliko' stane. Podpirajte društvo, ki je vsem v korist. — V preteklem letu jili je pri nas umrlo sedem. — »Domoljubov imamo čez dvajset. — Vaški rojak. Poštenjaku v spomin! (Dole pri Litiji.) V nedeljo zjutraj -1. januarja je š,-r pred prvo službo božjo žalostno klenkal mali zvon. Gosp. Ivan Novak, posestnik, trgovec, gostilničar in poštar je umrl v starosti 70 let. V soboto se je So z Irav vle-gel. Da se bo samo pol ure boril s smrtjo ni nihče mislil. Njegov duh je bil trgovski. Dole za zagledal, ko je bila tam še majhna trgovska filijal-ka. Kupil jo je in jo polagoma preuredil in povečal, da je odgovarjala vsem našim potrebam. Imel je tudi gostilno, a v njej ni trpel razgrajačev. Kolikokrat je prišel sam v gostilno in molil, ko je zvonilo opoldne in zvečer. — Njegova zasluga je bila, da smo dobivali kljub veliki oddaljenosti vsak dan pošto skozi 40 let, razen par let med vojno Bil je 40 let občinski odbornik, velikokrat župan, mnogokrat šolski predsednik. Tudi pri cestnem odboru niso bili brez njega. Za novo cesto od vasi Brezovo proti Dolini se je prav posebno trudil. — Za svojo cs?bo je bil pošten, mož globoko veren in tudi na zunaj dober katoličan. Svojim otrokom je preskrbel izobrazbo, ali jim drugod preskrbe I kruh. Vcepil jim je globoko vero, kakor je bil sam dober. Rizširjal je katoliške časopise. Vseskozi je bil tudi naročnik in propagator - »Domoljuba«. — Bil je daleč okoli znan in priljubljen. Čeprav nI sedel na ministrskem stolčku, vendar je s svojo poštenostjo obilo dobrega storil K večnemu počitku smo ga položili na Sv. Treh kraljev dopoldne. Bog mu bodi mil osti ji-v plačnik. Počivaj v miru po-štenaik I Smrtna kosa. (Ponikve pri Dobrepoljah.) Dne 12. decembra I. 1. je umrl v 48. letu starosti Janez Somrak. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Letos, 5. januarja pa je v ljubljanski bolnišnici umrl znani strojnik, 47 letni Srečko Vidmar. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih in nedoraslih otrok. Oba sta bila agilna člana na&cga mladega gasilnega društva. — Smrt je imela lansko leto in že letos bogato žetev. Lansko leto so ■umrli 84 lel stari »Glačev oče«, Janez Bam-bič, oče gosp. župnika Baimbiča na Polici — Dne 1. dficuibra pa je v ljubljanski bolnišnici umrla 8' 26 letna Ana Adamič. Bila je pridno jji pošteno dekle. — Leto« 9. januarja pa je zatienila Irudne oi-i Marjeta Adamič, znana Sloparjeva mali. Mnogim je rezala kruha, ki so prišli v mlin. '/a vse iiaj ji da Večali svoji! plačilo! Razne nadloge. (Prečna) Na sv. Štefana dan smo pokopali Frančiško šali, skrbno ieuo in gospodinjo mizarja šali-jn v Bršljinu. Bog ji daj nebesa. — Na sveii večer je poizkušal mlad lal svojo srečo po raznih hišah. Ker kj bili povsod čuječi, so ga pregnali. Pač pa se mu je posrečila, da je zjutraj med sv. mašo zlezel skozi okno v šoli in ednesel g. nadučilelju polico in zim-t.:io suknjo. Tat je neki 20letni potepuh. — Gospodarsko krizo zelo občutimo. Špehaije in peršn-larje smo druga le:a v tem času že poprodali. Letos pa ni nič prida. Vino, kakor tudi žito čakala kupcev. Da bi vsaj že kmalu prišli. Novice. (Brusnice.) Dne 29. maja 1929 je odšel Janez Kouda, posestnik iz Tolstega vrha, v Gorjance nabirat drevesni mah, ki so je takrat lahko prodal. Ker ssc imenovani ni vrnil domov. kakor drugi nabiralelji, in ga drugi liabirntelji mahu tudi niso nikjer videli, so naslednji dan preiskali in prehodili možje In fantje sesednih vasi vse Gorjance, n Janeza Kouda nise> nikjer našli ne živega ne mrtvega. Zapustil je ženo in dva mala olročiča. Zadnje čase so se razširile govorce, da so ga videli na Kočevskem pri cig.inih, potem zopet, da je delal v Kočevju na premogovniku. Te in lake govorice najbrž ne odgovarjajo resnici, domačim pa napravijo žalost in deloma ludi srainolo, zato p rešimo vse one, kateri res kaj gotovega vedo o izginulem Janezu Konda, da to s;x.roče trgovcu Mihaelu Turku v Velikih Brusnicah S8, ali pa župnemu uradu v Brusnicah. — V rS'oveiicu< smo žc brali o gibanju ljudstva v Ljubljani.^ ki glede rojstev Ljubljano poslavlja v slabo luč, če primerjamo gibanje ljudstva po župnijah na deželi. Dokaz Umu je ludi izkaz o ljudskem gibanju v Brusnicah pri Novem mestu. Številke v oklepaju so za leto 1929. Župnija šteje 1800 prebivalcev. Rojstev 72 (82), umrlo 39+ 2 (35+1) — NB: +2 in +1 umrli v bolnišnici v Novem mestu — poročenih 18 in 1 drugod (lfi in 1 drugod)). Najmlajša nevesta je bila stara 17 in pol leta in njen ženin tudi najmlajši ženin, slar 20 in tri četrt leta. Najstarejša nevesta (vdova) 3<5 let in najstarejši ženin 3j let. — .-»Domoljubov smo dobivali j/od fc k up ni m naslovom ravno 200 izvodov. I.cpa bo/ifnica. (Svibno pri Radečah) Pnniadek Rdečega Križa je priredil v nedeljo dni' 21. decembra na šols'.ein odru mladinsko igrco »Grudica r. Debček je bil namenjen težko pričakovani b-ž čnici, ki je bila v torek dne 2!1. decembra. Vsi srečna in veslih obrazov se je /brala mladina v s liki sebi. Po liri se je na odru pokazalo bo-ž.