ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW IV 1950 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O L J U B L J A N A Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer, Jože Haimz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošee, dr. Milko Kos, dr. Fran Zwitter. ' ' Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer 16. Vil. ш Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani.. Tiskala Tiskarna -Ljudske pravice« v Ljubljani, KAZALO CONTENTS — ОГЛАВЛЕНИЕ Josip K o r o š e c , Arheologija in nekatere njene naloge . ; 5 Archaeology and some of its Tasks (22) Археологин и HeKOTopbie ee задачи. Bogo G г a î e n a u e r , Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov 23 . Quelques problèmes relatifs à l'epoque de l'immigration dies Slaves du Sud (124) Несколђко вопросов из зпохи поселенил гожннх славлн. Franjo B a š , Mali grad v Ptuju 127 Castroni minus Poetovionense (150) Мални замок в Птуе. Zapiski: Short articles — Записки Bogo G r a f e n a u e r , Novejša literatura o Samu M njeni problemi . . . 151 Les problèmes soulevés par quelques ouvrages recente, sur Samo (168) Новеишаи литература o Само и ee проблемм. Jože Š o г n , Donesek k kmečkim uporom v letih 1705 in 1713 169 Remarque sur Iles soulèvements de paysans en 1705 et 1713 .(182) Вклад B историго крестБлнских восстаниИ в 1705 и 1713 г.г. Dragotin L o n č a r , K Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev 1848—1895 183 Ein marge.de l'ouvrage de Prijatelj >Hietoiire cultore lie et politique des Slovenes de 1848 a 1S93« (194) Примечанил к кулћтурноо и политическоИ истории словенцев И. Прил- телн. Zgodovinske ustanove: , Historical Institutions — Учреждении no изучениш истории Jože K a s t e l i c , Narodni muzej v Ljubljani in njegovi problemi 195 National Museum of Ljubljana and its Problems Народнно музеВ в Лгоблнне и ero вопросн. • Zborovanja in društveno življenje .Meetings and life oî the Society — Собранин и деителБност обшества Leopold P e t a u e r , VI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Celju in Laškem. Od 2. do 4. аргИа 1950 208 The 6th Meeting of Slovene Historians at Celje and Laško. April 2—4, 1950. VI. конгрес словенских историков в Целће иЛашко. АпрелБ 2—4, 1950. Josip K o r o š e c , Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov . . . 212 lhe first Conference of Yugoslav Archaeologists Первое совешание гогославских археолого^в. Fran Z w i t t e r , Prva konferenca historikov Srbije 916 The first Conference of Historians of Serbia Перван конференцин историков Сербии. Bogo G r a f e n a u e r , Tajniško poročilo za leto 1949 917 The Secretary's Report for the Year 1949 Отчет секретарн за 1949 год. In niemoriam: Fran Z w i t t e r , France Kidrič . . ' . 2 1 9 Jože Š o r n , Vladislav Fabjančič . . ' . ' . . . ' . ' . ' 220 Knjižna poročila in bibliografija: Book Reports and Bibliography — Сообвдении o книгах и библиографин Paul Reinecke, Der Negauer Helmfund (Stane G a b r o v e c ) 223 Jože Kastelic-Božo Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu (Josip K o r o š e c ) 226 Paola. Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju (Josip K o r o š e c ) 231 Angelos Baš-Branko Marušič, Stari Slovani v zgodovini (Bogo G r a f e n a u e r ) 234 Dr. Josip Mal, Kontinuiteta slovenske karantenske kneževine (Bo^o G r a ­ fe n a u e r) = 237 Dr. Dragoslav Jankovié, Istorija države i prava naroda FNRJ. I (Bogo G r a ­ fe n a u e r) _ 94-] Hans Pirchegger-Otto Dungern, Urkundenbuch des Herzogtumes Steiermark (Ljudmil H a u p t im a n n) 245 Dr. Hermann Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Göra und Tirol Pfalzgrafen in Kärnten, I. Band: 975—1217 (Milko Kosi) 248 Albert Kos., Družbeni nazor slovenskih protestantov (Ferdo G e s t i - i n ) . . .252 F. Petre, Rod in mladost Ivana Cankarja (Fendo G e s t r i n) . . . . 956 Istonjski arhiv Komiimiisitiöke Partije Jugoslavije, tom II (Ivan K r e f t ) . . ,268 Dr. Ivan Ribar, PoKitički zapisi, I—II (Ivan K r o f .t) 261 Metod Mikuž, Iz Dolomitov na Rog (France Š ,k e r 1) '. '. [ 263 Edvard Kocbek, Tovarišija (France Š k e . r l ) ' [ [ ' 264 Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu, Nova serija I—V, 1946—1950 (Gregor Č r e m o š n i k) 269 Heimaitatlas der Steiermark. Izd. Historischer Verein für Steiermark, Graz 1946/49 (Ljudmil H a u p t m a n n ) . . . . ' 276 France Š k e r l j , Bibliografija o narodnoosvobodilnem boiu Slovencev 1945 do 1949 278 Bibliography of ithe Slovene Stmagle for National Liberty 1945—1949 Библиографин НОБ словенцев 1945—49 г.г. Josip Korošec Arheologija in nekatere njene naloge V zvezi s posvetovanijem 'jugoslovanskih arheologov v Niski Banji maja 1950 se je pojavila vrsta 'aktualnih problemov oib ainheološkem delu v Jugoslaviji. Na drugi strami pa naletimo včasih pri nearheologih na napačna pojunorvamja o arheologiji in m jenih nalogah. Zato bom tu podal nekoliko misli in svoje gledišče O' nekaterih vprašanjih arheologije in o njenem razmerju do drugih družbeno'zgodovinskih ved. Arheologija je družbenozgodoviniska veda, ki raziskuje in osvetljuje posamezne faze in momente ekonomskega, kulturnega in družbenega raz­ voja na temelju materialnih ostalim. V tem je pa zaĵ eita :tudi že njena glavna naloga, M jo v okviru ostalih družbenih ved urara vrsiM, ravno* tako pa je s tem naznačen tudi' način njenega dela. Često se pojem 'arheologije in mijenih nalog napačno tolmači, česar je kriva v glavnem nepoučenoet. Tudi sitarejlše definicije, n. pr. »arheologija je znanost o starinah«, ali »arheologija je znanost, ki odkriva spomenike p] eteklosti«, ali »arheologijiđ je znanost o preteklosti« itd., soi delno pri­ pomogle k njenemu napačnemu tolmačenju. Res pa je, da se tudi v teh definicijah skriva ded tega, kar je naloga arheologije, ali bolje del tega*, kar služi arheologiji 'pri raziskoivanijiu. Ni pa v teh definicijah zajet niti celoten odgovor na vprašanje, kaj je arheologija, niti kaj je njena glavna naloga. Dolžnost arheologije je, da ugotavlja (ekonoimiski, (kultami in družbeni razvoj tako posameznih etničnih celin, posameznih rodovnih skupin in celega človeškega irodu od njegovih prvih izalčetkov pa vse do tedaj, ko arheološka metoda dela mi več potrebna ter prepušča nadaljnje delo drugim vedam, kakor so zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija itd. Temelj njenega raziskovanja pa so materialne kulturne ostaline. S pojmom 'materialne kulturne ostaline pojmujemo v arheologiji sploh vse ostaline od majnavadnejših izdelkov in njihovih odpadkov za vsakdanjo rabo, razmili živalskih osteoloških ostalin, osteoloških človeških ostalim, botaničnih ostalim do ostalim arhitekture in spomenikov visoke umetniške vrednosti. Na ta način lahko rečemo, da so za arheologa materialne kulturne ostaline vsi izdelki im mijihovi odpadki, ki jih je za sehoj zapustil človek, in tudi vse, kar je bilo s človekom v neposredni zvezi za njegovo ra'bo. Pri terenskih raziskovanjih in izkopavanjih se upodabljata tudi dva glavna termina za plasti, od katerih je eden kulturna plast, drugi pa sterilna plast. Pri prvi je 'mišljena tista plast, ki vsebuje kulltame materialne o sebi. Tudi izkopavanja, ki niso nudila nikakršnih niiaiteriallniih 'rezultatov, so za arheo­ logijo vedno pozitivna. Način znanstvenih izkopavaraj je dokaj različen. 0 tem bi lahko zelo obširno pisali. Nimam namena, da bi razčlenjeval vse mogoče sisteme, ki jih uporabljamo db tej ali oni priliki. Zaradi evidence vseh predmetov in momentov, ki se pojavljajo pri izkopavanjih, je danes najbolj priporočljiv mrežasti sistem, kjer je cela ploskev raziskovanja razdeljena v obliki mreže v večje ali manjše kvadrate. V ta sistem spada tudi t. i. sistem blokov, ki ga v novejšem času nekateri prav radi uporabljaijo tudi pri nas, pač s to razliko, da se vsak kvadrat raziskuje sam zase (od tod tudi njegovo ime), kar ima včasih svoje dobre, prav pogosto pa tudi slabe lastnosti. Večjo, elastičnost nudi navadni mrežasti sistem, ker lahko zajame poljubno po­ vršino, obenem je pa mogoče vršiti tudi stratigrafeka raziskovanja, t. j . raziskovanja po kulturnih plasteh, ker na omejenem prostoru kulturnih plasti ne morremo slediti in smo primorani uporabljati samo absolutno globino vsake najdbe. V sistemu blokov dali j e mi možno ugotavljati niti prirodnih jam niti jam za odpadke itd., ki so vse sestavni del kulturne plasti. Mrežasti sistem v zvezi s stratigralijo je pravzaprav osnovni način izkopavanja vseh predzgodavinskih lokalitet, ne glede na njihov karakter. V arheološko naprednejših deželah je' danes sploh zabranjeno raziskovati površino, ki toi obsegala manj kakor 300 m2. To je pa mogoče izvršiti le z mrežastim sistemom v zveizi s stratigrafijo. Seveda pa tudi ta sistem, razen same mreže, često odpove, posebno pri antičnih arhitektonskih objektih kakor tudi pri drugih objektih, ki jih je treba ohraniti in situ. Zato lahko rečemo, da nekega vnaprej določenega pravila mi. Raziskovalec-arheolog mora pri terenskih delih obvladati .pač vse sisteme in načine dela, jih uporabljati in tudi menjati z največjo elastičnostjo tako, kakor to zahtevajo« dani momenti, ki se pogosto vsak trenutek menjajo. Nikdar pa ne sme izgubiti iz vida glavnih nalog, t. j . evidence vsakega posameznega pred­ meta in evidence vseh ostalih momentov, ki jih najlaže zajame z mrežo. Ta evidenca, skupaj z risanimi plani, s profili, z beležkami itd., bo dala možnost kasnejše rekonstrukcije celih izkopavanj, kar bo zopet omogočilo popravek eventualnih napačnih zaključkov. Omenim naj le še, da pred izkopavanji zelo radi sondiramo teren, prvič za ugotovitev lokalitete kot take, dalje za ugotovitev debeline kulturnih plasti, za ugotovitev kulturne 14 periode itd. Vendar je pa pri sondiranju nujno trefba paziti, da ne poško­ dujemo pomembnejših objektov ali jih celo ne uničimo*. Zato sondirajmo le tam, kjer je to nujno potrebno in še tam z največjo pazljivostjo, n. pr. da ugotovimo obstoj lokalitete. Ni pa dopustno n. pr. sondiranje pri gomili, da bi ugotovili grob, ravno tako tudi ne sondiranje že znanih antičnih loka­ litet, 'kjer lahko uničimo tlak, mozaik, del freske itd. Tudi sondiranje pred-" zgodovinske naselbine uniči včasih ognjišča, peči, poškoduje stavbe itd. Pri raziskovanju arheološkega gradiva, zbranega pri raznih izkopava­ njih, kakor itudi pri pojasnjevanju raznih pojavov se arheologija poslužuje- t. i. tipologije. Mnogi sicer trdijo, da je raziskovanje s pomočjo tipologije- in komparacije odveč. Vendar ni tako. Napačno je le ustvarjati izafciljučke le ob sami tipologiji, ako imamo tudi še druge podatke, pa jih ne upošte­ vamo. Res je tudi, 'da nam tipologija in komparacija že sami nudita dra­ goceno pomoč pri marsikaterih vprašanjih, toda ne vedno in povsod. Na drugi strani je pa zopet res, da moremo zelo pogosto reševati tudi druge probleme le s tipologijo, čeprav vemo, da niso rešljivi le tipološko. No, končno spada to v ožjo obdelavo arheološkega gradiva in v njeno proble­ matiko. Samo tipologija nam edina skupaj s stratigrafijo more nuditi kon­ kretno oporo za kronologijo, tako relativno kakor absolutno'. Samo* tipolo­ gija nam more razjasniti vprašanje trgovskih stikov, vprašanje obrtništva, vprašanje etnične pripadnosti itd. Zato tipološko raziskovanje ni nepo­ trebno, temveč nujno potrebno, iza nas pa še toliko bolj, ker tipološka raz­ iskovanja 'zaradi slabo raziskanega ozemlja spadajo v začetna dela, ki jih tako ali tako moramo izvršiti. Vendar pa moram tu omeniti, da ima tudi tipološko raziskovanje svoje meje, ki se ne smejo prekoračiti. Talko je n. pr. nedopustno iskati in povezovati tipološke posebnosti, ki so ali teritorialno ali pa časovno oddaljene. Tipologijo lahko uporabimo v okviru ene lokali­ tete, ene kulture, celo ene pokrajine, kjer je nekoliko raznih, toda isto­ časnih kultur. Samo pri zasledovanju 'trgovskih stikov lahko v zvezi z drugimi momenti uporabimo tipologijo v drugih obmejnih in sosednih, toda istočasnih kulturah. Poleg tega je še več področij, (kjer je tipološka ob­ delava mogoča in dopustna (n. pr. razprostranjenost posamezne forme itd.), vendar pa ne sme preiti meje in se ji tudi ne sme brez kritičnega gledanja pripisovati nek poseben pomen. Težnja arheologije v deželah z visoko- arheološko tradicijo leži danes v reševanju notranjih problemov posamez­ nih kulturnih skupin posameznih lokalitet le bolj na stratigrafski bazi, ker so tipološka raziskovanja dala že veliko uvodnih del, ki jih sedaj morejo kontrolirati. Včasih žele nekateri od arheologije tudi nekoliko prenagle končne rezultate. Kot primer navajajo, da so debele knjige napisane o> fibulah s čisto tipološkega gledišča, ki nam ne nudijo nikakršnih rezultatov. Vendar so pa, recimo, v takih knjigah razporejene fibule raznih in tudi istih oblik v nekake lestvice, ki naj bi na eni strani pokazale vse nianse v njih obli­ kah, na drugi pa razprostranjenost posameznih oblik oziroma tipov. Ko laik čita tako študijo; se res cesto sprašuje, čemu vse to*. A vendar so vsa ta dela nujno potrebna, da bo končno mogoče podati tudi odgovor na danes še nerešljiva vprašanja. S takim delom dobimo namreč pregledno' sliko celotnega danes zbranega gradiva te vrste, pa tudi .pregled njegove geo- 15'. grafske razprostranjenosti in vse razvojne stopnje v raznih fera j ih. Ob da­ našnjem pomanjkanju gradiva je možno delati in zbirati gradivo samo na ta način. Da bi ipa dobili n. pr. sliko o obrtništvu te ali one periode, je po­ trebno zelo mnogo identičnega gradiva, v našem primeru fibul, na omeje­ nem prostoru, fci'lbi že e svojo množino omogočile študij serij, ki so bile izdelane v istem, identičnem, sorodnem ali samo podobnem kalupu. To bi nam pa zopet pokazalo, katere fibule je izdelal isti delavec, isti obrtnik oziroma ista delavnica, kakšno je bilo 'njeno delovno področje, ali je delala samo za bližnjo ali tudi za daljno okolico afli celo iza daljni eksport. Na takšna vprašanja pa danes še me moremo odgovoriti. Seveda pa pred' par desetletji tako rekoč niti še slutili nismo možnosti takega ugotavljanja. Šele z razvojem arheologije, s povećavanjem gradiva in z detajlnim tipo­ loškim delom so se pokazale tudi te m sedaj še perspektivne možnosti. Zgrešeno je ipa tudi naziranje tistih, ki žele dobiti komičen rezultat na te­ melju enega samega objekta, pa maj bo to posamezen predmet ali nasel­ bina ali grobišče. Tudi taki objekti ne moreijo dati zadovoljivega odgovora na vsa vprašanja. 0 nekem slikarju, da ne govorim o smeri ali šoli, tudi ne moremo govoriti le ob eni sami skici v beležnici ali olb eni sami sliki. Zgodovina tudi ni pisana samo po enem viru ali eni sami beležki. Ne veni, kako naj gradbenik sezida hišo samo z eno opeko. S tem ipa želim le po­ udariti, da je mogoče soliden zaključek padati tedaj, ko imamo že toliko in toliko ugotovljenih činiteljev, v našem .primeru toliko in toliko* raziska­ nih naselbin in grobišč. Naglica v znanosti ni bila nikdar na mestu in je vedno privedla do neuspeha. Ne mislim prigovarjati arheologoim, ki se često brezuspešno branijo pred preostrimi napadi, temveč tistim, ki včasih žele vplivati na arheolo'ška dognamija ali na niacin raziskovanja, na termi­ nologijo itd. Tako ise je nedavno' precej časa razpravljalo O' tem, ali so Rimljani poznali plužno poljedelstvo ali ne. Za arheologa je bila stvar jasna in brez problematike. Toda nekateri drugi so menili, da Rimljani niso poznali plužnega poljedelstva in da plug, ki ni železen, ni plug. Se­ veda bo jutri nekdo lahko trdil, da je edino traktorski plug plug im da drugi ne spadajo v< to kategorijo. Nekdo drug je zopet zameril arheologom, d a uporabljajo 'za imaterialne ostaline neke določene skupine lokalitet istega časa, iste družbene stopnje in tudi iste jezikovne enotnosti naziv kultura, češ da za tem izrazom ne vidimo človeka kot nosilca teh materialnih ostalin. Ravno tako pa obstajajo tudi' pripombe k poimenovanju kultur po meki tipični formi ali tipični omamemtiki v tej kulturni skupini (n. pr. kul­ tura zvoričaste čaše, Glockanbeclherkultur, The Bell Beaker culture, kultura zvoncovitych poham, la culture de vases oampaniformes, ali kultura tra­ ttaste keramike, kultura fcerâimiky ipaskové, Bandkeramische Kultur itd.). Taka poimenovanja obstajajo poleg poAmemovamij kultur po neki lokaliteti (vinöanska, butmiräka, halštatska itd.) ali po pokrajini (potiska, slavonska itd.) ali zopet po obliki in načinu naselbin, grobišč (gradiščanska kultura, kultura žarnih grobišč itd.). Z izrazom »kultura« razumemo v arheologiji celotno, tako materialno kakor duhovno kulturo, t. j . vse ostatine neke skupine, ki so vezane tako na ekonomsko^gospodarske kakor na družbene momente. V 'novejšem času nekateri arheologi (Böhm) predlagajo, naj izraz kultura uporabljamo le za tiste stopnje, kjer imamo dokaz o lastnem no- 15 tran j em razvoju posameznih elementov kot izrazu individualnosti nekega plemena oziroma ikot ekvivalentu jezikovne individualnosti. Tam pia, kjer se združuje vedno se povečavajolče število kulturnih in gospodarskih ele­ mentov in (kjer (kultura ni več izraz plemenske individualnosti, temveč dokaz širjenja gospodarstva in kulturnega miveliranja, naj ibi se namesto izraza »kultura« uporabil iaraz »civilizacija«. Predhodne stopnje med prvo in drugo dbliiko se začenjajo že v bronastem času in končno preidejo v la- iensko civilizacijo'. Prav tu pa je glavno težišče v terminologiji in pojmo­ vanju oziroma tolmačenju širine izraza. Tudi pri izrazu »civilizacija« je n. рт. treba naglasiti, da civilizacija vsebuje tudi kulturo ne kot ekvivalent plemenske oziroma jezikovne skupnosti, temveč kot izraz duhovnega živ­ ljenja, ki ga arheologija raziskuje istočasno z gospodarskim in družbenim stanjem. Razna poimenovanja, ki so jih kulture dobile ali po lokaliteti ali po nekem karakterističnem elementu, pa uporabljamo povsod tam, kjer ni •mogoče njih nosilcev etnično opredeliti, a vendar predstavljajo neko jezi­ kovno skupnost, kar je videti po materialnih ostalimah. Včasih pa talko ime zajema tudi nekoliko širše področje, obsegajoče v resnici več kulturnih skupin, ki imajo neko skupno potezo. Tâko je n. pr. ime »kultura trakaste keramike«, ki druži celo vrsto neolitskih poljedelskih kultur jugovzhodne in celo srednje Evrope, ki vse uporabljajo neke sorodne ornamente. Ne mislim tu preiti v razpravljanje o> pravilnosti in nepravilnosti take termi­ nologije, ki ima svoje dobre lastnosti, pa tudi pomanjkljivosti. Mislim, da je popolnoma indiferentno, od kod imajo danes posamezne kulture in civi­ lizacije svoja poimenovanja, ne glede na to, da se moramo vsaj nekoliko •ravnati tudi po mednarodni terminologiji, ki je ustaljena, in to ne morda zaradi kakega oportunizma, temveč zaradi nujne potrebe. Poleg tega imamo pa danes v naši arheologiji veliko več ;alktualnejših problemov, ki jih je nujno treba rešiti, kakor pa menjati terminologijo', ki se bo počasi itak izmenjala z evolucijo same arheologije, ko bo zato podanih dovoilj elemen­ tov (kot primer naj omenim, da je nekdaj »slavonska kultura« bila razbita na nekoliko imen, kakor vučedolska, Sarvaš, Zok, ljubljanska kultura). Z menjanjem imen v Jugoslaviji bi trenutno nastalo tudi precej komplikacij že zaradi tega, ker je arheološka znanost vsaj pri nas še kolikor toliko na začetku svojega razvoja, ali pa tudi, ker bi ne bito mogoče dobiti prikladnih imen. Nekdo mi je predlagal, naj bi se vinčanska kultura (imenovana po lokaliteti Vinci), ki se 'razprostira v območju srednje Donave (v severni Srbiji, Vojvodini, v delu Slavonije) in spada v neolitske kulture z motič- nim poljedelstvom, imenovala kratko poljedelska neolitska kultura sred­ njega Podonavja, Ako bi prevzeli to ime, kako naj bi pa potem imenovali tiško kulturo (imenovano po reki Tisi), Koros - kulturo (imenovano po reki Koros), starčevsiko kulturo (imenovano po lokaliteti Starčevo), lengyel- sko kulturo (imenovano po lokaliteti Lengyelu), ki se ravno tako razprosti- ìajo po srednjem Podonavju in se z vinčansko često med seboj prepletajo ter spadajo, kakor vinčanska, v poljedelske neolitske kulture z motičnim 'poljedelstvom in celo v širšo skupino, t. i. kulturo trakaste keramike ozi­ roma s trakasto keramiko. Sam najraje uporabljam izraz »kultura skupina« povsod tam, kjer je to mogoče, t. j . tam, kjer imamo diferenciacijo med posameznimi lokalitetami (n. pr. slavonska kultura v ožjem pomenu be- • Zgodovinski časopis — 2 17 sede in slavonska kulturna skupina v širšem pomenu besede, kamor spada tudi Ljubljansko barje). Mislim pa, da naj terminologija, ki jo danes upo­ rabljamo arheologi, ostane tudi še dad je nespremenjena. Pri arheoloških raziskovanjih je zelo pomembna tudi rekonstrukcija. Ne mislim tu na ožji pomen izraza, n. pr. na rekonstrukcijo neke posode ali nekega predmeta, (ki se ravno tako tu in tam mora izvršiti), temve'č na rekonstrukcijo v širšem pomenu, s pomočjo katere dobimo jasno sliko družbenega, ekonomskega in kulturnega stanja. V takih primerih se mora arheolog lotiti rekonstrukcije posameznih detajlov, posameznih objektov in s tem v zvezi tudi celotnega življenja na neki naselbini. To je ena od •najtežjih nalog arheologije, ki jo moire uspešno izvršiti le, ako ima dovolj znanih elementov. Naj navedem idealen primer za rekonstrukcijo hiše v predzgodovini. Arheolog je odkril tjame soh, ki so bile toliko in toliko od­ daljene druga od druge. Pj-ostor, ki ga te jame zapirajo, je pravokotne oblike. Na sredini tega prostora je bilo najdeno fragmentirano' ognjišče. Tla se v tem pravokotnem prostoru na eni strani nekoliko vzdigujejo. Poleg tega so našli tudi nekoliko fragmmtiranih posod na raznih krajih in omet hišnih sten. Jame soh dajo tločrt nekdanje hiše; po oddaljenosti ene jame od druge, po njih premeru pa zvemo obsežnost brun oziroma soh ter tako lahko txgotovimo, kjer so 'bila najverjetneje vrata. Glinasti omet kaže, kako so bile zgrajene stene med sohami, ali s polaganjem vodoravno ležečih brun ali prepletene z vejevjem in ometane z glino. Z razporedom pokonci sto­ ječih brun in po obliki tlocrta (bo često mogoče ugotoviti tudi obliko' strehe. Suponirana pa bo v tem primeru višina stavhe in kritje strehe. Po> posa­ meznih elementih bo mogoče ugotoviti tudi obliko ognjišča. Vzvišeni del prostora v hiši bo že glede na velikost, obliko itd. pričal morda za skupno ležišče, klop ali pa tudi za kaj drugega. Lega razbitih loncev v zvezi z razporeditvijo jam za sohe bo mogoče pokazala, ali so bile narejene po­ sebne police ali so pa posode stale le na prečnih gredah itd. Tako je po teh elementih mogoče narediti dokaj verno rekonstrukcijo te stanovanijske hiše, ki pa ima kljub temu, da so take stanovanjske hiše redke, le še svoje po­ manjkljivosti. Kje je n. pr. bila odprtina za odvod dima, ali so v ta namen zadostovala vrata, kje so bile eventualne odprtine za svetlobo, ali so v teh prostorih prebivale tudi živali in katere, ali je tu prebivala ena ali več rodbin itd.? Toda to je rekonstrukcija le enega objekta. Še težja je rekon­ strukcija cele naselbine ali pa cele kulture, posebno danes, ko še ne raz­ polagamo z dovolj velikim številom posameznih podatkov. Isto je tudi z. rekonstrukcijo trgovskih poti, rekonstrukcijo poljedelstva na posameznih naselbinah, rekonstrukcijo lova, ribolova, obrtništva itd. Poleg čisto znanstvene naloge ima arheologija tudi še drugo po­ membno, vzgojno nalogo. Tej je možno ustreči na dva načina: s popular­ nim tiskam, z razstavljanjem gradiva in z ustrezno razlago. Prvi in drugi- način se v resnici med seboj izpopolnjujeta. Prvi podaja temiaticen in sin­ tetičen pregled, drugi pa ga ilustrira. Ker so muzeji znanstvene ustanove, ki prvenstveno varujejo znanstveno gradivo, je njihova naloga, da podajajo v svojih razstavnih prostorih tudi ilustracijo oziroma da z razstavljanjem gradiva vzgajajo. Možnosti razstavljanja sta pa tudi dve: ali naj bo zbirka sistematično urejena in razstavljena ali pa tematično. Vsaka ima svoja 18 dobro stram. Prva sluzi predvsem znanstvenim, druga le vzgojnim name­ nom. Tako se v resnici med seboj izpopolnjujeta, Znanstveno delo brez sistematično urejenih zbirk v .muzejih ni mogoče, ravno taiko pa mi mogoče vzgojno delo brez tematičnih zbirk. Ni pa tudi mogoče postavljati tema­ tičnih zbirk brez sistematično -mrej enih zbirk in depo j ev, ker je mogoče le na temelju strogega znanstvenega dela urediti tematične zbirke. Načinov za ureditev tematičnih zbirk je več in jin ne mislim naštevati. Ker pa danes v naših muzejih predvsem primanjkuje prostorov, bi še najbolje služile tematične • zbirke v omejenem prostoru, ki naj (bi se od časa do časa menjale, ostade prostore pa naj bi uporabili za sistematične zibirke, vsaj za sedaj. S tem bi muzeji, ki nimajo dovolj prostora, le zadoščali vsem potrebam. Poudariti samo prvo ali drugo nalogo, bodisi znanstveno ali samo vzgojno, pomeni, da je tak muzej mrtev vsaj za eno nalogo«. Muzetj mora biti dostopen tallio znanstveniku z vsemi svojimi zbirkami in depoji kakor nezmaiistveniku v ustreznih razstavnih prostorih. Nastane pa tudi novo vpralšamje: ali ne bi kazalo» zaradi pomanjkanja prostorov v že obstoječih muzejih osnovati nove muzeje, ki bi temeljili že sami po sebi na tematiki, n. pr. muzej materialne kulture Slovanov, muzej rimske provincialne kulture v Sloveniji, muzej Uirske kulture M . Problem nastaja, od kod naj bi taki muzeji črpali gradivo. Momo bi bilo, da bi iz obstoječih muzejev izločili gradivo za posamezne tematske muzeje, ki naj se nato množi s sistematičnim nadaljnjim raziskovani jem in z zbira^ njem na terenu, pri čemer bi vsak tak .muzej raziskoval le tisto», kar mu ustreza. Posledica je zopet cela vrsta novih nerešljivih problemov. Prvič, danes nimamo znanstvenih kadrov, drugič ne vemo, kje vzeti nove prostore. Toda to so samo tehnični momenti. Še težje je pa vprašanje z znanstve­ nega gledišča. Ne glede na to, da je baza za razstavo v -arheološkem mu­ zeju — ali bi vsaj kolikor toliko morala biti — .kontinuiteta v razvoju raz­ nih kulturnih in časovnih epoh neke pokrajine v ožjem ali v širšem pomenu in da bodo taki muzeji tudi dalje morali obstajati, bi bilo vendar treba trgati, da bi zadovoljili tudi tematske muzeje, arheološko gradivo iste periode, iste kulture in celo iste lokalitete. Tako trganje oziroma taka delitev pa z znanstvenega gledišča in z gledišča muzeologije nikakor ni dopustna, ker mora gradivo ostati nedelj eno na enem mestu. Drugi mo­ ment prinaša sama delitev. Kako n. pr. deliti gradivo selitve narodov od kasnoantičnega gradiva? Kako n. pr. postaviti muzej provincialnoantične kulture oziroma civilizacije, ako istočasno ne postavimo tudi ustreznega predzgodovinskega gradiva, da objasnimo n. pr. samo latenske elemente v rimski provincialni kulturi? Na ta način bi prišli do še večjega trganja obstoječega gradiva in zbirk. Tretji moment, ki maj ga tu omenim, so znanstvena raziskovanja na terenu. Vzemimo muzaj prazgodovine človeka (paleolit),' ki bo pri svojem raziskovanjn naletel na mlajše periode. Glede na postavljeno tematiko in strokovnjake ne bo smel in mogel raziskovati mlajše plasti ali jih bo pa preprosto uničil, ker ne spadajo v njegovo področje. Isti primer pa bi se dogodil tudi z vsemi drugimi tematskimi muzeji. Vzemimo samo muzej za antično arheologijo. Na antičnih lokali- tetah so navadno tudi slovanske ostatine. Čeprav slovanska perioda ne spada v njegovo področje, bo vendar moral preiskati tudi to obdobje, a 19 gradivo, čeprav slovansko, bo šlo končno v njegov muzej. Teda lahko se zgodi, da bo pri svojih raziskovanjih ugotovil tudi še starejše predzgodo- vinske periode. Ker *je pa delo na svojih objektih dokončal, bo preprosto zasul izkopami del. S tem bo eventualni predzgodoviuski muzej, ko bo moral po piami ali zaradi problematike raziskovati to lokaliteta, ponovno moral vse odkopavati, rušiti in odstranjevati antiko in se to brez kontrole. Vendar pa mora vsakdo priznati, da bi talki muzeji in zbirke kakor todi muzeji im zlbirke 'reprezentativnega pomena ibili nujno potrebni. Toda vse je mogoče zadovoljivo rešiti 'brez delitve obstoječih muzejev in zbirk ter originalnega gradiva. Sedanji arheološki muzeji naj 'bi e e razdelili na interne tematične oddelke, -kakor je že primer v Sarajevu itd. Na ta način ostane gradivo pod isto streho in isto .upravo, kjer je prenos predmeta iz enega prastara v drugega veliko lažji, kjer se napake lahko hitreje z me­ njavo popravljajo in kjer je tudi študij na tem gradivu mnogo lažji. Toda kljub temu se tudi izven arheoloških muzejev lahko ustanove tematične zbirke, sestavljene iz kopij vsega karakterističnega gradiva. Talke kopije bodo služile obenem talko vzgojnim kakor reprezentativnim in študijskim namenom. Podobno postavitev s kopijami naj bi imel tudi, recimo, repub­ liški in državni muzej za Jugoslavijo, ne glede na to, kje se bo4nahajal. Nekdo imi je sicer omenil, da to ne gre, češ da bi tak državni muzej moral imeti najbolj karakteristične originalne predmete iz cele Jugoslavije, a tisti muzeji, ki bi naj dali gradivo, naj bi uporabili kopije. Tako mnenje je .povsem napačno in pač posledica nepoučenosti v arheologiji in muzeo- logiji, pa tudi o nalogah arheologije kot družbeinoizgodovinske vede. Danes se postavlja tudi vprašanje, v katerih muzejih naj bi hranili arheološki material, odkrit pri •znanstvenem raziskovanju. Poleg arheo- •lošfcih muzejev imamo tudi mestne in pokrajinske muzeje z arheološkimi zbirkami kot dopolnilo kulturnozgodovinskemu gradivu. Pri reševanju tega vprašanja je pa pomembna predvsem znanstvena naloga arheologije, za katero je materialno gradivo poleg planov, profilov, dnevnikov, fotografij, kartotek, inventarja itd. znanstvena dokumentacija. Zato mora zaradi znanstvenih momentov arheološko gradivo biti vedno talko pripravljeno, da nudi jasen vpogled v celotni kulturni material zaradi eventualne rekon­ strukcije izkopavanj. Tako nastaja tudi osnovna zahteva, da se kulturni material ne sme trgati oziroma deliti- s tem, da bi posamezne predmete odnašali v drug muzej ali pa celo v drugo pokrajino. Ta pojav je bil tipičen za nekdanje čase, ko je vladala pač želja, da se čimbolj izpopolnijo eni muzeji na račun drugih, manjših, toda ne zaradi znanstvenih momentov, temveč zaradi čisto zlbirateljskih. Da je na ta naičin prišlo skoraj do neke vrste ropanja, je popolnoma razumljivo. Nesporno je, da taki muzeji z obi­ lico raznovrstnega gradiva nudijo dragocene zbirke, toda zelo često brez najpotrebnejše znanstvene dokumentacije. Kje vse n. pr. ne najdemo grških antičnih predmetov? Celo plastika enega in istega grškega svetišča je raz­ metana po raznih muzejih, mislim pa, da je skoraj najmanj takega gradiva v Grčiji sami. Kdor bi danes potreboval originale zaradi kakšnega poseb­ nega problema, bo moral obiskati pač vse muzeje na svetu, če b'o hotel zadostiti vsem znanstvenim vprašanjem. Tudi marsikatero naše gradivo leži danes v Berlinu, na Dunaju, v Gradcu itd. Isto velja tudi za prazgodovino. 