čn.-j drevesce, a pod u ini pa kup zavitkov z raznimi dcbraianii. Najmanjši šol-rji pa so dan pre e napravili v ko'u jaselce. Sledile so deklamacije, pei e bežčnih pesmic in obdarovanje otrok, ki j:h jc bilo 127. Vsem, ki so nam pomagali, najlepša Bloke. (Neprimeren šport.) Nedavno so prišli na jago- lovci. So ugledni gospodje. -Jagalk so par dni in sicer največ — v gostilni. Koilčno so po vplivom vinskih duhov prišli in z >auf biks^ klicali B'(K"»iqc na koralo. I Eden je »v imenu postave« celo dvakrat streljal med navzoče fante. Fantje pa so gospedem brez nadaljnjega odvzeli orožje in jih spodili spal. Za dogodek pa so zvedeli orožniki, ki so stvar spravili pred sodišče. NajhrabrejSi, ki je streljal, .'e dobi! 4 dni zapora ali 200 Din denarne kazni. Ljudje tiiso — zajci! Požar. (Pleše pri Šmarju.) V soboto 10 t. m. je nenadoma začelo goreti pri po s. J. Nov.-ku na Plešah pri Šmarju na Dolenjskem. Ogenj je nastal pod kozolcem, ki je bil takoj ves v ognju. Sreča v nesreči je bito to, da je bilo po strehah še nekoliko snega, da se ogenj ui še bolj razSiril, in pa (o, da no slala poslopja, ki so pogorela, na zahodni strani vasi, ker bi v drugem slučaju labko buija povzroti'a še večio nesrečo. Razen poslopja je pogorelo dosti krme in razno gospodarsko orodje, dočim .--o živino rešili. Zavarovalnina je bila malenkostna. Požar je najbrž povzročila zlobna roka. Ljudje pripovedujejo, da so videli t;sto popoldne sumljivega moškega tujca, ki je ljudi izpraševal to in ono. Zadevo Imajo v rokah orožniki. -J- Franc Lušiua (poseslnik in bivši župan v Gosteče ni.) Dne 3. januarja je v lepi starosti 75 let umrl ua Gcslečent v svoji fari Franc Lušiua, prvi župan sorske občine, eden največjih posestnikov sorske fare. S tem možem je legel v grob i-zor slovenskega kmeta: Priden kol mravlja, šledljiv a nikdar zapravljiv, pravičen kol zlaina vaga. nikoli zadirien krič-ač, pa veljak v domu ln fari. nikoli kak navidezen pobožnjak, jm tako zvesto veren in toplo pobožen, dn si se s spoštovanjem ogrel ob njegovi vernosti. Bil je ode deseterih otrok, z ženo ni bilo ne sjiora ne prepira. Oba sla bila ena duša in eno srce. Ob vsem tem vnet za napredek kmetijstva. Karkoli se je v fari snovalo, naj je bila zadruga za uravnavo Sore, naj je bila kmetijska zadruga, povsod je prvi poprijel in tudi do konca držal. Zalo je umevno, da je bil izvoljen prvi za župana, ko se je ustanovila 1. 1911 občina Sora zase. Deset let je županova!. Med vojsko je vod i I vse težke pc^le, ko so čete vojaštva nepreMano hodile skozi Soro, ko je'skrbel za nae!nnilev vojaštva. za prehn.no revnim slojem iu še doni obdelal sani, ko so mu vzeli sina na vojsko. — Občudovanja vredno je bilo njegovo zaupanje v brejo previdnost. Ko so drugi tarnali n. pr. zaradi deževja ob košnji, se je 011 le smehljal in -zaupno trdil: Kaj bi obupavali. Bog ve za iirs. de vsako leto smo seno spravili, tu li letos ga bomo. — Iz te žive vere v P -ga je privrela tudi preroška beseda tedaj, ko so začeli snemali zvcnc.ve za vojsko. Obrisal si je solzo in rekel: •>Avstrija je že prepad'« I Kdor se loti Bogu posvečenih roči, je izgubljen. In jo večlrrat pravil: Kar liogu daš, suno po diš. Ko smo zidali novo cerkev, so nas i-uj-skali. češ, vsi bomo prodani. 1'a lrti repa Zfto nihče ni dal iz hleva, ta ko smo vozili mr.lertjnl po strmem klancu: za čuda je bilo; vsak konj je peljal za dva! — Tak je bil Pistotnikov oče. — Korenina je izruvana — pa, trdno upr.nio, presajena v božji vrt k Njemu, !(i mu je bil zvest in vdan do ltonca. Dobro čtivo. (Rajhenburg.) Iločem dali tudi jaz malo poročilo iz našega kraja. Mslim, da se bodo pre-budili naši fsntje in deJdeta, sedaj v zimskem času, ker jim ne bo primanjkovalo dobrega in poučnega Čtiva. Komur bo pa primanjkovalo pa naj pride v nedeljo ob pol 9 do pol 10 ali pol 12 do 12 v Slomškovo dvorano. Tam dobi zi malenkostno članarino 12 Din letno, vs-ko nedejlo po dve knjigi zn čitanje. Nujna potreba je, da se cvet našega naroda izobrazi in povzdigne k čim večji omiki! V nedeljo na svidenja — knjižničar. Novice. (škofja Loka.) Iz naše iare pride malo dopisov. Naročnikov pa je veliko in vse.k rad pogleda, če je kij iz domače fare. Zato povemo danes nekoliko več, kaj je novega. Lelo ItSO srna še dosti dobro prežive'i. Letina ni bila na;s'abša. pevednji ni bilo in toU>, smo komaj videli. — V Breznici nad fekofjo Loko je ua lihem ob -ajal zlato poroko zgleden krščanski mož Matevž Ambrožič s svojo ženo. Oba sla še čila in zdrava. > Domoljubov, naročnik je cd začetka lisii. lnn ludi *S'ovenca -, Mohorjeve knjige in še več dobrih časopisov. Vsi mu iz srca čestitamo in mu želimo, da bi skupno z ženo preživela še mnogo srečnih in zadovoljnih dni! — V naši fari je leics unulo 75 faranov, rojenih pa je bilo 81. — Dne 14. dcc. preteklega leta smo imeli pri nas