20 Kje vse danes ne leži 'dragoceno gradivo iz Sv. Lucije pri Tolminu! Da je danes študij takega gradiva nemogoč, je popolnoma razumljivo. S tem pa to gradivo izgubi za iznanoist tisti, pomen, M bi ga moralo imeti, ker pač ne more nuditi več tega, kar danes od arheološkega gradiva pričakujemo1, t. j . . rešitve raznih problemov dražbenoizgodovinskega pomena. Pogosto bi bilo brez pomena, da ibi danes to gradivo viračali na mesto', kjer je bilo naj­ deno, ker nima nobene znanstvene dokumentacije, t. j . ni več mogoče z njim rekonstruirati nekdanjega stanja. Poleg tega bi se pa tudi vsak' muzej brami odstopiti gradivo, ki ga ima v svojih 'zlbirfoah. Kot primer naj navedem samo ilirsko halštatsko nekropolo s Hajdine, ki je danes spravil jena v treh muzejih (Maribor, Ptuj, Gradec-, mogoče pa so posa­ mezni predmeti tudi iše drugod). To gradivo nima nikakršnih beležk, niti dnevnikov o izkopavanju, niti kakršnih koli drugih podatkov. Rekon­ strukcija posameznih grobov ni mogoča« Edino, kar nam še ostaja, so raizne tipološke poselbnosti, ki pa niso vedno zanesljive. Zaradi tega mislim, da bi bito danes ibrezpomembno združevati to gradivo v enem muzeju, temveč naj ostane tam, kjer je. Preprost je tudi odgovor na vprašanje, kje naj se hrani arheološko gradivo, ker se ne sme deliti. Arheologija kakor muzeologija vztrajata danes na tem, da je vsak arheološki kulturni material vezan na teren,, kjer je bil najden, ker le na ta način lahko nudi pravo sliko življenja in družbenega razvoja svoje okolice. Vsako drugo mesto je zanj nekaj tujega, nekaj, kar je iztrgano1 iz svoje materine zemlje in presajeno v tujo. Kakšen pomen ibi n. pr. imelo gradivo iz Srbije ali Makedonije v Ljub­ ljani, ki bi tu sploh ne 'bilo razumljivo. Praktično je zahtevo', da je material vezan na teren, -kjer je bil najden, mogoče rešiti tako, da ga dodelimo najbližjemu muzeju, na katerega teritoriju se je izkopavalo. Seveda pa tu ne morejo priti v poštev tisti muzeji, ki nimajo ne depojev ne prostorov ne strokovnjakov ne ustreznih zbirk itd., t. j . tisti, ki ne bi mogli obvarovati gradiva propada in ga ne bi mogli pripraviti za razstavo in za nadaljnji študij. Seveda je s tem v zvezi tudi vprašanje, kateri muzej ima pravico do terenskega raziskovanja in izkopavanja. Muzej sam po seibi je 'znanstvena institucija, ki je z raznimi administrativnimi prijemi ne smemo omejevati v. znanstvenem delovanju. Muzej, ki ima tudi arheološko razstavo in depoje, je tudi prvi čuvaj kulturnih ostalin preteklosti. Kot talk ima seveda tudi pravico do znanstvenega terenskega i azi skovan ja. Seveda pa mora (biti v momentu, ko nima strokovnega kadra in možnosti, da oibvaruije znanstveno gradivo, v tem svojem delovanju omejen, t. }. ne sme več raziskovati in izkopavati sam, brez strokovnega vodstva, ker nestroko'vno osebje ne bi smelo sâmo znanstveno' raziskovati, razen če gre za nadzorstvo nad posameznimi gradbenimi deli, ki ostajajo včasih brez vsakega nadzorstva (kanalizacije, kopanje temeljev za stavbe, reguliranje rek in potokov, avtoceste itd.). Tu je pozvan pač vsak posa­ meznik, da rešuje, kar se rešiti da. 21' Archaeology and some of its tasks. (Résumé) The conference of the Yugoslav archaeologists at Niska Banja in May 1950 gave rise to several actual problems concerning the archaeological work in Yugo- slavia. I have tried to expose in this article some thoughts and views of mine on some archaeological problems and connections of archaeology with other historical social sciences. Archaelogy is a historical social science: investigating and examining, on evidence of materiali remains, particular phases and aspects of the economic, culturali and social development;. Many differing definitions of the archaelogy and its tasks are not comprehensive enough, or are even false. In order to present correct idea« • of the social, .economic and cultural evolution archaelogy has to compare its own results with the results of other associated sciences. Archaeology is la science branch by itself wanking with its own methods. Its auxiliaries aire all the historical sociali sciences, e. g. history, ethnology, etc., but added to these also various natural sciences, e. g. palaeobotany, palaeozoology, paleoanthropology, and similar. It is sure archaeology itself is also an auxiliary and complemental science for other historical social sciences. Although archaelogy and history pursue identical aims and plans, today a differentiation between the both is possible as to methodological and other handlings of (both sciences. Someones think a division between archaelogy and history of art is much more difficult, but that is not the case. As to its working methods archaeology must be' taken into laiccount wherever such' work is neces- sary 'regardless of place and time, whilst history of art especially attends to estheiical valuation of productlions of art, architectural, plastic and pictural, of all times and countries. However, those who are of opinion history of art must be applied but to living objects, are wrong, as well as those who think the task of archaeology consists but in' statements of technical execution as to archaeological productions of art regardless of artistic values. After all, the division of archaeology in particular branches — comprehen- ding territorial and ethnical wholes as well as periods — has more or less been brought to an issue. However, a strict arrangement cannot yet be carried through. There is also another false point of view, namely the opinion the tasik of archaeology consists only in going in search for monuments of material civilization. No, arhaeology does not look for monuments only, lit examines the situation of the finds, their depth and relation to other objects etc. The object itself has today in the archaeology more a second-rate importance. There are more ways of digging, but today the network system is prevailing. Boring should be omrJtted wherever and whenever possible. Typological treating of materials, though many times giving out precious data, is no more sufficient toy itself today. Only typology and stratigraphy together give a concrete support for chronology. It is sure where there are no stratigraphie data to be ascertained, typology by itself may clear up problems of commercial connexions, handicraft, ethnical belonging a. s. o. Archaelogical .reccarstructnon of social, economical and cultural life is possible when the necessairy elements are sufficient enough. Besides its scientific task archaeology has also an educational one, espe- cially taking in consideration shows and exhibitions of archaeological objects, arranged either systematically or themaitically. Systematical collections are of particular use to scientific purposes, while thematical ones are more useful to education. Neverifhelles, arrangement of thematical collections, too, requires rigorous and careful scientific work. 22 Bogo Grafenauer: Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov 1. Uvod. Osrednji problem, okrog (katerega se suče sledeča razprava, je problem razmerja med Slovani in Obri. Že glede na značaj gradiva, ki ga imamo na raapolago o obojih, pa je seveda neizogibno, da iaidemo pri obravnavi tega vprašanja iz mnogo širše problematike v zvezi z naseljevanj eni južnih Slovanov v Vzhodnih Alpah in na Balkanu. Le preko vloge, ki so jo Slovani igrali poleg .drugih ljudstev v času preseljevanja ljudstev v napadih na Bizanc in v krušenju oblasti Bizanca nad ozemljem, kjer so se naselili predniki današnjih južnosllovanskih narodov, moremo pristopiti h konkret­ nejšemu obravnavanju slovanskega razmerja do Obrov, ki so za takratnega zunanjega opazovalca zavzemali med napadalci na Bizanc vsekakor zelo vidno, če ne celo najvidnejšo vlogo. 2e s tem načinom obravnave, ki jo narekuje zgodovinsko gradivo samo, je dana tudi struktura naslednje razprave, ki je zato ne bom posebej utemeljeval. 0 malokaterem vprašanju iz naše zgodovine je bilo pisano toliko, kolikor o problemih, ki jih načenjam v naslednjem razpravljanju. Saj so to najstarejše podrobnejše vesti o Slovanih; ki so bile mnogokrat obravna­ vane v historiografiji vseh slovanskih narodov, ne le v naši domači. Zaradi silovitih sprememb, ki nastopajo v zvezi z naselitvijo južnih Slovanov v Bizancu, so zanimale vse biizantologe, v svetovni historiografiji pa so v zvezi z njimi nastajali tudi ostri spori o nastanku modeirnega grškega naroda. Končno so imele te vesti tudi svoj velik pomen v starem psevdo- znanstvenem sporu, ali so Slovani po svoji naravi državotvorni ali ne. Glede malokaterega vprašanja iz naše zgodovine pa so bile rešitve, ki jih je predlagala 'in jih še predlaga dosedanja historiografija, med seboj tako zelo različne, kakor o zgoraj nakazanih problemih. Prav spričo te needinosti moremo 'trditi, da je velik njihov del ostal odprt vse do danes. Kot primer moremo navesti odmev tega spora v naši domači historiografiji v razpravah Hauptmanna in Mala. Kakor je bilo na eni strani jasno, da je glede zunanje povezave med Slovani in Obri dosegel Hauptmann z izjemo nekaj neutemeljenih generalizacij rezultate, ki jim ni bilo moči ugovarjati in jih je Mal brez ;uspeha poskušal ovreči, tako,pa je Malovo razpravljanje vendarle pokazalo z uspehom problematičnost Hauptmanno- vin dedukcij iz zunanje povezave na notranji način razmerja med Obri in Slovani, ki ga pa tudi Mal ni znal rešiti in se niti ni zavedal temeljne 4 23 važnosti tega vprašanja. Tako je problematika ostala nerazrešena. Ta po­ ložaj ni značilen le za našo historiografijo. Proti svoji navadi sem se moral odreči zahtevi, da povežem postavitev problema s kratkim -kritičnim pregledom dosedanje, zlasti še danes aktu­ alne znanstvene literature o njem. Tak kritičen pretres bi namreč — zlasti pri nas zaradi kulturne politike stare Jugoslavije — moral posvetiti posebno pozornost tezam sovjetske historiografije o teh vprašanjih, M jih pa poznamo večidel le po sumarnih rezultatih v raznih kompendijih ali po-ijudnejših znanstvenih delih, dočim večine podrobnejših razprav do 1. 1945 v jugo­ slovanskih knjižnicah ni, tako da ne pomamo podrobne argumentacije za vrsto posameznih delno problematičnih tez. Spričo tega sem se odrekel, dasi ne rad,'sistematičnemu kritičnemu pretresu in se omejil glede kritičnih pripomlb na izvajanja o- posameznih problemih v razpravi sami. 2. Naselitev južnih Slovanov na Balkanu in v Vzhodnih Alpah. 1. K r o n*> l o š k e m e j e . — ' Prvo "vprašanje, ki ga je treba načeti v zvezi z vlogo Slovanov v začasnem razkroju 'bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom konec 6. in v začetku 7. stoletja ter v zvezi s pro­ blemom razmerja med Slovani in Obri v, tem času, zadeva žê boje, v katerih so predniki južnih Slovanov osvojili novo domovino-, in mesto teh bojev v fcrošenju 'bizantinske -obrambe na mejah Balkanskega polotoka. Kakor bomo videli spodaj, bizantinski pisci v svojih poročilih glede teh vprašanj niso skopi. Njihovih poročil tudi slovansko in posebej jugoslo­ vansko zgodovinopisje ni zanemarjalo.1 Toda vse te zbirke in obdelave virov — razen tistih, ki so posvečene bizantinski in ne posebej slovanski problematiki v tej dobi.— imajo z redkimi izjemami2 bistveno pomanj- 1 P.rim. zbirke virov R a č k i F., Documenta historia-e Cbroaticae periodum 1 antiquam illusitraniia, v Monumenta speciantia -biistoriam Slarvoru-m jneridionalmm VII, 1887; Kos F., Gradivo aa zgodovino Slovencev v srednjem veku I, 1902; S t a n o j e v d ć S. — Ćoro-vić V., Odabrani izvori za srpsku fetoriju I, 1921; Mišu l i n A. V., Dreivnie slavjame v otry vikah pisaiteleĵ po VII v., Veetnik drevmej listorii 1941, št. 1; glavne obdelave v splošni} slovanski 'historiografiji: D r i n o v M. S-, Zaselenie BaLkanskogo poluostrova slavjanam-i, 1873; P o g o d i n A. L., Iz istorii sla/v jamskih paredvđžemij, 1901; Ni ed e r i e L., Slovanske starožitnosti II, Pûvod a pocätky Slovanu jižnich 1—2, 1906—10; J-ir-eček K., Geschichte der Senlben I, 1911; P eœsk ex J., The Expansion of the Slavs, v The Cambridge Medieval History II, 1913; Mišulin A. V., Drevnie slavjane- v sudby vostočno- rimskoj imperii', Vestnik drevmej istoria 1939, št. 1 ; G т e k o v B.D., Borba Rusi za sozdam-e svoego gos-udarstva, 1945; D e r ž a v i n N. S., Slaivjane v drev- ncsti, 1945; i s t e , Istorija Bolgaru I, 1945; Djaikoaiov A., Izvesti ja Ioanna Efesskogo d sirijskih branik o slavjanah v VI—VII vekov, Vestnik drevnej istorii 1946, št. 1; T r e t ja kov P. N., VostoanoHslavjanskie plemena, 1948; temeljna dela v jugoslovanski historiografiji: pitf Srbih S. S t a i n o j e v i ć , Viziamtìja i Srbi I—II, 1903—1906; pri Hrvatih N o d i l o N., Historija srednjeg vijaka II—III, 1900—1905, in Š i š i č F., Povijest Hrvata u vròjeme narodnih vladara, 1925; pri Slovencih Kos F., Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr.. Izvestja Muzej. dr. za Kranjsko 8, 1898. in H &u p t. m a n n L., Les Rapports des Byzantins avec les Slaves et les Avares pendant la seconde moitié du VI© siècle-, Byziantio-n IV (1927—1928), 1929; -pregled s stališča nemške znanosti: Schwa-rz E., Die Frage der slawischen Landn-ahmezeit in Ostgeimanien, Mitt. d. Instil, f. österr. Gesch.- forsch. 43, 1929. 2 S t a n o je v i c S., n. d.; H i a u p t m a n n L., n. d. 24 kl ji vost : upoštevajo namreč le-ali vsaj v mnogo večji meri sporočila o slovanskih 'napadih. Ker se pa -bizantinska meja nikakor ne maje v tem času le pod slovanskimi udarci, na drugi strani pa tudi ni mogoče tako strogo ločiti slovanskih od ostalih napadov, marveč predstavljajo vsi eno samo večjo celoto tako s stališča bizantinske obramibe kakor tudi1 po> svojih domačih vzrokih in povezavi, daje tako neso'razmemo upoštevanje gradiva o Slovanih v celem procesu brušenja bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom, ki se zaključi z naselitvijo Slovanov, brez dvoma 'zgrešeno sliko. Zaradi tega si bomo najprej ogledali poročila o vseh navalih na Bal­ kanski polotok, v kolikor je bil v bizantinskih rokah, od okrog 500 pa do .626 ne glede na narodnostno pripadnost napadalcev, in v tej' široki zvezi ocenili pomen slovanskih napadov, poleg tega pa že tudi vsaj delno položaj napadaj očih Slovanov v razmerju do drugih naipadajočih ljudstev. Krono-, loške meje, ki sem jih vzel pri tej analizi virov, soi utemeljene v zgodo­ vinskem razvoju samem. Res se sicer meja vzhodne rimske države na spodnji Donavi zruši že nekajkrat pred 1.500: tako vpadajo< v 3. stoletju ртеко nje ponovno Goti in druga plemena, konec 4. stoletja jo zlomijo. Vizigoti na svojem begu pred Huni, proti sredi 5. stoletja Huni prehajajo; to mejo, ropajo po Balkanu in po Priskovem poročilu njegov severni rob popolnoma «pustošijo, v drugi polovici 5. stoletja pa so v Meziji naseljeni kot rimski federati Ostrogoti.3 Res je Bialkan že do kraja 5. stoletja izredno mnogo trpel pod barbarskimi vpadi in ropanji in «pada v tem pogledu nedvomno med najbolj prizadete pokrajine nekdanjega rimskega imperija.4 Toda ne glede na vse to se položaj okrog 1. 500 vendarle znatno' spremeni. Vse do tega časa so rimski in pozneje vzhodnorimski cesarji vsaj z delnim uspehom vzdrževali svojo suverenost nad vsem ozemljem do spodnje Do­ nave. Germanska ljudstva, ki so se sicet res nepoklicana naselila na tem ozemlju, so se vendarle naseljevala v svojstvu federatov, talko da so jih mogli uporabljati celo kot branilce meje na Donavi. Bila so v notranjih zadevah sicer mnogokrat nadležna, zlasti kadar so> si s pohodi po notra­ njosti države sama poskrbela za »plačilo« zaostale plače, na katero so bizantinski cesarji Tadi pozabili. Proti barbarskemu pritisku z druge strani, Donave so se pa vendarle obnesla, tako da se Bizanc vse do konca 5. sto­ letja more zadovoljiti le z obrambo državnega ozemlja na Donavi. Ko na ob odhodu Ostrogotov v Italijo (490) izgine zadnji barbarski branilec impe­ rija ob spodnji Donavi, se na široko odpre pot novim barbarskim ljudstvom,, ki so pritiskala za njimi. Že v začetku 6. stoletja njihovi napadi preko Donave toliko omajejo bizantinsko oblast nad Balkanskim polotokom, da je bilo treba misliti že posebej na obrambo glavnega mesta; Carigrada, z zgraditvijo »dolgega, zidu«. Napadi se vrste skozi vse stoletje. Bizantinci sicer poskušajo vzdržati svojo Oblast nad ozemljem do Donave in prenesti bojišče na levi breg te reke. Nekajkrat se jim za kratek čas to tudi posreči, vendarle pa ostanejo v širšem okviru to le brezuspešni poskusi. Balkanski polotok se v posameznih razdobjih spreminja v pravo »zemljo nikogar« med dvema frontama, po kateri se napadalci gibljejo prilično 3 D i e h i C h. — Mar ça i.s G., Le Monde .oriental de 395 a 1081, v Histoire générale, Histoire du Moven Age, III, 1944, str. 14—21. 4 S t a n o j e v i ć S.," n.' r!., str. '120, 130—131. 4 » 25 brez skrbi, večkrat celo v prav malih skupinah in s svojimi družinami. Ta proces vidno napreduje v 6. stoletju, dokler se v prvih desetletjih 7. stoletja bizantinska obramiba dokončno ne zlomi. Barbarska lavina se lazlije preko vsega polotoka. Velik naskok na Carigrad sam v 1. 626 pa se ponesreči in sproži, 'bolje povedano pospeši razkroj najmočnejšega napa­ dalca na severni (bizantinski meji — obrsko-slovansfce plemenske zveze. Vendarle pa bizantinski cesarji, ko preidejo na Balkanu znova v proti- napad^ne obnavljajo 'bizantinske oolasti nič več nad pretežno r o m a n s k o - g r š k i m , marveč nad pretežno s l o v a n s k i m Balkanskim polotokom. Sestava prebivalstva se je namreč na tem prostoru v zadnjem stoletju, zlasti pa v zadnjih desetletjih pred 1. 626 znatno spremenila. 2. Z e m l j e p i s n i p o l o ž a j n a p a d a l c e v . — Do' srede 6. sto­ letja naštevajo viri med barbarskimi ljudstvi, ki pritiskajo preko spodnje Donave, predvsem tri: Bolgare, Ante in Slovene (Sklavene). Prvi pred­ stavljajo plod spajanja različnih elementov zaradi precej daleč segajočih prerivanj v 5. stoletju. Po Priskovem poročilu5 so okrog 460 pritisnili Obri na Sabire v zahodni Sibiriji, ti pa so spet prisilili plemena Saragurov, Ono- gurov in Ogurov v severnokavkaški stepi, da so jim tu napravili prostor.0 Ta tri nomadska plemena so se umaknila saibirskamu pritisku v stepo severno- vzhodno od Črnega morja, kjer jih poslej srečujemo pod novimi imeni Utriguri, Onoguri in Kutriguri. Bizantinski pisci jih mnogokrat imenujeijo tudi z različnimi starejšimi imeni, ki imajo v tej dobi že izrazito zbiralen značaj za različna nomadska plemena v bizantinski historiografiji (Kime- rijci, Skiti, Huni). Šele čez daljši čas se uveljavi njihovo novo skupno ime, Bolgari. Onoguri in Utriguri so se naselili v stepi vzhodno od Dona in Azovskega morja, Kutriguri pa med Donom in Dnjeprorn.7 Zahodni Bolgari (Kutriguri) so se združili z ostanki Hunov pod najmlajšim Atilovim sinom Ernakom.8 L. 482 se Bolgari prvič omenjajo kot bizantinski zavez­ niki v boju ž Ostrogoti, a,po odhodu Ostrogotov prav kmalu sami padejo po Bizancu. 0 prebivališčih Antov in Slovenov v 6. stoletju poročata Prokopij in Jordanes. Prokopij pravi na enem mestu, da Sloveni in Anti »prebivajo onstran reke Donave ne daleč od njenega brega«,9 na drugem pa določ­ neje, da »sami prebivajo na večjem delu drugega (se. levega) brega Do­ nave?.10 Na tretjem mestu pove še, da »Anti prebivajo v neposredni soseščini Slovenov«.11 Kako daleč proti severu segajo naselja enih in drugih, Prokopij ne pove nikjer naravnost. Vendarle pa je razvidno iz 28 imenom imenujejo skitska«24), bi že ob tej priliki mogli računati z 'bolgar­ skim napadom preko Donave. Prav trdna pa taka domneva ni, kajti Mar- oellinus oomes uporalblja ime Skiti večkrat tudi za razna germanska ple­ mena, posebej tudi za Gote.25 Spričo tega moremo misliti tokrat tudi na boj s kakšnimi ostanki Gotov v Meziji, ali pa celo le na 'boj' z upornimi pre­ bivalci bizantinske pokrajine Skitije.26 Tako se srečamo s prvim nedvomnim 'bolgarskim vpadom šele 1. 499, ko so Bolgari (Bulgares) ropali po Traeiji in razbili bizantinsko vojsko pri reki Zurti.27 Že 1. 502 so spet ropali po Traeiji in Iliriku, ne da bi naleteli na kak bizantinski odipor.2S Bizantinska vojska ije toila namreč v tem času zapletena v borbe na vzhodni meji države.. Zato pa so nekaj let pozneje (1. 505) .sodelovali Boilgari na ibkantinski strani kot zavezniki proti Mundu, ki je bil po nekaterih poročilih Got, po drugih Gepid, po tretjih spet nun­ skega poireMa in ki se je v začetku 6. stoletja lumafcnil pred Gepidi v gornjo Mezijo. Tam je poskusil ustanoviti svojo posebno majhno državico ter je 1. 505 ob Moravi premagal bizantinsko' vojsko in z njimi zvezan oddelek Bolgarov pod poveljstvom Salbinijana mlajšega.29 V zvezi s sun­ kom Teoderika v Srem 1. 505, ki so ga Ostrogoti odvzeli Gepidom, se je pridružil Gotom, ia že ofcr. 530 je prešel od njih k Bizantincem in postal magister militum za Ilirik (t. j . za (bizantinske pokrajine zahodno od črte Vidin ob Donavi-Mesta db Egejskem imorjn — sem spadata obe Daciji, zgornja Mezija, Dardanija, Praevalitama in obe Makedoniji, v Ilirik v šir­ šem smislu še grške pokrajine in Kreta; za ozemlje vzhodno od tod upo­ rabljajo bizantinski pisci te dotoe mnogokrat zibiralno ime Tracija).30 Bolgarski napadi in poraz v bojn z Mundom so morali vsekakor že v tej prvi doibi (499—505) zavzemati nevaren obseg. Ponovni bizantinski porazi na severni meji so prisilili cesarja Anastazija, da je začel graditi posebej za obrambo Carigrada in njegove bližnje okolice tako' imenovani »dolgi zid« od Prapontide pri Selymhriji do Črnega morja »zaradi poho­ d o v . . . Bolgarov in Skitom«, ki je toil dovršen 1. 512.31 V resnici se je v tem času oblast BAzanca nad severnim robom Balkana že močno majala, L. 513 se je namreč uprl Anastaziju v pokrajini Skitiji Vitalijan, sin Pa­ tricija, ki se je zvezal z Bolgari.32 L. 514 je z vojsko, ki naj Ibi jo> po spo­ ročilu vira zlbral v treh dneh in naj bi štela 60.000 Romanov, Hunov in 2 4 P r o k o p i j , BG IV 5, 6: Travia xà š3-vv), &~ep zà èxsivy; xoopia sfyov, £-/.u3-i"/.à (lav èïù y.otvrjç ôvo[iàÇexac. , 25 Ma re e l l j n u s t o m e s a. a-. 379, 3S0, '406. 23 Mülil-emhoff K.,n. d., str. 383. 2T Mar c e l l i inu s corn ers a. a. 499. ! 8 M a r c e l l t a ï ï s cornes a. a. 502 (gens Bulgarorum); T h e o f a n e s . éd. de Boor I, str. 143: ol xaAoójisvot Bo'iX-fapo'.. 29 Marc e 11 in uis cornes a. a. 505; J o r d a n e s , Getica 58; En n o - di u s , Panegyricuis dietus Teodorico 12; glede spora o poreklu gl. R a đ o n i ć J., Glas sirp. akad. 60, 1901, str. 210, S t a n o j e vi ć S., -Viaümtiia i Srrlbi I, s*r. 222 do 223, 224. ;î0 Račkii F., Documenta, str. 219, op. 1. 3 1 Chronfcon pasehale I (Bonnski korpus — CB), str. 610 a. a. 512: тоотф -Љ l-ti iv.~J.ofrf] TO p.a-xpòv TEÎXO; TO Xs-fojisvov 'Avac-aatay.óv ; Z o n a r a s CB, I I I s t r . 144 : ђ'Л -м- acpóSoug -ümv -es Muaöv, Yjfouv BouXyaprnv, -/.ai xmv 2-/.Ü9-<ÜV. 32 T e o la n e s , ed. de Boor I, str. 157. 29 Bolgarov,33 prodiral proti Carigradu, ujel Kirila, poveljnika; čet v Tratiji, in ga dal ulbiti z »getskim nožem«.34 Tudi 1. 515 je znova prodrl v -bližino Carigrada.35 L. 517 pa so prišli, prejkone v zvezi s temi dogodki — »getski jezdeci« in oropali velik del Ilirika (obe Makedoniji, Tesalijo vse do Ter- mopil in Epir).3 6 Vitalijana je Anastazij končno uničil z zvijačo: 1. 519 ga je povabil k sebi in ga s častmi sprejel v Carigradu, a v sledečem letu ga je dal ubiti z njegovimi pristaši vred v njegovi hiši v tem mestu.37 Vse do tega časa naštevajo viri med napadalci z oizemlja na levi strani Donarve le Bolgare. Uporabljajo pa zanje različna imena: Sikiti, Bolgari, Huni, Geti. Spričo dejstva, da so Bolgari na svoji poti proti spodnji Do­ navi vsekakor morali preko antskega in morda tudi slovenskega ozemlja, se v zvezi s temi napadi pojavlja vprašanje, ali niso uporabljena morda v zvezi z različno etnično sestavo napadalcev, t. j . ali niso morda že pri teh prvih bolgarskih napadih udeleženi tudi Sloveni in Anti. Vsekakor sta dve med temi imeni — Skiti in Geti — za bizantinske pisce te dobe in tudi za Marcelina coimesa, pri katerem smo nanje naleteli, izraziti z b i r a l n i imeni, ki ne pomenita l e nekega določenega ljudstva, marveč je njun pomen različen. Glede imena Skiti smo to že videli. Vendar je treba pri­ pomniti, da v tej dobi (in tudi pozneje vse do ruskih napadov na Carigrad v 9. in 10. stoletju)38 bizantinski pisci nikdar ne uporabljajo tega imena za Slovane, marveč le za Germane in mongolska nomadska ljudstva v jugo­ vzhodni ukrajinski stepi. Drugače pa je z imenom Geti. Teofilakt Simokata izrecno trdi, da je to stairo ime za barbare, s katerimi so se Bizantinci takrat borili,39 to je za Slovane, in te tudi izrecno imenuje Gete, enako, kakor je to storil tudi že prej v svojem delu;4 0 zato tudi uporablja kot sinonima »vojska proti Slovenom« in »getska vojna«.41 Seveda pa ta ter­ minologija šele odpira možnost, ne pa da bi že sama dokaaovala resnično udeležbo Slovenov pri teh bojih. MaTcellinu comesu namreč to ime ni slu­ žilo le za označbo Slovenov, kakor pozneje Teofilaktu Simokati. Na eni strani označuje kot Geta Munda, ki gotoivo ni bil Slovan, na drugi strani pa govori o getskih jezdecih, s čimer so spet gotovo mišljeni Bolgari, ne pa Slovani, kajti slovanska vojska v tem času ni poznala večjih konjeni­ ških formacij. Prav ker vemo iz poročila Ivana Antiohijskega o Vitali j a- novem uporu, da je Kirila ubil »med Huni zelo mogočni... Tarrak,4 2 je 3 3 M a f c e l l i n u s c o m e s a. a. 514; T e o f a n e s , ed. de B o o r I, str. 160. . , 4 3 4 Marcei l l inuis c o m e s , n. m. m., inox cultro Getico niguterait. 3 5 M a r c e U i ï n u s comes a. a. 515; T e o f a n e s , n. n. m., str. 160, 161. 36 M a r c e l l i n u s c o m e s a. a. 517: Getae équités; Z o n a r a s (CB) II 140: iffiv BouXyàpcuv. 37 M a r c e l l i n u s c o m e s a. a. 519, 520. 38 T r e t j a k o v P., Anty i ms', Sovjetska ja etnografija 1947, št. 4, sto. 75. 39 T e o f i l a k t S i m o k a t a , VII 2, 5, ed. de B o o r , str. 247: -oû-co fàp TOÎÇ ßapßdpoic io îrpsajiOTSpov 5vo(ia. 4 ° T e o î i l a k t S i m o k a t a , III 4, 7 (str. 116): xò бв Тггмоч, табтоу S stnsïv aE T(ôv 2xXauï]vSv fryilai. « T e o î i l a k t S i m o k a t a , VI 6, 14 (str. 232): xaxà irâv SxXaurivôJv . . . 7tóXs|iOV, xòv Ге-ixòv . . . TtÓXsiiOV. 42 Ra d o n i é J., Glas srp. akad. 60, 1901, _str. 211. 30 Radonić dokazoval, da pomeni pri Maroellinu ime Geti le Bolgare in Hirne.43 Toda če je ob drugem bolgarskem sunku preko, Donave (v 1. 514—517) drugače kakor ob prvem (v 1. 499—505) Marcellimis comes vendarle rabil za Bolgare drugo ime, je ne glede na Radonićeivo mnenje prav lahko mo­ goča domneva, da je to storil zato, ker je bila c e l o t n a .pomoč, ki jo je dobil Vitalijan z druge strani Donave, etnično drugačna, to je ne 1 e hun- sko-bolgarska, marveč t u d i slovenska. Že Müllenhof in Pniower, ki sta prva domnevala tako, sta se oprla posebej na poročilo o dogodkih 1. 514, ko je Vitalijan v kratkem času dobil v pomoč »velike množine Humov in Bolgarov«, pa ne le v obliki konjenice, marveč tudi pehote. Na udeležbo Slovanov v teh bojih kažeta torej dva momenta: hitrost, s katero je pomoč prišla, kaže, da so morali udeleženci (bivati v Mižini Doaaive, torej' na slo­ vanskem ozemlju; če bi Ibila pomoč le bolgarska, ibi bila vojska le konje­ niška, kajti pešcev niso imeli kje vzeti. Seveda pa ves razvoj upora ven­ darle kaže, da so bili stvarni Vitalijanovi pomagači Bolgari in ne Slovani. Slovani so se torej mogli upora udeležiti le kot bolgarski »zavezniki«. To bi bil obenem tudi prvi primer, da se uporablja — kakor pozneje v zvezi z Bolgari in Obri še večkrat — ime nomadskega s Slovani zvezanega, ljud­ stva kot skupna označba tudi za Slovane, kar je seveda le izraz vojaškega težišča v te vrste plemenskih zvezah in nič več. Posebej velja podčrtati, da so se prav v času prvih bolgarskih napadov Anti razširili od spodnjega Dnjestra do ustja Donave, torej ob poti ibolgarskih napadalcev. Tudi to bi torej le kazalo na medsebojno zvezo. Vse to podpira proti Radoniću Stano- jevićevo mnenje, »da pod imenom Geta u izvorima ovoga vremena treba razumeti mase Varvara, sastavljene iz raznih varvarskih plemena: Slovena, Bugara, Huna i Germana, u najraznovrsnijim kombinacijama«,44 katerih sestavo je spričo tega treba določiti konkretno za vsak primer. V drugem bolgarskem sunku (514—517) je vsekakor, kakor smo videli, udeležba' Antov in Slovanov verjetna. Do gotovosti nas pa take domneve, dasi so verjetne, ne pripeljejo. Vendar je pa v poznejših virih o drugih dogodkih še nekaj poročil, ki po svoje potrjujejo tako razlago virov. Če trdi Prokopij v zvezi z velikim slo­ venskim napadom 1. 549/550, da Sloveni »prej niso oblegali mest, niti se drznili boriti se na ravnem, sicer pa si ti 'barbari nikdar niso upali napasti' zemlje Romejcev, niti jih ni nihče videl, da 'bi z vojsko prekoračili reko Donavo v vsem tem času, razen odkar zgoraj to pripovedujem«,45 to je ne­ kako od 1. 533, ko se je po Prokopijevih poročilih, na katera se tu sklicuje, odprla bizantinska meja barbarskim napadom,46 ali celo od 545, ko začenja stvarno naštevati slovenske napade,47 pa pravi na drugi strani, da so »Huni (sc. Bolgari) in Anti in Sloveni« pred 530 Donavo »pogosto prekoračili in 4 3 R a d o n i ć J., Ko .su Geti u hronioi Komeša Maroalina, n. n. m.„ str. 204—214. 4 4 S t a n o j e v i e S., Vizamtàja â Srbi I, str. 222—223 45 P r o k o p i j , BG III 38, 7—8; Kos F., Gradivo I, 45. 46 P r o k o p i j , BG III14, 5, ed. H a u r y H, str. 354 (Kos F., Gradivo 1,33). 47 P r o k o p i j , BG III 13, 24—25, str. 353 (Kos F., Gradivo I, 33). 31 Eomejcem delali nezaslišane stvari«48 in pozneje tudi sam navaja tak na­ pad Antov, ki se je sicer končal z .neuspehom, že izza časa Justina 1. (518 do 527): »Ko -je vladal Jiuetin, stric Germana, so Anti, najbližji sosedje Slo- venov, prekoračili теко Ister in z veliko vojsko napadli zemljo Romejoev«.49 V zvezi s temi starejšimi napadi pa srečamo zelo zanimiva .poročala ob napadu iz 1. 530. Talso poroča Marcellinus cornés,5» da je Mundo (Mundo Illyricianae utriusque militiae ductor) najprej premagal in napodil Gete. v Iliriku (du d u m Getis Illyricum diseurs antibus), kjer so se že dolgo mudili, nato pa v Traciji v boju pobil 500 Bolgarov (in Thraciam quoque advolans praedantes earn Bulgares). Ne glede na to, da časovno sovpa­ danje govori za zvezo obeh vpadov, bi ju mogli le na podlagi tega sporočila vendarle še za silo razlagati kot dva samostojna vpada brez medsebojne zveze Uporaba raznih imen clb i s t e m vpadu tokrat jasno govori proti Radonićevemu tolmačenju imena Geti in po moji sodbi ni mogoče zavrniti domneve, da so oili ipri vpadu v Ilirik udeleženi tudi Sloveni, ki so po Prokopi jevih vesteh v tej dobi že brez vsakega dvoma prihajali po plen preko Donave. Drugo sporočilo, ki se nam je o tem napadu ohranilo pri Malali pa jasno dokazuje, da sta Oba ta dva napada predstavljala dva dela večje celote. Ko namreč Maiala pove, kako je Mundo prešel od Teodorika k Justinijanu in ga je ta postavil za poveljnika v Iliriku, nadaljuje: >>In ko »je prevzel pokrajino Ilirik, so jo napadli Huni (t. j . Bolgari) z veliko množico r a z l i č n i h b a r b a r o v ; in vzdignil se je in šel nadnje m vse uničil; in poslal je (se. Justinijanu) plen od njih in enega ranhovega po­ veljnika; in nastal je mir v Traciji in odtlej je zgrabil strah barbarska ljudstva« 5 1 MaMovo sporočilo so doslej jemali navadno kot poročilo o posebnem, poznejšem vpadu Bolgarov preko Donave v 1 539 ker ga je Teophanes in za mjim Cedron napačno vtaknil pod poznejši datum; Maiala namreč govori o njem v zvezi z Mundom šele potem, ko omeni bolgarski vpad iz 1 538.52 Toda Maiala ob tej priliki navaja v zvezi z Mundom vse dogodke od njegovega bega preko Donave dalje, datira pa napad z njegovo postavitvijo za poveljnika v Iliriku. Mundo pa je poveljnik v Ilfflku ze od 530 dalje, kakor nam kaže poročilo Marcellina comesa, ki smo ga navedli, pa tudi Prokopijevi sporočili o njegovi udeležbi v boju proti upornikom v Carigradu ob uporu »nike« pozimi 1. 532- in ob začetku vojske proti Gotom L 535 o njegovem pohodu v Dalmacijo- Nedvomno gre v Malalovem spo­ ročilu torej za isto borbo, o kateri nam poroča comes Marcellinus. V 1. o39 Malalovega podatka ne moremo postaviti tudi zato, ker takrat ne slišimo " T ™ ! ] ; Jg S It] U-ÎSI k Ï Ï fS Ä (Ko. K, G«d*o I 47- cesarjevo ime v .rokopisih ni 'Ioo^mavo;, marveč Icua-ivo;;. aal §w И Т а a i 4 v xal âfivsxo e l p ^ *v rS врфч, *ai ex -»итоо cfoßo; ха..*« „х W T ^ î a n e e , ed. de B o o r , e'.r. 218; C e d . r e n u s (CB) I, str. 6Ó2. ss P r o k o p i j , Bell. Pers. I 24. s* P r o k o p i ] . BG I 5. 32 prav nič o (kakem strahu 'barbarov pred Bizantinci, saj so prav 1. 540 Bol­ gari s pomočjo Slovenov namerili senega izmed svojih najhujših napadov preko Donave55, pač pa so po 1. 530 napadi na Balkanski polotok za nekaj let res prenehali. Marcellinovi Geti torej Ob tej priliki v resnici predstav­ ljajo .združitev drugih ibanbarov z Bolgari pod bolgarskim vodstvom, pa tudi ime Bolgari v Traciji se torej uporablja res ne le za same Bolgare, marveč tudi za z njimi združene Slovene in Amte, kajti na kalke druge bol­ garske zaveznike pač ni misliti. Če končno Pirokopiij na podoben način kakor v delu o vojni z Goti56 veže v večjo celoto prve napade preko Do­ nave do 1. 530 in povezuje holgarske in slovenske napade tudi ob opisu Justinianovih uitrjevaimih del ob Donavi in v svojem pamfletu^Skrivna zgodovina«,57 vendarle ne more ibiti vse to le slučaj. Vse to kaže, da se začenjajo slovenski in antski vpadi na Balkan ires v okrilju bolgarskih, da oboji nastopajo v prvem času večkrat tudi pod skupnim imenom z Bol­ gari, da so ЧоШ torej res Bolgari prvi slovenski in lantski učitelji v borbi na odprtem polju, potrebni za osvajanje novega ozemlja -na desnem bregu Donave.58 4. N a p a d i p r e k o D o n a v e d o p r i h o d a O b r o v. — Po tem razpravljanju, kdaj se začenjajo prvi slovanski napadi na Balkanski polotok in v kakšnem okviru, moremo spet dalje v pregledu konkretnih podatkov. Že v času Justinove vlade (518—527) so vpadli Anti preko Do­ nave, a German, cesarjev nečak in poveljnik v Traciji, jih je tako pre­ magal, da je ostal Slovenom še preko dve desetletji v slabem 'spominu.5* Odkar pa je zavladal Justinijan (527—565), pa so začeli Bolgari, Sloveni in Anti s »pogostimi«, skoraj »vsakoletnimi« napadi preko Donave, kakor trdi Prokopi j . 6 0 L. 530 so Bolgari s slovanskimi zavezniki vpadli v Ilirik in Traci j o, toda novi poveljnik Ilirika Mundo jih Џ popolnoma premagal. Justinijam je izrabil to priliko in poskrbel za trajnejšo Obrambo meje na Donavi. Tja je namreč poslal Hilbudija, ga postavil za poveljnika v Traci j i in mu izročal »stražo na reki Donavi z ukazom, da maiji pazi, da nihče od barbarov ne bo prekoračil reke«. Hillbudij je tri leta (530—533) svojo na­ logo res z uspehom vršil, v času njegovega poveljevanja so barbarski na­ padi prenehali.61 V ta čas spada prejkone tudi izgradnja okrog 80 kastelov in večjih utrdb ob Donavi, ki jih našteva Prokopij med Justinijanovimi gradbenimi deli,62 kajti od Hiibudijeve smrti pa do časa, ko je to Prokopi- jevo delo nastalo, ;je 'bila bizantinska meja na Donavi zrušena. Okrog 370 utrdb, ki jih našteva v notranjosti bizantinske države vse do Grčije, pa je nastalo po vsej priliki v poznejši dobi, v času napadov. Vsa ta utrjévalua 55 D j a k o n o v A., n. n. m., str. 21—23. 5 6 P r o k o p a j , BG III 14, 2, gl. op. 48. 5 ' P ir o k o p i j , De aedilte. IV 1, 4—5; Hist. arc. XVIII 20; Kos F., Gra­ divo I, 57, 62. ,. ^ , , • > 5 3 H a u p t m a n n L., n.n.ni., str. 144—14o; gl. tudi Staroslavenska m staro- slovanska »svoboda«, Cas 17, 1923, str. 314—315. з» P r o k o p i j , BG III 40, 5—6; gl. op. 49. 6 0 Gl. op. 57. 6 1 P r o k o p i j , BG III 14, 1—5; Kos F., Gradivo I, 33. 62 P r o k o p i j , De aedific. IV 5—11, ed. Haiiry III/2, str. 124—149. '/ Zgodovinski časopis — 3 . w w dela so bila opravljena na hitro, z uporabo starega gradbenega materiala, deloma so ostala nedokončana. Vse kaže, da je šlo za utrdbe, postavljene že v času nevarnosti in zato v veliki naglici.63 t L. 533 je Hilbudij na svojem pohodu preko Donave padel v slovensko zasedo in obenem z dobršnim delom svojih vojakov izgubil življenje. Meja je bila spet odprta za barbare, ki so »poslej po mili volji prehajali preko reke in zlahka napadali romejsko državo«.64 Ne glede na obnovljene na­ pade preko Donave pa vendarle srečamo'v bizantinski vojski, ki se od 1. 535 dalje 'bori v Italiji proti Ostrogotom, tudi bolgarske, slovenske in antske vojnike: talko sta pripeljala Martin in Valeri jam. 1. 537 Belizarju v Italijo na pomoč 1600 konjenikov, »med katerimi je bilo največ Bolgarov in Slovenov in Antov«;65 1. 539 pravi ob obleganju mesta Auxima Belizarjev poveljnik Valerijam, da »so namreč med njemu podrejenimi nekateri Slo­ veni«;66 končno srečamo 1. 546 v Italiji v bojih v Lukaniji nekaj večji (okrog 300 ljudi) antski oddelek.67 Dočim gre v obeh prvih primerih očitno za'oddelke najemnikov, ki so si jih Bizantinci dobili posamič in organi­ zirali v vojaško formacijo, gre pri Amtih po vsem videzu res za nekjadislka: tam namreč srečamo Langobarde v bizantinski vojski na podlagi sporazuma z lango- bardskim kraljem in združene pod posebnim langobardskim poveljnikom. Že v pTvin letih bizantinske vojne z Goti, so Bizantinci osvojili Dalma­ cijo in tako združili v svojih rokah spet ves Balkanski polotok. L. 546 pa je Justinijan podelil za pomoč proti Ostrogotom Langofo air doni Panonijo in zgornje Posavje, tako da so mejili poslej na Bizantince od zgornjega Po- savja pa, vse do ustja Drave v Donavo. Gepidi pa so porabili zlom gotske moči, da so si znova pridobili Srem ter s tem prav tako podaljšali svojo mejo proti Biizancu.68 Medsebojni spori in boji med obema tema dvema germanskima ljudstvoma, pri katerih je odločala navadno bizantinska di­ plomacija in vojaška pomoč, eni ali dmigi stranki, so pa hromili njihovo napadalno moč proti Bizancu, tako da ne predstavljata bizantinski posesti na Balkanu prevelike nevarnosti. Drugačen pa je položaj ob meji na spodnji Donavi. Vse do ustalitve Obrov v srednjem Podonavju prihajajo od tod poglavitni napadi proti Bi- zancu. Ta položaj nam jasno kaže, da nikakor ne moremo računati z dru­ gačno udeležbo bolgarskih, slovenskih in antskih vojnikov v bizantinski vojski kot iz ono, ki smo jo ugotovili. Že 1. 535 so spet prišli v Mezijo> Bol­ gari.60 L. 538/539 (v 2. indikciji) so znova vdrli Bolgari v obdonavski' po- 6 3 J i r e če k K., Istorija Srba, prev. Radonić J., 1911, str. 53—54. 6 4 P r o k o p i j , BG III 14. 5; Kos F., Gradivo I, 33. 6 ' P r o k o p i j , BG I 27, i—2; Kos F., Gradivo I, 22. 6 6 P r o k o p i j , BG II 26, 16-25; Kos F., Gradivo I, 27. 6 7 P r o k o p i j , BG III 22, 1—5; Kos F., Gradivo I, 35. 6 8 Š i s i ć F., m. d., str. 206; S c h m i d t L.„ Allgemeine Geschichte d. germa­ nischen Völker, 1909, str. 90, 98, 131—132. 6 3 M a r c e l l i a i i com. cont. a. a. 535: Bulgaroraim. 34 krajini Škilijo in Mezijo.70 Prvo njihovo vojsko so Bizantinci že skoraj pobili, pa jim je nova pomoč z druge strani Donave vendarle še prinesla zmago.71 L. 540 pa so Bolgari72 -namerili proti Bizancu udarec prav v veli­ kem obsegu. Ena vojska je vdrla do predmestij Carigrada, jih požgala in oropala, druga na traški Herzomez (neki mijen oddelek jo je mahnil na rop celo preko morja v Azijo), .tretja pa do Jonskega morja in v Tesali jo ter mimo Termopil v srednjo Grčijo. Po pravici torej pravi Prokopij, da so si v taki množini, kakor se dotlej še -ni zgodilo, »ogledali vso Evropo«, to je evropski del bizantinske države. Po sporočilu Ivana Efeškega so ti boji trajali tri leta (538—540) : «ne le eno leto, marveč tri leta eno za drugim«. Djalkonov «ker meni, da spadajo ti napadi v čas 540—542, toda po poročilu Ivana Efeškega, Id se nam je ohranilo v Psevdodionizijevi kroniki, pred­ stavlja napad na Carigrad povsem jasno zaključek teh napadov, kar se sklada tudi z drugimi 'bizantinskimi viri. Za nas je pa pomembno pred­ vsem* dejstvo, da so se tudi tokrat udeležili bolgarskega napada tudi Slo­ veni; to sporočilo nam je vsaj glede zaključnega bolgarskega napada iz Ivana Efeškega ohranil Mihael Sirski: »Prišla je vojska Hunov in Slo- venov in oblegala carsko mesto. Predrli so zunanji zid, oropali in požgali vsa predmestja, zajeli vse, ki so jih tam našli, in odšli.«73 Kljulb temu, da Prokopij v zvezi s svojimi pretiravanji v.pamfletski Tajni zgodovini govori o skoraj vsakoletnih napadih Bolgarov, Slovenov in Antov na Bizanc od nastopa Justinijana dalje,74 navaja v času po padcu Hilbudija — če izvzamemo omenjene bolgarske napade, pri katerih so sodelovali tudi Slovani — pa do 545, ko so se začeli večji slovanski napadi preko Donave, v celem le en sam, in sicer antski napad, ki ga je treba postaviti že tudi 'blizu 1. 545.« Pa tudi glede tega napada je odprta mož­ nost, da gre morda prav ка sodelovanje Antov v velikem bolgarskem na­ padu 1. 540, tkajiti Prokopij nam sporoča le, da so Anti v »onem času (se. med 533 in 545) vpatili v dežele Traeije in ujeli ter zasužnjili tu mnogo Romejoev«. Pač pa je prišlo že pred tem antskim vpadom (med 533 in okr. 540) do spora in vojne med Sloveni in Anti, v kateri so prvi zmagali. Te razprtije je izrabil Justinijan in je ne glede na njihov napad ponudil Antom, da jim prepusti že davno porušeno in opustelo mesto Tyrais (Aker- man ob ustju Dnjestra) z okolico, poleg tega pa jim je obljubil »prijateljstvo z vso svojo silo in darovati jim velika bogastva«, če (bodo »v bodoče vedno ovirali Bolgare, namenjene ropati bizantinsko državo«.76 Zaključka poga­ janj ne poznamo, ker je Narzes prijel antskega poslanca, ki se je pretvarjal in trdil, da je nekdanji bizantinski poveljnik Hilbudij. t 7 0 Maiali a, str. 437-̂ 438:Suo azpazr^ol OSvvcov; T e of a n es , ed. de Boor, I, str. 217—218: oE BoóXfapoi. 7 1 Gil. itaidi C e d r emus (CB), 1, str. 651. 7 2 P r o k o p i j , Bell. Pers. II 4, 4—11, ed. Н а ц т у I, str. 163—164: o-pa- xsL-(ia Oùvvr/.óv; D j a k o n o v A., n. d., str. 21—22: podatki sirskih VITOIV po izgub- ljen predlogi I v a n a E f e š k e g a . 73 Di a k on o v A., n. n. m., str. 22—23. 74 P r o k o p i j , Hiši are, XI 11, XVIII 20-21, 25-27; Kos F., Gra- divo I, 62. . 75 P r o k o p i j , BG III 14, 11; Kos F., Gradivo I, 33. 76 P r o k o p a j , BG III 14, 7 in 31—36; Kos F., Gradavo I, 33. 35 Vsekakor meje ,na Donavi -niso ta pogajanja (olkr. 545) niti malo utr­ dila, Konec 1. 545 je velika vojska Slovenov — to je prvi samostojni -slo­ venski napad, zabeležen pri Prokopi/ju — prešla preko Donave in ropala po .bizantinskem- ozemlju, toda na povratku so jih Heruli, ki jih je prav .tedaj pridobil Naraes za Bizanc in so se naselili v severni Traci ji razbili in jim odvzeli plen." V letih 547-551 pa Sloveni napadajo res skoraj vsako leto. Prokopij, ki pri opisu teh napadov večkrat gotovo pretirava, sam pravi, da ne ve, zakaj so se začeli ti siloviti slovenski napadi, ali po dogovoru z ostrogotskim kraljem Totilo ali po lastnih slovenskih nagibih.78 Zadovoljuje se le z opisom slovenskih vpadov. L. 547 so Sloveni vdrli v Ilirik in ga močno oplenili vse do Drača.79 L. 549 so spet vdrli preko Do­ nave, večkrat premagali bizantinsko vojsko; poleg drugega tudi izbrano bizantinsko konjenico iz Tzurula, opustošili ves Ilirik in Tracijo ter zavzeli poleg številnih kastelov tudi mesto Toper ob ustju Meste v Egejsko morje. Prokopijevo poročilo, da naj bi vse to opravilo le 3000 Slovenov, je'prav gotovo napačno, saj je nemogoče, da bi približno 1500 Slovenov zavzelo utrjeno mesto, v -katerem je hilo po istem poročilu poleg vojaške posadke okrog 15.000 moških, in vse te pobilo, ne glede na vse drugo, kar bi mo­ rali še opraviti.80 L. 550 so Sloveni znova Vdrli preko Donave, in sicer v talki množini Katar še nikdar dotUeji Namenjeni so bili osvojiti Solun. V strahu pred bizantinsko vojsko v Sofiji, ki ji je poveljeval German, pa so se raje odpravili po gorah v Dalmacijo. Po nenadni Germanovi smrti so prišle preko Donave še nove slovenske sile. Vsi Sloveni skupaj so prezi­ mili na 'bizantinskem ozemlju, se razdelili v tri skupine in opustošili vso »Evropo«: en oddelek je odšel v Dalmacijo, drugi je prišel 1. 551 v Traciji prav do »dolgega 'zidu« pred Carigradom, potem ko je v .bližini Hadria- nopla premagal bizantinsko vojsko'. 0 tretjem oddelku Prokopij molči.81 Morda ima Pniower prav, ko meni, da spada v zvezo s tem napadom tua\ tisti, ki ga Proikopij opisuje pod 1. 549 in db' katerem, so Sloveni zavzeli Toper.82 Kakor govori Prokopij v 1. 538—540 le o Bolgarih, tako govori v 1. 547 do 551 le o Slovenih kot o napadalcih na Balkanski polotok. Kakor pa smo tam ugotovili tudi sodelovanje Slovenov, tako moramo zaradi nekaterih momentov tudi oflb teh velikih slovenskih napadih opozoriti na možnost in celo verjetnost, da so s Sloveni sodelovali tudi Bolgari. Zlasti uspešni boji z bizantinsko vojsko, posebej s konjenico iz Tzurula vzbujajo dvom, da bi bili Sloveni sami. Slovenski vojniki, kakor jih opisujeta Prokopij in tudi mnogo poanejši Rsevdomaiurikij, s katerim se glede svojega časa ujema tudi Ivan Efeški (o tem gl. spodaj, str. 52), >bi bili proti'bizantinskim oklep­ nikom v boju na odprtem polju pač mnogo na slabšem in precej 'brez moči: okrog 1500 Slovenov 'bizantinske konjeniške vojske brez dvoma ni moglo premagati. Bolgarsko sodelovanje bi prav to stran moglo pojasniti. 7 7 P r o k o p i j , BG III 13, 24—25; Kos F., Gradivo I, 33. 7 8 P r o k o p i j , BG III 40, 32—33; Kos F., Gradivo I, 47 • 7 9 P r o k o p i j , BG III 29, 1—3; Kos F., Gradivo I, 40. 8 0 P r o k o p i j , BG III 38, 1—23; Kos F., Gradivo I, 45; kritika: M ü l l e n ­ hof f K., n. d., str. 390—391. 8 1 P . rokopdj , BG III 40, 1-9. 10-11. 30—45; Kos F., Gradivo L 47. 8 2 Mü 11 -e n'ho ff K., n. d., sir. 391—392. 36 Končno pa trčimo pri Prokopijai 1.551 ma opis novih d v e h vpadov preko Donave, prvega bolgarskega,83 drugega slovenskega.84 Vse pa kaže, da spet Oba skupaj predstavljata le del večje celote. Oboje napadalce so namreč preko Donave prevažali Gepidi, (ki so 'bolgarske KuMgure sami najprej poklicali na pomoč proti Langobardom,' ko pa ise pričakovana gepidsko- langobardska vojna še ni pričela, so jih izvabili v napad proti Bizamcu. V obeh primerih je šlo itudi иа daljši, torej vsekakor istočasen napad, ki je (bizantinsko ozemlje precej prizadejal: za Slovene Prokopij to izrecno pove, glede Bolgarov je pa isto razvidno' iz navajanja dogO'dkov, pa tudi iz dejstva, da so se nekateri bolgarski oddelki mudili v okolici Plovdiva, Soluna in Carigrada še v začetku 1. 552 in so za kratek čas celo zadržali Narzesa na njegovem pohodu v Italijo.85 V zvezi ž vsem tem je posebej pomembno, da se Justinijan ni trudil, da bi ustavil in spravil iz države o b o j e napadalce, vsakega posebej, miairveč 1 e b o 1 g a r s k e. Ker se je antska zapora iz 1. 545, če je 'bila sploh ustvarjena, pokazala kot neučin­ kovita, je sedaj prvič sprožil domačo vojno med Kutriguri in Utriguri. Utrigure je namreč nagovoril k napadu nad Kutrigure, ki so bili na bizan­ tinskem ozemlju. Zdi se, da je imel v resnici uspeh, pa ne le glede Bol­ garov, ki jih je ta domača voijna v resnici prizadela, namreč tudi glede Slovenov, ki so svoj plen srečnoi pripeljali domov in si jih Bizantinci s svojo premalo 'številno vojsko po Profcopijevem poročilu niti napasti niso upali. Kutriguri so bili zaposleni doma, tako da so se mogli Bizantinci v resnici za nekaj let oddahniti. Za nekaj let namreč ni 'bilo. preko Donave Bolgarov, pa. tudi Slovanov ne ! Ta povezava je toliko 'bolj zanimiva, ker se ob prvem prihodnjem 'bolgarskem sunku preko Donave pojavijo obenem z. njimi in pod njihovim vodstvom spet tudi Sloveni. V času, ko je po I. 552 na Donavi vladal mir, srečamo spet nekaj Slo­ vanov v bizantinski vojski. Tako je bil Ant Dobrageizas 1. 554 in 555 med bizantinskimi poveljniki v vojni s Perzijci (1. 555 kot poveljnik dela bizan­ tinskega brodovja).86 Seveda pa tega primera nikakor ni mogoče izrabljati že v dokaz posebne slovanske spretnosti v vojski, češ da je »mnogo vo­ jaških specialistov izmed Slovanov služilo tedaij v bizantinski vojski«.87 Na eni strani namreč poznamo na tako visokem mestu v tem času le Dobra- geza, na drugi strani pa je ta živel tedaj že vsaj dvajset let v Bizameu in se je pač tudi tu, ne pa na slovanskih monoksilih naučil svojega znamja glede vojske in pomorstva. L. 556 se namreč med bizantinskimi poveljniki ome­ nja že njegov sin z grškim imenom Leontios.88 Kakor pa je na eni strani napačno tak primer xiporabljaiti v dokaz za splošno slovansko1 domačo raven vojaškega znanja, pa na drugi strani dobro zavrača trditve o nespo­ sobnosti Slovanov, da se temu vojaškemu znanju priuče. V bizantinski vojski so ibili tudi drugi slovanski vojniki: tako nam Agatias poroča o 8 3 P r o k o p a j , BG IV 18, 12—25; 19, 1—22: Ouvvcov . . . xffiv Kouxpi-foûpwv. 84 P i r o k o p i j , BG IV 25, 1—5; Kos F., Gradivo I, 50. 85 P r o k o p i j , BG IV, 21, 21. 86 A g a t i a s , III 6 itti 21; Kos F., Gxaddwo I, 56. 87 G r e k o v B. D., m. d., str. 19. 88 A g a t i a s IV 18, ed. Dindorf, etr. 321. 37 Sloverm Svarami, ki se je 1. 556 odlikoval v boju kot odličen borec s kopjem.89 Po krajšem odmoru, ki ga je bizantinska država) uživala na svoji se­ verni meji zatradi svojih spletk med raznimi (bolgarskimi plemeni, so na­ merili 1. 55890 Bolgari v zvezi s Sloveni91 nov napad na Balkanski polotok. Prešli so zamrznjeno Donavo in so do avgusta plenili po (bizantinski državi. Vojaški načrt napadalcev prilično ustreza načrtu iz 1. 540, pa tudi smerem slovenskega napada iz let 550—551. Tudi tokrat se je namreč vojska raz­ delila na tri dele: prvi se je napotil v Grčijo, ki so jo oropali do Termopil, drugi na traški Herzonez, poglavitni del vojske pa je šel pod Zaberga- novim poveljstvom pred Carigrad. Ne da bi naletela kjer koli na bizantinski odpor, je ta tretja bolgarska skupina (okr. 7000) opustošila najprej pokrajino do »dolgega zidu s. Za- bergan »je opœtoeil polja in zavzel utrdbe«, ob čemer so si Bolgari »na­ vlekli ogromen plen in narrali množico sužnjev«, zlasti žensk. Ko pa so našli v »dolgem zidu« mesto, kjer so toile utrdbe zrušene, so ga na tistem mestu povsem odstranili: »in nikogar ni bilo, ki bi jih pri tem zadržal, niti ni bilo tam straž zidovja, niti obrambnih strojev in onih, ki jih znajo uporabljati, in. celo miti pasjega laježa ni 'bilo slišati, . . . kakor ga je na primer pri svinjskih hlevih in pastirjih«. Bizantinska vojska je ibila namreč v popolnem razkroju. Ne le da je Carigrad prav pred tem hudo prizadela kuga, marveč je štela vsa bizantinska vojska, 'raztresena od Španije preko Afrike, Italije, Egipta in perzijske meje do Balkana le okrog 150.000 mož, pa še ta vojska je bila nezadovoljna in v neredu zaradi notranje dezorga- nizacije, predvsem zaradi 'oficirjev, ki so sami porabljali vojakom name­ njeni denar. »Zaradi tega je bila obrambna črta v Trakiji in pokrajina pred samim glavnim mestom prazna in Ibrez straže«, tako razlaga Agatija uspeh napadalcev. Le z zvijačo in skrajnim naporom je zmagal stari Beli- zar bolgarsko prednjo stražo in pripravil s tem Bolgare k umiku za »dolgi zid«, ki so ga nato Bizantinci turno popravili. Vendar pa so Bolgari ropali po državi vse do jeseni in zahtevali od Justinijana denar, kolikor ga je plačeval Utriguram, grozeč, da bodo sicer pobili vse svoje ujetnike. Končno je Justinijan plačal za njihov odhod in za odpust ujetnikov zahtevani de­ nar, tako da so se v avgustu Bolgari z ostalimi napadalci umaknili preko Donave. Justinijan pa je obenem bolje poskrbel,za varnost Bizanoa, -po istem vzorcu kakor že 1. 552. Znova je naščuval Utrigure k vojski s Kutriguri. 8 9 A gait i a s IV 20; Kos F., Gradivo I, 58. 9 0 Agai t ias V 11—25, ed. Dindorf str. 364—392 postavlja napad v to leto in ga podrobno opisuje; v krajših omembah iprA M a 1 a 1 i (CB str. 490) in T e o - f lan u (ed. d e B o or I str. 233—234) ee napad napačno datira v 1. 559; Kos F., Gradivo I, 69 (brez upoštevanja A ga iti je in zato pomanjkljivo). 9 1 A ga t i a s govora de o bolgarskih Kotriigurih; iz njegovega opisa, je popol­ noma gotovo, da je bilo vodstvo vpada in vojaško poveljstvo gotovo v bolgarskih rokah, vpad je namreč vodil rkotrignrski glavar Zabergan; vendar M a i a l a in T e o f a n e s oba govortirta o Bolgarih in Slovanih — ol Oiivvoi xal ol 2-/.ld$oi, Ce- dren I str. 677—678, ki sledi Teofanesu, pa celo Oövvoi. ol v.ai 2*XaßTvoi, krair ustreza latinskemu enačenju obeh imen: Hunni quii et Sclavini dicuntur, Mi i l l en- hoff K., n. d., str. 389. Res so jih pričakali že ob Donavi in jim odvzeli večino plena. S tem se je začela med. operna plemenoma znova domača vojna, ki je za dolgo zlomila bolgarsko moč in spravila Bolgare celo pod tujo nadofolast. Prav v tem času se je namreč pojavilo ob Črnem morju novo mongolsko ljudstvo, ki je zelo morao poseglo tudi v slovanski razvoj, Obri. Bolgarskih napadov preko Donave je Mio >z začetkom domače vojne med Bolgari konec. Spet pa je značilno, da s tem za dve desetletji prenehajo tudi poročila o slo- . vanskih sunkih na Balkanski polotok preko Donave. 5. P r v i s l o v a n s k i s TI m e k v vz .no d n e A l p e . — V času, ko so predniki južnih Slovanov že vdirali na Balkan, je bilo jedro Panon- . ske kotline še vedno v rokah germanskih ljudstev — Langolbardov in Ge- pidov. Že v tem času — po 1. 546, ko so se Longobardi umaknili v Panonijo južno od Donave in iz obdonavske doline .zahodno od Dunajskega lesa — so pritisnili kljub vsemu zanikanju nemških historikov, ki gledajo le v Obrih tiste, ki so osvajali Slovanom nove pokrajine,92 preko Karpatov tudii Slovani, predniki čeških, moravskih in slovaških plemen. Proko- pijevo poročilo o Hdegisu, članu langobairdske kraljevske rodbine, ki je konec Vakove vlade, t. j . pred 539, zbežal pred Vakom k Slovanom, namreč dokazuje prisotnost Slovanov severno od Donave v Panonski kotlini, v soseščini Langoibardov in Gepidov. Po tem poročilu se je namreč Ildegis po preselitvi Langobardov v Panonijo pod vodstvom Audoina v langobard- sko-gepidski vojni 1. 547 pridružil z mnogimi Slovani Gepidom, ko pa so Longobardi po zmagi nad Gepidi, ki so 'jo dosegli z bizantinsko pomočjo, zahtevali, naj jim ga Gepidi izroče, se je znova umaknil k Slovanom. Nato Prokopij nadaljuje: »Od tod je hotel iti k Totili in Gotom, imajoč s seboij vojske ne manj kakor 6000;;fco je prišel v Benečijo, je naletel na neke Bizantince, ki jih je vodil Lazar, se z njimi spopadel in, ko jih 'je premagal, mnogo pobil. Vendar se ni združil z Goti, marveč se, ko je prekoračil reko Donavo, spet umaknil k Slovanom.«93 Kje je Ildegisa vodila pot preko Donave, nad katero so "bili Slovani? Vsekakor je po prejšnjem poročilu izključena možnost prehoda v območju Langoibardov in Gepidov. Izključen je pa tudi prehod Donave od Železnih vrat navzdol, kajti v tem primeru bi moral Ildegis preiti vse področje bizantinskega Balkana in bi se z Bizantinci srečal pač že prej, ne'šele v Italiji. Saj se je prav v tem času na severnem delu Balkanskega polotoka. mudila, bizantinska vojska, ki je pomagala Langobairdom do zmage nad Gepidi.93 Odprta ostane torej le še pot preko Donave zahodno od Dunaja skozi frankovski Norik, ki vodi naravnost v Benečijo kot prvo bizantinsko pokrajino. Za to pot govore tudi politične okoliščine: Franki namreč snujejo leta 548 široko koalicijo proti Bizantincem,96 so pa tudi v nasprotju z Longobardi. Prav 9 2 Gl. značilne trditve pri S c h w a r z u (Mitteil. d. Lnstit. î. ostem-. Ge­ schichtsforschung 43, 1929, str. 226)- in K 1 e b e 1 u (Mitteilt d. Anthropol. Gesell. im W'ten 69, 1939, str. 101—104, in v Siedumgsgeschichte des deutschen. Südostens, 1940, str. 29—30). 9 3 P r o k o p i ] , BG III 35; K O S F., Gradivo I, 42. 9 ä . P r o k o p a j , BG III 34, ed. H a u r y II, sitr. 452—453. 9 6 A g aiti as 1 4 ; Kos F., Gradivo I, 44. 39 neuspeh Teodebertovega načrta oz. njegova smrt sta najverjetnejša vzroka za Ildegisov povratek proti severu kljub zmagi, ki jo je dosegel nad Lazarjem. Za vsem njegovim pohodom torej niso tičali toliko Goti, ko­ likor Franki. 9 7 . Sosedstvo s Franki, longobardi i n Gepidi pa ustreza vsekakor le položaju severno od srednje Donave. S tem se sklada tudi dejstvo, da po H. 546 v tem prostoru ni nobenih langobardiskih najdb več.9S-Sicer pa se je.tudi Ildegis kmalu spet umaknil tudi od Slovanov: 1. 553 se je zatekel v Bizanc, kjer je fbil sprejet v pâiatinsko šolo, ko je pa tudi od Justinijana zahteval Audoin, da mu izroči tega člana prejšnje langabardske dinastije, je preko Tracije znova zbežal k Gepidom, kjer ga je smrt kmalu rešila Audoinovega preganjanja.09 Slovani, ki so očitno v tem času prebivali že na nekdanjem lango- bardskem področju severno od Donave, pa niso le predniki zahodno- slovaraskih ljudstev, marveč so se po vsem videzu naseljevali od tod tudi v Vzhodne Alpe. Nekaj svojskin potez slovenščine, ki jo vežejo z zahodno- slovanskimi jeziki, na eni strani, in nekaj posebnosti slovaščine, ki jo vežejo z južnoslovanskimi jeziki, na drugi strani, je že dolgo zbujalo pozornost filologov in zgodovinarjev in dobivalo tudi najrazličnejše raiz- lage, vse do domneve o močnih zahodu o slovanskih kolonizacijskih tokovih v Alpe severno od Drave in o slovaščini kot le čehizinanem južnoslovain- skem jezilku.100 Tako imamo pri Slovencih zahodnostovanisko oMiko in­ strumentala «ženo«, v osrednji slovaščini pa vzhodno- in južnoislovansko obliko »ženojo«; osrednja slovaščina se glede metateze tort > trat, ki se je v južni slovenščini izvršila nekako na meji 8. in 9. stoletja^101 z obliko — rat — izvaja iz ostalih zahodno- in vzhodnoevropskih jezikov in združuje z južnoslovainskimii. Oforatno pa se vsa alpska slovenščina s skupino -dl-, katere poizni prehod v 1 smatra Ramoivš102 za posebnost slovenskega jezikovnega razvoja, veže na zahodno slovanske jezike in izvaja iz južnih in vzhodnih slovanskih. Dočim je posebnosti osrednje slovaščine mogoče razložiti že z dotokom južnoslovanskih (beguncev pred Madžari v 9. stoletju, slovenskih posebnosti ,s takimi kolonizaeijskimi tokovi na manjšem področju ni mogoče razložiti, ker zajemajo ves slo­ venski jezik. Te posebnosti 'zahtevajo torej mnogo širši stik z zahodno- slovaošoino. Ramovš rešuje vprašanje tega suka z domnevo, da je prvi kodonizacij'ski dotok Slovanov y Alpe prišel iz severa preko Donave, šele drugi pa od glavnega jedra južnega slovanstva v ravnini med Karpati in Crnim morjem ter v Dakiji. V Alpaih sta se torej na širokem področju 9 7 Gl. H a u p t m a n n L., Byzanition IV, 1929, gir. 145. 9 8 Ben in g e r E., Die Langobarden an der March und Donau, v Vorge­ schichte der deutschen Stämme, hg. R e i n e r t h H., II. Weistgermanen, 1940, Str. oOO. 9 9 P r o k o p i j , BG IV 27, 1—28. 10° N i e d e r ! « L., Slovanske starožitnosti H/2, str. 354—357; C a a m b e l S., Slovaci a ich reč, 1903; i s t i . Slovenska reč, 1906. *°* R a m o v š F., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 23—26. °- R a m o v š F., Historična gramatika slovenskega jezika II, 1924, str. 191 do 207; Kratka zgodovina I, str, 47—50; i s t i , Donesek k slovenskim starožit- nostim, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2, 1920, etr. 100—109. 40 oba ta dva tokova srečala in pomešala, in lo Xtxppovoû|isvov àvxs5tt)poó[is»a тф xal Suvâfisvoi [ivj xamaxpéxstv - ф Pœ|iaïxijv, &XXÒ. TIXÉOV èvSstxvuaftai ti. •cou; yàp èx "fsiTÓvwv ô[iîv ßapßapou;, -ri)v 6pcjy.r)v àsl irepixôîrrovraç, ^cpaviaafiev dc&póov, xai oûSeiç óauaoùv aù-càiv r.spiXiXsmiai та 6pqoy.S)V ćpiajiaia хахаЗрацооцеуос- 8s8taat f&p xràv 'Aßocpojv TTjv Sôvajuv cptXico; èxouaav r.pbç TY)V Pcu|ia£cov àpx^v; gl. ,tudi S t e i n E., Studien zur Geschichte d. byzamt. Reiches vornehmlich unter den Kaisern J.u- stinus II. u. Tiberius Constantinus, 1919, str. 4, 30—31. 135 M e.nanu d e r 14, str. 36. 136 G r e g o r T o u r s i k i , Hast. Franc. IV 29; P a u l i D i a c o n i , Hist. Langob. II 10; M e n a n d e r , 23, s*r 56 137 I v a n E f e š i k i , VI 24. 138 M a s u d i pri M a r q u a r d t J., Osteuropäische und ostasiatsche Streif - zuge, 1903, 101; tkzv. N e s t o r j e v a kronika c. 9. 45 dovi.139 Na drugi strani tudi Hauptmannovo dokazovanje enačbe Du- ljebi = Aniti s paralelnim zgodovinskim razvojem v огаитетји do öbrov ne dokazuje ničesar, Iter zadeva preveč splošne poteze. Nedvomno je sreda 6. stoletja doba, v kateri se pri Slovanih rodovnoplemenski red toliko raz­ kroji, da se začenjajo pri njih pojavljati začasne plemenske zveze, in sicer tako pri Antih, kakor pri vlaških Slovenih. Prav nič čudnega ni, če se je isti nazvoij uveljavil tudi pri Duljebih. Da bi to pleme gospodovalo v s e m Slovanom, je seveda pretiravanje poznega ljudskega izročila. Tudi da se vse -te plemenske zveze začasno zrušijo v podoibnih okoliščinah okrog 560 ni nič čudnega, kajti obrski pohodi so prizadeli pač vse v podobni obliki, dasi ne v popolnoma enaki meri. Vendar pa ta zgodovinski paradelizem ni popolen. Amtsfca plemenska zveza se razkroji po vsem videzu okrog 560, vendar pa Anti ostanejo še dalje svobodni, dasi trpe pod otoškimi napadi; obnovi pa se proti koncu 6. stoletja in Anti 583 in 602 spet nastopaijo kot bizantinski zavezniki; Obri dokončno razbijejo njihovo moč šele leta 602. Zrušitev duljebske plemenske izveze pa spada v čas obeh obrskih pohodom na zahod, torej med 1. 