g-si. knezošk-fa. Vršil »e je dan dobrega tV-a, ki je prav dobro uspel. Predali smo lOCO izvodov ,SV vcr.c-f. — Letos bomo imeli dva liovcmašnika. — Fantje iz naše Marijine družbe b-:lo vprizorili pri Sv. Lenartu nad Šk. Loko dve igri Sinovo maščevanje. in Rdeči nosovir. Ako se hočete nasmejali, pridite! Prosveta. (Dol pri Ljubljani.) V iitdeijo je Kal. prosv. društvo uprizorilo lepo igro: Za pravdo in srce. Lej>o je uspela. Številno občinstvo je bilo zadovoljilo. Ono ljubi katoliško prosveto, katere geslo je: z vero v Boga za korist svojega bližnjega. Belokranjski kotiček Poil je pogorel. Zgodaj se je ogla>il ogenj v Metliki. V sobolo 11. januarja ob 10 je kar nena tno bukni'0 tam za sv. ltokom in predno so prihiteli gledalci in reševa .-i, je bilo že gotovo, llanzelnov ped jo pogorel. Tn po. Varčen kuharica, zbirka navodil za pripravo okusnih iu lečnih jedil s skromnimi sred-dvi. Spisala Marija Remec. 231 slrnri, cena Dmi 38. — Nasveti za bišt in dom. Zbirka praktičnih nasvetov za vsakega gosoodarja in gospodinjo. 410 strani Din 20, vezana Din 30. — Pri-krojevauje perila po Uvo nl meri. Sestavila Ema Arkova. učiteljica na tehnični Soli. Din 40, 61 strani. Vsebina: volno, postelfno, namizno in hišno perilo. Vse le knjige je založila Jugos'ovan.-»n knjigarna v Ljubljani, kjer se tudi naročajo. Kmetijska kemija. Med najpomembnejše knjige praktične vsebine, kar jih je zadni čas pri nos izšlo, smemo pri-filevnti ^Kmetijsko kemijo«, ki jo je nipisal ing. a g r. Ivo Zobec, profesor realne gimnazije, in ki je pravkar izšla »v založbi Jugoslovanska knj'-garne v Ljubljani. Kakor pravi pisatelj: čim ponosen nato, da je kmeti — Uko moremo trdili, da jc dezdaj manjkalo kmetovalcu potrebnih pripomočkov. da bi brez velikih zamud časa prišel do strokovne izobrazbe, -lasi mu je morda že dozorelo spoznanj., da je Ireba za njegov poklic priprave. Knjiga je opremljena s 20 slikami in šievil-nimi .preglednicam, med katerimi zlesti omenjamo Honsse.nove tabele o krmsklli enotah in skrobivi vrednrsli.Cena je jako nizka. Toplo priporočam® vsakemu, ki ga more in mora zanimali I Abstinent in sovražnik nikotina je govoril in govoril: »Poglej e, vi s*op'te v trafiko, položite dinar na puU 'er dobite za to osem zetskih cigaret — toa'a ^ob^e pa šc več, kajti cigaretam sledi vino, pivo, žganje in ...« »Povejte brž, k;'e je ta trafika?« se jc oglasil neki skopuh izza ozadja dvorane. ŽivE enje za življenje (Roman.) (Nadaljevanje.) Ko sva se z očimom vozila v zavod, nisva vso pot na vlaku izpregovorila niti besede. Rad bi mu bil povedal, kako me je strah novega domovanja, rad bi ga bil prosil, naj me nc vrže med tuje, zapuščene otroke, rad bi mu bil obljubil, da se bom bolj pridno in vndo učil, ce ostanem doma. A pogled njegovih oči je tako oster, kadar obstane na meni. Treba je bilo toliko napora, da sem se obrnil k njemu in izpregovoril tistih par črk, la sem ostal. VI. fri lela je od tistega večera, ko sva z očimom zstopila iz kočije v tisti kot neke žalostne versaj--lrehod. Služkinje ni bilo doma, zato je gospod Terniond zapenjal materi čevlje. Videl sem, kako ji je nežno sezul domači čeveljček in potem otroško poljubil njeno nogo, ki je bila obuta v temno nogavico. Pri tem prizoru me je popadla taka besnost. da sem se rajši odločil za zavod, ki ine vsaj ni spominjal ne očima, ki sein ga tnrzil, ne rajnega očeta, ki je bi! tako globoko pozabljen tam, kjer bi moral biti njegov spomin tako živ. Reke! sem si: Oče tako želi — in osta! sem v zavodu. !>red seboj imam sliko iz tiste jeseni in ko gledam svojo fotografijo, vidim na njej ne le po-teze svojega obraza, temveč tudi izraz svoje duše na njem. Bil sem ostrižen, suh, kot so suhi fantje, ko rasejo. To je bil tisti čas, ko smo začenjali govoriti o povsem novih stvareh čisto prosto, ko smo na skrivaj prebi-ali prepovedane knjige in ko smo bili otročje neverni, oziroma delali smo se, da smo i brezverci. Spominjam se prav dobro še vseh sošolcev, vseli iger in vseh neumnosti, ki smo jih uganjali | za hrbtom predstojnikov. To je bila zatna prava okolica, polagoma sem ! se čutil doma v tistem sivem zavodu z zavitimi stezami, z zaprtimi Itfilnicani', z obednico, l-ier je vedno dišalo po posodi, z razredi, kjer so bile vse klopi počečkane s svinčnikom in z urezaninti napisi. .