562 in 566 in je po vsem videzu dokončna; tudi njihova povezava z Obri je po pripovedi v ruskem letopisu ohranjene tradicije močnejša in rje dobila trajnejše oblike; zdi se, da -je konec otorske oblasti nad Duljebi zvezan šele s koncem obrske sile v 8. stoletju.140 Za časovno opredelitev razkroja dubljebske zveze ni 'brez pomena ozka povezava široke disperzije Hrvatov in Dui jebov-Volitano v, ki sega po vsem prostoru zahodnih in .južnih Slovanov od Baltika do Karantanije in Grčije. Tako srečamo Hrvate onstran Lalbe (Cbruuati pri Halle 901, Chunbate 1055, Grawat 1086 pri Saali; Korbetha ob Saali pri Weissenf elsu), pri čeških in moravskih Slovanih (večje hrvatsko pleme na severovzhod­ nem Češkem, Charwath pri Olomoucu), ma Slovaškem (Chorvàty, Chorva^ tiče), pri Kašubih (Charvatynia v okr. Neustadt), pa tudi v Karantaniji (pagus Chrouuat severozahodno od Št. Vida ob Glini, hrvaški sledovi ob zgornji Muri, v bližini Lipniee) in v južnejšem slovenskem ozemlju (Hrvače pri Konjicah in Ribnici), v Makedoniji (Hrvati pri Bito!ju) in v Grčiji (Harvati, Harvation v Atiki, Harvati pri Mikenah v Apolidi, Harvata v okr. Cania ma Kreti).1 4 1 Vse to so sledovi Hrvatov poleg prvotne Hrvatske ob zgornji Viali v Zakarpatju in poleg Hrvatov db zgornjem Jadranu, ki predstavljajo problem zase. Prav v pokrajinah, kjer so hrvatski sledovr najmočnejši, najdemo -(tudi sledove Duljebov-Volinjanov: db Baltiku (Volinj), pri Čehih (pleme Dudlebi, kraj Dudlebioe), v Karantaniji (comi- «9 R v b a k o v B A., Remeslo drewnej Ruäi, 1948, str. 51; drugače sodi slede tega vprašanja H a u p t m a n n L., Cas 17, 1923, str. 322-323; Gi-ekov B D n d., str. 21-29, se tudi nagiMje k tej enačbi, dasi ne povsem jasno. «o K temu prim tudi Š i m e k E., Dûdlebi, Volynané, Lucane, Cesti Uior- vate a Cehove, Slaivia antiqua I, 1948, str. 349-366, pos. sto. 3ÖO-3S2, kil dokazuje 1 8 0 ^ 1 l a f a r i k , Slovanske stairožitaosti, 1837, str. 180, 394, 526, 663, 684, 707 711 789- K l a i ć V Hrviaili i Hrvatska I, Ime Hrvait u histortiji slovenskih naroda 19302; Vas ni er M., Die Slawen in Griechenland, Abhandl. d Preuss. Akad. d. Wfcs., phil. - hist. Kl, Jhg. 1941, No. 12, str. 123, 127, 175, 319; H a u p t - m a n n L, Die Herkunft der .kärntnea' Edliinge, VierteLjahrschT. L Sozial- u. Wirtschaftsgesch. 21, 1928, six. 266—269. 46 tatos Dudleipa, Dulieb pri Spiralu ob zgornji Dravi, v sosedstvu Dulebzka: rečica m. kraj med Vrbovcem im Rakovcem v križevački županiji).142 Obe imeni nista »govoreči«, tako da ne moremo računati na samostojen, nastanek pri raznih plemenih, marveč morajo biti njuni nosilci sprva gotovo v neki medsebojni zvezi. Povezava duljebske in hrvatske disperzije ne more biti slučaj, na drugi strani pa je seveda tudi izključeno', da bi mogla prava enkratna disperzija zajeti ves ta ogromni prostor, bodisi v obliki samo­ stojnega premikanja teh plemen, bodisi v olbliki njihovega nasilnega pre­ sajanja in drobljenja. Druga možnost j© skrajno neverjetna tudi zato, ker so naj intenzivnejši sledovi te disperzije v pokrajinah, kjer je bila ohrska oblast šibkejša in fcratkotrajnejša, deloma pa je sploh nikdar ni bilo. Zdi se mi, da je iz te zagate možna le ena sama rešitev: gre za disperzijo, ki je vjsvoji prvotni obliki nastala v času, ko je 'fail slovanski prostor še manjši. Drobci, ki so se na tem manjšem prostoru'pomešali z ostalimi slovanskimi plemeni, pa so se v dobi njihovega napredovanja na jug in zahod obenem z njim širili dalje. Za nastanek take prve disperzije po manjšem slovanskem prostoru pa je prav čas oibrakih pohodov po Zakar- patju zadnja doba, kajti že nekaj let pozneje se začenjajo širiti Slovani' v Alpe. Sledovi Duljebov med njimi pa kažejo, da so bili že sestavni del prvega slovanskega naselitvenega vala v Alpe.143 Povezava hrvatske disper­ zij© z duljöbsko kaže na isti vzrok obeh, a za Dui jebe ga nam je poznejša ljudska tradicija ohranila; to je posledica poraja po Obrih, zaradi katerega se je del prebivalstva pač pred Obri umaknil iz domovine. S tem se moremo vrniti nazaj k Ohromi. Iz njihovega mučnega položaja — po neuspehu na vzhodu in zahodu, ko se bližali proti Ukrajini njihovi nekdanji zmagovalci in gospodarji, zahodni Turki, katerih so se Obri še dolgo bali1 4 4 — se je ponudila Obrom rešitev v zvezi razpletom langoibard- sko-gepidskega spora v srednjem Podonavju. Longobardi, ki so se hoteli iznebiti sovražnih Gepidov, so obljubili Obrom desetino svoje živine, polovico plena in .prepustitev vsega gepidskega ozemlja, ki da jim bo nudilo najtboljše izhodišče za borbo proti Bizantincem na Balkanu, če jim poma­ gajo proti Gepidom.145 Bizanc je v zvezi z novo Justinovo politiko — osa­ mosvojiti se od barbarskih ljudstev glede varnosti severne bizantinske meje na Balkanskem polotoku — izkoristil ugodno priliko, da se je brez boja spet polastil Sirmija, zapore pred Dalmacijo .in pred Moravsko dolino proti napadalcu, ki bi prebival severno'od Donave.146 Še celo več: Obri so 1 4 2 Pregled: Š i d a k J., Hrvatska enciklopedija 5, 1945, str. 423; podrob­ neje: H . a u p t m a n n L., Politische Umwälzungen unter den Slowenen vam Ende d. VI. Jhdt. bis z. Mitte d. IX. Mitteil. d. Instit. f. ösierr. Geschichtsforsch. 36, 1915, str. 234; Cas 17, 1923, str. 320—324; Mejna grofija Spodnjepanonska, Razprave Znanstrv. dr. I, str. 328—330; Cbiroaten, Goten und Sarmaten, Germano- slavica 3, 1935, str. 336—339; K el ©mina J., Nekaj o Dutebih na Slovenskem, Časopis za zgod. in narodop. 20, str. 147—149; pTav tam, 21. 1926, str. 57—75. 1 4 3 Poleg zgor. lit. prim. R a m o v š F., Kratka zgodovina... I, str. 10—11, 1 4 4 M e n a n d e r 64; M a r q u a r d t J., n. d., str. 484: Mihael Sirski X 21; T e o f i l a k t Simoikiata VII 7, 5; prim, tudi H a u p t m a n n L., Byzantion. IV 1929, str. 148, 151. 1 4 5 M e n a . n d e r 24—25, stir. 56—58. 1 4 6 M e n a n d e r 25, str. 58; E v a g r d u s , Hist, e cel. VI 12. 47 napadli Gepide z (bizantinskim dovoljen j em. Kagan sam pravi: »im ko smo se namreč dali prepeljati (se. preko Donave) v Škilijo (Dobirudžo), nismo prav nič uropali«.147 Mirno obnašanje olbrske vojske, za katero zahteva nagrado od Bizantinoev, priča da je šel na pohodu proti Gepidoin gotovo po bizantinskem ozemlju. V zvezi s tem sta imu bila od Justina poslana tudi dva poslanca Vitalij.an in Komita. Obrani je šlo seveda, to kažejo že njihova pogajanja z Langobardi, v prvi vrsti za Snem, ki Ibi jim odprl vrata na Balkan, poleg tega pa je bil to tudi po njihovi poti južno od Donave njim najbližji del gepidske zemlje. Ko so videli, da ®o Bizantinci že pred njimi zavzeli Sirmij, so ga poskusili za­ vzeti od Bizantincev, a ibrez uspeha.1 4 8 Kagan je v svojem srdu poslal 10.000 bolgarskih Kutrigurov na тор v Dalmacijo, »sam pa je s svoijim ljudstvom prekoračil Domavo in se naselil v deželo Gepidov«..149 Tudi pri Pavlu Diakonu ohranjeno langdbarsko izročilo potrjuj e pravilnost teh bizan­ tinskih sporočil. Langobardi so namreč premagali Gepide v boju sami, brez obrske pomoči. Šele ko je ibila gepidska vojska že zbrana — vsekakor na zahodni meji gepidskega podro&ja — proti Langobairdoim, (je prišlo od doma sporočilo, da so na drugem kraju vdrli v gepidsiko ozemlje Obri.150 Ta slika se povsem sklada z ono, ki jo dajejo bizantinski viri. Vsaka od njiju pa je nezdružljiva z zelo razširjenim mnenjem, da so Obri prišli v Pa­ nonsko kotlino s severa, skozi Moravska vrata. Pot k Gepidoui v jugo­ vzhodni Panoniji bi jih namreč v tem primeru vodila naravnost preko langoibarsfce Panonije, tako da ibi bila njihova odsotnost v boju z Gepidi docela nerazumljiva. Tako se je 566 ali 567 v zvezi z gepidskim porazom preneslo oibrsko težišče v jugovzhodno Panonsko kotlino, severno od Simgiduna in Sirmija. Poglavitni obrski načrt — zavzeti Sirmij in dobiti izhodišče za napade proti Bizanou — jim je zaenkrat vendarle izpodletel. Toda Langobardi so vedeli, da so dolbili v vzhodni Panonski kotlini prav tako neprijetnega soseda, kakor so bili Gepidi. Zato so se — v prvi vrsti seveda ne zaradi obrske soseščine, marveč zaradi tradicionelne valbljivosti Italije za. barbare, ki se je izražala v vsej. dobi preseljevamja ljudstev — kaj lahko odločili, ko je začelo vreti med italsfcimi Romani, ki jih je po Narzesovi odstavitvi vedno bolj žuljila trda bizantinska finančna uprava. Spomladi leta 568 so odšli v Italijo in prepustili Obrem še Panonijo.151 Že to, da so Obrom podložni »Gepidi, Bolgari in Saranati« LangObardom pomagali pri nijihovem vdoru v Italijo, priča, da se niso izselili iz Panonije že zaradi stvarnega obrskega 1 4 7 Menandar 27, str. 61: xoci fàp èv тгј 2хи8ч'а Ttepcaco&sic, oùSsv ÓTIOÙV èy.o(iiaà[isvv, Hau;pt,ma:iinL, n. IL m., str. 152; prim, tudi Ivan Efeški VI 24: »Ker so bili mogočno ljudstvo in. so se alasti pomnožili lim/okrepili od mnogih severnih ljudstev" .ki so si jih podredili in osvopi, so končno "napadli na t e m bregu veMke reke, imenovane Domaiva, drugo 'mogočno .Ijudsitvo Gepidov ...« (D j a - k o n o v A., n. n. m., str. 30); S t e i n E., n. d. str. 7—9, o napadu na Sirmij zlasti 10—11. 1 4 8 M e n a n d e r 26, 27, str. 58—62; 31, str. 68. 1 4 9 Menander 27, str. 62: aïrà; Ss gùv r.dsrj -y кат' aùxòv r.Xrftul ScsXSràv TÒV "Icrcpov iç та tràv Гг]тах£бшу Siexpißsv opta. 150 Pauli Diaconi Hist. Langob. I 27. 151 Pauli Diaconi Hist. Lamgob. II 6; K ois F., Gradiivo I, 70. 48 pritiska proti zahodu.152 Isto kaže tudi razvoj obiskih odnosov do sosedov, kajti še nekaj desetletij traja, preden se Obri premaknejo proti zahodu in preden se njihovi napadi močneje začenjajo usmerjati v isto smer. Le neka arheološka najdba grobišča, v katerem so pomešani moški s kestej- skim okrasjem z ženskami z langdbardskim,153 morda kaže, da je na lango- bardski odlhod že vplival tudi obrski pritisk. 7. N a p a d i n a B i z a n c v č a s u 'b i z a n t i n s k o - p e r z i j s k e v o j n e d o 591. — S premaknitvijo Langobardov iz Panonije sta se odprli Obrom dve možnosti napredovanja: že stara, proti Bizancu, in druga .nova, da se obrnejo na zahod in osvoje po odhodu Langobardov leta 568 sam nase navezani notranji Norik ter da posežejo ob Donavi navzgor še dalje v srednjo Evropo, na frankovsko področje. Skoraj ves obrski pritisk pa • je še dve desetletji usmerjen le proti Bizanou. Kakor bornio še videli, v tem času Slovani le polagoma napredujejo v Vzhodne Alpe. Obri sami pritiskajo sprva predvsem proti Sirmiju, ki so ga Bizantinci ob propadu Gepidov izpulili iz barbarskih rok. Ponovno prihajajo v Bizanc obrska poslanstva, ki terjajo za Obre tako Sir mi j , češ da je pripadal Gepidom, ki so jih Obri premagali,» kakor tudi »'vsakoletne darove«, ki so jih nekdaj prejemali bolgarski Kutriguiri. in Utriguri, češ da jim sedaj gospoduje Bajan.154 Kagan je celo ponujal otroke olbrskih velikašev kot talce zato, da ne bo napadel Bizanca, če dobi Sirimij, toda cesar, ki je postavil za poveljnika ob Donavi enega med svojimi najboljšimi vojsko­ vodji, Tiberija,155 je ponudbo' odbil. Tiberij je moral začeti z vojsko in je Obre res premagal (okr. 570) . l s e Tako so se marali Obri odreči svojim željam do ugodnejše prilike, ki je nastopila v zvezi z vojno med Bizanoem in Perzijo (572—591), v kateri je imoral Justin že konec 573 prositi za enoletno premirje zaradi bizantinskih porazov.157 Obri so udarili preko razgaljene Donave, od koder je bila vojska pritegnjena na vzhodna bojišča, in so talko hudo premagali Tiberij evo vojsko, da je Tiberij sam prigovarjal cesarju, naj sprejme obrske zahteve in sklene mir. 1 "* Bizanc je moral " 2 Pauli Diaconi Hist. Langoib. II 26; K O B F., Gradivo I, 74; H a u p t ­ m a n n L., n n. m., str. 153-154; drugače meni S t e i n E., n d., str. 9—10 15з W e r n e r J., Das ìamgdbaxdieehe Gräberfeld von Vairpatata un West- ungarn še neobjavljen referat na III. niednar. kongresu prazgodovinskih im proto- zgodovl'nskih ved, 16. VIII. 1950 v Zürichu; po obvestilu tov. J. K a s t e l i c a . "* M e n a n d e r 28, 29, 30, 33. 155 M a n a m d e r 29, stir. 66. . ; we M e n a n d e r 33, str. 69—70; J o h a n n a s B i c l a r . Chrome, a. a. o/O; si H a u p t m a n n L.', n. n. im., str. 155; S t e i n E., n. d., str. 13. • IST D i e h l C h . - M a r c a i s G., n. d., str. 129; S t e i n E., n. d., str. 27-48. !»Ta Konec 573 ali v začetku 574;' Menander 34, str. 70; E v a g n u s V 11; T e o f a n e s ed de Boor I, str. 246; gl. Hiaiup t m a n n L., n. n. m., sitr.loo; ne slede na Teofamovo datiranje v 1. 574 postavljajo glede na Menandrova poro­ čila kier pa so ohranjeni le o d l o m k i , ki niso «Murami Sin med katerami m vedno eotava medsebojna aveza ohranjenega, ta bizantinski poraz mnogokrat v''lieta okr 570-571 (tako D i e h l C h.-Mar ç a i s G., n. d, str. 131; B r e ­ u e r L.,'Vie et mort de Byzance, 1947, str. 40; D ö l g e r F., Regesten der Kaiserurkunden des oströmischem Reiches von 565—1453 I, 1924, 21, str. 3); ovira za tako datiranje ni le T e o f a n o v podatek, marveč alasti dejstvo, da bi bila po taiketm porazu na zahodu skrajno neverjetna Justinoiva oisabnost v raz­ merju s Perzijci, ki1 je izzviala vojsko na vzhodu; S t e i n E., n. d., str. 24—2o, 46-48. 49 Zgodovinski časopis — 4 odstopiti Obrom Srem razen mesta Sirmija, Tiberij, ki je postal Justinov sovladar, ker 'je ta znorel, pa je sklenil z Obri mir in zavezništvo, zato pa jim plačeval letno po 80.000 zlatnikov.158 Obri so se z uspehom začasno zadovoljili. Tako so mogli Bizantinci pritegniti donavsko vojsko ona perzijsko bojišče,- Obri pa so poskusili znova uveljaviti svojo nadolblast nad vlaškimi Sloveni, iki so se po odhodu Obrov v Panonsko kotlino osamosvojili in se spet združili v samostojni plemenski zvezi. Bajan je poslal k njihovemu knezu Daairiti in drugim plemenskim poglavarjem poslance z zahtevo, da se pokore Obrom in jim plačujejo tribut.1 5 9 Sloveni so obrsko zahtevo odbili in v prepiru, ki je nastal, pobili obrske posilamce. Njihovo stališče je bizantinski pisec zavil po. svojem načinu v ponosni, mnogokrat navaijami rek: »Daurita in z njim ostali gla­ varji so rekli: Kdo jo torej tisti med ljudmi, ki ga je rodil svet in ga grejejo sončni zanki, da bi podvrgel našo silo; navajeni smo namreč, da gospodujemo taji izemlji, ne pa da bi drugi naši. In zabrdno bomo taki, dokler bodo fooji in meči.«160 Spreminjati pa se je začelo tudi slovensko razmerje do Bizanca. Dočim smo še do srede 6. stoletja mogli zasledovati nekakšno povezanost slovenskih napadov z bolgarskimi in so po letu 558 dalj časa celo mirovali, začno sedaj napadati sami. Izrabili so> pač ugodno priložnost, ko1 ibizantinska mejia na Donavi po letu 574 ni bila zavarovana. Kagan je namreč ob svojem napadu na Slovene leta 578 »mislil, da bo našel deželo polno bogastev. Kajti Sloveni so pogosto (plenili) bizantinsko ozemlje, njihovega ozemlja pa nikdar nobeno od vseh ljudstev«.161 Prav tak slovenski napad, pri katerem je vdrlo leta 577/578 — v četrtem letu Tiberij eve vlade — po Menandrovem sporočilu preko' Donave okrog 100.000 Slovenov in »oplenilo Tracijo in mnogo drugega«, celò »Grčijo so opustošili«,162 ko so se kazale nevarnosti tudi na drugih straneh, »Tiberij pa nikakor ni imel sile, ki bi bila kos v bojn le enemu dein sovražnikov, kaj šele vsem skupaj, in zares sam zase ni mogel iti pròti sovražnikom,. ker so bile sile Romejeev obrnjene proti vzhodnim sovražnikom« (se. Per- zijcem),163 je sprožil tudi nov obrski poseg k Slovanom. Tiberij se je namreč obrnil do Bajana s prošnjo, da bi ukrotil Slovene z vojsko, in ko je Bajan delno zaradi starih računov s Sloveni in upanja na plen, delno zaradi cesarjeve prošnje pristal na pohod proti Slovenom, so Bizantinci njegovo vojsko, »ibaje okrog 60.000 konjenikov, oboroženih z oklepi«, pre­ peljali iz Panonije v 'bizantinski Ilirik, od koder je prišla po desnem bregu Donave v Dobrudžo. Tu so jo (bizantinske ladje znova prepeljale čez, reko. »Brž ko je prišel irua drugi breg reke, je takoj zažgal slovenska naselja in opustošil polja, vse oplenil in izropal, ne da bi se mu kadarkoli kdo izmed barbarov, pobeglih v goščavo in gozdne luknje, npal postaviti po 1 5 8 M e n a n d e r 34—35, str. 70; 43, str. 86—87; 48, str. 98—99; 63, str. 121; E v a g i r i u s V 11—12; T e o f a n e s , ed. de B o o r I, sitr. 277; J o h a n n e s B i c l a r a. a. 573, 574; I v a n E f e š k i III 5; H a u p t m a n n L., n. n m. 1 5 9 M e n a n d a T 48, str. 100; Kos F., Gradivo I, 82. 1(50 M e n a n d e r , n. n. m.; Kos F., n. n. m. 1 6 1 M e n a n d e r , n. n. m.; K o s F., n. n. m. 1 6 2 Menander 47, 48, str. 98; K os F., Gradivo I, 82; S t e i n E., n.d., str. 105_ 1 6 3 M e n a n d e r 48, str. 98; Kos F., Gradivo I, 82. 50 robu v boju«.164 Ob tej priliki sicer ne izvemo ničesar o tem, da bi imel ta pohod kake trajnejše posledice za razmerje med Obri in Sloveni; glede na slovensko obnašanje se sprva zdi to celo izključeno. Pozneje pa vendarle izvemo, da so Sloveni takrat izročili veliko število ujetih Bizantincev,165 podvrgli se pa tudi olbrski nadoMasti in celo obljubili plačevati vsako leto tribut.166 Toda zaenkrat so očitno klonili le pred dbrsko vojsko, dokler je bila ta nad njimi. Po koncu vojske so se pa znova poskusili osamosvojiti. . Hauptmann je sicer domneval zaradi tega, ker se v istem času obnove slòvanskPnapadi proti Bizanou in obrski napadi proti Sirmiju (leta 579),. da gre le za dve -različni akciji pod obrskim vodstvom, posebej glede na poročilo Mihaela Sirskega oflb zavzetju Ambiala.167 Pravilna je sicer Haupt- mannova ugotovitev, da se izpopolnjujejo poročila Menandra, Ivana Efe- škega, Mihaela Sirskega in Teofilakta Simokate o tej dobi med seboj. Toda prav ta* poročila pokažejo, da se ofersko in slovensko razmerje do Bizanca do leta 583 med seboj razlikujeta in da nista povezana v celoto. Ivan Efeški sicer pripoveduje, da so po Justinov! smrti (oktober 578) še močneje kakor prej napadla bizantinsko državo »prokleta ljudstva Slo­ venov in onih z nakodranimi ali dolgimi lasmi, ki se imenujejo Obri«.168 Njegovo podrobnejše poročilo o teh dogodkih, ki sicer tudi na prvi pogled ne kaže v razmerju Slovenov do Obrov nikake spremenAe, je pa prilično nejasno in zvezano z raznimi vprašanji : Potem ko pove, kako je'obrski kagan dal zgraditi most preko Save, s katerim je nameraval pripraviti obleganje Sirmi j a, nadaljuje: »Nemalo je vznemirjalo njega (se. Tiberija) in vso državo to delo, ki je bilo v tretjem letu njegove vlade po Jrastinovi smrti, in on se je na vse načine trudil, da bi most podrli, pa tedaj 'ni mogel (tega storiti), in so mu oni gospodovali in ostali tam, pri čemer so zahtevali od cesarja: ali jim da on mesto Sirrnij na tem ibregu (se. Donave), da bi se naselili v njem, ali se bodo oni vojskovali z njim in opustošili vso njegovo državo inolitela). On pa se je odločno uprl, da 'bi jim ga dal. In glej oni, ki so se zbrali, so čakali ugodnega časa, da bi začeli vojno. Oni so zgradili, ' govore, tudi drugi most, česar nikdar ni bilo, in to so storili oni, priprav­ ljajoč hudobijo. Poglavje 25: o ljudstvu Slovenov (esqlavine) in o opustošenju, katero so napravili v Traciji v tretjem letu vlade krotkega cesarja Tiberija. —• (I.) V tretjem letu po smrti cesarja Justina in postavitvi za cesarja zmagovitega Tiberija je izvršilo napad prokleto ljudstvo Sloveni (esqlavine). Hitro so šli skozi vso Helado, pokrajine Soluna in vse Tracije in zavzeli mnoga mesta in utrdbe (qastros — castra). Opustošili in požigali so jih, ropali in gospodovali v pokrajini. Prebivali so v pokrajini svobodno in brez strahu, 1 6 4 Menandar 48, str. 09; K o s F., Gradivo I, 82. 1 6 5 M en an d e r 63, str.,122; Kos F., Gradivo I, 87. 1 6 6 Menia'ndex, 63, str. 122—123; Kos F., Gradivo I, 87. 1 6 7 M i h a e l S i n s k i , X 21; gl. pri Miaurquardt J., Osteufropäisehe imd estasiatisene Streifzuge, 1903, Mr. 484; Ha-upitmann L., n. n. m., etr 156 159 1 6 8 Ivan Efeški III 25; Kos F., Gradivo I, 83 in D j a k o n o v A., n.n.m., str. 27—28. 51 kakor bi bila njihova. (II.) To je trajalo štiri leta, in doslej, zato ker je bil cesar zaposlen s perzijsko vojno im je vse svoje vojske poslal n a vzhod — zaradi tega so 'preplavili pokrajino, prebival i v njej in s e v njej hi tro razširili, dokler jih hog ne vrže ven. 1 6 9 Pustošili, požigali in ropal i so celo do zunanjega zidu in so zajeli vse cesarske črede, mnogo tisoč (glav) in drug različen (plen). (III.) Glej in d o tega dne, t. j . d o leta 895 (t. j . 1. X. 583 d o 30. IX. 584), ostajajo, žive in mirno prebivajo v pokraj inah Romejcev, 1 7 0 l judje, k i se niso upali pokazati iz gostih gozdov in (pro­ storov) zaščitenih z drevjem .in niso vedeli, kaj j e to orožje, razea dveh al i treh lonhidijev ßoyyjoia), t. j . kopij.« 1 7 1 Začetek^obeh dogodkov, ki jih opisuje Ivan Efeški na koncu 24. in v začetku 25. poglavja VI. knjige »cerkvene zgodovine«-, gradnje mostu p o Obrih in n a p a d a Slovenov p r e k o Donave, je enako dat i ran in gotovo istočasen. Zgodila naj foi se oba v tret jem letu po Jiustinovi smrti (oktofora 578) oz. p o postavitvi Tiberija za cesarja (novembra 578), toirej leta 581. Tja j u tudi v resnici postavlja- Djaikonov v svoji razpravi o sporočilih Ivana Efeškega o Slovanih v VI. stoletju. 1 7 2 Za prvi dogodek je pri l ično lahko dokazati, d a je dat iranje Ivana Efeškega pogrešno. 1 7 3 P o njegovem lastnem sporočilu spada ta dogodek p r e d začetek vojne med Obri in Bizantinci zia Sirmij. P r a v tako govori v svojem podrobnejšem poročilu o gradnji tega 1 0 9 Zadnjih šest besed v t eni stavku so prevajali na različne načine- Prvi prevajalec P a y n e S m i t h ' (The Third Part of .the Ecclesiastical History of John Bishop of Epheisœ, 1860, str. 432), jih je prevajal »as far as God -permits them«; S c h o n f e l d e r J., čigar prevod se v znanstvenih delih največkrat uporablja, pa je prevedel prvi .»bis Got sie (hinaus) warf« (1. 1862). Že 1 1868 imu je Gut- schimid ugovarjal (Literarisches Centralblatt 1868, stir. 241), da »jih n; vr<*el ven bog, marveč nemški prevajalec«. Res je V a s i l i j e v A. (Slavjane v *Grecii Vizant. vremenn. 5, etr. 409) prevzel S m i t h o v prevod (»naskotjiko Bog jim eto pozvoljal«), .ki se mu je pridružil tudi M a n o j I o v i б (Vjesnik Zemiallj. a,rkiva 3, 1901, str. 147—148). Med orientalisti pa je vendarle dobival Schönfelderjev prevod vedno širši pristanek: M a r q u a r d t je Hauptmamnu (Byzantion IV 1929 str 157) prestavil: »jusqu'à ce que Dieu les abattit«, B r o o k s E. W., fei je 1. 1935 znova izdal Cerkveno kroniko Ivana Efeškega v Corpus soriptorum chrfetianoa-um orien- takum, pa se je odločil za prevod ».poka lih vybrasirt bog« (gii. D j a k o n o v A., n. n. m,., str. 32, op. 4); le-. D j a k o n o v A. (str. 32) še vedno vzdržuje prevod »poka dopuskaet ih bog«, in pravi, da »misli, da je tako treba razumeti besedo ,rame_«, da pa je B r o o k s o v prevod »prav tako sprejemljiv«. 1 , 0 Schonfelder J. M. je dirne! tu še dostavek: »ohne Sorge und Furcht, plün­ dernd, mordend und brennend, sind reich geworden und besitzen Gold und Silber, Pferde-Heerden und viele Waffen und haben gelernt, Krieg zu führen, mehr als die Römer«, ki so ga mnogokrat ciitiraÜ in ga še danes mnogokrat upo­ rabljajo za karakteriizacijo slovanskega vojaškega napredka v 6. stoletju B r o o k s je v svoji izdai to besedilo izločil iz te zveze (str. 327—8), pai tudi D j a k o n o v ga v svojem prevodu izpušča (str. 32), čeprav usmerjenost njegove razprave izklju­ čuje možnost, da hi to storil, ako ne bi bil trdno uverjen o praviillnosti B r o o k - š o v e g a postopka. Ta stavek je z ositalim besedilom, zlasti z zaključkom, vse­ kakor v nasprotju. 1 7 1 I v a n E f e š k i VI 24-25; gl. prevode: Schönfelder: Vjesnik Zemalj. arhiva I, 1899, str. 117-118, delno K o s F., Gradivo I, 88; M a r q u a r d t - H a u p t m a n n L., Byzantion IV, 1929, sik. 156—157; D j a k o n o v A n n m str. 30, 32. . ' 1 7 2 D j a k o n o v A., n. n. m., sir. 31—33. 1 0 9 - l l l H a U P t m a n t l L ' ' U' n ' ™'' S t T" 1 5 Š ' S t e i n E-' n- d-' s b r - 105—106, 52 mostu tudi Menainder, ki pripoveduje celo, kako je še neposredno pred njegovo gradnjo šlo v Bizanc obrsko poslanstvo po običajno vsakoletno1 dajatev in kako so prišli obrski poslanci v Bizanc tudi med gradnjo mostu samega.174 Vojna zastran Sirmija, ki se je končala ob koncu Tiberijeve oz. ob nastopu. Maurikijeve vlade, torej konec poletja 582,175 pa je trajala tri leta: kagan si je namireč v mirovni pogodbi izgovoril izplačilo treh letnih bizantinskih dajatev, ki jih zaradi vojne ni doibil.176 Gradnja mostu preko Save spada torej brez vsakega dvoma v leto 579. Prav tja pa apatìa tudi začetek slovenskega napada ртеко Donave. Napad, ki je trajal najkasneje do začetka jeseni 584 vsaj štiri leta, se ni mogel začeti šele v pomladi 581. Letnica, ugotovljena za začetek gradnje obrskega mostu, velja — to dokazuje povezanost obeh sporočil pri Ivanu Eieškem — pač tudi za 'Slovenski napad. Spričo vsega tega je prav ver­ jetna Hauptmannova domneva, da je v obeh primerih napačno napisano »v tretjem letu« namesto »v tretjem mesecu«, s čimer pridemo prav v začetek leta 579.1TT S tem v skladu 'je tudi zgoraj navedeno sporočilo Ivana Efeškega, da so povečani napadi Slovenov in Obrov proti Bizancu sledili neposredno Justinovi smrti in Tiberij evemiu nastopu na prestol. S tem pa problematika gornjega sporočila o elovanskeim napadu še ni izčrpana. Na prvi pogled se zdi, da gre pri njem le za opis enega samega dolgotrajnega slovenskega napada, ki je trajal od 579 pa do 583/4. Dja- konov je prepričan, da gre >za nepTetrgaine in glede obsega povsem nezmanj­ šane napade v teku vsega tega razdobja, pa tudi Hauktmann meni, da gre pri Slovenih, ki so še »danes« v bizantinskih pokrajinah, le za ostanke onih, ki jih »bog vrže ven«.173 Prvi pazljivi analizi vira pa se vendarle pokaže v tekstu razpoka, ki jo -je slutil že HaTiptmanin. V prvem delu poročila (I) se opisuje vpad, kakor da je že končan in kot da je trajal štiri leta. V tem nas se potrdi opomba, da so ibili Sloveni v bizantinskih pokrajinah, »dokler jih bog me vrže ven« (II). Djakonov si sicer to frazo razlaga kot pričako­ vanje bodočega razvoja. Toda — poročila Teoiilakta Simokate o teh letih vendarle dokazujejo, da je bilo velikega slovenskega napada konec pred letom 584. Mir med Obri in Bizantinci, sklenjen jeseni 582, namreč »ni trajal dalj kakor dve leti«.179 Ko so Obri v času žetve leta 584 znova napadli, pa Singiduna ni čuvala niti močna vojaška posadka, niti ni bilo v mestu meščanov, zaposlenih v tem času s poljskimi deli, »ker je vladala v T r a - c i j i zaradi miru popolna brezsknbnost«.1So Ne glede na mir z Obri bi bil tak položaj popolnoma nemogoč, če ne bi bilo v tem času že tudi konec velikega slovenskega napada, opisanega pri Ivanu Efeškem. Če je trajal 1 7 4 M e n a n d e r 63—64, str. 121—126., 1 7 r > M e n a . n d e r 66, str. 129—131; T e o f i l a k t S i m o k a t a I 3, 4—8, str. 44—45. 1 7 6 M e n a n d e r 66, str. 130. 1 7 7 H a u p t m a n j i L., n. n. m., str. 158. 1 7 8 H a u p t:m a t n n L., n. n. m. 1 7 9 T e o f i l a k t S i m o k a t a I 3, 8, str. 45: où itspas-âpco Sš Sivjpxscav ~Љч Suo iviauTûv a£ aiiovSai. 180 T e o f i l a k t S i m o k a t a I 4, 1: Sia TO êx -CTJS slpijvT)s fa&ufi£av TIOXXTJV uitspsx^siGftai -rijs врфиЈс. 53 ta napad res štiri leta, se je moral tudi v resnici končati v prvi polovici Jeta 583. Kako torej, da sede slovenski napadalci, ki jih leta 583 »bog vrže . ven«, v 1. 584 še vedno brez skrbi in nemoteni v bizantinskih pokrajinah?' Ali ne gre morda 'tu za dva različna napada, pri čemer je pri drugem v novih okoliščinah Slovenom prišla na pomoč nova podpora, ki je uničila učinek nedavne »božje pomoči« Bizancu? Vzporejanje podatkov Ivana Efeškega z drugimi o Slovanih in Obrih nam razpoko, ki 'jo pri gornjem poročilu samo zaslutimo, docela jasno osvetli in dokaže. Leta 579 je prišel Bajan s svojo vojsko do Save med Singidunom in Sirmijerh in začel s pomočjo bizantinskih obrtnikov, ki so mu delali pred tem palačo v njegovem ringu, graditi most preko reke, ki naj bi preprečil pomoč bizantinskega rečnega ladjevja Sirmiju. Vendar je to delal še z izgovorom, da bo išel znova nad Slovene. To je prisegel poveljniku bizantinskih čet v Singidunu, s takim sporočilom pa je poslal poslance tudi k Tiberiju. Toda Tiberij je dbrski pohod proti Slovenom odklonil.181 Že v tem času, ko bi Obrom koristili še mirni odnosi z Bizan­ tinci, pa so vlaški' Sloveni odprto vdrli preko Donave.182 Samostojnosti Slovenov v razmerju do Obrov in glede njihovega nastopa do Bizantincev pa ne dokazuje le ta razlika, marveč tudi, da niso hoteli plačati Obrom obljubljenega tributa, da so celo pridržali obrskega poslanca., ki je prišel ponj,1 8 3 poslanca, ki se je vračal od cesarja z njegovim odklonilnim odgo­ vorom, pa je na povratku nek slovenski oddelek, ki je plenil po bizan­ tinskem ozemlju, ujel in celo ubil.1 8 4 Ko so Obri v času, ko se je mudil njihov poslanec v Bizancu, dogradili most preko Save, so tudi oni spremenili svoj obraz. Odprto je zahteval nov poslanec, ki ga je kagan odposlal še, ko je bil prvi na poti, od bizantinskega cesarja izročitev Sirmija kot dediščine po Gepidih.18s Ko je Tiberij tudi to zahtevo odbil, se je jeseni 579 začela vojna. Po triletnem obleganju (579 do 582) je končno prisilil glad meščane k predaji mesta, s čimer so si odkupili prost odhod, seveda brez vsakega premoženja.186 Ker je požrl Tiberiju crnomorski vihar ladjo z darovi, s katerimi je menil pridobiti proti Obrom zahodne Turke, je bil prisiljen skleniti z Obri mir, se odreči Sirmiju in plačati 'za pretekla tri leta vojne običajno letno podporo> po 80.000 solidov.187 Ne glede na ta mir so Sloveni svoje napade proti Bizancu še nadaljevali vsaj v začetek prihodnjega leta. Ropali so po vsem Balkanu in ogrožali celo Carigrad, kjer so prišli do »dolgega zidu« in povzročili paniko v mestu.188 V tem letu pa jih nenadno »bog vrže ven« (583). 1 8 1 Menander 63—64, str. 121—126; I v a n Efeš.k i VI 24. 1 8 2 I v a n Efeškii VI 25; M e n a n d e r 64, str. 125 in 126 1 8 3 M e n a n d e r 63, str. 122—123. 1 8 4 M e m a n d e r 64, str. 126; gl. tudi S t e i n E., n. d., str 109 1 8 5 M e n a n d e r 64, str. 126—128; I v a n E f e š k i VI 24 1 8 6 M e n a n d e r 65, str. 128—131; Ivan EfešM VI 30, 32, Vjesnik Zem. ark. I, str. 119, 120; Š.išić F., Priručniik fevara hrvatske historije 1/1, 1914, stran 116; podrobneje obravnava potek vojne S t e i n E., n. d., str 109—113 1 8 T M e n a n d e r 66, str. 129—131; T e o î i l a k t S im ok a t,a. I 3, 4-8, str. 44—45. * 1SS M i h a e l Siirskii X 21, 8, M a r q u a r d t J., n. d., str. 483. 54 Kaj je mislil sirski škof, ko je to napisal? Mogoči sta dve različni Tazlagi, od katerih ima vsaka toliko verjetnosti, da se ne moremo odločiti med njima. Na eni strani kažejo namreč .poznejši 'boji med Obri in Bizan­ tinci, ki se začno leta 584, da so Obri med koncem leta 582 in začetkom teh novih pohodov vsekakor za nekaj časa uveljavili tudi v resnici svojo nadoblast nad vlaškimi Sloveni in jih vključili v obrsko-slovansko ple­ mensko zvezo. Prav lahko .mogoča je domneva,' da je bilo to zvezano z obrskim pohodom preko Karpatov na Vlaško, ki je prisilil Slovene k po­ vratku domov. To nenadno razprtijo med dvema napadalcema na Bizanc, ki je pretrgala napade, bi pobožni sirski škof prav lahko smatral za »ibožji dar« Bizahcu. Tako Ibi pa .mogel soditi 'tudi>v zvezi z drugo možnostjo, dasi je ta že tudi v zvezi z bizantinsko diplomacijo, le da zaradi pomanjkljivih izvlečkov iz dela Ivana Efeškega, ki so se nam ohranili v poznejšem delu Mihaela Sirskega, ne imoremo za trdno 'reči, ali spada njen uspeh že v leta 583 ali pa 584, ko so se že začeli novi, iskupni sloveinskoKJibrsfci napadi preko Donave. Tudi proti Slavenom so namreč Bizantinci posegli po po­ dobnem sredstvu, kakor so ga imenili porabiti leta 582 proti. Obrom: nago­ vorili so namreč Ante, da so napadli Sklavenijo (583 ali 584?), »jo. oropali, odvlekli njeno bogastvo in jo požgali«.189 Če spada ta napad v 1. 