\Jisel na očetove muke me je ves čas držala trdno v oblasti. Dnevi, ko smo ili ven iz zavoda, so bili zame dnevi ponižanja. Čutil sun vedno močneje, da se z vsakimi počitnicami bliža konec teh dni v zavodu. Bal bi se bil tega, da nisem vedel, da bom takoj po zrelostnem izpitu sam svoj gospod preskrbljen za življenje in da se boni tako lahl , popolnoma posvetil iskanju tistega, kar je najvišji in zadnji namen mojega življenja. Prisegel sem si bil, da bom odkril zagonetnega morilca, ki ga roka pravice ni mogla doseči in "ta sklep, ki sem ga nosil na dnu svojega srca in nisem nikdar govoril o njem, mi je dajal veliko moč. Kadar sem šel domov, je bilo tako težko zame. Kadar je prišel pome sluga, da me odpelje k materi, sem iz njegove brezobzirnosti spoznaval, 3a nisem več domači sin, ki ga služabniki spoštujejo. Sluga se mi ni nikdar odkril, ko sem stopil v govorilnico, kjer je čakal name. Kadar je bilo slabo vreme, je glasno godrnjal. V železniškem vozu si je brezobzirno nažigal pipo, ne da bi vprašal za dovoljenje, ker mi je tobakov dim zelo škodoval. A rajši bi bil umrl, kot da bi naredil najmanjšo opombo. Nekoč sem se bil pritožil očimu zaradi sluge, a je očim dal njemu prav in takrat sem sklenil, da se nikdar več tako ne ponižam. Vozila sva se ponavadi popolnoma tiho. Vem, da me je on in še kdo drugi imel za ponosnega in ošabnega, a nič zato. Dobro se mi je zdelo, da ne ugajam tistim ljudem, ki meni ne ugajajo. S postaje sva šla ponavadi peš po ulicah, mimo cerkve svetega Frančiška, čez Invalidski trg do našega stanovanja. Sovražil sem obliko te hiše, sovražil vratarja, ker je bil na las podoben gospodu Termondu. Sovražil sem sploh vse stvari od služabniških obrazov prav do moje prešnje sobe, ki mi jo je vzel in zasedel gospod Termond. Ta soba je bila lepa, svetla, solnce jo je kar preplavljalo. Eno okno je gledalo na vrt, vrata pa so držala v materino sobo. To sobo je zasedel on, jaz sem moral stanovati v neke vrste veliki pisarni, ki je ležala na severni strani hiše in skozi edino okno sein videl le lesen plot. 69 RAZNO Veter, burja in vihar. .Moderno znanstvo je izdelalo lestvico vetrovnih brzin, kakor jih merijo znanstveni instrumenti. Vcterček ima brzino od 8 do 12 km na uro in so spozna jio tem, da povzroča stalno tresenje listja in Jrobnih vejic. Tak veter raztegne lahno zastavo. — Zmeren veter piha 13 do 18 km na uro in vzdiga prah in sineti; drobne vejo se tresejo in nagib-Ijejo. Sveži vetrovi iinajo brzino od 19 do 24 km na uro; majhna listnata drevesa se začenjajo nagibali.^ Grebenasti valčki so načenjajo ustvarjati na notranjih vodah. Pri močnih vetrovih so gibljejo velike veje in cela drevesa; hoja proti vetru je neprijetna in veter žvižga v brzojavnih in telefonskih žicah. Brzina gre od 25 do 38 km. Burja ima brzino o gle:'a'a dogodke, katere popisuje sv. pismo o tem času: 22. dec, Pot v nazarei, 23. dec. Na potu v Betle-hem, potem pr.hod v Beclehem, rojstvo Kristusovo, Oznanene Kristusovega rojstva, kamenjanje sv. Šle'ana, umor be'.le-hemskih otrok, smrt sv. Frančiška Šaleškega. Enake prikazni so se nadaljevale leta 1928. V zamaknjenjih leta 1928. je gledala »obrezovanje Gospodovo«, sv. Tri kralje«, »Življenje sv. Jožefa v Nazaretu«. V aprilu istega leta je videla »vstajenje Gospodovo'-. Pri tem je opazil pri grobu Mar,jo M., Petra in Janeza. Kristusa je Terezija spoznala šele po ranah na rokah in nogah. To jo je napolnilo z ve'ikim ve?el'em, katero se je držalo tudi v kretnjah. Zvečer iste'a dne je videla deset aposto-ov, ki so bili v ječi in prvikrat ki so mi vzbujalo ^Garafoli je v ječi. Zaprli so ga, ker je do smrti pretepel Orladna.« Vesel sem bil, da je Garafoli mi je prišlo na misel, d« so ječe, tolikšno grozo, vendarle koristne. »Kaj pa otroci?.- sem vprašal. :>Ne vem, nisem bil tam, ko so prišli po Garo-folija. Ko sem prišel iz bolnice in je Garafoli spoznal, da me ne more tepsti, ne ua obolim, se me je skušal iznebiti. Posodil me je proti dveletnemu plačilu v naprej v cirkus Gassot. Saj poznate cirkus Gassot? Ne? Prav. Je to velik, velik cirkus, A cirkus je vendarle. Rabili so otroka za razmestitev, in Garafoli me je prodal očetu Gassot-u. Pri njem sem ostal do preteklega pondeljka, tedaj pa so me odslovili, ker imam preveč debelo glavo in tudi preobčutljivo. Vračam so iz Gisors-a, kjer je cirkus in sem sc hotel vrniti k Garafoliju; a našel nisem nikogar, stanovanje je bilo zaklenjeno in nek sosed mi je pravil to, kar sem Vam ravnokar povedal: Garafoli je v ječi. Tedaj sem prišel sem, ne vedoč, kam naj se obrnem in kaj naj storim.- >Zakaj se niste vrnili v Gisors? >Zato, ker je oni dan, ko sem se peš napotil iz Gkors-ja v Pariz, cirkus odpotoval v Ronen. Kako pa naj jaz grem v Roneu? Predaleč je in nimam denarja; od včeraj opoldne nisem liičesar jedel.« Nisem bil bogat, a toliko sem le še imel, da nisem pustil tega ubogega otroka umreti od lakota Kako bi bil jaz blagoslavljal človeka, ki bi mi dal kos kruha takrat, ko sem blodil ves sestradan v okolici Toulouse-a kot sedaj Matiia! »Počakajte tukaj!': sem mu velel. Stekel sem k peku ob vogalu ceste; skoro sem se vrnil s kosom kruha, katerega sem mu ponudil. Hlastnil je po njem in ga je pogoltnil. »Kaj pa boste sedaj?« sem ga vprašal. >;Ne vem.« >Poskusiti morate kaj.'' /Hotel sem prodati svoje gosli, ko ste me nagovorili Vi in prodal bi jih že, ako se ne bi tako težko ločil od njili. Te gosli so moje veselje in moja tolažba. Kadar sem prežalosten, si poiščem kraj, kjer sem sani in tam igram zase. Tedaj vidim toliko lepih stvari na nebu, še lepše kot v sanjah, ker imajo smisel.« »Zakaj torej ne igrate, gosli na cestah?« »Igral sem že, a ničesar mi niso dali.« Vedel sem, kaj se pravi igrati, ne da bi kdo posegel. v žep. Kaj pa Vi? me je vprašal Mattia. >,Kaj Vi delate sedaj?' No vem, kakšna otročja domišljavost me je navdajala, da sem rekel: Jaz som vendar gospodar igralske četo!« To je bila sicer resnica, ker imel sem četo obstoječo iz Capija, a ta resnica je bila kaj šepava. ;,0h, ko bi hoteli! je vzdihnil Mattia. Kaj pa?c »Me najeti v Vašo četo.« Tedaj se mi qe vrnila razsodnost. »Glejte, to je vsa moja četa,« sem rekel in pokazal na Capija. »Kaj za to! Bovh vsaj dva! Oh, prosim Vas, ne zapustite me! kaj naj bo iz mene! Ne dajte, da umrem «1 lakote!« Umreti od lakote! Vsi, ki slišijo ta krik, ga ne razumejo enako in ga ne zaznajo na pravem mestu. Meni pa je odmeval v dno srca. Saj sem vedel, kaj se pravi, umirati od lakote. »Delati znam,« je nadaljeval Mattia. Prvič znam igrati na violino, drugič pa se znam razmešcati, plesati na vrvi, skačem skozi obroče in tretjič pojem. ka prah navzgor. Nekoliko močnejši vrtinec strga listje s koruze in ga od-piha nekoliko sto metrov visoko v zrak. Tornado je silen, mogočen vrtinec, ki se razteza le na malo razdaljo; vsrka predmete ali jih zvija in izruva. Razdirajoče vetrove zovejo dostikrat ciklone. Ali ta ie-seda ni znanstveno pravilna. Ciklon je prav za prav cela vrsta krožnih vetrov, ki pokrivajo obširno površino ((dostikrat 1000 km v premeru). Za vreiiienoslovca so cikloni in anticikloni vsukdanja pri kaze ii. Si lua vrata krožnih vetrov v tropičnih in pollropičnih pokrajinah Atlantika in Centralne Amerike se zovejo orkani. Zavzemajo znatno površino in se pomikajo na dolge daljave. 100 km na uro je navadno njihova brzina, dasi se vsak veter z brzino od več ko 75 km nazivljn orkanom. Kitajska vljudnost. Znano je. da so Kitajci najbolj vljuden narod na svetu. Ta vljudnost se j>o-sebno izraža pri odklanjanju jioslanih dopisov ali pa prispevkov raznih pisateljev in sotrudnikov. Eno takih pisem se j» glasilo: -Bili smo očarani, ko smo vaš visokoča-stiti rokopis čitali. Prisegamo pri grobovih naših prednikov, da Se nikdar irani v Jeruzalemu. Kar stopi Gospod d nje! Začudenim apostolom pokaže ro-in noge, da jih prepriča, da ni duh, pak od smrti vstali Učitelj, besede, kare je Kristus spregovoril ob tej prhki, Terezija ponovila v aramejšč ni. Priponam, da ni Terezija nikcar znala niti sede aramejsko. Pomen besedi je kasne-eraziožil strokovnjak v ararrejšč ni, dr, utz, vseučiliški pro esor. Ta jezik je goril Jezus in apostoli. Terezija ima nebroj zamaknjen), kate-ne kaže, radi obilnosti, naštevali. Vse take reči navadno sprejemamo zaupljivo. Tako je tudi ta pojav, v Ko-ersreuthu, zbudil poleg silne pozornosti eni, na drugi strani nezaup ji/ost, predem v medicinskih krogih. Da bi se to zčistilo, je odreedil reze^sburški škofij-ordinariat 15 devno noč in aan trajajo stražo pri Tereziji Neumann. Komis jo vodil zdravnik dr. Seidl in je poslovala 14. do 28.julija 1927. Uspeli je bil na-:dnji: Dne 13. julija je tehtala b5 kg, v boto, 16. julija 51 kg, v sredo, 20. ju'ija ,05kg, v četrtek, 28. julija 55 kg. Iz te . a sdi, da je prvotno težo vedno zopet cb-Ne, dva ne umreta od lakote, podpirata se, pomagata si, in oni, ki ima kaj, da onemu, ki nima ničesar. : Ta beseda je bila odločilna. Ker sem nekaj imel, sem mu moral pomagati. 'Dogovorjeno je torej,<: sem mu rekel. Hitro me je pri;el za roko in mi jo je poljubil. To mi je tako ganilo srce, da so mi solze stopile v oči. Pridite menojl« sem ga povabil, a ne kot služabnik, temveč kot tovariš. Naprtil sem harfo na ramo in rekel: »Naprej!« Četrt ure pozneje smo zapustili Pariz. Suhi pomladni veter je bil izsušil cesto in kaj lahko je bilo hoditi po trdem tlaku. Ozračje ie bilo milo in aprilsko solnce je sijalo iz jasnega neba. Kakšna razlika med današnjim dnem fti onim zasneženim, ko sem prišel v Pariz, v ta Pariz, po katerem sem bil hrepenel toliko časa kot po obljubljeni deželi 1 Ob cestnih jarkih je odganjal trava posejana tu pa tam z marjeticam in jagodičjem, ki so obračali svoje cvetne vence proti solncu. Ko smo hodili ob vrtovih, smo videli med nežnim zelenjem cele šope španskega bezga, in. če je za-pihliala mirna sapica, so nam iznad starih zidov leteli na glavo cvetni listi rumenih vijol. Na vrtovih, v grmovju ob cesti, v visokih drevesih, sploh povsod, so veselo prepevale ptice in pred nami so švigale lastovice na lovu za nevidnimi mu-gicarni. Naše potovanje je začelo dobro in poln zaupanja sem pospešil korak, ki je odmeval na trdi cesti. Spuščen z vrvice je Capi skakal okoli naiu in lajal je za vozovi, lajal je v kupe gramoza, lajal 'je sploh po-vsed, če ne za drugo pa vsaj v svoje veselje. Poleg mene je melče hcdil Mattia; brez dvema je premišljeval, in tudi jaz nisem rekel ničesar, prvič, da ga ne motim, potem pa tudi