583 — to je prav mogoče, ker govori Mihael Sirski ob tej priliki le o slovanskih napadalcih na Bizanc, ki da so prodrli do dolgega zidu — potem so bili Anti tisti, ki so prisilili Slovene k Obramibi domovine in v zadnjih letih tja iz bizantinskih pokrajin navlečenega 'blaga. V tem primeru bi bilo kaj lahko mogoče, da so> se Sloveni tudi sami povezali z Obri v širši plemenski zvezi. Če pa spada ta antski napad že v čas novega slovenskega napada na Bizanc, pa spada v leto 583 gotovo- poseben obrski napad na Slovene, Id naij bi pripravil enoten nastop ljudstev severno od Donave v bodočem navalu na Balkanski polotok, ki so ga Obri tedaj že pripravljali. Najsi bo tako ali drugače, vsekakor pokažejo dogodki sledečih let, da so od 583 dalje nekaj časa tudi vlaški Sloveni spadali v Okvir obrsko-slovanske plemenske zveze in pod obrsko vodstvo.. Od novega cesarja Maurikija, ki je jeseni 582 zamenjal Tiberija, je namreč kagan zahteval nove usluge, končno pa, da naj se letna dajatev Obrom zviša na 100.000 zlatnikov. To zadnjo zahtevo je Maurikij odbil in zato so Obri znova vpadli preko Donave (v času žetve 582), z njimi vred pa tudi vlaški Sloveni. Sporočilo Mihaela Sirskega, da je dežela teh Slo- venov »na z a h o d u reke, ki se imenuje Donava (Donabis)« in da so Bizantinci proti njim pridobili A n t e , ne pušča nobenega dvoma, da so se cibrskega pohoda tokrat udeležili Tes vlaški, ne pa le panonski Slo­ veni.190 »Obri in druga slovanska ljudstva« — pod temi so mišljeni Sloveni, ki so zaradi antskega vpada »postali divji kakor lev proti plenu« — nasto­ pajo v času Maurikija očitno kot enotni napadalci preko Donave.191 Obri so_iz Sinmija vdrli proti vzhodu, zavzeli Singidunum, ki je bil zaradi miru 1S!I M a r q u a i d t J., n. n. m. 1 9 0 H a u p t m a n m . L., n. n. m., str. 158; tekst M i h a e l a S i r s k e g a : M a r q u a r d t J., n. a. m.; drugače, a gotovo napačno: D j a k on o v A., n. n. m., str. 34. 1 9 1 I v a n Efe i ik i V 19; Kos F., Gradi'vo I, 91; M a r q u a r d t , n. n. m. v Traciji po slovenskem umiku (583) (brez posadke, pa tudi njegovo prebi­ valstvo je 'bilo zaradi žetve izven mesta, Viminacium in Auguste ob Donavi. Sloveni so pa znova vdrli do Carigrada, a tu jim je izpodletelo in »niso mogli vdreti in osvojiti glavnega mesta države«, zato so se oformili nazaj pioti Anhialu (db Ömem morju), kamor' so udarili tudi Obri. V zvezi s pad'cem tega imesta se nam je ohranilo sporočilo, 'ki 'kaže, da takrat ne gre za dve samostojni akciji, marveč da so 'bili tudi slovenski napadalci pod kaganovim poveljstvom: ko so Sloveni zavzeli mesto, »so našli tam ono škrlatno obleko, iki jo je Anastazija, Tiberijeva žena, podarila kot votivni dair tamošnji cerkvi, ko je šla v kopališče. To je vzel kagan in jo oblekel, rekoč: ,Če želi ali ne želi romejski cesar, glej, država mi je bila dana'«.1 9 2 Ti o-brsiko-slovamski nastopi so bili tisti, zaradi katerih je Ivan Efeiki 1. 584 napisal, da so Sloveni v t e m č a s u spet na bizantinskih tleh, dasi so se že prej umaknili. Ko so boji trajali tri mesece, je Maurikij poslal kaganu poslance s prošnjo za mir pod starimi pogoji, ki jih je pa kagan zavrnil z grožnjo, da bo podrl »dolgi zid«.193 Tako so 1. 585 prišli znova (bizantinski poslanci s ponudbo, da se poveča bizantinska »podpora« na 100.000 zlatnikov letno. Tedaj se je kagan spričo približevanja zalhodnih Turkov, ki so baje nameravali napasti Sirmij, kaj hitro odločil in sklenil mir z Maurikijern.191 Tokrat pa so Obir sklenili mir le navidez. »Po kratkem č a s u . . . je obrsko pleme znova napadlo Bizantince, toda ne očito, marveč na zelo zavraten in zloben način. Poslalo je namreč ljudstvo Slovenov«.195 Tudi pri tem ^napadu more iti, sicer namreč obrsko vodstvo napada ne bi bilo prav nič skrito, le za vlaške, ne pa za panonske Slovene, ki so sestavljali oddelke v oforski vojski sami.196 Napad Slovenov. je zajel »večino bizan­ tinskega ozemlja«, prišli so spet do »dolgega zidu«, ki ga je pa Maurikij dal hitro zasesti s carigrajsko posadko. Komentiolos, postavljen za povelj­ nika, je nato Slovene premagal pri reki Eirginiji, blizu Hadrianopolisa pa razbil še slovainsko vojsko pod poveljstvom Ardagasta, ji odvzel plen in očistil Astiko (pokrajino med Hadrianopolisom in Filipopolisoim) od napadalcev, ki jih je s tem potisnil preko Balkana na sever. Toda spo­ mladi dragega leta (586) so v odgovor napadli spet Obri sami. Kagan je za svoj nastop poralbil malenkosten povod, da se je namreč »Skit« Booko- lobra speča! z neko njegovo ženo, nato pa skrivaj -nagovoril k begu sedem podložnih Gepidov197 in se umaknil v Bizanc. Že v prvem sunku je zavzela obrsko-slovenska vojska — da gre kljub Teofilaktovemu pripovedovanju le o Obrab, za skupen obrsko-slovenski nastop, kaže že smer napada in še 1 9 2 M i h a e l S i r s k i X 21, M a r q u a rd-t J., n. d., str. 483—484; T e o - H l a k t Sim o k a t a I 4, 4, atir. 47. 1 9 3 T e o f i l a k t S i m o k a i t a I 4, 6—8, str. 47. 1 9 4 T e o f i l a k t S i m o ' k a t a I 6, str. 50—52; M i h a e l S i r s k i X 21, M a r q u a r d t J., n d., str. 485. 1 9 5 T e o f i l a k t S imo,kata 16, 6—7, 6; str. 52; K o s F., GradiJvc I, 90. 1 9 6 0 možnosti napada plemen, :ki so sicer pod vrhovno oblastjo, a vendarle uživajo precej samostojnosti, gl. za dobo zgodnje fevdalne države primere iz bizantinsko-goiske vojne pri H a u p t m a n n u , Čas 17, 1923, str. 311, Byzan- tion IV, 1929, str. 158; za plemenske zveze velja to seveda še v večji meri. 1 9 7 T e o f i l a k t S i m o k a t a I 8, 4, str. 54. 56 posebej opis prvega obleganja Soluna, ki spada v to leto in ne v 1. 59719S — Mezijo in Skitijo med Donavo in Balkanom (torej na meji vlaških Slo- venov) in zavzela tam vrsto mest (RatiarLjo, Bononijo, Akis, Dorostolon, Zaldapo, Panaso, Markianopodis in Tropejon).199 Ta smer napada kaže, da je poročilo v Miracula s. Demetrii o njem docela resnično': ko je Mauri- kij odbil kaganove zahteve, tako poroča vir, »pokliče (se. kagan) k sebi ves neverni in divji rod Slovenov, vse to ljudstvo mu 'je bito namreč podložno, in je pomešal mednje nekaj barbarov drugega rodu in vsem skupaj ukazal, naj začno z vojsko«.200 Napad na Solun v septembru je pa vendarle izpodletel, ne glede na oblegovalne stroje, ki so jih napadalci uporabljalli in ne glede na njihovo veliko številčno premoč. Spomladi 587 (ne 586, kakor misli Stanojević,201 kajti to se je zgodilo »v istem letu«, kakor razdelitev bizantinske vojske proti Perzijcem, ki spada v pomlad 587202) je Komentioloe, ki je bil že v prejšnjem letu po­ stavljen iza poveljnika bizantinskih čet, zbral voijsko v Anhialu, da bi od tod spet pridobil Bizancu pokrajine med Balkanom in Donavo, ki so v prejšnjem letu prišle v oibrsko-slovenske roke in po katerih so se Obri gibali precej domače.203 Bizantinski pohod se 'je začel z uspehi. Prišli so do Tomija, Markianopolisa in Zaldape in nekajkrat premagali »barbare«. V odgovor na ta napad je prišel nov obrski sunek. Bizantinska vojska je bila delno uničena, delno potisnjena v 'balkanske gore, napadalci so pa spet vdrli v Tracijo, kjer so zavzeli najprej Apiarijo, nato pa »izelo veliko romejskih mjest«; nekatera so se odkupila (Beroea), le redka pa so se mogla ubraniti (na pr. Diokletianopolis, Filipopolis in Hadrian opolis). Šele ob obleganju Hadrianopolisa so bili Obri spet poraženi, tako da so se umaknili iz južnih pokrajin. Ozemlja severno od Balkana Bizantinci po vsem videzu v tem času niso mogli osvojiti nazaj.2 0 4 Sloveni pa so tudi še v sledečem letu (588) znova vdrli v Tracijo in planili po njej.205 V bistvu isti položaj, je ostal na severni 'balkanski meji bizantinske države nespre­ menjen vse do konca vojne s Perzijci, t. j . do 1. 591. 8. N a s e 1 i t e v a l p s k i n SI o v a n o v. Po odhodu Langobardov v Italijo je nastal v Panoniji in Vzhodnih Alpah prostor brez političnega gospodarja, v katerega polagoma napredujejo novi prebivalci, Slovani. Pisani viri nam ne sporočajo neposredno točnih podatkov o slovanskem napredovanju. L. 568 so Langobardi odšli, 1. 593/95 srečamo 'alpske Slovane že v boju z Bavarci v zahodni Karantaniji,206 okrog 1. 600 pa silijo že <31;1S S t a n o j e vie S., Vizantija i Srhi, II, str. 208; Miracula s. Demsitrii, M i g n e J. P., Patrologia graeca 116, 1891, kol. 1283—1294; Kos F., Gra­ divo ï, 120. 199 Teo f i l ak i t S i m o k a t a I 8, str 54—55. 200 Kos F., Gradivo I, 120. 201 S t a n o j e v i ć S., n. d. I, str. 187. 2 0 2 T e o f i l a k i t S i m o k a t a II 10, 6—8, str. 89—90; gl. P i g u l e v - s k a j a N. V., Vizantija i Iran na .rubeže VI i VII vekov, 1946, str. 74. 2 0 3 Te o f i la k t Sim o k a t a II 10, 12—13, str. 90—91. 2 0 4 TeoHakt Simdkata II 10—17, str. 90—105; T e of an e s , ed. de B o o r I, str. 257—259 k 1. 5S7. 2 0 ' T eo fi l a k t Sim ok a t a III 40, 7, str. 116—118; Evagriius VI 8. 2 0 6 P a u l i D i a c o n i Hist Langob., IV 7, 10. 57 skozi »istrski dohod« v. Italijo.207 V času med tema dvema skrajnima mejama so alpski Slovani zasedli svojo novo domovino. Njihovo selitev je pa vendar mogoče časovno nekoliko podrobneje zasledovati, če upošte­ vamo podatke o obstoju oz. propadu antičnih škofij v teh pokrajinah, o denarnih najdbah iz tega časa, o jezikovnem razvoju in končno seveda tudi o gibanju in težnjah Obrov v tem razdobju. Najprej si oglejmo jezikovne podatke, kajti ti so le rezultat razvoja, sam na sebi časovno premalo določen; kljub temu pa morejo dati važne migljaje pri razumevanju ostalega, dovolj fragmentarnega gradiva. Pri tem se moramo vrniti k že zgoraj oinenjeni konzonantni kupini -dl-, ki j e ' pri južnoetovanskih jezikih že zamenjana z -1-, in k instrumentalu »ženo" namesto južnoslovauiskega »ženojo«. Ker sta ta dva pojava slovenščine zvezana s kolonizacijskim dotokom iz Podkarpatja, nam namreč njune izo- glose izražajo po vsej priliki ludi obseg ozemlja, ki ga je zajel podkarpatski kolonizacijski tok in katerega ne ali le v neiznattni meri.2 0 8 Pri tem je praktično uporabna le izoglosa glasovne skupine -dl-, glede katere je Ramovš ugotovil, »da je imela prvotna slovenščina v onih alpskih krajih, ki so bili kasneje germanizirani, na sedanjem Slovenskem Staijerskeon in Koroškem, po Reziji, slovenski Benečiji in po Goriškem že neasimilirano tl-dl«,209 »po vsem višinskem alpskem predelu; od vzhoda sem prodirajoča inovacija 1 za dl pa je zajemala čedalje globlje v ta pas«.210 Dočim prvotno Ramovš ni pripisoval item pojavom nikake važnosti za potek naselitve Alp po Slovanih,211 je že 1935 te dialektične razlike hipotetično razlagal prav s potekom naselitve: »Alpske Slovane je pripeljal v novo domovino oni dotok, ki se je .iz zakairpatske praslovanske 'zemlje razlil čez zapadni del Karpatov in čez Donavo v Panonijo, od koder se >je v drugi polovici 6. stoletja — po odhodu Langobardov v Italijo — pognal v Alpe in proti Krasu . . . Nekaj desetletij pozneje pa je proti zapadu prodirajoči tok balkanskih Slovanov gosteje obljudil vzhodne dele današnje Slovenije«.212 Leto pozneje mu ije hipoteza dozorela v določno trditev.213 Pri slovanski poselitvi Alp imamo torej po teh jezikovnih plastnicah opraviti z dvema tokovoma: prvim od severovzhoda, ki je predele južno od Alp zajel nujno manj intenzivno, in močnejši tok od jugovzhoda, ki je pešal proti severozahodu, mogel pa ij-e pognati starejši tok pred seboj proti zahodu (tako si razlagam na рт. pojav -dl- v Posočju). Slovenska priselitev v Alpe je — o tem bomo še govorili — ozko povezana z Obri. Pojasnilo za prekretnico v priseljevanju Slovanov v Alpe, ki nam jo kaže jezikovni razvoj, smemo iskati v nekoliko bolj znani obrski zgodovini toliko prej, ker so Obri sedeli od 1. 568 na pori, ki veže takratno jedro južnih Slovanov severno od spodnje Donave in v Daciji z Vzhodnimi 2 0 7 Kos F., Gradivo I, 181; Š i š i č F., Priručnik, str. 174. 2 0 8 R a m o v š F., Historična gramatika VII, 1935, ,str. XVIII—XIX; i ist i , Kratka zgodovina I, str. 93—94. 2 0 9 R a m o v š F., Historična gramatika II, str. 193—198. 2 1 0 R a m o v š F., Kraitka zgodovina... I, str. 47—49. 2 1 1 R a m o v š F., Časopis za sloven, jezik, književ. iin zgodov. 2, 1920, str. 102—110; i s t i , Historična gramatika: II, str. 198—207. 2 1 2 R a m o v š F., Historična gramatika -VII, str. XVII—XIX. 2 1 3 R a m o v š F., Kratka zgodovina I, str. 93. 58 Alpami. V prvih desetletjih po odhodu Langobardov v Italijo so Obri vadrževali z njimi Tes prijateljske odnose. Poglavitna obrska pažnja in akcija sta foili v tem času posvečeni, kakor smo že videli, Bizanou. L. 567 jim je sicer izpodletel poskus, da osvoje Sirmij, tudi napad na Balkanski polotok okr. 1. 579 ni prinesel zažeijenih uspehov. Xato pa so 1. 579 sprožili razdobje dokončne osvojitve Balkanskega polotoka po Slovanih. Erodiranje v Alpe je bilo v tem času le stranska akcija, omejena po vsej priliki na teritorij, na katerem Longobardi niso bili zainteresirani. To daje slutiti dejstvo, da iz tega časa nimamo nobenih poročil o pogodbah med Lango- bardi in Obri o miru, ki se pojavijo proti koncu 6. stoletja. L. 582 so Obri po triletnem oibleganju zavzeli Sirmij, ki ima pomen ključne postojanke za masovni prehod južnih Slovanov proti zahodu.214 Hauptmann in enako tudi Rus2 1 5 sicer odlagata intenzivnejšo slovensiko-ohrsko akcijo proti za­ hodu do zadnjega desetletja 6. stoletja. Podrobnejši podatki pa kažejo, . da moramo prav v padcu Sirmija gledati tisto preo'k'reitnko, od katere se začenja širša slovanskoofarska .akcija v Vzhodnih Alpah, iki se ne umika niti pred prvimi lokalnimi- oboroženimi spopadi z Langotoardi. Preidimo na njihovo analizo! Iz 1. 579, torej iz istega časa, v katerem se začenja 'boj za Sirmij, izvira zapisnik sinode v Gradežu, ki naj bi potrdila pravice gradeškega patriarha.2 1 6 Tekst je sicer poznejša potvorha, a podpisi so ibrez dvoma pristni, povzeti po nekem pristnem dokumentu.21T Med 20 škofi, podpisanimi za patriarhom, najdemo tudi sledeča imena-. Leonianus episcopus s. ecclesiae Tiborniensis, . . . Joannes episcopus s. ecclesiae Celejanae, .... Patricias episcopus s. ecclesiae Emonensis, . . . Aaron episcopus s. ecclesiae Avoriciensis, . . . Vigilius episcopus s. eccle­ siae Scaravensis (Scaravaciensis). Zastopane so h ile torej škofije v Teur- niji, Celeji, Emoni, Aguntu, dočim smatra škofa Vigilija Egger218 za »karavanškega« škofa v Juenni, hipoteza, ki je ni mogoče dokazati in je neverjetna: vsi ostali škofje z edino izsjemo säbenskega (piri- katerem je uporabljen tradicionalni u r a d n i n a s l o v pokrajine) so namreč ime­ novani po k r a j u , v katerem je bil sedež škofije. Med' škofi s poznej­ šega slovenskega ozemlja manjkata dva: iz Poetovija in iz Virunuma. Pri sicer tako popolnem zastopstvu sufraganov to vsekakor preseneča. Opra­ vičena je torej domneva, da sta ti dve škofiji že propadli. Kos, ki sodi pri tem še s stališča, da imamo pri poselitvi Alp opraviti le z eno slo­ vansko naselitveno plastjo (razen v öbdonavskem hodniku),2 1 9 an eni, da sta morali potemtakem 'propasti 'tudi že obe škofiji v Celeji' in Emoni, »da-emonski in celjski škof leta 579 nista več 'bivala pri svojih škofijskih sedežih, marveč kot begunca pred prodirajočimi Obri in Sloveni v Jadran- 2 1 4 Ha-up.t m a n n L., Byzamtìon 4, 1929, str. 154—161. 213 Hauptmai i in L., n. n. m., str. 161, 167; Rus J., Johannes — zadnji škof panonske, a prvi istrske Emone, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20, 1939, str. 166. 216 K o is F., Gradivo I, 85. 21,7 Kos M., K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Časopis za zgodov. in naroclop. 26, 1931, str. 203. "s E g g e r R., Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Nonikum, 1916, str. 138. 2 1 9 Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 23—24. 59 skem Primorju«.2-0 Pri sunku, ki bi prišel od jugovzhoda ali vzhoda, M bil tak sklep seveda nujen. Pri napredovaniju od severovzhoda pa sta bila obratno pirav Viromum in Poetovio prva na uda™. Kolonizacijska zveza med dolino Mure in Koroško preko Neumarkta221 pa talk potek prve slo­ venske doselitve na Koroško vsekakor dopušča. Ker na drugi strani med imenovanjem emonskega in celjskega škofa na eni, ostalih škofov, ki so gotovo še sedeli v svojih škofijah, na drugi strani, v dokumentu ni nobene razlike, menim, da moramo za ta čas še vedno dopuščati obstoj obeh mest in škofij. Prav to dejstvo vsebuje obenem potrdilo, da je prvi slovanski val v Alpe prihajal v resnici od severovzhoda, ne pa od jugovzhoda ali od vzhoda. Povsem drugače pa je deset let pozneje. V opisu dogodkov v 1. 587 do 590 v zvezi z istrskim sporom okrog krivoverstva »treh poglavij« se omenjata kot patriarhova podpornika tudi škofa »Patricius« in »Johan­ nes« brez označbe kakršnekoli Škofije ali pokrajine.222 Ker ne izvirata iz vrst nekdanjih istrskih škofov, sta to pač škofa iz Emone in Celeje. Dva momenta pa kažeta, da škofija ni le slučajno opuščena, marveč da sta se v tem času nahajala v resnici že kot begunca v patriarhovi okolici' ali v Istri. Na eni strani manjka označba škofije razen pri njih in pri dveh istrskih škofih, ki sta bila — po istem poročilu — v resnici odstav­ ljena od ljudstva — le še pri enem, Clarissimiu iz Concordije. Na drugi strani, in to je važnejše, sta pa to edina škofa, ki se razen istrskih vne- mata za »istrsko« herezijo. J. Rus2 2 3 sicer res domneva, da- sta oba škofa sedela še (tedaj v svojih škofijah. Pri tem pa izhaja iz napačne pred­ postavke, da je spisek škofov pri Pavlu Diakonu spisek udeležencev sinode v Marami (589/590). Toda — sinoda je imela le 10 udeležencev, ob tej priliki pa je naštetih 17 škofov (brez patriarha Severa. Očitno gre za starejši skupni zagovor krivoverstva, iz časa pred Severovim pridrža­ njem v Ravßinni, torej najkasneje iz let 587—588. Poleg tega pa se opira Rus le še na domnevo, da je bil Johannes, ki ga sledimo pozneje v Sici­ lijo, zadnji škof panonske in prvi istrske Emone (Novi grad). Zato bi moral seveda Patricij najprej še v panonski Emoni umreti in dobiti naslednika Johannesa. V resnici je pa dokazal le verjetnost, da je bil Johannes škof v istrskem Novem gradu in da so tega ustanovili begunci iz Emone, pa nič več. Možen nam je namreč lep izhod, ki ne terja takih zamotanih pogojev, pa je bolj v skladu z zgoraj navedenimi seznami škofov: da sta se namreč oba begunska škofa, emonski Patricij (kot prvi in celjski Johannes kot njegov naslednik zvrstila v begunski škofiji. Končno najdemo v prošnji beneških in recijskih škofov do bizan­ tinskega cesarja Tiberija, da naj se glede »krivoverstva treh poglavij« odločitev začasno odloži (iz 1. 591), omenjene škofije v Virunumu (Breo- nensis), Teurniji (Tibumiensis) in Aguntu (Augustana),224 »kot nekaj, 2 2 0 Kos M., Časopis za zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 203, 206. 2 2 1 Kos M., Zgodovina Slovencev, sir. 43. 2 2 2 P a u l i D i a c o n i Hist Langob. III 26; Kos M., Časopis za zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 203—204. 2 2 3 Rus J., n. n. m., str. 160—166. 2 2 4 Glede lokaMizatìje Kos F., Gradivo I, 103, str. 12б; E g g e r R., n. d., str. 12 si., 61, 109, 136—137; Kos M., n. n. m., str. 206. 60 kar je nekdaj obstojalo, glede sedanjosti treh škofij nas pa pušča vir popolnoma v nejasnem«.225 Njihove škofe med podpisniki iščemo zastonj. Tudi te škofije so torej okrog 1. 590 že propadle. Ugovor, ki ibi ga kdo utegnil navajati na podlagi Wopfinerjevega dokazovanja, da je ecclesia Breonensis škofija Säben, ki tedaj še stoji, ne pa Virununi,226 je prazen. Na Wopfner'jevo dokazovanje se namreč more opreti le tisti, kdor ver­ jame, da so škofje v istem pismu za isto škofijo ralbili različna imena (med podpisniki je namreč na prvem mestu Ingemuiinus episcopuis sanctae ecclesia« Saboniensis), v svojih uradnih aktih pa poleg tega uporabljali tudi še tretje ime (ecclesia Retiae secundae). Propadanje škofij kaže torej sledečo podobo: pred letom 579 sta pro­ padli škofiji v Viruinumra in Poetoviu, pred 587 celjska in emonska, pred 591 teumijska in aguntska. Pred 587 je toreji treba po vsej priliki posta­ viti začetek novega slovanskega vala v Vzihodne Alpe, močnejšega od prvega in usmerjenega ob rekah navzgor, torej prihajajočega od jugo­ vzhoda in vzhoda. V zvezo s tem valom spravilijam tudi propad lango- bardake naselbine v Kranju po 1. 580.227 0 boju.z Lango'bairdi pripoveduje tudi padec Meglarij, kajti v ruševinah tega kaštela so se našli ostanki langotiardske vojaške iblagaljne, v kateri pa ni več langO'bardski'h kovan­ cev iz časa po 1. 584—585.228 Po Obraki osvojitvi Sinmija se je torej že obrnil v Alpe nov 'slovanski val, ki je v manj kot desetih letih žalil v bistvu vse poznejše slovensko ozemlje. Bavarci, ki prodirajo v zadnjem desetletju 6. stoletja ob Dravi navzdol, trčijo 1. 593 v okoliših nekdanje, •Teurnije in Agunta229 že na Slovane. Že med dogodki iz leta 592 pa nam' Pavel Diakon poroča značilno vest: »V tem času je tudi kralj Agilulf napravil mir z Obri.«230 Na eni strani je to dokaz o nekih sporih pred" tem (padec Meglarij in Kranja!), na drugi strani pa ta pogodba kot prva v daljši seriji poznejših kaže, da se je 'resnični obrsko^slovanski teritorij vsekakor znatno primaknil k laindobardskemu. Notranji Norik, ki je po koncu bizantinske oblasti v severni italski ravnini živel še nekaj deset­ letij kot romanski otok sredi med barbarskimi ljudstvi samostojno živ­ ljenje,231 je 'bil sredi 9. desetletja 6. stoletja na jugu od Italije najprej odrezan, ob koncu tega stoletja pa je utonil v slovanskem morju. Tako je v Vzhodnih Alpah nastal popolnoma nov položaj. Slovani so v dveh kolonizacijskih razdobjih v več velikih kolonizacijskih tokovih232 22D Kos M., m. n. m. 2 2 6 Wopfneir H., Die Reise des Venantius Fortunatus, Schlern-Schrclteii 9, 1925, str. 402. 2 2 7 O tem podrobno razpravljam v delu Ustoličeivanje koroških vojvod in država' karantenskih Slovencev, ki čaka na tisk. 2 2 S S t e f a n F., Der Münzfund von Maiglern-Thörl und die Firage der redu­ zierten SolMi, Numismatische Zeitschr. NF 30, 1937, str. 45, tab. IX; i s t i , Die germanische Landnahme in den Ositalpeu bis zum Ausgang der Völkerwan­ derung, Joanneum 6, 1943, str. 100—101. 2 2 9 Glede časa gl. K o s M., Časopis za zgodov. im narodop. 26, 1931, str. 207—208. 230 P a u l i D i a c o n i Hist. Lamigob. IV 4. 2 3 1 Egg er R., Teiurni'a, 19262, str. 8. 2 3 2 Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 32—48; i s t i , Geografski vestnik 8, 1932, str. 101—140; i s t i , Koroški zbornik, 1946, str. 43—75. 61 zagrnili področje Vzhodnih Alp do istrskega in tržaškega Krasa, Posočja, skoraj do izvira Drave, do Visokih Tur in reke Tranne ter severno od Donave do reke Muhi. Odslej se na tem ozemlju iz novih prišlekov v stoletnem razvoju izoblikuje posebno slovensko ljudstvo. 9. M a u r i k i j e v a v o j n a p r o t i S l o v e n o m i n O!brom. — Ko se je po ikon eu vojne s Perzijci obrnil Maurikij na Balkanski polotok in začel z napadom proti Slovenom in Obrom, se je položaj na severni bizantinski meji začel nekoliko spreminjati. Preden pa očrtan» dogodke same, se moramo dotakniti njihove kronologije. 0 bojih poročata dva bizantinska pisca, Teoffiakt Simokata in Teofan, prvi brez točnih letnic, drugi pa sicer razporeja dogodke natančno po letih, toda ne kakor so se v resnici izgodili, marveč kakor se mu je pač zdelo, da bi bito dobro razvrstiti Teofiilaktove podatlke po posameznih letnicah, da nobeno leto ne bi ostalo brez svojega dogodka.233 Dasi je spoananje, da je Teofan glede kronologije teh bojev neupo­ raben, že staro, je vendarle zaradi svoje splošne dobre kakovosti in posebej zaradi luknje, ki jo kaže pri dosedanji interpretaciji Teofilaktov "opis bojev v letih 594—597/8, vplival pri zgodovinarjih glede razpore­ ditve dogodkov prav do najnovejšega časa.234 Ta »luknja« pri Teofilaktu Simokati je povzročila, da je zadnji, ki je načenjal vprašanje kronologije teh bojev, G. Lalbuida,235 menil, da ima Teoiilakt premalo dogodkov za ves čas od 591 do 602 in da je vprašanje njihove kronologije treba rešiti 'tako, da se prestavi začetek Maurikijeve vojske proti Obrom in Slovanom iz 1. 591 v 1. 595. Obenem z začetkom teh bojev poroča namreč Teofilakt238 • o sončnem mrku, ta pa je bil viden v Bizancu tako 1. 592 kakor 1. 595. Teoiilakt je torej po Lalbudinem mnenju vmesna leta po koncu perzijske vojne (591—594) enostavno izpustili, ker v njih ni bilo pomembnejših dogodkov. Že ta argumentacija ni srečna, ker take luknje pri Teofilaktu sicer ne najdemo nikjer, njegovo poročilo o pripravah za vojno< proti Obrom, ki da so sledile neposredno koncu vojne s Perzijci, pa je vsekakor dovolj močan argument, da moramo od obeh sončnih mrkov zvezati z začetkom pohoda prvega in ne drugega, ki je sledil šele čez tri leta. Nadaljnje dogodke razporeja Labuda pri tej svoji konstrukciji takole: 595 Maurikijev pohod, kaganov vpad in boji v Traciji; 596 Priskov pohod preko Donave proti vlaškim Slovenom; 597 Petrov pohod preko Donave proti vlaškim Slovenom; 598 boji za Singiduinum, obrski vpad v Dalmacijo; jesen 598 — pomlad 600 18 mesecev miru; od pomladi do jeseni 600 boji .pri Singidunu in ob Tisi; od jeseni 600—601 mir; 602 Petrov pohod proti vlaškim Slovenom. 2 3 3 B U T y J. B., The Groaiology oî Theofylactus Siimocatta, The Engl. Hist. Rewiew 3, 1888, str. 310—315; H a u p t m a n a L., Čas 17, 1923, str. 315—317. 2 3 4 Prim, poleg v op. 1 navedenih del tudi D i e h 1 C h. - M a r ç a i s G., n. d., str. 133; B r é h i e r L., n. d., s*r. 44—45. 2 3 5 L a b u d a G., Bierwaze paóstwo stowiiansMie, 1949, str. 341—349. 2 3 6 T e o f i i l a k t S i m ó k a t a V 16, 5, str. 218. 62 To kronologijo poskuša podpreti še z dvema momentoma: Teofilakt poroča v zvezi s povratkom Maurikija z njegovega prvega pohoda proti Obrom, da sta v Carigrad prišla takrat poslanca framkovskega kralja Bosos in Betos (Bóoog aal Веттод). »Te je vladar tega ljudstva (po imenu Teodorik) . . . poslal«,2" da bi po njih ponudil Maurikiju sodelovanje v boju z Obri. Teodorik je namreč sledil svojemu očetu Hildebertu šele 1. 595.238 Poleg tega so bili po Labudovem mnenju Franki zaimteresirani na takem zavezništvu proti Obrom šele od okrog 594/5 dalje, ko so začeli Obri in z njimi zvezani Slovani napadati Bavarce in Turingijee. S • tem podpira, domnevo, da so ee iboji začeli šele 1. 595. Do novega argumenta prihaja še v zvezi z vložkom o dogodkih v Carigradu, ki sledi omembi, da je 'bil zaradi svojega poraza v boju s Sloveni odstavljen Peter in za bizantinskega poveljnika ponovno postavljen Prisk. Po Labudovem mne­ nju bi se to moglo zgoditi ali jeseni 597 ali v zimi 598 (stvarno pride v poštev seveda le jesen 597, .kajti Petrov poraz brez dvoma spada že v poletje tega leta). Teofilakt Simokata namreč* nadaljuje JIQÒ TSTTCÌQCOV %oi- vvv TOVTCOV êviavTcov je umrl carigrajski patriarh Ivan.239 Labuda ртегге besedo TOVTCOV in prevaja navedeni citat: »pred štirimi leti je torej. . .«. Ker Teofanes k 1. 6087 (1. IX. 594-31. VIII. .595) omenja že patriarha Kirialka, ne več Ivana, meni Labuda, da je mogel Ivam umreti že kmalu v začetku 1. 6087 (594/5) in da so torej, do zamenjave poveljnikov res pretekla že skoraj štiri leta, če sta bila zamenjana šele pred pomladan­ skim pohodom 1. 598. Ta razlaga podatkov pa stoji na zelo slabih nogah. Ivanov prednik na paitriarhovski stolnici Eutijih je namreč umrl 6.ap>r.582,24l> Ivan pa je vladal 13 let in 5 mesecev,241 torej do konca avgusta .ali začetka septembra 595. Ker ga Teofan že v 1. 6087 (594/5) zamenja s patriarhom Kiriakom (po svoji navadi, da vselej navaja v spiskih cerkvenih dosto­ janstvenikov le tiste, ki so vladali ob zaključku leta, ne glede na to, koliko časa so vladali v tem letu) je umrl pač v avgustu 595. Ker od jeseni 595 do jeseni 587 niso pretekla še štiri leta, je Labudovna razlaga navedenega citata nemogoča.. Prevajati je treba: »ko je poprej t o trajalo štiri leta«. »To« (TOVTCOV) se more nanašati le na potek oibrako-bizan- tinske vojne. S tem se popolnoma sklada vsebina v opis vojne vloženega odstavka: Simokata ne govori o smrti patriarha Ivana le mimogrede, mar­ več tako, da je jasno, da je šele tedaj umrl. Opisuje namreč tudi njegov, skromni način življenja, njegovo spokorniško zapuščino in celo, kaj se je z njo zgodilo!242 V 1. 595 torej ne spada začetek vojne, maiveč že Petrov pohod proti Slovenom, v jesen 595 zamenjava Petra s Priskom, dotlej pa 2 3 7 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 3, 6—7, str. 225: тоо-ои; ć тоЗ Id-woo- òu- vàa-r)ç (ävofia 8s Bsoîépixoç аотф) . . . ègénsfiîiev. 238 Sklicuje se na G e b h a x d t , Handbuch d. deutschen Geschichte I, 1922„ str. 150. • " 239 T e o f i l a k t Si.moka.ta VII 6, 1, str. 254. 240 T e o f a n e s , ed. d e Boor I, str. 251. 241 N i k e f o r , ed. de B o o r , str. 118; l-тг) iY [ivjva; s'; T e o f a n e s v svojih omembah (I, str. .251, 252, 257, 261, 266, 267, 272) zaokrožuje dobo vladamija po svoji navadi le na 13 let. 242 Teo fi laik t S i m o k a t a VII 6, 1—5, str. 254—255. 65 je vojna trajala že približno štiri leta. Spričo tega moramo odkloniti tudi Labudov argument glede franko vskega kralja. Tudi glede tega je skrajno •neverjetno, da bi Teodorik, star le 11 let, ki je vladal v Burgundiji in z Obri sploh ni imel skupne meje, neposredno po svojem nastopu, ki so mu sledile še burne notranje borbe,243 pošiljali tako poslanstvo v Bizanc. Pač pa je njegov oče Hildebert dobro služil ob frankovsko-bizantinski zvezi proti Laingoibardom, na eni strani z bizantinsko podporo,244 na drugi z ropanjem po Italiji za svoj račun,245 vladal je pa tudi vsej frankovski državi in mejil tuldi na Obre. Obri so se, kakor smo videli že zgoraj, vsaj okrog 1. 590 že začeli obračati tudi proti zahodu (1. 592 mir z Longobardi, 593 prvi spopad Karantancev z Bavarci, o severnejših predelih nam manjka zgodovinskih virov). Edino s Hildebertom, ki je vladal do 1. 595, se da v zadnjem desetletju 6. stoletja spraviti v zvezo Teofilaktovo spo­ ročilo o poslanstvu — hotel je zaslužiti pač še v zvezi z vojno proti Obrom, ki so že pritiskali na meje frankovskega področja. Tekst v okle­ paju т>оџа òs веобесџос.а-отф je gotovo napačen, morda poiznejša glosa, ki je zašla v tekst^ morta tudi Teofilaktova napama kombinacija, ko je pisal v 7. ätolatju to zgodovino. S tem moramo zavreči seveda celotno Labudovo kronologijo. Ne­ vzdržna je že, ker stiska prva - š t i r i leta vojne v t r i leta, napačna pa je tudi pozneje. Ker je namreč kagan začel svoj napad na Tomi že v zimi 599/600,246 ni mogel mir trajati do pomladi 600, marveč le do jeseni 599. Кет pa je ta mir trajal n e k a j v e č k a k o r p o l d r u g o l e t o , 2 4 7 spričo tega v vse leto 598 ni mogoče postaviti nobenih bojev. Najfcolj verno rekonstrukcijo kronologije Teoiilakta Simokate je do­ slej podal Hauptmann:2 4 8 »591 Mavrikijev pohod proti Obrom 592 Kaganov vpad 593 Priskov pohod proti vlaškim Slovanom 594 Petrov pohod proti vlaškim Slovanom 595 Boji za Singidun in v Dalmaciji 596—599 mir s»3 Tkzv Fi redeil a k t S im o k a t a VII 6, 1, str. 254. 