zato, ker sem sam mcrsil premišljevati. Kam greva s tem prostim korakom? Obljubil sem bil Lizi, da bom pred njo obiskal brata v E'tiennetto, a nisem se zavezal, koga od teh treh bom najpreje obiskal: Benjamina, Alekseja ali E'tiennetto. Lahko sem prišel z enim ali z drugim po presti izbiri, bodisi torej v C<5vennes-aii, v Charente-i ali v Picardie-ji. Ker ssm zapustil Pariz v južni smeri, torej nujno ne bo Benjamin prvi, katerega obiščem, a vedno sem še imel na izbiro Alekseja in E'tiennetto. Ko sem se najprej odložil za jug in ne za sever, sem imel za to peseben vzrok: željo, da zopet enkrat vidim mater Parberino. Če je že dolgo časa nisem omenil, ne smete misliti, da sem io tudi pooabil kakor nehvaležne?.. v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje. Katere so te onemogle osebe? Predvsem mali otroci (deca), pohabl enci, slepci, gluhonemi, slaboumni itd. in sploh osebe, ki si same ne morejo in ne znajo pomagati. Osebe, ki so dolžne zanje skrbeti, so: starši, varuhi, pestunje in sploh osebe, katerim so take onemog'e osebe zaupane ali imajo dolžnost skrbeti zanje. — Če taka zapuščena oseba radi tega zgubi življenje ali je težko poškodovana ali se ji s tem trajno pokvari zdravje, je kazen višja. Tudi malomarna pustitev v nevarnosti je kazniva. Primer: mati pusti otroka v goreči sobi ali ga pusti, da brez varstva hodi ali sep lazi ob nezavarovanem bree kalina ogledal in ko je videl da ima še »mišjo dlako« je dejal mirno: »Najmanj dobre dve leti « 3' Neka tuja gospa je v bližini Ljubljane kupila hišo. Ker pa ni natančno mogla dognati, ali stoji hiša še na Doenjskem, ali pa že na Gorenjskem, je poklicala človeka ki je to vedel. Povedal ji je, da je hiša še na Dolenjskem. »O, kako sem ve.se a« je dejala gospa, »kajti slišala sem, da je na Gorenjskem mnogo bolj mraz, kot pa na Dolenjskem.« Mali ogrlaisniftc Vsaka drobna vrstica ali nie prostor velja z.a enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico nko kupuje 0 kmetijske po trebščine ali prodmajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma ebriuiki pomočnikov ali vajencev in narobe 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307 — Znamko za odgovori Manjše po estvo: h ši, gospodarska poslopja, njiva, vinograd goz 1 ie naorodaj v ic-rem Itra u 25 nrnut od farne cerkve Več ove Fr Kostanj vec, Češ-11 ice Trebelno. Uaipnra poštenih kr-HalEHld ščans ih sta-rišev sprejmem pod ugodn mi p goji. — Alojz Drobeš, čevljarski mojster. Trbovlje II., štev. 91 l/litltftlt ne°ženien, pri-Hllllul f|eil zanesljiv in vesten se s rejme takoj z.a graščino na Gorenjskem. Ponudbe s spričeval' poslati ali se predstaviti osebno pri Fr. Urbane, Ljubljana. Sv. Petra ce3tn 1. Mizarstap vaienca išče Anton Zakrajšek, mizarski mojster, Sro-botnilc 9, p. Vel. Lašče. Posestvo, 3ortvX 7 oralov hriba se nroda na Dobrovi št. 45 pri Ljubi ani. Platnu tkPm'lepo ■ Mlin' ceni in pošteno po naročilu in pošiljatvi kiobčičev. - Jože Prevodnik. Podpurfelca2l„ p. Škofja Loka ¥a enca 'r^iT Sitega sprejmem Vsa oskrba v hiši. Podrobno se dogovori pri mojstra. Gorupič Jože, Novo mesto—Kandija Eliti s "t prostori, orni nl5fl vrta. blizu Rakeka. naprodaj za 45 000 Din. Naslov v upravi pod štev. 338. JAKOB GROŠELJ, krovci majster je otvoril krovsko obrt v Kranju. Se priporoča cenj. občinsi\u in /upnim uradom za vsa v to stroko spada oča dela, kot n pr pokrivanje zvonikov s skalcami, elernitom in opeko - Zniža e cene. - NaroČila spre jemsi: Stanko Grasič, klcparstvo, Kranj, Glavni trg St. 17«». Sprejme se vajenec za krovsko obrt od lo let naprej. V sa o>krba v hiši, ostalo po dogovoru. Kdorkoli želi kupiti harmonike zare< domačega zdelka, za katere jamčim 2 leti, naj iste naroči pri pravi jugosl. izdeloval-nici h ar m nik Franc Kucler, post. Drenov grič pri Vrhniki, Jugoslavija Istotam dobite vse potrebščine za harmonike in kakor tudi giasove, Sprejemam vsake vrste harmonike v popravilo. Proti primernemu doplačilu zamenjam glasove, ako kateremu no konvenirajo pri kaki glasbi »li pa da imajo za njfga neprijeten glas. Pri meni dobite vse vrste harmonike kakor tudi kro-matične prav po ugodni ceni. Naročnin, ki prinese -eboj odrezek tega oglasa, ima pri ceni večjo ugodnost. NAZNANILA li Hoh. Bistrica. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 18. januarju ob 1 popoldne Saloigro .Teta-na konju«. P. Mavricij Teraš: »Pri studencih zdravja in moči«. — Izdala Prodajalna K. T. D. (Ničmnn) v Ljubljani. Citalelji »Domoljuba; se še morda spominjajo, da je gori omenjena Prodajalna izdala pred nedavnim časom knjigo .Za visokim ciljem \ katero je spisal isti pisatelj. Knjiga, katero naznanjamo danes, je nadaljevanje poprejšnje knjige. Pisatelj razlaga v njej sredstva in pripomočke krščanskega življenja. Knjigo prav toplo priporočamo vsem čitateljeni »Domoljuba , prav posebno pa člano min članicam Marijine družbe, tretjega reda in raznih prosvetnih organizacij. Tudi naše prosvetne knjižnice bi si jo morate nabaviti, zakaj čitanje takih knjig vpliva silno blagodejno na razvoj značaja. Najbolj pa priporočamo knjigo staršem in prijateljem mladine v dar! ZAHVALA. Dne 28. decembra preteklega leta so ineni, podpisanemu Martinu Bradeiki, Golobrdo pri Medvodah St. 6, pogorela poslopja, ki so bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Imenovana zavarovalnica mi je izplačala prekomerno odškodnino, vpoštevaje moje slabo gospodarsko stanje, invalidnost in bolezen. Zelo mi je žal, da sem slabo govoril o Vzajemni zavarovalnici, kateri sem dolžan najiskrenejšo zahvalo. Kot svoji dobrotnici se Vzajemni zavarovalnici javno najsrčneje zahvaljujem in jo vsakomur kot edini slovenski zavod najtopleje priooročam. Golobrdo pri Medvodah, dne 7. januarja 1131. MARTIN BRADEŠKA, Pozor pletilje in pletilci! Mnogo \ prašunj je že dobila podpisuna zadruga, kaj je z neko zadrugo pletilcev, ki se ustanavlja daleč nekje izven Slovenije, ki ponuja stroje im odplačilo potom zaslužka in oliljulilpi sijajen zaslužek (po 7—10 Din lin uro), ki bo dobavljala volno za delo, ki se bo, če lin izdelano brez napake, sproti plačevalo itd. itd. O dotični zadrugi smo dobili že pred pol leta od treh strani informacije, ki so zelo nepovoljne in vsakogar svarilni), naj >e zelo pazi. da ne pride ob \si-svoje premoženje. V prav dotični kraj. kjer ustanavlja tu zadruga, sum že stavili ponudbe, da bi pletilje zaslužile nekako po a Din, pa smo bili odklonjeni, dn smo predragi. Dotično zadrugo ustanavlja nek madžarski Žid bivši predsednik nekega skrahirunega društvu, ki je pri konkurzu društvu zapustil vse polno še neplačanih dolgov in je sedaj prevzel zastopstvo neke inozemske tovarne plctilnih strojev in mu je predvsem mi tem, dn l)i veliko zaslužil pri prodaji strojev. Obljublja, da se bo vsak lahko naučil v treh dneh toliko, da bo lahko zaslužil 7—10 Din na uro. Poudarjamo, dn toliko sedaj ne zasluži že več let izvežbnnn pletilja. Najbolj nevarno je, da bi se kdo s kako pogodbo zavezal odplačevati več strojev z zaslužkom, ker delodajalec lahko, če hoče pri izdelanem blagu, že najde kakšno napako, da ga zavrže kot slabo izdelanega in bo seveda pri tem inornl delavec plačati volno — na en sam stroj se je lahko porabi do 60.000 Din letno —, žid pn se bo smejal, ker bo zaslužil pri prodanih strojih in volni. Pletilska zadruga na Breznici — r. z, z o. z., _pošta Jesenice, Gorenjsko. Hočete zaslužiti! Kmečki fantje in možje — Kmečke žene in dekleta in vsi oni, ki želite s poštenim delom zaslužiti! Visok zaslužek, tudi več tisoč mesečno, vam nudimo v zimskih mesecih /. lahkim delom 1111 do. mu. Ni treba nikakegn posebnega znanja ali kake posebne spretnosti, temveč potrebno je samo pridnost. Vsi, ki hočete zaslužiti, javite takoj ?V°.I ""slov, ker samo še kratek čas bomo odda-juh delo. Za poštnino, navodila za delo in nia-terijal je priložiti 10 Din v znamkah nli gotovini. »JUGOIMPORT«, STEINDL - LJUBLJANA poštni predal H. 358. Zamenfamo pšenico in ajdo takoj ta moko brez odbitka na toži. KR iiVSOV MLIN - SKOPJA LOKA Za neveste in ženine znižane cene! Velika izbira za moške in ženske obleke in površnike na primer: nukno, Itatigarni, damako vol-eno v vseh modnih barvah, žamet, pili in svila, vsakovrstna kontenina in tiloni, plat"o za rjuhe in kapne, grad! za poste!!«, krasne odeje H garniture, namizni prti, bele sra'ce in kravate, svi'ene Serpe in mte, vse vi ste čipk in gli-garije, ter sploh vse potrebščine, ki spadajo k bali. — Kdor nakupi za 1C00 Din, dobi za 50 Din v blagu kot nagrado. Za obilen obisk se priporoča povsod znana domača trgovina F. & I. GORJČAR, PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Petra cesta i(. 29. Afeo čebelorite ali če želite biti čebelar, čilajte naš čebelarsk; Časopis »Pčelarski glasnik«, ki izliaia meseč o. Lelna naročnina Din 28.— Številko na ogled in cenik vseh čebelarskih potrebščin poš jemo brezplačno. Jugoslov. čebelaska indust-iia L. Ritz-mann, Novi Vrfcas (Dunavska banovina). ■HUBBKSNMMHHIBflBHnHffiOKHBKMHMMMEj Ženini in na e ste: Pozor! Vsakovrstno pohištvo na obroke Vam nudi najceneje IVAN ZGONC, trg. in mizar v Cerknici št. 62. Poravnajte naročnino! Nervozni umiralo zgodaj! St« ti op ^iit pri sebi četudi ie tupatam katerega Izmed nws ednftli znakov bliža« joče se živčne ostabe osti? Miro razburjente. aeraz^ninžeate dreelsnie udov, ne-m .nnst, uiripaale srca. oinnlfčnl asp> dt tesnobnost, ne-S '»i >ost. nem rne s 'n e n"ni>čnH»l • osi Dosnmecn h tvv plnš t vi si prevelika razdražljivost spričo ugovartamu. ropota, duha. poželeire po omainilili. lobaku. alkohola, čaju kavi, trzanje očesnih vek ati miglianie pred očmi naval krvi tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali Razora, izredna natpiema ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri leti znakov nervoznosti. eden inofan ali več hkrati tedaj so v»S> ž, v c ■ esn« »slabi