2 5 3 T e o f i l a k t S i m o k a t a VIII 4, 9, str. 290. 2 5 4 T e o f i l a k t S i m o k a t a VIII 4, 9, str. 290—291. 2 5 5 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 1—3. 2 5 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 3—6. 2 5 7 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 6—11. 25S T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 1—б. 2 5 9 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 12, 9. 2 6 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 13—14. 2 6 1 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII lo— Vili 4. 2 0 2 T e o f i l a k t S i m o k a t a Vili 4. Zgodovinski časopis — 5 65 601 jesen: obrske priprave ob kataraktih263 602 Petrov drugi pohod proti vlaškim Slovanom, oibrski pohod proti Antom, upor bizantinske vojske264 V odprtino, 'ki še ктја, spadai Priskov pohod k Donavi, ki se začne spomladi 596; osvojitev Singiduna po öbrih in zopetaa osvojitev po Bi- zantincih; obrska napoved voljne, vdor v Dalmacijo in pustošenje po njej. Teofilakt nam sicer tüdi tu ne daje točnih podatkov, koliko časa je tra­ jalo eno, koliko časa drugo, a iz vsega zgornjega izvajanja je jasno" da gre za dogodke dveh, ne le enega leta. Odprtino je torej, treba zapreti takole : 596 boji za Singidunum265 597 obrska .napoved vojne in pustošenje po Dalmaciji266 Po tej ugotovitvi kronološkega razporeda dogodkov moremo preiti k njihovemu nekoliko podrobnejišemu pretresu glede naše problematike. Spomladi 591 je sklenil Maurikij mir s Perzijo.267 Ko se je vojska vrnila v Evropo, se je namenil, da preide v ofenzivo proti Obrom, in sicer enako kakor nekdaj Komentiolos preko Anhiala.268 Spomladi 1. 592 je res odrinil na pohod do Anhiala, do koder 'je prišel 'brez boja, nato pa se je vrnil v Carigrad.269 Edini zanimivi dogodek na tem pohodu je bilo sre­ čanje s tremi slovanskimi vohiuni-godci, ki «o jih cesarjevi vojaki zajeli skoraj pred carigirajskimi vrati (v 'bližini Herakleje) in 'ki so pripove­ dovali, da so poslanci baltskih Slovanov h kaganu m da so temu po naročilu svojih plemen odrekli pomoč v boju z Bizantinci; o sebi so trdili, da ne poznajo železa, marveč le godala. Za slovanski način življenja je seveda njihovo pripovedovanje brez pomena, zato pa kaže ta primer način, kako so Obri in Sloveni pripravljali svoje napade preko Donave in Save.270 Kagan, ki je prejkone poslal te ogleduhe, je na Manrikijev pohod odgovoril s tem, da rje na eni strani na zahodu sklenil mir iz Langobardi,271 na drugi pa z zahtevo, da mu bizantinski cesar poveča vsakoletno daja­ tev.272 Ko pa je bila ta zahteva adibita, je začel 1. 593 z vojno in »ukaže Slovenom napraviti množico čolnov, s katerimi ibi brez težav prestopil Donavo«.273 Ko so prebivalci Singiduna Slovanom te čolne požgali, so začeli »barbari« oblegati mesto, ki pa se je kaganu odkupuo-. Obrska vojska se je utaborila pri Siranijiu, kagan pa je spet ukazal »množici Slovanov« pripraviti čolne za 'prebroditev Save. Po prehodu reke je obrska 2 6 3 Teofi.la.kt S i m o k a t a VIII 4—5. 2 6 4 T e o f i l a k t S i m o k a t a VIII 5—6. 2 6 5 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 7—11 2 0 6 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 11—12. 2 6 7 Döilger F., Regesten, 104, str. 13; T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 15, 2, str. 216. 2 6 8 T e o f i l a k t S i m o k a t a V 16, 1, str. 218. 2 6 9 T e o f i l a k t S i m o k a t a V 16, VI 1—3, str. 218—226 2 7 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 2, 10-16, str. 223-224; Kos F., Gra­ divo I, 104. 2 7 1 P a u l i D i a c o n i Hist. Lamgob. IV 4. 2 7 2 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 3, 9, str. 225; Kos F., Gradivo I 106. 2 ' 3 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 3, 9, str. 226; Kos F., Gradivo I. 106. 66 vojska vdrla proti vzhodu. Frisk, ki ga je postavil Maurikij za poveljnika, J e nameraval 'braniti prehod preko Balkana in ob Anhiasiu proti jugu. 'Njegova vojska pa je bila premagana, kagan je z vojsko spet prišel do Herakleje in Tzuruluja pred »dolgim zidom«, kjer je oblegal v Diimotiki in Tzfumluijiu ostanke raabite bizantinske vojske in Priska. Teofilakt Si­ mokata trdi, da se ga je končno posrečilo z zvijačo"4 in majhnim Prisko- vim odkupom odpraviti domov.275 Ob poznejših dogodkih pa se pokaže, da so Obri ob tej priliki izsilili od Bizamtinoev iminogo več, kakor pa Teofilalkt Simokata naravnost prizna. Ko je namreč Prisk 1. 594 prišel z bizantinsko vojsko v Dorostolom ob spodnji Donavi, je prišel k njemu obrski poslanec, ki miu je očital, da je Prisk, ki je sam zastopal Bizanc pri s k l e p a n j u m i r u , prelomil mir in 'zavezništvo z Obri, ker je prišel z vojsko d o D o n a v e . 2 7 6 Tudi Prisk ne zanika ob tej priliki obstaja zavezniške pogodbe z Obri, odgo­ varja le, da »se zbira vojiska proti Slovenom, zavezništvo in mir z Obri pa ne končujejo vojne z Geti«.277 Očitno je bil torej Prisk po cesarju pooblaščen, da sklene z Obri mir, ki je bil nato v resnici sklenjen. Pri- skova odkupnina, ki jo omenja Simokata,278 po vsem tem v resnici ni i mogla 'biti nič drugega, kakor doplačilo k običajni vsakoletni bizantinski podpori Obrom. Dogovor o miru in zavezništvu pa so Bizantinci po vsem sodeč tako zvito formulirali, da sta ga obe stranki razlagali vsaka po svoje. Kagan 'je očitno menil, da so Bizantinci priznali z njim vse njegove osvojitve, ne le njegovo vrhovno gospostvo nad vlaškimi Sloveni, marveč tudi nad ozemljem med Donavo in Balkanom. Preden je 1. 597 znova napovedal vojno Bizantincem, jim je v zvezi s pohodom proti vlaškim Slovenom 1. 594 očital, da so »sovražno vdrli na njegovo ozemlje, grešili proti nje­ govim podložnikom«,279 ko pa je 1. 596 prišel Prisk v Zgornje Nove (Ram v severni Srbiji) in nato pri Viminaciju na nek otok v Donavi, mu je" kagan spet očital, da je prišel v tujo deželo, da pripada ta pokrajina Obrom, da je Donava za Bizantince sovražnikova reka, da vse to naspro­ tuje mirovni pogodbi.280 Bizantinci pa so obratno razlagali mir tako, da so jim priznali Obri stari obseg njihove države in da velja mir na sovražni strani le za ljudstva, ki so bila stvarno pod Obri nekako v času sklepanja miru po padcu Sirmija, ne pa za vlaške Slovene. Med obemai pogodbe- ' nima strankama je torej vladal spor, kakršnih smo doživeli že nekaj v mednarodnem življenju od konca druge svetovne vojne. Ne glede na svoj uspeh 1..593 pa so Obri v letih 594—596 na svoji bizantinski meji popolnoma popustili in prepustili pobudo Bizantincem, ki so po MaiuTikijevem ukazu prenesli boje na Donavo in v ozemlja severno od nje. Pravih vzrokov obrskega popuščanja nam viri neposredno 2 7 4 MauriikAj naj hi. namreč spravil zvijačno kaganu v rake pismo, navidez, namenjeno Prisku, v katerem obljublja obleganemu Prisku hitro pomoč. 2 7 5 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI '4—б, str. 226-230. "6 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 6, 7—8, str. 231. -77 Te-of i lakt S i m o k a t a VI 6, 14, str. 232-; K o s F., Gradivo I, 108. -7S T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 5, 16, str. 230. -•'•> T e o f i 1 a k t S i m o k a t a VI 11, 8 im 17, str. 243, 244-24Ó. ' =8" T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 7, 4-S, str. 256; VII 10, 5, str. 263. 67 ne sporočajo. Poročila iz obrskega prostora samega za ta čas nimamo no­ benega. Vsekakor se pa zdi, da so se Obri obrnili v tem času nekaj .moč­ neje spet proti zahodu, morda prav pod vtisom, da so na vzhodu stvari z zmago 1. 593 za nekaj časa spet urejene. Obnovili so se spet spori z longobardi, (ki o njih sicer ne vemo nič drugega, kakor da je ofer 1 596 kagan znova sklepal mir z Agilufom.281 Prav okoliščine, v katerih pride do obnove tega miru - pred kaganovo napovedjo vojne Bizantincem 1. o9^ — kažejo, da je vsaj del vzrokov obrskega popuščanj a na vzhodu gotovo njihova zaposlenost na zahodu, zlasti ker smo mogli podobno zvezo ugotoviti že tudi 1. 592/593. Bojišče proti Langobardom poleg te^a ni edino zadrževalo Obrov na zahodu. L. 593 napadejo Bavarci Slovane v zgornji dravski dolini in 1. 595 morajo slednjim priti na pomoč Obri, da zma­ govito odbijejo nov Ibavarski napad;2 8 2 okrog 1.595 so poleg tega Otori vdrli tudi v frankovsko Turingijo, kjer so se zapletli v težke "boje s Franki.2 8 3 Kolikor vemo, jih je dokončno zaključil šele mir, sklenjen okrog 1. 602.28* Poročila o bizantinskih napadih na. posamezna slovenska plemena na Vlaškem, kjer so sosedje napad na drugega le opazovali, ne da -bi mu priskočili na pomoč, kažejo poleg tega, da spada, prav v ta' čas nekak upad glede povezovanja slovenskih plemen v večjo plemensko zvezo in s tem nedvomno tudi upad v njihovi povezanosti z Obiri. Zaradi pomanjkanja virov nerešljivo pa je vprašanje, ali ni ta pojav pri vlaških Slovenih povezan morda s tako oslabitvijo medsebojne povezanosti pri Obrih samih; ugotoviti moramo le, da je kaganovo omejevanje na diplo­ matske proteste — včasih je na mnogo manjše (bizantinske pohode od­ govoril s silovitimi sunki proti jugu in jugovzhodu — kljub ohrski za­ poslenosti na zahodu le težko razlagati brez domneve, da sovpada začetek bizantinskih pohodov tudi s kakimi notranjimi dbrskimi razprtijami, ka­ kršne moremo zaslediti 1. 602 ob pohodu proti oddaljenim Autom, ko je večji obrski oddelek nameraval preiti k Bizantincem,285 ali kakršne so za daljšo dobo zlomile obrsko moč okr. 1. 630.236 Prisk je namreč ne glede na kaganove proteste prekoračil Donavo in izrabil odsotnost vojske plemena, ki mu je načeijeval Ardagast, ki je odšla na tuje na тор; iznenada je ponoči napadel Ardagasta. Ta j'e sicer u bežal po nepiistopnih krajih, Sloveni pa se niso kaj prida hranili, tem­ več so se enako 'raz/bežali, tako da so Bizantinci do dohra opustošili ozem­ lje tega plemena (med Donavo in Jalomito na Vlaškem).287 Ujete Slovene je poslal Prisk obenem s plenom v Carigrad, a po poti so se uprli. Večji del se jim je tudi res posrečilo ubežati in celo plen je rešila bizantin­ skemu spremstvu le nepričakovana pomoč tam potujočih vojaških oddel- 2 8 1 P a u l i Di iaconi Hist, Langob. IV 12; Kos F., Gradivo I, 117 2 8 2 P aulli Di iaconi Hist Langob. IV 7, 10; Kos F., Gradivo I, 112, 116- K o ŝ M., Časopis иа zgodov. in narodop. 26, 1931, str. 207—209. ' 2 8 3 Pia u l i D i a c o n i Hist. Langob. IV 11: bella gravissima cum Franc«; gesserunt. 2 8 4 P a u l i D i a c o n i Hist. Langob. IV 24; Kos F., Gradivo I 138 2S" Teofiliaikit S i m oka t a VIII 5, 13, str. 293; Kos F., Gradivo I 137, -8 6 T.kzv. F r e d e g a r IV 72; Kos F., Gradivo I, 164 2 8 ' T e of i la k t Sim o k a t a VI 7, 1—5, str. 232—233; Kos F Gra­ divo I, 108. 68 kov.288 Pris'k je svoj pohod nadaljeval preko Jalomite, kjer je naletel na oddelek ogleduhov sledečega plemenskega poglavarja (i>fjya) Mnžoka, čigar gradišče je bilo oddaljeno okrog 160km in je torej moralo ležati nekje v bližini jugovzhodnega zavoja Karpatov. Presenečeni Sloveni so se poskusili rešiti z begom v bližnje močvirje in gozdove:289 Nek Gepid, ki je bil med njimi, pa jih je izdal in spravil v bizantinske roke, nato pa pomagal Pristal še pri napadu na Mužoka. Najprej je dobil od Mužoka čolne, s katerimi naj bi se rešili Ardagastovi rojaki, nato pa spravil čolne in njihove veslače v roke bizantinske zasede, pri čemer so mu služile za dogovorjeni znak »obrske pesmi«.290 Ker je Mužok prav tedaj obhajal sedmino po svojem braitu in je bilo na gradišču vse .pijamo, je uspel Prisku tudi tu nenaden nočni napad, ob katerem je bil pijani Mužok celo sam ujet. Vsekakor pa so bili tudi ob tej priliki Sloveni predvsem le razpr­ šeni, kajti že dragi dan so Bizantincem, ki so se pijani zmage in pijače vračali domov, napad vrnili in jim odvzeli njihov plen.2 9 1 V tem je prišlo naročilo 'od cesarja, da naj bi bizantinska vojska prezimila na Vlaškem, čemur so se vojaki uprli: »rekli so namreč, da je tamošnji zrak neznosen, barbarska vojska pa nepremagljiva«.292 Vendar je Prisk pregovoril vojsko k poslušnosti293 in še dalje plenil vlaške Slo­ vene. Ukaza pa le ni mogel izpolniti, marveč se je vrnil z vojsko, nazaj preko Donave. »Vojski je bilo namreč neznosno prebivanje v barbarski deželi; bal pa se je, da se ne bi iznenada pokazali barbari in odvzeli plena.« 293a Tudi 'tu poroča Teofilakt o vsej stvari zmedeno, ker noče po­ vedati vsega. Če pa združimo poročilo o umiku s poročilom o sledečem pogajanju s kaganom,294 moremo rekonstruirati dogodke nekako takole: Kagan je nameraval napasti Prisfcovo vojsko in jo je dobil že nekoliko v škripce, obenem pa je pripravljal nov slovenski vdor preko Donave. V zvezi s tem je poslal Prisku poslanstvo, ki je zagrozilo' z odpovedjo miru in z vojsko. Tako je prišlo do novega Priskovega poslanstva h ka­ ganu, ki mu je ta »oholo zatrjeval, da so plenili njegovo ozemlje, in dejal, da je on vladar vsega ljudstva (se. vlaških Slovenov, ki so jih Bizantinci napadli) . . . Na moje ozemlje je (se. Prisk) sovražno, vdrl, nad mojimi podložnik! je grešil«. Zato je zahteval povračilo plena in pod tem pogojem dovolil bizantinski vojski »prehod preko zemlje barbarov« nazaj na bizantinsko področje.295 Prisk sicer mi vrnil vsega, kar je naplenil, 2 8 8 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 8, sir. 234; K o s F., Gradivo I :i08. 2 8 9 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 8, .10—11, str. 2ß6; Kos F., Gra­ divo I, 108. 2 9 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 9. 10, str. 238; Kos F., Graduo I, 108. 2 9 1 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 8, 9—9, 15, str. 235—239; Kos F., Gradivo I, 108. 2 9 2 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 10, 2, str. 239; Kos F., Gradivo I, J 10. 2 9 3 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 10, str. 239—242; Kos F., Gradivo I, 110. мза T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 11, 3, str 242; Kos F., Gradivo I 113. 2 9 4 T e o f i l a k t - S i m o k a t a VI 11, str. 242—245; delno v Kos F., Gradivo I, 113. 2_9» T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 11, 8 in 17. str. 243, 244—245: бjišv ouv ßäpPapog aaxsv &:tav-oç . . . èiA xrjz êfi^ç "pis eraßeß7jxsv, Ttspt loùç кџопс onexoouç è^iiapxsv. 69 vsekakor pa je poslal kaganu nazaj ujete Slovene, všega okrog 5000, in ni izključeno, da tudi del plena, saj imamo o vsem tem le pristransko poročilo bizantinskega kronista, ki skriva, kar se le da.296 Nato se je Prisk vrnil z vojsko v južno Tracdjo in sam odšel v Carigrad. Zaključek tega pohoda vsekakor dokazuje, da je kagan ob tej priliki še mogel zapove­ dovati na Vlaškem, da pa so bili tudi Bizantinci tokrat končno prisiljeni priznati kaganovo nadoblast nad vlaškimi Sloveni, dasi so tudi v slede­ čem letu nadaljevali z izvajanjem svojega načrta, da namreč najprej zrušijo obrsko moč z napadi na Obrom podrejene vlaške Slovene, nato pa končajo vojno z napadom na Obre same. Že v zimi 594/5 je cesar Priska zamenjal s svojim bratom Petrom.2 9 7 Peter se je z vojsko napotil anova proti Donavi na spomlad 595. Obri so pomirjen j e s Priskom spet razlagali v svojem simislu; Peter je namreč na svojem pohodu trčil na manjše skupine Slovenov (okr. 600),29S ki so ropali v mestih Zaldape, Akis in Skopis severno od Balkanskega pogorja, in Bolgarov (okr. 1000) . 2 9 9 Prve so Bizantinci po trdovratnem slovenskem odporu uničili, a drugi so Bizantince nagnali nazaj. Peter se je zaradi napada nanje moral kaganu celo opravičevati. Kagan in Bolgari — enako pač tudi Sloveni — so torej menili, da se imajo v dobi 'miru pravico kretati med Donavo in Balkanom, kar je razvidno že iz samega sporočila Bolgarov bizantinskemu poveljniku, da naj ne krši miru z napadom nanje. Bolgarsko stališče je moral odobriti tudi Peter, ki se je zaradi napada odkupil kaganu.3 0 0 Ne glede na ta prvi spor s kaganom pa je vztrajal pri bizantinskem stališču glede vlaških Slovenov in nadaljeval svoj pohod preko- Donave, ki jo je prekoračil nekje severno od Nikopolisa. Slovensko pleme, ki 'mu je načeljeval glavar Peragast3 0 1 in ki je razpolagalo tudi s konjenico,302 je zajelo bizantinske ogleduhe, izvedelo za bizantinske načrte in pripravilo Bizantincem zasedo, skrito v gozdove na levem bregu Donave.'1"3 V boju, ki je nastal, je Peragast sicer padel in so se Sloveni umaknili, a ob zasle­ dovanju so prišli Bizantinci v kraj brez vode, ki jih je v poletni vročini spravil v veliko zadrego. Nek ujetnik jih je tako mogel speljati v novo zasedo ob reki Jaiomiti. Na drugi strani reke jih je namreč spet pričakala v gozdu skrita slovenska vojska.304 V boju, ki je nastal, so bili Bizantinci popolnoma premagani. Zaradi tega poraza je bil Peter odstavljen in Prisk 2 9 6 T e o f i l a k t S i m o k . a t a VI 11, 20, str. 245; Kos F., Gradivo I, 113. 2 9 7 T e o f i l a k t S i m o k i a t a VI 11, 2, str. 242, VII 1, 1, str. 245; Kos F.. Gradivo I, 113, 118. 2 9 8 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 2, 1—9, str. 247—248; Kos F., Gra­ divo I, 118. 2 9 9 T e o f i l a k t Simo.ka.ta VII 4, 1—7, str. 251—252; Kos F., Gra­ divo I, 118 (nepopolno). 3 0 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 4, 2, str. 251,'б—7, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 3 0 1 T e o f i i l a k t S i m o i k a t a VII 4, 13, str. 252; .Kos F., Gradivo I. 118. 3 0 2 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 4, 11, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 3 0 3 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 4, 13, str. 252; Kos F., Gradivo I, 118. 3 0 4 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 5, 8, str. 254; Kos F., Gradivo I, 118. 7 0 • ' • je znova postal poveljnik vojske, ki se je umaknila nazaj na desni breg Donave305 in v Astiko na prezimovauje.306 Prisk si je spomladi 596 za svoj pohod izbral vodno pot ia prišel po Donavi navzgor do zgornjih Nov.307 Tokrat pa se je kagan, h kateremu so se v tem času zatekli pred zahodnimi Turki Tairniaki, Kofo-ageri in Za- benderi, vsega okrog 10.000 vojakov, nameraval 'bolj energično vmešati v 'bizantinske 'boje z vlaškimi Sloveni. Dokazati je nameraval Bizantincem, da je prostor južno od Donave njegov. Najprej je očital Prisku po poslan­ cih, da vdira v njegovo deželo, nato pa je razrušil zidove Singiduna in preselil del prebivalcev v svoje dežele.308 Prisk je v odgovor prišel po Donavi navzgor do nekega otoka pri Viminaeiju v Mižini Singiduna.309 Ko se je tako še približal Obrom in zbral 'bizantinsko vojsko že ma pravi neposredni olbreki 'meji, mu je kagan znova očital, kalj išče na njegovem •ozemlju in končal z grožnjo, da bo zrušil še mnogo drugih mest.310 Bizan­ tinska vojska pa je me glede na te grožnje s podporo preostalega prebival­ stva Singiduna znova zavzela imesto, prisilila 'barbarsko posadko z napadom z reke in s suhega k umiku, ter hitro znova utrdila mesto.3 1 1 Tega neposrednega napada na Obre kagain ni hotel pustiti 'brez odgo­ vora. Na zahodu «i je razvezal iroke s sklenitvijo miru z Langobairdi, nato pa je napovedal vojno Bizantincem in vdrl v Dalmacijo, ki jo je vso oropal, poleg tega pa zavzel vrsto utrdb. Vendar Teofilakt Simokata obrskega vdora v Dalmacijo niti ne zasleduje do kraja. Njegov opis zaključuje že sredi napada s po vsem videzu edinim bizantinskim uspehom, da je Guduis obrskemu oddelku, ki ga je kagan poslal s plenom domov, ob iigodni priliki ta plen odvzel. V zvezi s temi dbrskimi napadi je gotovo tudi poročilo duhovnika Veterana papežu Gregorju, da »slovansko ljudstvo zelo ogroža« Dalmacijo.312 Poslej je vladal več kakor poldrugo leto na obnsko4>izantinski meji na Donavi mir. Maurikijeva ofenziva proti Obrom je kljub svojemu ne­ uspehu glede poglavitnega namena, da namreč uniči obrsko silo kot tako, vendarle dosegla, da se je v zadnjem desetletju 6. stoletja* obrsko težišče pod bizantinskim pritiskom umaknilo nekoliko proti zahodu.313 Dočim smo srečali doslej izhodišče obrskih pohodov navadno v Sremu, bomo videli pri prihodnjem 'bizantinskem napadu, kako Obri ibranijo proti Bizantincem le še prehod preko Donave, pa tudi vsi boji se bodo vršili severno od te reke. V dobi miru se je torej 'obrsko težišče umaknilo spet med Donavo in Tiso, kjer je W o ртејкопе tudi dokler ni kagan osvojil Sirmija. Vedno bolj pa se obračajo proti zahodu tudi olbrsfce težnje po osvajanju. Videli smo že, kako se v zadnjih dveh desetletjih vedno močneje javljajo napadi 3 0 5 T e o f i l a k t S im o k a t a VII 4—5, str. 251—254; Kos F., Gra­ divo I, 118. 3 0 6 T e o f i l a k t S i i m o k a t a VII 7, 1, str. 256. 3 0 7 T e o f i l a k t S i i m o k a t a VII 7, 3, str. 256. 3 0 8 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 10, 1, str. 262. 3 0 9 Nai otok Singan, 30 milj od Singiduna. 3 1 0 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 10—11, 6, str. 262—264. 3 1 1 T e o f i l a k t S i m o k a t a VII 11, 6—8, str. 264. 3 1 2 R a č k i , Documento, str. 258; Kos F., Gradivo I, 131. 3 1 3 H a u p t m a n m L., Byzantion 4, 1929, str. 168—170. 71 Obrov in z Obri zvezanih Slovanov vzdolž zahodne obrske meje, kako zlasti v zadnjem desetletju izrabijo Obri vsak prestanek 'boijev z Bizantinci za napade proti Langobardom, Bavarcem in P'rankom. Zadnji obrski sumek že ni bil več namenjen kot običajno na vzhodni del Balkanskega polotoka, marveč v Dalmacijo. Po njegovem koncu, ko je 598—599 na balkanskem bojišču vladal mir, pa izvemo spet o napadih Slovenov v Istro, kjer so bili tepeni,3 1 4 in o tem, 'kako »so začeli vstopati skozi istrski dohod (se. miimo Vipavske doline in preko postojnskega Krasa) že v Italijo«.315 Na zimo 599 pa je kagan obnovil napade tudi na vzhodnem balkanskem bojišču. Prodrl je spet preko Mezije in Tracije do Tomija, ki ga je več mesecev oblegal (do pomladi 600).31e Bizantinska vojska, ki je mestu prišla na pomoč, se je morala spomladi umakniti proti zahodu, nato stvom Foke napotili proti Carigradu, kjer so vrgli Maurikija s prestola in ga novembra 602 za­ menjali s Foko.330 10. D o k o n č n i p r o d o r S l o v a n o v n a B a l k a n s k i p o l o ­ t o k . — Padec Maurikija je v zvezi z notranjimi nemiri, ki označujejo vso ddbo Fokine vlade (602—610), in z obnovljeno vojno med Bizantinci in Perzijci331 zrušil tudi ibizantinsko obrambo na Donavi in Savi. S tem so se odprle pred Sloveni in Obri nove možnosti, da končno uspejo v svo­ jem prodiranju na Balkan, ki so ga napadali že celo stoletje in se pomalem naseljevali na njem. Obri so nemudoma sklenili na zahodu mir z Lango- TDairdi — sledeči dogodki kažejo, da so se z njimi celo zvezali proti Bizan­ tincem za skupno nastopanje na zahodnih bojiščih — in s Franki.3 3 2 :S tem so osvobodili vse svoje sile za napad proti Bizancu. L. 603, obenem ko so Bizanc napadli Perzijci, so pustošili Obri v Traciiji,333 približno v istem času pa so »Lamgobardi z Obri .in Slovani vdrli v Istro in vso opustošili z ognjem in ropanjem«,334 poleg tega pa je kagan poslal Agilulfu v pomoč celo v Italijo slovanske čete,335 ki so sodelovale pri obleganju in zavzetju Oremone in Mantue. Obratno pa mu je Agilulf poslal obrtnike, ki so mu delali ladje, katere je potreboval pri napadu na Tratijo.336 Kako zelo je 'bila zvezana ta langobardsko-otoirska zveza s skupnim nasprotjem proti Bizancu, pa se je prav kmalu pokazalo. Ko so se namreč Langohardi pomirili z Bizantinci (okr. 600 začenjajo skle­ pati z ravenskim eksarhom .kratkotrajna premirja, okrog 610 pa so sklenili 3 2 6 T e o f i l a i k t S i m o k a ta VIII'б, 13—6, 1, str. 293, gii. tudi T e o - î a n e s , ed. d e Boor I, str. 284; Kos F., Gradivo I, 137 (hrea T e o l a n a ) . 327 T e o l i l a k t SimO'kata VIII 5, 12, str. 293; Kos F., Gradivo I, 137. 328 T e of a n e s , ed. de Boor I, str. 186; Kos F., Gradivo I, 137. 329 Teo f i l a ik t S i m o k a t a VIII 6, 2, str. 293; Kos F., Gradivo I, 137. 330 T e o f i i a k t S i m o k a t a VIII 5—15, str. 292—314, posebej o pohodu -str. 292—294. 331 P i i g u l e v e k a j a N. V., n. d. str. 176—205; Pernr jce A., L' impera- tore Eraclio, 1905, .str. 3—24. 332 P a u l i D i a c o n i Hist. Langob. IV 24; Kos F., Gradivo I, 138. 333 T e o f a i i e s , ed. de Boor I, str. 290. зз* P a u l i D i a c o n i Hist. Lamgob. IV. 24; Kos F., Gradivo I, 138. 335 P a u l i D i a c o n i Hist. Lamgob. IV 28; Kos F., Gradivo I, 140. 3 3 6 P a u l i D i a c o n i Hist. Liangob. IV 20; K o s F., Gradivo I, 134. 74 že pravi mir s Foko),33T so namreč Obri planili še po svojih zaveznikih in vdrli okrog 1. 611 v Purlanijo in v Istro.3 3 8 Foka, ki si je hotel olajšati obrambo proti nevarnejšemu napadalcu, Peraiijoem, je 1. 604 sklenil z Obri mir in jim poslej plačeval povečane letne podpore. Nato pa je vso »vojsko prepeljal is Evrope v Azijo«.339 Poslej 'je, kakor kažejo'opisi Obleganja Soluna in izročilo o padcu Salone, ohranjeno do 10. stoletja v dalmatinskih komunah, bizantinsko mejo na Balkanskem polotoku varovala le še milica, sestavljena iz prebivalcev raznih mest, ki je delno sestavljala mestne posadke, delno pa so jo pošiljali tudi na mejo.340 Nova vojna s Perzijci je tako popolnoma odpela severno mejo obrskemu in predvsem slovanskemu napredovanju. Ne glede na »mir« z Obri pomenita doba Fokine vlade in prvo deset­ letje vlade Herafcleja (610—641), ko je bila bizantinska mieja ma Balkan­ skem polotoku * popolnoma brez obrambe, čas poglavitne in dokončne slovanske naselitve na Balkanu. Proces, ki se je začel že v drugi polovici 6. stoletja s tem, da so se Slovani začenjali ob svojih napadih kar dlje časa muditi na 'bizantinskem ozemlju, ob čemer so brez dvoma tudi ob njihovem končnem umiku posamezne skupine saostajale v novem okolju, se v tem času 'zaključi.341 Le redka so sicer podrobna poročila o posameznih slovanskih napadih v tem času. Zato pa .jih zamenjajo splošna poročila, ki pričajo o popolnem bizantinskem zlomu v Evropi. Egipčanski škof Ivan iz Nikija (v Nilovi delti) poroča k 1. 609: »da so kralji tega časa porušili mesta kristjanov in da so barbari, tuja ljudstva in Obri odpeljali ujeto prebivalstvo. Le mestu Solunu je bilo to prihranjeno, ker je bilo njegova obzidje trdno in zaradi 'božje pomoči tuja ljudstva niso uspela, da bi se ga polastila. Vsa dežela je izgubila svoje prebivalstvo.«.342 Po­ dobno pravi Teofan v zvezi z nastopom Herakleja: »Cesar Heraklej pa je našel vse stvari 'bizantinske države zrušene. Evropo, so namreč napravili Obri za puščavo, in vso Azijo so podvrgli Perzijci in mesta odvlekli v ujetništvo in premagali v vojnah 'bizantinsko vojsko«.343 Nekako v isti čas spada oanačba položaja v opisu čudežev solunskega patrona sv. Demetrija (Miraeula s. Demetrii): »V času školovanja I v a n a . . . se vzdigne ljudstvo Slovenov... in opleni vso Tesalijo in otoke okrog nje, celo. KiMadske otoke in vso Ahajo, Epir in (največji del Ilirika in del Azije, opustošili 33T P a u l i D i a c o n i Hist. .Langöb. HI 18, 27, IV 12, 18, 32; H a r t ­ m a n n L. M., Geschichte Italiens im Mitteìlalter II/l, str. 66, 72, 111—114, 116; D öl g e т F., Regestten, .164. 3 3 8 Pauiliii D i a c o n i Hist. Langob. IV 37, 40; Kos F., Gradivo I, 145, 148. 3 3 9 T e o ï a n e s , ed! de Boor I, str. 302; G e o x g i o s Mon., ed. de Boo r , str. 664. 340 Miracolaia s. Demetrii, podrobne navedbe gl. spodaj; K o n s t a n t i n Po rî i r oig en e t, De »dm. imp. e. 29 in 30; R a č k i F., Docunremita, sir. 264—270. 3 4 1 Gl. lit. v op. 1. 3 4 2 Gl. Z o t & n b e r g o v prevod v francoščino pri Ji i irečeku K., Die Romanen in den Städten Dalmatiens, Denkschriften d. k. Wien. Aikad. d. Wiss. 49, 1904, str. 26. 3 l î T e o f a n e s , ed. d e B o o r I, str. 299; R a č k i F., Documenta, str. 263 (z več razlikami, med katerimi je naijvažnejše, da mora stati namesto ßapßapoi pTarWilno "Aßocpst;). 75 so večino mest in pokrajin«;3« Sloveni in Obri so »opustošili ves Ilirik, to se pravi njegove pokrajine, pravim, obe Panoniji, enako obe Daciji, Dardanijo, Mezijo, Tribale, Rodope in tudi vse pokrajine Tracije in do carigrajskega dolgega zidu in ostala mesta in mestne občine, samo prebi­ valstvo odvedli v del ozemlja ob reki Donavi, ki je nekdaj spadal k Pa­ noniji, v pokrajino, katere glavno mesto je bil nekdaj Sirmij.. Tam torej, kakor pravijo, je vse ujeto ljudstvo naselil omenjeni kagau, kot vnaprej njemu podložne«.345 Končno sporoča še Izidor iz Seville k L 615 (t. j . k začetku petega leta vlade HeraMeja): »Heraklej vlada tedaj peto leto. V njegovem začetku vzamejo Sloveni Rimljanom Grčijo (t. j . evropski del bizantinske države), Perzijci Sirijo in Egipet in zelo številne pokrajine«.346 Velik slovanski sunek v tem času na jug izpričuje tudi padec'Salone,3 4 7 ki je padla vsekakor po 1. 612, iz katerega imamo v Saloni še izadnji nagrob­ nik,348 a vsekakor do 1. 615.349 Poleg velikega, 'splošnega slovanskega, z obrskimi napadi zvezanega vala, ki je zagrnil Balkanski polotok, govore torej ti viri posebej o obrskem sunku v Tracijo 1. 603, o obrskean sunku velikega obsega na vzhodni del Balkanskega polotoka 1. 609 in o obrsko-slovanskem zavzetju zahod­ nega dela Balkanskega polotoka 1. 614/5. Poslej se severna bizantinska meja, ki obstoji seveda le še v teoriji, v resnici pa Teže že enotno slovan­ sko ozemlje >in 'južno od nje žive svobodni ali z-Obri zvezani Sloveni prav isto življenje, kakor v istih pogojih severno od nje, relativno umiri. V bizantinskih токаћ je •'ostala v glavnem le še morska obala, tako v Dalmaciji kakor ob Egejskem morju. - Po I. 615 viri spet poročajo o posameznih dbrskih ali slovanskih sun­ kih, ki imajo svoj določeni, že ožje omejeni namen. Tako so 1. 617 znova vdrli Obri v Tracijo. Heralklej je poslal kaganu poslanstvoi s prošnjo za mir. Dogovorila sta se za sestanek v Herakleji, ki pa se ni mogel vršiti, ker kagan v resnici sploh ni mislil na mir, marveč je nameraval porabiti sestanek za napad na bizantinskega cesarja in na Carigrad. Heiraklej, ki je že prišel nâ kraj, določen za sestanek, je za njegove namene vendarle še pravočasno izvedel in preoblečen pobegnil v Carigrad, kagan je pa oplenil še področje med dolgim zidom in prestolico, pa tudi po Traciji je zavzel 3 4 4 Miraeula s. Demetrii c. 158, ed. M i g n e PG 116, kol. 1325; S t ano j e ­ va ć S .-Čorov ić V., str. 41. 3 4 5 M i r a e u l a s. D e m e t r i i e 169, ed. Miigne PG 116, kol. 1336—7; R a č k i F., Documenta, str, 282—283. 3 4 6 Heraclius dehinc quintum agit imperii annum. Cujus .initio Sciavi G.rae- ciaim Romanis tulerunt, Petrsae Syriam et Aegiptum," plurianasque pirovincia«, I z i d o r iz S e v i l l e , Chronic. 120; ed. M om m s en v Mon. Germ. Hist., AA XI, str. 479. 3 4 7 K o n s t a n t i n P o r f i r o i g e n e t , De adm. imp. 29, 30 (CB), str. 125 do 128, 140—143; R a č k i F., Documenta, str. 264—270. 3 4 8 B u l i ć F., Suffi' anno della destruzzione di Salona, Bulletino di archeo­ logia e storia dalmata 29, 1906, str. 268—304; spomenik opatice Ivane Sirmiiske: 297—303. 