en> i<»rebute|n uhrepua Ne pustite lega vnemar še uaorej. ker slede temu lahko kmalu resne uiotnio dnševriib /.možnosti kot nesmiselno govor en je in nazavedna deiania. hitra teiesna propast in zgodnia smrt Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost. vabim Vas. pišite mil Radevolie Vam ZoSfOni in OOŠtmne PrOMO enostaven način OflHritfHS ki Vam bo pripravil veselo iznenadenie Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denaria dosegli pa v naibolišem slučaju le kratkotrajno zboljšanje, Zagotavljam Vas. da poznam pravi način Kako slanosti V»£tb živcev o«lo<>močl. Ta način prinese oben m tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja moč in dela?,možnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil T > d<>k»zutei» lurt •>» en •» zdravnikov Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno kn Igo oopoiaoma zasloni. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite la oglasi Ernst Pasternack. Berlin. SO. Michsetkirdiptatz Ho 13. Abt. 317 - Zahteva tte šo * i i tolor oli i'/ družino lah ko v urutketn ifrrn kak i n r t r ti m e n' pntnm n a - e ar b lire/.pla^neirn oiR meneča iifnrsr» te ln. ter -i u*f var domu prijetne ve rinile^ im- velik- »RCSPLACM KATALOG s katernn dobite tntji zaslon« pourno Knji >ico »Kako posCafiun) tlober godbenik«. Prilika /.a nakup ie ucroilna. instrument-ooceni. utfenio lahko Vmlinio Vnm tfioline uo (Hit 3S*< Klarineti ofl Oin 120'- dalje Mandoiine od Din 136'» Iromfie od Oin 480' dalje Sitar« ofl iHn ZOr-- Klavir citre ed Oin 192'- dalje Um**rte« od Oin S8-- Gramofoni od Oin 380'- dalje Ročne narmjnike od Oin 85* dalje itd. Ha v*f'r cdarcmni 'uroki oiastill v luoosipvin tflditel<iefdi tvor i.ca ffinshil. gramofonov in linrmontt Protlalnn oodružnico MARIBOR f.tev. 117 Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem kataru in težkem prehlajeutu. Varujte se pravočasno in rabite Lacromel / ako j v začetku vporabe se kaieij zmanjšuje, boli v bron- hijah in pljučih pa po]enjujejo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri Apot. ARžCO Zagreb Tine: ..Ni mogoče, da bi kupi! avtomobil za 200 dinarjev. Kaj pa boš i? takim?. . Tone: Nič. Samo toliko, da lahko re-ččra, da imam avto.« Kfe tiči vzrok? V revmatizmu, trganju v sk e' ih. živčnih bolečinah? Mogoče posledice urehla-jenja? Večironi« je vzrok v Inkih slučajih nezadostna nega te.esa. Veliko ljudi že 34 let rabi okrep-čuioče sredstvo zaolajšanjo bolečin, hišno zdravilo in kozmetikum: Fellerjev >Elsatmid< tersi zna ohraniti sta'no zdravje Rabijo ga 7,a mazanje in cenijo dejstvo tudi proti kašlju, hripavosti, bolečinah v vratu in prsih ter proti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storite tudi Vi tako pomagalo bo tudi Vami Follerjev lilsntinid« dobite v lo^nrnnu in alienth troro-vinuh v pasku, nih stcU-iil ah poti lltn. dvomih s'ok'e-11'cah no a Uiti alt v speč' at veti tt ti Bt.eb enteah no2'i Din. 1'oStni pak.-t vsebuoS 1 nosk-isnih al 6 dvotnlh ali 2 veliko speč Jatnt ste lenlci 02 Din trije lakSn* paketi aaioo 139 Din url lekarnar u EVGEN FEbfcEir, STUBICA DONJA, ELS VTRtJ 16. — SAVSKA BANOVINA. H M H NI N H m H N * M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V LjUDijani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pn budski posojilnici kot zadrugi z ne-ome enim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen cm, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 190 milijonov Din. H ► P ► ► ► ► ► »Mama, pojdi sem, midva se igrava medveda v zverinjaku « »Kaj pa naj počenjam pri vama?« »Ti boš stara gospa, ki medvedom sladkarije tieli.« l mm Ljubljana, rtesini trg 15 Na malo Deflllki No velik« usfonovileno 1839 Teleion 2282 Sodnik: »S kom vam je žena grozila?« Priča: »Je dejala, z nogo ti bom glavo rajčehnila.« Sodnik: »Saj to ne bi bilo mogoče?« Priča: »O, pač, ima namreč eno nogo leseno.« Oče: »Kako to, da nisi naloge naredil?« Sin: »Sklenil sem, da jih sploh več ne bom. To ni pravično! Mi delamo, učitelj je pa plačan za to.« Kompletne —____ CIKKliLAKNB 2 A G E. iudi POSAME NK LISTE In VRETE.NA do i.lja po konkurenčnih ccnab FERDO SmOLH.Sn Juri! o. i. S. A.: »Kam pa, kam?« B.: »Nad zajce.« A.: »A tako, vreme je ravno ugodno.« B.: »Kako to misliš?« A.: »K nevihti se pripravlja, ,in mogoče je, da strela kakega zajca ubije.« Zadrufna Gospodarska Danka d. d. v LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. VLOGE NAD DIN 4SO milijonov „nnD,™,rr KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000- Sprejema VLOGE - daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazila - akreditivi. — Borzna naročila. PODRUŽNICE: BLED CELJE DJAKOVO KOČEVJE KRANJ MARIBOR NOVI SAD SOMBOR SPLIT Š1BENIK Izvršuje vse bančne posle nakulantne!e. Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Sales - deposits. — Prodaja srečk. Izda'atel]: Dr. Frant Kuluter. 1» Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Cti.