3 4 9 J i r e č e k K., Die Romanen m den Städten Dalmatiens während dee Mittelalters, Denkschriften d. k. Wien. Akad. d. Wies. 49, 1904, str. 25—30; Nod i lo N., Historija srednjega vieka za narod hrvatski i siraski III, 1905, str. 309—314. 76 se vrsto mest, v pričakovanju mira nepripravljenih ma nove napade, in jih oplenil.350 Po obrskem umiku je poslal Heraklej h kaganu novo poslan­ stvo, ki je končno 1. 619 vendarle doseglo sklenitev 'miru.351 Nato je povedel »vojsko iz Evrope v Azijo«352 na svoj prvi pohod -proti Perzij-cem. Bizantinsko zaposlenost v vojni -s Perzijci pa so Obri znova nameravali izrabiti za svoje koristi. L. 622/3 so pripravljali nov napad na Carigrad, v 1. 623 pa so Slovani na svojih tmonoksilih v resnici napadli Kreto-.353 Tako se je moral Heraklej 1. 623 vrniti znova v Carigrad in obnavljati mir z Obri. Ob tej priliki je moral dati kaganu (kot talce tudi svojega nezakonskega sina Ivana Atalarifca, nečaka Štefana, svaka Eutropa in Ivana, sina Bona, ki je bil poveljnik v Carigradu. Obenem je zvišal svojo »podporo« kaganu na 200.000 zlatnikov.354 Poleg (tega je kagana imenoval za varuha svojega 'mladoletnega zakonskega sina, ki je ostal v Carigradu.355 Obri so imeli v tem času tudi svoij lasten interes, da obnovijo mir. Prav v času, ko so se pripravljali, da znova udarijo proti Bizancu,- je namreč izbruhnil med m-oravskimi -in češkimi Slovani 1. 623 upor proti njim pod Saimovim vodstvom, ki je nemudoma zajel tudi alpske Slovane v Karantaniji.356 Zdi se, da je ta upor v zvezi s selitvijo dela slovanskih Hrvatov iz Zakarpatja med Slovane na zahodnem Balkanu preko aahodnega dela slovansko-obrske plemenske zveze, preko Panonije, v času ko so se Obri pripravljali na napad proti Bizancu; s tem prehodom se je oblast Obrov v zahodnih predelih nekoliko omajala, kar je sprožilo slovanski upor. Obri so bili poslej nekaj let 'zaposleni z brezuspešnimi borbami proti upornikom pod Samovim vodstvom in v Dalmaciji. Heraklej pa je, potem ko je talko zavaroval svojo- severno- mejo, po­ novno odrinil proti P-erzijcem.357 Toda ti so stopili v stik z Obri in jih 1. 626 pridolbili za skupen napad proti Carigradu, ki naj bi dokončno uničil Bizanc. Kmalu potem, ko so Perzijci prišli do maloazijskega obrežja 3 5 0 T e o f a n e s , ed. de Boor I, str. 302; Nik e for pair., ed. de Boor, str. 12—13; Chronico-n paschale (CB), str. 712—713; D Öls er F., Rese-sten, 171—172, str. 19. s 3 5 1 T e o i a n e s , ed. de B o o r I, str. 302; Nikefo-r pa-tr., ed de Boor str. 15. ' 3 5 2 T e o f a n e s , ed. d e B o o r , I, str. 302: nsnjvsfy.s zd атратеоцата -cfj; Ебрштп); ini TTJV 'Aoiav. 3 5 3 T h o m a s P r e s b y t e r : Anno 934 (623) ingressi sunt Sciavi Cretam aliasque iinsulas e-t ibi compreihensi sunt -beia'ti a Quennesre e quibus oiircit'er vigiliti viri interfecti sunt (latinski pre-vod sirskega originala pri B a y n e s N H., The Date of the Avar Surprise, Byzan-t. Zeitscbr. 21, 1912. str. 111). 3 5 4 G e o r g i o s P i s i d a , De expedilidone Persica III, v. 311—314 (CB) str. 40; Nikefo-r pair., ed d e B O O T , str. 17. 3 5 5 T e o f a n e s , ed. de B o o r I, str. 303; Dö lg e r F., Regesten, 177, str. 20. 3 5 6 Tkzv. F r e d e g a - r IV 48; Kos F., Gradivo I, 154; gl. tudi G r a - f e n a u e r B., Novejša literatura o Samu in njeni problemi in tam navedeno literaturo v tem letniku Zgodovinskega časopisa (zlasti La b u d a G., Pierwsze panstvo slowiaiiskie, 1949, ki je sedaj osnovno delo za te probleme) *•>• B a y n e s N. H., Byzant. Zeitschr. 21, 1912, s-tr. 110—128; najvažnejša starejša dela: G e r l a n d E., Die persischen Feldzüge des Kaisers Herakleios, Byzant. Zeitschr. 3, 1894, str. 330-373; P e r n i c e A.^L'impéralore Eraclio, lüOo, str. IH—179. 77 Bospora, so se pred Carigradom 29. junija pokazali tudi Obri, ki so pri­ peljali s seboj tudi Bolgare, Gepide in Slovane, del Slovanov pa je prišel na monoksilih od ustja Donave. »Zloben veter iz vse Tracije nam je moral prinesti iz (mnogih Oblakov nabrano zimo v poletju.. . Slovan namreč s Hamom in Skit z Bolgarom in dalje Medijec v soglasju s Skitom, ki imajo ločene jezike in pokrajine, razdeljeni in od daleč zibrani, so začeli proti nam enoten boj«, pravi Georgios Pisida v pesmi o tej vojni.358 Napadalci so bili proti oblegancem v toliki premoči, da so po sodobnem viru pri­ peljali s sehoj tudi »otroke in žene«,359 tako trdno so zaupali v svoj uspeh. Obrska vojska je oplenila najprej predmestja Carigrada, nato pa je 'začela -naskakovati mestno obzidje. Dne 31. julija ee je začel veliki naskok na mesto. Kagan je jedro svojih čet zbrali pred zidovjem »od imenovanih Poliandrovih vrat in do Quintovih vrat in dalje z večjo silo; tam je namreč postavil večino svoje vojske, posfavivši nasproti ostalemu, delu obzidja Slovene. In ostali so od :jutra do enajste ure bojev, najprej z nagimi Sloven-' skimi pešci, v drugi bojni vrsti s pešci v oklepih«.360 Ko je bil veliki poskus odbit in ko se je kaganu tudi ponesrečilo zastrašiti cairigrajske veljake, ki jih je povabil 2. avgusta na pogajanja, je poskusil 10. avgusta z odločilnim napadom s suhega in z morja. »Ko je barbar vrgel v ladje množico Slovanov, pomešano z Bolgari (imel je namreč iz debel izdolhene čolne), je pomešal hitko na suhem z morsko.«361 Borci na slovanskih mono­ ksilih, med katerimi so tùie tondi ženske, naj bi na dani znak, obenem ko bi on napadel mestno obzidje, napadli Zlati rog in se izkrcali v mestu. Bizantinci pa so za načrt izvedeli vnaprej, spravili z istim znamenjem slovanske čolne v zasedo in jih uničili s svojim ibrodovjem in grškim ognjem. Tiste redke Slovane, ki se jim je posrečilo rešiti, pa je dal pobiti zaradi neuspeha razjarjeni kagan. Neuspeli poskus je povzročil, da se je moral umakniti izpred mesta in nehati z obleganjem, ne da hi mu uspelo dobiti stvaren stik s perzijsko vojsko onstran Bospora,. »Nekateri so rekli,, da so Sloveni, ko so videli, kar se ije zgodilo, odšli in se vrnili domov, in zato je bil prisiljen itudi prokleti kagan vrniti se in jim slediti«.362 Glede položaja Slovanov v tem boju nam kažejo navedena mesta iz virov, da so bili brez dvoma Obrom podrejeni, da je imel vse poveljstvo v rokah edino kagan. Prav to odseva tudi še iz dveh mest, kjer se Slovani nepo- 3 5 8 G e o r g i o s P i i i s i d a , Bellum Avaricum (CB), v. 197—204, str. 55. 3 5 9 S t e r n b a c h L., Anatecta Avarioa, Rozprawy Akad. Umej., wydz. ftlol., ser II, 15, 1900, st;r. 312. 3 6 0 Chromiicon paschale (CB), str. 719: à.~b xfjs Хг-^вџе^с IloXuavSpioo nópxa; -/.at SIUÇ xfj; Tiopxaç хоО Ћеџкхоп xai èTiéxsiva осроброхершс; " êxel 7°Ф T ° V toXùv aùxou - ap - éaï]aav S-/Xov охтјаа; sic бф« xaxà -co Xoiîràv (lépog xoù xstx°t>S IxXâpoug' Kal ijisivsv à^ò šcofrev icoç ôpaç ia' 7toXï(iffiv, Ttpûixov [lèv 5tà TÎSÇWV iy.Xäßcuv уирч&ч, v.axi ђг бзи- xipav xàÇiv Sia jtsÇùiv Caßaxmv. 381 G e o r g i o s P i s i d a , Bellum avaricum (CB), v. 409—412, str. 63. 362 Chronicon paschale (CB), str. 725; S t a n o j e v i ć S.-C o r o v i ć V., n. d., str. 36; glede obleganja el.-predvsem poročila sodobnikov; Chronicon paschale (CB), str. 716—726; G e o r g i o s P i s i d a , Bellum Avaricum (CB), str. 47—68; homilija iz leta 627: S t e r n b a c h L., n. n. m. -str. 298—333; pozneje nastali opisi: S t e r n ! b > a c h L., n. n. m., str. 334—342; T e o l a i e s , ed. d e B o o r , str. 316; N ó i k e f o r patr., ed. d e B o o r , str. 17—19; nekaj odlomkov je pona­ tisnjenih v S t a n o j e v i ć S . - Ć o r o v i ć V., n. d., str. 32—36. 78 sredilo omenjajo: »Obri so pripeljali množice Slovanov in jih porabili v skupnem iboju«;363 »V zalivu Kerata (se. Rogai) je napolnil monoksile Slovanov in ostalih divjih ljudstev, ki jih je pripeljal (se. kagan), in skoro neštevilnim dobro Oboroženim barbarskim vojnikom ukaže, naj z velikim krikom začnejo napad na mesto. . ,«364 Govorica, ki je krožila po Carigradu, da so Slovani sami odšli, ker je dal kagan tiste med njimi, ki so se iz morja rešili, pobiti, je preslaba opora, da bi mogli zanikati pod­ rejenost v napadu udeleženih Slovanov Obrom pred tem največjim obrskim poskusom, da v zvezi s Perzije! osvoje Carigrad.365 V njej namreč more odsevati tudi slovanski upor, sprožen po obrskem popolnem ne­ uspehu, tako da je ni treba vezati s prejšnjim slovanskim razmerjem do Obrov in kagana. Ne glede na to, ali 'je bila ta govorica resnična ali ne, je namreö v resnici pomenil ponovni obrski polom db obleganju Carigrada važen preokret v njihovi moči. Njihova oblast, ki se je na zahodu začela kruišiti še nekaj let prej, se je sedaj zrušila tudi na vzhodu, poraz pa je imel svoje posledice tudi pri njih samih doma. V navedenem citatu iz Pasehalne kronike odmeva vsekakor vsaj dejstvo, da je pomenil obrski poraz pod Carigradom konec obrske zveze z balkanskimi Slovani. V zvezi s tem je seveda izginila vsaka resna nevarnost za Slovane na zahodnem Balkan­ skem polotoku in za Slovane, ki so se nekaj let poprej uprli pod Samovim vodstvom, da bi si jib Obri mogli znova podjarmiti. Nekako okr. 630 so se začeli med Obri in Bolgari v Panoniji spori glede določitve vladarja öbrsko-bolgarske plemenske zveze. Obri so sicer zmagali, toda skoraj celotni bolgarski tümen jim je ušel na Bavarsko, kjer so ga skoraj vsega pobili.366 Za obrsko silo je bolgarski beg pomenil vsekakor znaten udarec. Okrog 635 pa se je razbila še obrskonbolgarska zveza na vzhodu, ko SOL se Bolgari pod vodstvom onogundurskega glavarja) Kufbrata med Donavo in Dnjestrom uprli Obrom, se ob iblagohotni bizantinski pomoči osamosvo­ jili in umaknili nekoliko nazaj proti vzhodu.367 Spričo te oslabitve naj- silnejšega napadalca na severni bizantinski meji so za nekaj: desetletij napadi prenehali, Bizanc pa se je mogel oddehniti in polagoma preiti k ponovnemu osvajanju izgubljenih, sedaj slovanskih področij na Balkan­ skem polotoku in k pokoritvi slovanskih plemen. 11. N e k a j p o s e b n i h v p r a š a n j v ' z v e z i s p r i h o d o m S l o v a n o v . — Poleg dogodkov, ki nam ijih spordčajo bizantinski zgodo­ vinarji v zvezi s opisom tega širokega razvoja dbrsko-slovansko-bizantin- skega razmerja, pa nam je ostalo še nekaj posameznih napadov, ki so našli ločen opis hrez točne časovne opredelitve in jim moramo šele poiskati 3 6 3 N i k e f o r patr., ed. de B o o r , str. 18; S t a n o j ev i ć S . - Ć o r o v i ć V., sir. 32. 3 6 4 S t e r n b a c h L., n. n. m., str. 311; S t a n o j e v i ć S .-Ćorović V., str. 34. 3 6 5 S t a n a j e v i e S., Vizantija i Srbi II, str. 27, 211—212 see Tkzv. F r e d e i g a r IV 72; Kos F., Gradivo Ï, 164. 367 Nliikefor pari., ed. de B o o r , str. 24, 33—34; T e o f a ' n e s , ed. d e Boor I, str. 356—358; M a ir q u a,r d t J., Die Chronologie,.., str. 82—98; Z l a - t a r s k i V. N., Istorija na B'lgairskata dVžavai prêz srêdnitê vekov e I/l, 1918, str. 95—96; D ' e r ž a v i n N. S., Istorija Bolgariji I, 1945, str. 186—187. 79 mesto v tem širokem zgodovinskem razvoju, ter nekaj vprašanj, ki ne zadevajo več celotne naselitve južnih Slovanov v novi domovini. Prvo vprašanje je, kam naj postavimo tri napade proti Solunu, ki po mnenjiu 'sodobnega zgodovinopisja spadajo v prvi dve desetletji 6. stoletja. Prvega je izvršil manjši oddelek (okr. 5000) Slovenov nekoč v oktobru, ko so Solunčani ravno gasili požar v cerkvi sv. Dimitrija. Opisan je še v prvem delu »Čudežev«, ki ga je solunski nadškof Ivan napisal po svojih govorih kmalu po 1. 610.3e8 Glede na dejstvo, da avtor pravi v uvodu, da so bili skoraj vsi poslušalci priče in očividci teh pogodkov, ki so se morali torej izvršiti nedavno pred njihovim opisom,?69 ter glede na posebni poudarek, s katerim govori Ivan iz Nikija ob 1. 609, da je edini Solun ostal takrat v bizantinskih rokah, Jje verjetno, da spada ta napad v okolico tega leta ali prav vanj.370 Sloveni tokrat napadajo sami, me da bi izvedeli karkoli o njihovem razmerju do Obrov, ki so bili v tem času še močni. Drugi in tretji napad sta se pa izvršila že v času, ko je bil Ivan solunski nadškof, torej po 1. 610 in pred 649.372 Opisana sta v drugem delu »Čudežev«, napisanem v drugi polovici 7. stoletja.373 Spričo tega spadata v prvo desetletje Heraklejeve vlade, kajti v okviru škofovainja Ivana I. v Solunu ju ni mogoče postaviti v poznejše razdobje. Ne le da je obrski poseg pred Solun po 1. 626 izključen, že zaradi zloma obrske moči, ki je sledil obleganju Carigrada v tem letu, marveč nam sporočajo tudi viri o političnem razmerju med Obri in Bizantinci po 1. 619, ko je bil sklenjen med Bizantinci in Obri mir, do 1. 626 le še o enem samem nameravanem obrskem napadu proti Carigradu, ne govore pa o nobenem izvršenem vpadu ma bizantinsko področje. Tvegani sta pa tudi dataciji v 1. 617 in 619, ki jima je pritegnil po.Laurentu3 7 4 tudi Stano jevie.37S Edino oporišče tega datiranja je namreč dveletna razlika med drugim, t. j . slovenskim, in tretjim, t. j . skupnim obrsko-slovenskim napadom na Solun. Toda ta dveletna razlika med 1. 617/619 je nastala le s podvojitvijo (pri Stanojeviću celo s potrojitvijo) enega samega obrskega napada na Bizanc (v 1. 617, 619, 623) in Heraklejo, ki spada v resnici v 1. 617.376 Vsaj od 1. 618 dalje se je Heraklej pogajal s k-aganom za mir, ki je bil prav v 1. 619 znova sklenjen in šele 1. 623 znova ogrožen. V 1. 619 torej obrsko-slovenskega napada na Solun ni mogoče .postavljati. Kronološka oporišča za drugi, slovenski napad so naslednja: ta napad spada v čas, ko so Sloveni preplavili ves Balkan in plenili tudi po otokih in celo po Mali Aziji; v Solunu se nahajajo begunci iz Naissa in Sardike, 3 S 8 Miracula s. Demetrii, 94-99; M i g n e PG 116, .kol. 1273—1284; odlomek Kos F., Gradivo I, 89 (z napačnim datumom); o «asu zapisa: L a u r e n t J., Sur la date des Eglises St. Demetrius et St© Sophie à Thessiallonique, Byzant. Zeitsenr. 4, 1895, str. 425. 369 Miracula s. Demet r i i 94, M i g n e P G 116, ka l . 1273. 370 S t a n o j e v i e S., Vizantija i Srbi II, .str. 16—17, 208—209. 372 L a u r e n t J., n. n. m., sta-. 425—429. 373 Peir niiic e A., Sulla data dell libro II dei Miracula Sti. Demetrii Martyris, Bessari.one VI/IL, fase. 65, 1902, str. 181—187; isti, L'imperatore Eraclio, str. 94. 374 L a u r e n t J., n. n. m., str. 429. 37s Starnoj e v i e S., Vizantdja i Srbi II, str. 17—19. 370 Bay ne s N. H., Byzant. Žeitschr. 21, 1912, str. 110—128. 80 ki so sami doživeli obleganje po Slovenia in Obrih in poznali njihov način napadanja ina mesta; tudi Solun so Slovani oblegali s suhega in z morja; dalje spada to obleganje v čas naj intenzivnejšega slovanskega naseljevanja -na Balkanu, kajti Sloveni so (prišli pred Solun s svojimi družinami in premičnim premoženjem, »hoteč jih naseliti v mestu, potem ko bi ga zavzelic.377 Stanojevićev poskus, da posamezne med temi ele­ menti, ki jih vir navaja (brez vsakega dvoma v sklopu enega samega napada, razdeli med tega in še dva druga samostojna napada Slovenov proti mestu, je gotovo pogrošen.378 Vsem pogojem, ki jih zahtevajo zgornji elementi slovenskega napada, ustrezajo le prva leta Heraiklejeve vlade. V toliko je problematično predla­ gati za ta napad konkretno letnico. Vendar bi še najlaže mislili na 1. 615. Na eni strani spada v 1. 614/615 eden med majbujišimi slovanskimi in obrskimi sunki na Balkan. Na drugi strani nam Georgios Pisida neposred­ no pred opisom prvih Heraklejevih bojev s Perzijci, ki spadajo v 1.616,379 govori o težavah, ki jih je imel cesar zaradi .slovanskih roparskih pohodov na suhem in po morju.380 Končno v poletju 617, torej dve leti pozneje (obrsko-slovenski napad na Solun spada dve leti za slovenskega, in sicer v čas žetve), Obri, res ropajo po Traciji, 5. junija celo poskusijo napasti Carigrad in nato zavzamejo vrsto mest v Traciji, ki zaradi mirovnih pogajanj niso več pričakovala napada. Ta položaj nam pojasni tudi prese­ nečenje SolunCanov ob tem" obrslkem napadu, o katerem govori vir. Slo­ vanski napad spada torej verjetno v 1. 615, obrsko-slovanski pa v 1. 617. L. 615(?) so prišli pred Solun spet4Slovemi sami, napadali so ga — opremljeni z različnimi oblegovalnimi napravami — s suhega, obenem pa ga je napadlo brodovje slovenskih imonoiksilov z morske strani. Solun- сапГ so odbili najprej morski napad, nato pa so odnehali tudi napadalci na mestno obzidje.381 Vendar pa se je rešilo le mesto samo. Sloveni so se namreč naselili v njegovi širši okolici (poznejša plemena Draguviti, Sagudati, Velegeziti, Vajuniti, Brziti). Obri se ob tem napadu ne omenjajo. Poleg tega pa so bili ti Sloveni stvarao vsekakor od Obrov neodvisni, kakor nam priča njihovo poslanstvo do Obrskega kagana. Obrnili so se namreč do Obrov s prošnjo, da jim pomagajo izavzeti Solun, ki je »edini ostal sredi njih, kajti vsa mesta in pokrajine okrog njega so opustošili«382 in ki sprejema begunce iz pokrajin, katere so zavaeli Obri in Sloveni. Za pomoč so mu že vnaprej poslali darove in mu obljubili še večje bogastvo iz plena, ko bo mesto zavzeto3 8 3 Dve leti pozneje je kagan »zbral vsa njemu podložna barbarska plemena obenem z vsemi slovan- 3 7 7 Miracula s. Demetrii 158, M i g n e PG 116, kol. 1325; S t a n o j e v i ć S.- Č o r o v i ć V., str. 41. 3 7 8 Sta.no j e v i e S., Vizantija i Srbi II, .str. 17. 3 7 9 G e o r g i o s Pi iSida, He.raclias II, v. 79—94; B a y n e s N. H„ n. n. m., str. 118. 3 S 0 G e o r g i o s P i sii dai, Heiraclias II, v. 71—78. 3 8 1 Miracula s. Demetrii, 158-167; Migne PG 116, kol. 1325-1334; v od­ lomkih S t a n o j e ' v i ó S. - GOTOV i. ć V., n. d., str. 41—42. ^ 3 8 2 Miracula s. Demetrii 169, M i g n e PG 116, -kol. 1336—7; R a č k i F., Documenta, sir. 282-283. 3 S 3 Miracula s. Demetrii n. n. m.; R a č k i F., Documenta, str. 282. 81 Zgodovinski časopis — 6 . . sfami m 'bolgarakmri«, naprej pa je poslal »izbrane konjenike oklop- ni;ke«v Ko pa se je presenečenje posrečilo le na pol - zajeli so namreč le mescane, ki so pravkar želi žito, in njihovo živino - se je začelo spet dolgotrajno obleganje, ki je -trpelo mesec dni. Nato se je mesto odkupilo."» Mnogo pomembnejše od vprašanja toh napadov na Solun pa je problem naselitve Hrvatov, ki .predstavlja v zgodovini naselitve južnoslovanskih plemen v novi domovini eno med najtoolj spornimi vprašanji. Predaleč bi me zavedlo podrobno raspravljanje o tej problematiki, ki jo bom načel na drugem mestu.»" Tu naj se omejim le na registriranje svojih tozadevnih tez, ki ph poskušam tam dokazati z novo, podrobno analizo sporočila Konstantina Porfirogeneta o naselitvi Hrvatov: Dalmacija je postala slo-' vanska v zvezi z velikim obrsko-slovamakiin sunkom, izvršenim nod obrskim vodstvom, v 1. 612-614. Druga slovanska selitev v ta prostor naselitev majhnega slovanskega plemena Hrvatov po vsem videzu ni cesarjeva konstrukcija, marveč dalmatinsko ljudsko izročilo Ne «re pa pri tem za naselitev nekega vojaškega plemena, ki bi prevzelo gospostvo nad Slovani, marveč se je v zvezi s prihodom Hrvatov вртоМ s p l o š n i s l o v a n s k i u p o r proti Obrom,. Hrvati pa so se s Sloveni v Dalmaciji spojili v enotno ljudstvo, ki so mu dali ime le zaradi tega, ker so sprožili upor proti Obrom, ne pa ker -bi Obre zamenjali kot slovanski gospodarji lo drugo selitev Slovanov na zahodni Balkan postavljam v čas okr. 623. 12. Z a k l j u č k i. — Poskusimo povzeti ugotovitve dosedanjega raz­ pravljanja za probleme, ki smo se jih v tej razpravi lotili: 1. Trditev, da se je bizantinska) obramba na Balkanskem polotoku zlomila pod slovanskim pritiskom, velja - celo če pri tem nedialektično m nezgodovmsko odstranimo iz nagega obzorja za Bizanc nevarnejše perzijske napade, ki so predvsem zlomili bizantinsko s l o in vezali bizan­ tinsko vojsko ter s tem-(bistveno omogočili uspehe barbarov na Balkanskem polotoku — le v omejenem smislu, namreč v tem, da so Slovani predstav­ ljali od začetka 6. do začetka 7. stoletja najštevilnejši element v vojskah, ki so napadale Bizanc od severa, in da so se v osvojene in močno opusto­ šene pokrajine med napadalci v ibistvu le oni naseljevali, dočim je šlo njihovim nomadskim zaveznikom, Bolgarom in Obrom, predvsem le za rop. Zlom bizantinske obrambe v vojaškem smislu pa nikakor ni plod samostojnih slovanskih napadov. To nam najlažje pokaže kratek povzetek napadov na Balkanski polotok, ki smo jih zgoraj podrobneje obravnavali: 499—502 prvi močni ibolgarski napadi; 514—517 močni (bolgarski napadi v zvezi z Vitaliljanovim uporom, ki so se jih morda — na podlagi Vitalijianove zveze z Bol­ gari — udeležili tudi Slovani; okr. 525—530 'bolgarsko-slovanski napadi, pri katerih so bili vsaj delno Slovani gotovo pod bolgarskim vodstvom; m e n C s A ? * S ' D e m e t T Ì Ì m Migne P G 116> ktìl- Ш ? ; R a č k i F., Decu­ sse ^ i r a c u ^ s- Demetrii 169-175, M i ç n e PG kol. 1333-1346 frmnPT.«*. J°?r +-ï̂ ZÊ™7i ,N*aJ JPrašanJ v zvezi s poročilom Konstantina Por-nrogenertia o Hrvatih, Historijski zbornik 4, 1951. 82 538—540 bolgarski napadi; vsaj zadnjega so se pod njihovim vod­ stvom udeležili tudi Slovani; pri zadnjem napadu so Bolgari na svojem ropanju zajeli ves Balkanski .poloitoik do Grčije; ofcr. 545—551 močni slovanski napadi, pri katerih so sicer morda sodelovali tudi Bolgari, a nič ne (kaže ma nijihovo voditelijsko vlogo; že v teh napadih začenjajo slovanski napadalci prezimovati na bizantinskem ozemlju; 551 velik ibolgarsko-sloveinski napad, pri katerem je po vsem videzu vodstvo spet v bolgarskih rokah; začasnemu zlomu bolgarske moči sledi tudi premor v slovanskih napadih na Balkanski polotok; 558 silovit ibolgairsko-slovanski napad, spet pod vodstvom in po­ veljstvom Bolgarov; boji imed bolgarskimi plemeni, ki jih sproži Justinian, ponovno pretrgajo tudi slovanske napade; ta -začasni mir se ustali s posegom, Obrov, ki so šele po prehodu v srednje Podonavjo spremenili svoje prijateljsko razmerje do Bizantincev, dotlej pa so, kakor so se sami hvalili, krotili nekdanje napadalo© na Bizanc; 566/67 napad Obrom podložnih Bolgarov v Dalmacijo'; 573—574 obrska napad in zmaga nad ibizantinsko vojsko; 577/78 velik samostojen slovanski napad v Tracijo in Grčijo; 579—583 štiri leta trajajoči samostojni slovanski napadi velikega ob­ sega; napadalci so se obnašali na bizantinskem ozemlju brez strahu, kakor bi bili doma in so po več let ostajali na njem; 579—582 obrsko obleganje Sirmija in njegov padec; 584—588 oibrsko-slovanski napadi, pri katerih so Slovani pod obrskim poveljstvom in z Obri zvezani; 593 obrski napad na Tracijo, ki mu sledi mir, s katerim so po odrskem tolmačenju njegovih določb Bizantinci .prepustili Obrom ozemlje med Donavo dn Balkanom, obenem pa pri­ znali obrsko nadoblast nad vlaškimi Sloveni; 596—597 obTsko-slövanski napad na Singidunum in vpad v Dalma­ cijo; 599—600 obrski napad do Tomija, 'kuga v oflbrski vojski; z mirom, ki sledi, se Obri odrečejo ozemlju južno od Donave in go­ spostvu nad vlaškimi Sloveni; 603 obrski vpad v Tracijo; okr. 605—615 Slovani preplavijo Balkanski polotok (v Dalmaciji gotovo pod obrskim vodstvom in v zvezi z njimi, vzhodni Balkan osvajajo sicer tudi v samostojnih sunkih in pohodih, a po vsem videzu so tudi tu v rahlejših zvezah z Obri, ki slovan­ sko napredovanje podpirajo tudi s svojimi pohodi v ta prostor, zlasti kadar Slovani sami kje ne uspejo) ; 617 obrski napad na Carigrad, opustošenje Tracije, napad na Solun v zvezi s Slovani, naseljenimi v njegovi okolici in na njihovo prošnjo; 83 622-623 priprave za obrski napad proti Bizancu, -morda že začetek bojev, obnova miru z Bizancem; istočasno slovanski napad ma Kreto; 626 obrsko-slovanski napad na Carigrad pod kaganovim povelj­ stvom in po dogovoru s Perzijci. Ta pregled nam jasno dokazuje, da so bili docela samostojni slovanski napadi na Balkanski polotok redki (predvsem 545—551 577—583) • vsi drugi spadajo v sklop bolgarsko-slovanskega (do 558) oz obrsko-slovan- skega razmerja do Bizanca, pri čemer je bilo tako vojaško vodstvo kakor tezrsoe v odločanju glede razmerja do sosedov vsekakor pri vojaško moč­ nejših nomadih. Bizantinsko obrambo na Donavi so torej lomili Slovani predvsem pod bolgarskim in zlomili pod oltarskim vodstvom ter z njihovo pomočjo, ne pa sami. Popolnoma pravilno torej .trdi Graciamskij : »Pod­ črtati je treba, da je obrska oblast . . . združila Slovane in jim pomao-ala pri njihovem prodiranju proti jugu. Vsi slavisti priznavajo, da so Obri v znatni meri olajšali napredovanje na Balkan«.387 2. Manj bolgarsko, (kolikor obrsko vrhovno oblast nad tistimi Slovani ki so napadali Bizanc, kaže vrsta značilnih momentov. Tako že sestava bolgarske in obrske vojske. Slovane najdemo v sestavu bolgarske vojske vsaj v 1. 530, 540, 551 in 558. V zvezi pri Ivanu iz Efeza,38* Konstantinu PoTfiTogenetii390 in pri Cedrenu.3 9 0 a Resnica je torej, da stari pisci napadalce imenujejo mnogokrat po ljudstvu, ki jih je vodilo in pove­ zovalo v celoto, in le včasih poleg tega tudi po etnični sestavi vojske; le ob slednjih prilikah so Slovani prišli vselej jasno do izraza. Tretja taka značilna poteza je dejstvo, da se Bizantinci ob bolgarsko^ slovanskih ali abrskoslovaniskih napadih za Slovane za'čuda maio 'brigajo, pač pa se skušajo čim prej pogoditi z Bolgari oair. z Obri. Takim po>- godbam res sledi večkrat mir tudi pred Slovani. V takih primerih je seveda jasno, da >so se Obri pogajali za oboje in torej imeli o> obojih nekako pravico odločati. Tako je 'bil ma primer 1. 551 in 558 z Bolgari, z Obri pa 1. 584 in 586, ko se cesar o'braöa le do kagana s ponudbo miru, 1, 593, ko se kagan pogodi z Bizancem prav glede vlaških Slovanov in 1. 594, ko kagan prote­ stira proti bizantinskemu napadu na vlaške Slovane in kanemo vendarle doseže vsaj osvoboditev ujetnikov. Podobne primere srečamo tudi na zahodu: slovanski sunek v 80-ih letih 6. stoletja mimo prej langobardskih Meglarij v Ziljsko in zgornjo Dravsko dolino ter preko mej laingobarskega Kranja proti zahodu zaključuje mir med Langobardi in Obri 1. 592; podobno slišimo 1. 600 o tem, kako so> Slovani »začeli skozi istrski dohod vstopati že v Italijo« (torej na langobardska tla), 1. 602 pa spet o miru med Obri in Langobardi. Nastopi alpskih Slovanov, ki so pripeljali do spopadov z Langobardi, so se torej končavali s pogodbami med Langobardi in Obri. Končno velja še podčrtati, da so obdobja slovanskega napredovanja v dobršni meri zvezana z obrskimi sunki v isto smer. Glede jugovzhodnega bojišča smo to povezavo ob podrobnejši analizi gradiva dobro videli.' V nekoliko manjši meri je razvidna tudi na zahodu, kjer imamo na razpolago seveda mnogo manj virov. Pač pa v zadnjem desetletju 7. stoletja, ko se premika obrsko težišče od Sirmija proti severu in postaja tudi zahod za 3 8 0 I v a n E f e š k i V 19, K o s F., Gradivo I, 91 : der sg. Avaren und d e n a n d e r n Völkern der Slaven. 3 9 0 K o n s t a n t i m P o r f i r o g e n e t , De adm. imp. 29 (CB), III, str. 126, v. 10—11; R a č k i F., Documenta, str. 265. 390a) Gl. zg. op. 91. 85 Obre vedno bolj vabljiv, moremo med öbrskimi (in obenem južno slovan­ skimi) sunki proti jugovzhodu oz. proti zahodu najti zelo zanimivo raz­ merje, da namreč pritiskajo Obri (in obenem Slovani) na zahodu, kadar domnevajo, da so proti Bizancu varni, če pa ijih iznenadi Bizanc z močnim napadom, tedaj sklepajo na zahodu mir in si razvezujejo siile za jugo­ vzhodno »bojišče. To izmenjavanje pritiska je gotovo med najlbolj zgovor­ nimi pričevanji dejstva, da so v tem času Obri povezovali ves južnoslo- vanski pritisk na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe v celoto. Poglejmo si tabelo: Bizanc: Do 1.587 veliki obrski napadi v T racijo. 587—592 592 Maurikijev napad 593 Kaganov napad v Tra- cijo, sklenitev miru z Bizanoem, ki zadovolji Obre. 594—5 Le diplomatska obramba proti bizantinskim napa­ dom na vlaške Slovene. Zahod: Napredovanje v zgornji dolini Dra­ ve, vsekakor tudi boji z Longo­ bardi. Sklenitev miru z Langobardi. Bavarski uspeh piri napadu na Slo­ vane v zgornji dolini Drave. Zmaga mad Bavarci, ki so> vdrugo napadli Karantanee (superve- niente capoano omnes interfi- ciuntar); napad na Franke s sledečimi hudimi boji. Sklenitev miru z Langobardi. Vpad v Mro, piritisk preko trža­ škega Krasa v Italijo. Sklenitev zveze z Langobardi proti Bizantincem. 596 Boji okrog . Singiduna, kagan napove vojno Bi­ zantincem. 597 Napad, na Dalmacijo. 598/9 Poldrugo leto miru. 600—602 Napadi Bizantincev. 602 Padec Maurikija. 603 Napad v Italiji (v zvezi z Langobardi) in na Bal­ kanskem polotoku proti Bizancu. Prevrat v Carigradu 1. 602 in sledeči neredi so obenem z napadom Perzijcev ustvarili možnost za Širok napad, proti Bizancu na Balkanskem polotoku, obenem pa je odtegnitev bizantinske vojske z Donave bistveno oslabila bizantinsko obrambno moč, tako da je poslej tak paralelizem manj viden. Tako napadajo okr. 1. 611 Obri in Slovani i Bizantince i Lan- gobarde hkrati. Ob izbruhu slovanskega upora pod Samovim vodstvom pa ta paralelizem vendarle spet zablisne. Ni namreč slučaj, da so se mogli 86 Slovani na zahodu z uspehom upreti prav v času, ko so bili Obri spet za­ vzeti z namerami in pripravami proti Carigradu; dokon ona ustalitev upor­ niškega uspeha pa je gotovo zvezana z obrskim porazom pri Carigradu leta 626. 3. Že dosedanji povzetek nam je pokazal, da se niti ne more na splošno trditi, da so bili Slovani izven Panonije in Dalmacije od ustalitve Obrov v srednjem Podomavju dalje od Obrov neodvisni in sami svoji gospodarji, niti ne, da so bili pod obrskim (in prej pod ibolgairskim) go­ spostvom. Razlikovati je treba po pokrajinah in po času. Glede Panonske ravnine, ravnine med Donavo 'in Tiso in dačanskih Slovanov — pripomniti pa je, da so 'bili Slovani v vsemi tem prostoru "razmeroma redko naseljeni, kajti ravnina je 'bila področje nomadov, ozem­ lje med Tiso in Karpati pa Romanov in Gepidov, delno tudi Slovanov — je gotovo, da so bili Slovani v vsem tem času pod Obri in se glede tega niti ne pojavlja nikakršen dvom. Podobno veljia 'tudi za Slovane v Dal­ maciji, odkar so jo zasedli, pa do upora proti Obrom v času Herakleja, Glede alpskih Slovanov je Mali sicer zanikal vsakršno podložnost Obrom. Toda že omenjena sklepanja miru med Langobardi in Obri, obrsko^ slovanski napadi v Furlanijo in Istro v začetku 7. stoletja in enakoi obrska pomoč Karantanoem v 'boju z Bavarci v zgornji dolini Drave konec 6. sto­ letja, kakor tudi nekaj sledov obrske naselitve v arheoloških najdbah in krajevnih imenih pričajo, da so bili tudi alpski Slovani vse do upora pod Samovim vodstvom pod obrsko maddblastjo. Glede moravskih Slovanov in morda tudi onih na Češkem imamo neposredno pričevanje o obrskem gospostvu nad njimi v tako imenovani Predegarjevi kroniki,3 9 1 za prve tudi v zgovornih 'arheoloških sledovih feesz- thelyske kulture.3 9 2 Obrska oblast se je v teh predelih uveljavila sicer šele proti koncu 6. stoletja, ko se je premaknilo težišče Obrov in njihovega pritiska nekoliko bolj na severozahod, trajala pa je vsekakor do Samo- vega upora. Za vlaške Slovane, ki so bili poglavitni napadalci na Bizanc v obrav­ navanem razdobju, smo mogli ugotoviti, da so 'bili do 1. 558 'brez dvoma nekajkrat zvezani z Bolgari in pod njihovim vodstvom združeni proti Bizamcu. Vsaj okrog 545—551 pa se je ta zveza z Bolgari očitno pretrgala. Okrog 560—566/7 so jih na nek način krotili Obri. Po obrskem odhodu v srednje Podonavje so se znova osamosvojili in ibili samostojni do L 583. Že obrski pohod proti njim 1. 578 pa je pripravil novo dobo zveze z Obri, ki se je začela 1. 583, trajala pa je vsaj do 1. 600. Trije med seboj neod­ visni bizantinski viri izpričujejo v tem času kaganovo ohlast »nad vsemi Slovani«, t. j . nad vsemi tistimi, ki so napadali Bizanc, posebej tudi nad vlaškimi: Slovani, ki so za kagana zavzeli Anhial in mu tam morali pre­ pustili del plena, so M i gotovo vlaški (gl. zg. str. 55) ; 3 9 3 prav tako so bili 3 9 1 Tkzv. F r e d e - g a r IV 48, Kos F., Gradivo I, 154. 3 9 2 Ni e d e r i e L., Cechové a Avari, CCH 15, 1909, str. 345—349; isti, Slovane a Avari, Obzor praehisrtorieky 9, 1930—35, str. 1—10; S k u t i ! J., Avarske nalezy na Morave, Etnolog 10/11, 1937—39, str. 351—354; P o u l i k J., Kultura morawskych Slovanu a Avari, Slavia antiqua 1, 1948, sibr. 325—348. 3 9 3 M i h a e l S i r s k i X 21, M a r q u a r d t J., Qsrteniropäisehe' und Ost- asiatische Streifzüge, 1903, str. 483—484. . 87 vlaški Sloveni oni, ki jih je kagan p o s l a l 1. 585 v napad proti Bi- zancu;394 ob pohodu proti Solunu 1. 586 govori vir, M ga je pisal sodobnik dogodkov, solunski nadškof Ivam, kar naravnost o gospostvu kagana nad vsemi Slovani.395 Kaganovo nadoblast mad vlaškimi Sloveni dokazuje tudi njegova interpretacija mira z Bizantinci, ki so jo nekajkrat morali priznati tudi Bizantinci sami.306 Brez takega položaja bi tudi ne bilo treba, da se Obri 1. 600 odrečejo tej nadoblasti, če je prej ne bi imeli.307 Domneve, da je bila vlaška Sklavinija v e d n o svolbodma, «o lore j v nasprotju s trd­ nimi, med seboj neodvisnimi podatki virov. Zdi se celo, da zveza med Obri in vlaškimi Sloveni tudi še po 1. 600 ne glede na določbe tedanjega- miru ni bila do kraja pretrgana. Ko so . napadli 1. 602 Bizantinci in Anti vlaške Slovene, so napadli Obri (bizan­ tinske zaveznike, Ante; ne da se tajiti velika vloga kagana in Ob rov v preplavljenju Balkana po Slovanih, ki je imelo svoje najvažnejše izho­ dišče prav v vlaški Sklaveniji. Tudi otorska zveza z Bolgari med ustjem Donave im Dnjestra, ki je izpričana še za čas okr. 635, govori za to, da so imeli Obri neke zveze tudi s prostorom, M jih je od Bolgarov delil in bil poseljen s Sloveni. Končno kaže okruten postopek kagana -s Slovani, ki so- prišli pred Carigrad na monoksilih od spodnje Donave, da ti še 626 nikakor niso bili enakopraven obrski zaveznik, marveč v neki obliki, Obroim podrejeni. Šele obrski neuspeh pri Carigradu in pozneje pač tudi še notranje kruišenje o'brske sile ter bolgarski upor so do kraja pretrgali to zvezo med vlaškimi Sloveni in Obri. Glede Slovanov na vzhodnem delu Balkanskega polotoka se zdi, da so bili z Obri povezani predvsem pri bojih proti Bizantincem, dočim je oporišč za domnevanje stalnejše zveze med njimi in Obri manj. Konec 6. stoletja si kagan lasti gospostvo nad severnim Pomoravjem s Singidunoni in ozemlje med Donavo in Balkanskim gorovjem. Po Miracula s. Demetrii naj bi bili Obri in Slovani, ki so opustošili vse področje trupa Balkanskega polotoka — le pokrajine prave Grčije v zvezi s tem niso omenjene — in se sami na njem naselili, pri svojih pohodih podrejeni kaganu, saj so bili njihovi ujetniki naseljeni kot kaganovi podložniki v južni Panoniji. Končno je treba omeniti še prošnjo makedonskih slovanskih plemen okrog Soluna v času neposredno po naselitvi do kagana, da jim pomaga osvojiti to mesto in seveda tudi skupne pohode Obrov in Slovanov preko vsega tega prostora do Soluna in Carigrada. Vse to pač dovolj izkazuje rahlo povezanost tudi vzhodnega dela Balkanskega polotoka z Obri v prvi četrtini 7. stoletja, dasi je trila ta brez dvoma v južnejših predelih šibkejša kakor v severnih in zlasti v Pomoravju. Končno imamo še izven karpatekega obroča poročilo ruskega letopisca o obrskem gospostvu nad Duljebi.398 Fr. Westberg se je sicer trudil, d a 3 9 4 Teofôilakit S i m o k i a t a I 6—7, str. 52. 395 Miracula S. Demetrii, K o s F., Gradivo I, 120. 3 9 6 T e o f i l a k t S i m o k a t a VI 6, 7—8, str. 231; 11, str. 242—245; VII 4. 1—7, str. 251—252; 7, 4—5, str. 256. 3 9 7 Te of i la .kt S i m o k a t a VII 15, 14, str. 273. 3 9 8 Tkzv. Ne s tor i je v letopis, c. 8. 88 dokaže, da pri lem poročilu ne gre v resnici za ruske Dui jebe, marveč za pleme Dudleibov na Češkem, češ da je letopisec prevzel neko staro leto- pisno poročilo in ga napačno zvezal z Duljebi na Bugu, ki da jim Obri že zato niso mogli gospodovati, ker so bili od njih 'ločeni s Karpati. Proti Westbergovenru mnenju podčrtujeta Šahmatov in Grekov, da se sklicuje v zvezi s tem opisom kronist izrecno na pregovor o Obrih, ki je bil prav v Rusiji domač še v njegovem času. Vpliv biblijskega in književnega jezika na njegovo formulacijo in slog ne .moreta 'zadostovati, da bi njegovo poročilo zavrgli, zlasti ker v starocerkvenoslovanslki ali grški- literaturi zaman iščemo uporabo imena Dudleibi za Cehe ali omembo duijebskega plemena ma Češkem.399 Še bolj neosnovana pa je misel Labuđe, da, gre za comitatus Dudleipa na srednjem Štajerskem v bližini Lipnice,400 kjer je ohranjen spomin, le na mal drobec Dudlebov, aie pa rfa celo pleme, čigar "usoda Ibi' mogla povzročiti talke tradicije. Labudoiveimu tolmačenju ugovarja zlasti to, da je v času, ko je ta pokrajina za pet let (869—874) stopila v stik s cerkvenoslovamsko književnostjo, bila na eni strani ta književnost šele v svojih .povojih, na drugi strani pa se je ta drobec tedaj že vtopil med Karantanci v plemensko skupnost, ki je zajemala vse ozemlje od izvira Drave pa do Blatnega jezera. V tem položaju seveda niso mogla nastajati nikakršna poročila o posebni usodi teh Dudleboiv v preteklosti. Poročilo ruskega leiopisca torej priča vsekakor o začasni podreditvi vo- linjskih Duljëbov Obrom. Glede povezave slovanskega naseljevanja na Balkanski polotok z revo­ lucijo sužnjev in kolonov v bizantinski državi, ki jo Grekov tako močno poudarja in vzporeja s podobnim razvojem ob pohodih raznih germanskih ljudstev, je treba podčrtati, da je to povezovanje opravičeno le v ome­ jenem smislu in da paralela spričo tega ne ustreza povsem. Ze Prokopi j evo poročilo — »bežale so velike množice ljudi neprestano ne le k barbarom, ampak tudi k daleč bivajočim Romejcem..., da bi se namreč skrili, so 399 w e s t b e r g F., Ibrahim's — ibn Ja 'kûb ' s Reisebericht über diie Slawen- lande a u s d. J. 965, Zap. imp. Akad. Nauk VII I , ist . — KIM. a td HI/4, 1898, str. 132; i s t i K analizu vostocnyh istočnikov o VostoSnoj Evrope, Žuirn. Min. nar . prosv., NS 13, 1908, str . 394—396: Westberg domneva, da je pr iš lo v rusk i letopis sporočilo p o grški .književni tradiciji i n navaja kot dokaze, d a Slovo o polku Igoreve n e uporablja i m e n a Obri, marveč »Ovari«, d a je sporočilo o p b r s k i usodi posneto p o grški biblijski formulaciji àXXót xal oóioi атшАо7-о -/.ai oùgè X's£d>avov xoö févouS ûçia-caicu v Nikolajevem pismu Simeonu bolgarskemu v zvezi z Obri) in 'da pripovedovanje o Obrih v zvezi z napadom n a Carigrad za vlade Herakle ja dokazuje, da g re za Obre, k i so bili že ob Donavi, z.a k a t e r e pa drugi viri n e povedo, da bii se kdaj mudil i v Zakampatju. Glede odgovora gli. G r e k o v B. D., Borba R u s i . . . , str. 26—28. Ruska letopis sma t r a vso pr ipoved gotovo za domačo, o t e m n e m o r e bit i dvoma. Westbergovi razlogi tudi v podrobnostih niso točni: »Ovari« Slova o pölku Igoreve iz okr. 1100 niso staTi Obri, k i so že d a v n o izginili, zato tudi iz njihovega imena n i mogoče sklepati, k a k o je ljudstvo one imenovalo; Itudi iz dejstva, d a pr ipoved o Obrih sledi omembi ohrskega n a p a d a n a Heraklejiai, n e m o r e m o sklepat i n ičesar : splošni podatki o nomadskih n a p a - dailcih v uvodu v 8. pogl. letopisa so n a m r e č r e s prevzet i p o bizantinskih kro­ n i k a h ; k e r p a ljudsko izročilo n i bilo dat irano, je povsem prirodno, d a ga j e pisec pr i lepi l tja, kjer so ibili v predlogah i m e n o v a n i Obri. 4 0 0 L a b u d a G., n. d., str. 183—184. 89 vsi zeljno zamenjali očetojavo s tuijiino, kakor da bi njihovo domovino zasedel sovražnik«401 — le slabo ustreza Salviauovim sporočilom o begu galskih Romanov k barbarom in o občudovanju barbarskega načina živ­ ljenja (zlasti: »Zato beže stiskam povsod k Gotom ali k Bagaudoin ali k drugim -barbarom, ki povsod gospodujejo, in ne čutijo nobenega kesanja, kaljti raje nočejo ibiti pod videzom ujetništva svobodni kakor .pod videzom svobode ujeti«)402. Dočim namreč poroča Salvian o !begu revežev, prive­ zanih na grudo ali obrtno delavnico, govori to Prokopij v izvezi z nemirom, ki je nastajal zaradi krivičnega sodstva ob preganjanju astrologije: imelo je predvsem namen, da z zaplembo premoženja napolni vedno prazno Jnstinijahovo blagajno; pri tem je šlo torej- v pretežni meri za 'bogate, ne pa za revne begunce. V zvezi s tem povezovanjem revolucije sužnjev s slovansko naselitvijo na Balkanu je treba podčrtati, da se je sicer res bizantinska obramba na Donavi dokončno zrušila v izvezi s prevratom v Carigradu v začetku 7. stoletja, ki so ga izvedli sicer vojaki, ki so pa pri tem gotovo imeli podporo nižjih slojev. Toda — drugače kakor marsikdaj pri Germanih — ta dva napora za zrušitev bizantinske sužnjeposestniške države se nista združila. Viri ob slovanskih napadih nikjer ne govore o podpori, ki bi jim jo nudilo domače prebivalstvo, marveč na eni strani o odporu, na drugi o plenjenju, odgajanju v ujetništvo in velikih pokoljih. Pirav gotovo je to drugačno razmerje do barbarov zvezano z drugačnimi življenjskimi pogoji zlasti podeželskega prebivalstva v bizantinski državi na eni sferni, z manjšo družbeno dozorelostjo Obrov in Slovanov na drugi. 0 drugem bomo še govorili, glede prvega pa naj podčrtam zlasti razlike (v primeri z zahodom) glede načina zemljiške posesti in ostankov vaške občine, ki jo je v poani antiki davčni sistem nastajajoče bizantinske države v pokrajinah vzhodnega Sredozemlja podpiral in tudi očuval v mnogo večji meri, kakor se je to godilo v zahodnem rimskem imperiju.403 Prav zaradi tega tudi .prelom med suženjstvom in fevdalno dobo v bizantinski državi daleč ni tako oster, •kakor na zahodu in je tudi pot do nove družbe drugačna, močneje oprta na stare oblike. Tudi močni slovanski vpliv na fevdalizacijo 'bizantinske •države, ki je našel izraz tudi pri Konstantinu Pofirogenetu v ugotovitvi, da »se je vsa dežela slavizirala in postala 'barbarska« (v zvezi z opisom Peloponeza),404 se je spričo tega mogel opreti na te stare ostanke in jih poživiti, ne da bi jih moral popolnoma na novo vnašati v bizantinsko družbeno in državno ureditev. 4 0 1 P r o k o p i j , Hist. arc. XI, 38—39; G r e k o v B. D., Borba Rusi, str. 13 do 14, izvaja iz tega mesta zaključke, za katere Prokopaj ne daje nobene podlage. 4 0 2 S a l v i a m , Libri VIII de gubeirnaitdone dei, V 5, 22; drage izvlečke gl. S c h n ü r e r G., Kirche und Kultur im Mittelalter P, 1927, str. 101—109; S t e i n E., Geschichte id. spätrömischeu Rettiches I, 1927, str. 512—515. 4 0 3 L e v č e a i o M. V., Materially dlja vnutreiinej alstorii vositočnoj minskoj imperii V—VI w., VizantijsiMi sibornik 1945, istr. 2—53; gl. tudi O s t r o g o r - s k i G., Uticaj Slovena Già društveni preobražaj Vizamtije, Istoriski glasnik 1948, 1. str. 12—21. 404 Konstantin PoriiTOgenet, De thematibus (CB), III, str. 53, v. 18—19: еаб-ХарсоЗт) Ss Ttâoa r) Х^Р" '/-a: Ifšfovs ßapfapoj. 3. Problem značaja razmerja med Obri in Slovani. Povezave slovanske selitve na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe z Obri in v nekaj obdobjih celo zveze kar vseh panonskih in vlaških Slovanov z njimi torej po vsem zgornjem izvajanju mi mogoče zanikati. S tem pa nastane novo, pomembnejše vprašanje, glede katerega spor ni nič manj ogoirčen, dasi razpolagamo zanj z 'mnogo redkejšimi viri: kakšna je namreč ta podrejenost, ali gre za pravo suženjstvo, ali vsaj za urejeno obrsko gospostvo nad Slovani, ali pa morda le za neko plemensko zvezo. Kljub svojim ogorčenimi sporom glede teh vprašanj so se avtorji doslej le preveč zadovoljevali s takimi ali drugačnimi konstrukcijami, za katere viri ne nudijo nobenih sodobnih trdnih podatkov403 ali- pa le redka, pro­ blematična oporišča,406 niso pa poskusili rešiti tega pomembnega vprašanja na ravnini takratne splošne obrske in slovanske družbene strukture in gospodarstva, ki sta predstavljala nujno izhodišče medsebojnemu гавтегји obeh ljudstev v tej in sledeči dobi. Prav zâto se moramo, preden bomo analizirali vire o razmerju Obrov do podrejenih ljudstev, posebej Slovanov, pečati najprej z Obri in Slovani samimi. 1. O b i r i , n j i h o v o g o s p o d a r s t v o i n d r u ž b e n a , s t r u k - t u r a. — Pravih Ohrov je 'bilo, ko se pojavijo ob Črnem morju, vsega skupalj le 2 tümena, t. j . okr. 20.000. Ob Črnem morju so se jim pridružili ostanki Hunov (Ujguri, Sali, SabM, vsega za okr. 1 tum en), podvrgli so si tudi bolgarske Kutrigure in Utrigure, od katerih sta vsaj 2 tümena odšla z njimi v Panonijo. To toi dalo skupaj okrog 50.000 vojnikov (5 tümenov). Dosti več tudi Obrov v širšem smislu nikdar ni bilo. Največje število, ki ga izvemo za njihovo vojsko, je »baje« 60.000 konjenikov oh prvem pohodu proti Slovenom 1. 578, vse druge številke so znatno manjše. Kot primer naj navedem, da je obrska vojska pred Carigradom skupno s Sloveni 1. 626 štela po nekem viru okr. 80.000 vojnikov, pri čemer odpade na Ohre gotovo manj kakor polovica.407 Konec 6. stoletja se je k Obrom zatekel še 1 turnen beguncev pred zahodnimi Turki (Tarniaki, Kotrageri, Zabenderi). Toda neprestane vojne in zlasti tudi kuga 1. 600 so znatno zmanjšale obrsko število, okr. 1. 630 je poleg tega pobegnil skoraj ves bolgarski turnen na Bavarsko, okr. 670 del Bolgarov tudi v Makedonijo v okolico Soluna.408 Če torej cenimo število Obrov v širšem smislu, 1 j . Obrov in z njimi zve­ zanih nomadov (Bolgare navajajo viri posebej in z Obri niso povsem spo­ jeni!) v času njihove največje moči konec 6. stoletja na okr. 50.000 konje­ nikov, t. j . na okrog 250.000 ljudi, moramo računati, da se je njihovo število zmanjšalo do. srede 7. stoletja vsaj za eno tretjino do ene polovice. 4 0 5 S t a n o j e v i e S., Vizaiitija ii Srbi II, str. 166 (fevdni sistem); Š i š i ć F., Povijest ..., str. 216—217 (po bajki Notkerja Bialbula); V e r a a d s k y G., Los comie,TLz,os del «stado Checo, La rivista de estudioe eslavos. 1/2, 1947, Mexico, str. 28 (trgovska država). 4 0 6 N. pr. P e i s k e r J., n. d.; H a u p t m a n n L., Staroslavenska in staro- slövanska »svoboda«, Čas 17, 1923, str. 324—325. 4 0 7 G e o r g i os P i s i dai, Bellum Avanieum (CB), str. 56, v. 219. 4 0 3 Tkzv. F r e d eg.ar, IV, 72; K o s F., Gradivo I, 164; Mirarala s. Dé­ ni etrii 196, Rac k dl F., Documenta, str. 293. 91 Pravi Obri so med temi nomadi predstavljali manjšino (zlasti v času, ki ga tu podrobneje obdelujemo, docim se je pozneje položaj z bolgarskim odhodom in 'uporom vzhodnih Bolgarov seveda nekoliko spremenil). Ze tu se postavlja vprašanje, kakšni so bili notranji odnosi v tej barbarski meša­ nici? Ali so bili Obri res »gospodarji« vsem drugim, ki so jim bili »pod­ vrženi«, ali pa 'moramo računati le z medsebojno »zvezo« prilično enako­ pravnih enot, med katerimi so imeli pravi Obri prevlado le v toliko, v kolikor je od njih izvirali skupni vladar, kagan? 2e beg različnih nomad­ skih plemen pred zahodnimi Turi k Obrani nas svari pred mislijo, na »podložništvo«. Čemu naj bi se namreč umikali temu doma in hiteli v- isto na tuje? Res so tümeni različnega porekla živeli kot posebne enote tudi še v okviru »oibrske« zveze: kot primere naj navedem planitev bolgarskega tihnena po Dalmaciji leta 566/7, ločitev med ujetimi Obri m barbari leta 600 v boju ob Tisi, 'beg zaključenega bolgarskega tümena okr. 630 na Bavarsko, navajanje Bolgarov poleg Obrov ob napadu na Solun 1. 617 in na Carigrad 1. 626 itd. Tudi vodstvo teh tiimenov ni bilo v -rokah pravih Obrov, marveč njihovih lastnih plemenskih poglavarjev, »kakor je pri tem plemenu običaj« (se. pri Obrih).409 Najbolj jasno se pokaže to zlasti p;ri bolgairskih uporih (Alciok 630, Kuvrat 635, Kuber okr. 670). Tako je odprta le še ena sama možnost za »podložniško« razmerje, da bi namreč kagan imel tako »abso­ lutno« moč pri Ohrili, da bi spričo položaja 'kagana, in kaganovega vladar­ skega aparata morali govoriti o »podložništvu« teih nomadskih plemen, pa seveda tudi dobršnega dela Obrov samih. V literaturi res naletimo večkrat i!.a tako mnenje o kaganovi moči.410 Če pa pregledujemo podatke o obrskih stikih z drugimi državami, se teorija o kaganovi 'absolutni oblasti kaj hitro- zruši. Ze 1. 562, ko so Obri nameravali napasti Bizantince, so le-ti izvedeli, da imajo cbrski poslanci doma tolikšno veljavo, da Obri dotlej ne bodo napadli, dokler se poslanci ne povrnejo; na kaganove obljube, ki jih poslanci nosijo s seboj, pa obratno ni kaj dati. To jim je skrivaj povedal Ojfcumiin, eden med poslanci. Zato so poslej poslance na različne načine zadrževali v Carigradu.411 Ivan Efeški pa sporoča o teh poslanstvih v svoji kroniki še več. Justinijan ni pošiljal darov le kaganu, marveč tudi ostalim obrskim poglavarjem; kar v kopicah, pravi avtor, so hodili njihovi poslanci v Bizanc po darove in izčrpavali — v veliko nevoljo bizantinskega semata412 — državno blagajno.413 Vsekakor kaže to, da so morali tudi oni imeti znaten vpliv na oibrske vnanje odnose. To nam potrjujejo tudi dogodki v zvezi z Mezamerom, ko je celo neki Kutrigur pripravil kagana k temu, da je dal ubiti tega antskega poslanica.414 Nikakor torej nimamo opravka z absolutnim monarhom, ki bi mu bilo vse podložno, marveč s plemensko 4 0 9 Miracula s. Demetrii 170; R a č k i F., n. n. m.: ха&б; тбј -févst š9-o; û-ijpxsv. 410 Prim. Š i š i ć F., Povijest ..., str. 216. 4 1 1 M en a n d e r 9, str. 7—9. 4 1 2 Gl. tudi P r o k o p i j , Hist. arc. Vili, ed. H a u r y III/l, str. 51, XI, str. 71. 4 1 3 I vam E f e š k i VI 24, Vjesnik Zeni. ark. I, 1899, str. 116; D i e h l Cli. — Mar ça i s G., n. d., str. 95—100. 4 1 4 M e m a n d e r 6, str. 6; Kos F., Gradivo I, 63. 92 zvezo, v kateri so poleg kagana soodločali še tudi drugi poglavarji, ki so mogli celo tudi sami navezovali etike s tujimi državami. V ponazoritev tega položaja naj navedem še konkretne podatke o dveh drugih poslanstvih z Bizantinci v dobi Justina II. Potem ko je Justin nasledil Justinijana (565) je prišlo v Carigrad kar 500 Obrov, ki niso prišli po darove le za kagana, marveč tudi za druge poglavarje in zase,415 kakor jim jih je dajal Justinijan. Ko jih je Justin zavrnil in so začeli groziti, jih je v odgovor zaprl za dalj časa v Kaloedonu. Vpliv teh po­ slancev po ^njihovem povratku domov je toil tolikšen, da Gori prav nič niso poskušali proti Bizancu, marveč so v .drugo odšli na zahod proti Frankom.4 1 0 Po ponosnem neuspehu na zahodu in povratku nad spodnjo Donavo pa je prišlo v Bizanc le še ponižno obrsiko poslanstvo, ki ; e ponujalo obrsike usluge.'" > 4 1 7 ^ Še zanimivejše je poročilo o obrskem poslanstvu, ki je okr. 570 znova prišlo k Bizantincem s prošnjo za Sirmij: »končno, -ko je prišel kot po­ slanec Apisih, so se sporazumeli Tiberij in oni okrog Apsiha, da bi Bizan­ tinci dali zemljo, na kateri ibi se Obri mogli naseliti, če ibi dobili kot talce otroke njihovih poglavarjev«. Ko je Tiberij to sporočil Justinu, mu je ta odgovoril, »da ne bo drugače sklenil miru, če ne (bo v resnici dobil kot talce nekaj otrok samega vladarja Obrov. Tiberij pa ni menil tako; vedel je namreč, da, če bodo dobili otroke skitsfcih poglavarjev, pač ver­ jetno očetje talcev nikdar ne 'bodo privolili, če hi hotel kagan'prelomiti pogodbo«.418 Iz dogovorov sicer ni bilo nič, ker se je zaradi Justinove nepopustljivosti znova vnela vojna. Vendarle pa je pomembno, da je Tiberij, ki je kot poveljnik ohdomavske vojske pač najbolj© poznal fak­ torje, ki so pri Obrih odločali o razmerju do sosedov, višje cenil talce od posameznih plemenskih poglavarjev kakor od kagana samega. O vojnah je pri Obrih vsekakor moral odločati svet plemenskih poglavarjev, kakor tudi pogodbe s Tiberijem ni sklepal le kaganov poslanec Apsih, marveč tudi »oni okrog njega«. Zanimivo je pri tem poročilu uporabljanje dvoj­ nega imena za Obre — Obri in »Skiti«. Djakonov, ki meni, da je pod »Skitk trelba razumeti tudi panonske Slovane,419 se sicer gotovo moti. Za Slovane se namreč pri Bizantincih to ime v 6. stoletju nikdar ne uporablja. Vendarle pa kaže uporaba tega zbiralnega imena, da tu ne gre za poglavarje pravih Obrov, marveč za poglavarje Obrov v širšem smislu, to je njihove in z njimi zvezanih nomadskih, »skitskih« plemen. Vsa ta poročila izvirajo izza vlade sorazmerno najmočnejšega, kagana Bajana (u. po 600), ki je 'bil obrsfci glavar v času njihove velike selitve in utemeljitelj njihove sile, kar se je nujno odražalo tudi v njegovi ve­ ljavi. Moč poanejših kaganov je 'brez dvoma še manjša od njegove, kajti ob propadu obrske plemenske zveze je imel približno enako veljavo 4 1 s I v a n E f e š k i VI 24, Vjesnik Zem. ark. I, 1899, str. 116: »durch sœ ihren Häuptlingen zuschickte... und auch ihnen gab er und -bereicherte sie« 416 Men.ain-de.r 14, S'T. 33—36; I v a n E f e š k i VI 24, n. n. -m., str. 116 in 117; prim. D j a k o n o v A., n. n. m., str 31. - 4,7 I v a n E f e š k i VI 24, str. 117. 41s Mena .nde r 33, str. 69. 419 D j a k o n o v A., n. n. m., str. 27. 93 kakor kagan še drug cibrski dostojanstvenik, jiigur. To kažejo poročila frankovskih analov : 1. 782 skupno pošiljata poslance k Frankom,420 1. 795 ju oba uporniki ubijejo zaradi neuspeha v vojni s Franki.4 2 1 Proti »absolutni« fcaganovi oblasti govore tudi okoliščine v zvezi z nastopom novega vladarja. Bajanu je sicer res sledil njegov sin, toda ne brez notranjih bojev, v katerih je končno zmagal mlajši ein nad starej­ šim.422 Po neuspehih v 'bojih za Carigrad v 1. 617 in 626 — morda prav zaradi njih — nastane pava doba notranjih bojev, v katerih se p l e m e n a k o t c e l o t e 'bore za svoje kandidate za prestol. Širina te 'borbe, ki jo kaže dejstvo, da se je s premaganim kandidatom umaknil cel bolgarski tümen — »9000 mož <% ženami in otroci« — ije vsekakor dokaz, da je bila izbira vladarja še vedno tudi pod vplivom širokih množic svobodnih članov plemena,423 ki so po tem takem soodločale v javnih zadevah. Res si kagan 1. 602, ko je del Obrov menil preiti k Bizantincem, ni vedel pomagati drugače kakor is prošnjami in s pregovarjanjem, da naj se vrnejo nazaj. Poleg uporov sklenjenih plemenskih celot, s katerimi so se Slovani in Bolgari okrog 626 v veliki meri iztrgali iz obrsko^slovanske plemenske zveze, ki torej obstoj takih plemenskih enot v okviru te zveze nedvomno dokazujejo, srečamo tak upor tudi še v drugi polovici 7. stoletja (okr. 670 pod vodstvom Ruberà s središčem v Sremu). Tudi ta upor je moral imeti širok obseg, kajti kagan je bil v boju z uporniki premagan.424 Značilno za kaganovo oblast je končno tudi, da se tudi poraz v vojni s Franki konec 8. stoletja zaključi z notranjim uporom. Vse navedeno kaže, da se je kaganova moč in olblast dejansko^ uve­ ljavljata pired vsem le v poveljstvu nad obrsko vojsko, pri čemer je imel nad vojaki v času boja po vsem videzu široke pravice tudi do najstrožjega kaznovanja in torej do nekakega »vojnega sodstva«.425 Tu je bil torej pravi temelj njegove oblasti. Na tem področju so bili Obri in Turki po priče­ vanju PseudomauTikija vsekakor trdneje organizirani od ostalih barbar­ skih ljudstev, ki so napadala Bizanc: »Obrsko pleme je zelo zvito, spretno v mnogih stvareh, kakor tudi zelo izkušeno v boju. Ker so ta plemena pod enim vladarjem, in jih ne veže skupaj ljubezen, marveč strah, pre­ našajo hrabro muke in težave Oboroženi so z oklepi, meči, loki in sulicami.«426 Ne glede na to kaganovo poveljniško oblast in celo pravico do kaznovanja (strah!) nad vojaki pa je dbrska vojska še vedno formi- 4 2 0 Kos F., Gradivo I, 261. 42-1 Kos F., Gradivo I, 293. 4 2 2 S t e m b a c h L., Analecta Avarica, n. n. m., str. 301; G e o r g ios P i ­ s i d a , Bellum Avarimm (CB), v. 74—88, str. 50—51; B a y n ©s N. H., n. n. m., str. 125. 4 2 3 Tkzv. F r e d eg a r IV 72, Kos F., Gradivo I, 164. 4 2 4 Milraeula s. Demetrii 196; Raički F., Documenta, str. 294. Migne PG 116, kol. 1364—1365. \ 4 2 5 »Strah«, s katerim drži vojsko skupaj, je le tako razložijiv; podoben po­ doben položaj nam je znan za Alilo, gl. S t e i n E., Geschichte d. spätrömischen Keiohes I, 1927,, str. 434—436. 4 2 6 P s eu dom a ur.i' k i j , Strategieon, ker mi ni dostopen original, po, prevodu: D i e t r i c h K., Byzantinische Quellen zur Länder- und Völkerkunde II, 1912, str. 61. 94 rana vznačilnih nomadskih enotah plemenske vojske — rumenih (10.000) nitisočnijah, kakor smo videli v navajanju številk ob ibojih iz Bizantinci. Glede ina vse to moremo trditi, da so predstavljali Obri (v širšem smislu, t. j . nomadska plemena v Srednjem Podonavju) pristno nomadsko plemensko zvezo, ki pa je bila vsaj glede vojaške organizacije že prilično utrjena m ustaljena. Temu popolnoma ustreza vse, kar vemo o ofbrskem gospodarstvu in družbeni strukturi. Poglavitna, prevladujoča črta njiho­ vega gospodarstva je bila nomadska živinoreja, in sicer predvsem značilna siednjeazijska konjereja. Talko poroča Pseudamaurikij,42« da eo »utrjeni proti vročini in mrazu kakor ludi proti pomanjkanju najpotrebnejšega, feer so nomadi«, da 'so imeli tudi na bojnih pohodih »v spremstvu mno­ žico žrebcev in kobil, deloma za bramo, deloma da bi napravili vtis večje množice«. V 6. stoletju govore njihovi poslanci o Obrih kot nomadih,4 2 7 pa tudi bizantinski zgodovinar v prvi polovici 7. stoletja pravi, da »žive po načinu'nomadov«.428 š e ' v 10. stoletju je v dalmatinskih mestih, živel spomin na Obre, ki »so živeli kot nomadi« s svojo živino.429 Kljub temu, da se imo, sklepe drugi kratko in malo prestopijo, ker vsi drug drugemu sovražno mislijo težko združljiva s Prokopijevim .poročilom o drugih -božanstvih in s 'tistimi bornimi ostanki slovanske mitologije, kar jih poznamo. Tak močan tnonoteisti&ii poudarek se mi zdi nemogoč, zlasti iker nui zbuja tudi odsekani začetek prve enačbe (TÒV TTJS) vtis, kakor da gre za označbo enega med v e č božanstvi, ne pa za edinega boga. — Ko sem nekaj svojih pomislekov na kratko sporočil A. S o v r e t u mi je postregel (v pismu z dne 30. IV. 1950) z obsežno analizo stavka, v kateri se je vrnil k mnenju, da je Prokopùjeva označba res dvodelna, »in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker nastane s tirodeinoetjo r e » . . . preodsekano (in celo asindatiično) našte­ vanje atributov in je širši opisni slog, iki ga daje dvodelnost, verjetnejši; drugič, ker me m o l «ùpiov brez označbe prilastka: koga ali česa gospod? ikomu ali čemu gospod? Ta prilastek ise mi zdi nujno potreben. »Edinega gospoda« je po mojem občutju premalo. Zato jemljem h »gospodu« še airavtcov, iako da dobim dvodelnost- 1. -rov -rjç аотратстјг Bujjuoup-jov, 2. ârcàvTcov xûpiov (ićvov. . . . Pripomnim pa, da izraza 8nj(itoup-fov na tem mestu ne prevajam več z besedo »stvarnik« — tanni diši pre­ več po krščansko — ampak raje »izdelovalec«, »stvaritelj«, »tvoritelj«, VexfertigeT torej ne creator, temveč fabricator Mminils ali Mguris«. Tov. S o v r e je pa tudi^ ugotovil — in to štejem aa poglavitno pridobitev njegove analize ki močno olajša razumevanje Prokopijevega poročila v zvezi z našim ostalim znanjem slo­ vanske vere ш odstranjuje notranje nasprotje iz Prokopijevega teksta samem — da je mogoče »sov Iva razlagate tudi ne le kot določilo k o l i k o bogov poznajo Anh m Sloveni, marveč p a r t i t i v n o , torej ne unum deum, marveč deum unum (ex dne urnim), enega boga — enega svojih bogov, einen ihrer Götter »Ta prevod se od vseh prejšnjih bistveno гаиШифз, vendar je — o tem sem prepričan — edino pravilen. NLkakega, dvoma zame ni, da je treba izraz З-sòv Iva razumeti parbtovno! Potrjuje me v tem dejstvo, da ima K-cod. Vat. graec 1690 namesto »sov sva varianto »sffiv Iva — unum ex dus! Prepisovalec je mesto pravilno razumel, pa je zapisal »ewv, čeprav je imel v predlogi nemara »siv. Ta sprememba 100 in nihče noče odnehati glede na sklep drugega... Pohode proti njim je treba podvzeti zlasti v zimskem času, ko se ne morejo dobro skriti, ker je drevje golo, pa tudi sneg natanko kaže pot bežečih in je njihovo premo­ ženje zmanjšano takorekoö na nič, pa tudi reke je zaradi mraza lahko prekoračiti. . . Varovati pa se je kolikor mogoče, da bi šel pohod skazi neprehodne in zarasle kraje v poletnem času, in to neprevidno, kakor se dogaja, ker je tu izbranih največ sovražnikov; prej jih je treba prepoditi s pehoto ali s konjenico... Ker je pri njih mnogo kraljev in so med seboj nesložni, ni neumno pridobiti si nekatere od njih bodisi s pregovar­ janjem, (bodisi' z darovi, in to zlasti one, ki iso ibMzu meje, in ostale napadati, da jih ne ibi (bizantinsko) sovraštvo do vseh (Slovenov) zedinilo- in napravilo monarhije. .Tako imenovane begunce ali prebege, ki se ponujajo, da bodo p'okazali pot in kaj naznanili, je treba previdno paziti. Iz njih bi se sčasoma mogli napraviti Romejei in bi pozabili na svoje, a bolj cenili ljubezen do (nekdanjih) sovražnikov; one ki so zvesti, je treba nagraditi, one ki varajo, pa kaznovati. Jedi, ki se najdejo v deželi, naj ne potrošijo najbližji brez potrebe, marveč naj se poskrbi za prenos na lastno (ozemlje) s pomočjo živali in ladij. Ker se namreč njihove reke izlivajo v Donavo, je prenos na ladjah l a h e k . . . Dežele Slovenov in Antov pa leže po vrsti ob rekah in tako blizu druga od druge, da ni med njimi besede vrednega vmesnega prostora; so pa blizu njih gozdovi in močvirja in s trsjem obraščeni kraji, tako da se navadno zgodi na pohodih proti njim, da se vse hkrati ustavi v prvi njihovi deželi, in se zaposli tam vsa vojska, tako da ostali, ker so sosedje in imajo v bližini gozdove, opazujejo od blizu njene premike in se umaknejo temu, kar je proti njim začeto. Bati' pa se je njihovih mladeničev, ki o pravem času iznenada napadajo vojake, in zaradi tega ne morejo napraviti nič velikega v škodo sovražni­ kov tisti, ki napravljäjo pohod proti njim. Ob takih pohodih se ne sme prizanašati tistim med sovražniki, ki 'bi se mogli upirati, marveč je treba cijo: prvii je eksplikativna apozicija k 9-sòv Iva, dragi pa predikatno določilo k vojjiÇooatv stvcu.« To razlago je najlaže združiti ŝ sledečim Prokopijevim poro­ čilom o nižjih božanstvih. Na dragi sitranm nas pai ne more motiti to, da Prokopij med višjimi) bogovi na našteva nikogar amen Penuna. Njegov opis namreč ni ïiistematioein očrt slovanskega življenja in vere, marveč le naštevanje paralel med Sloveni im Anti v ilustracijo trditvi, da »jim je vse skupno«. V tem" smislu Sovre zaključuje: »Miselni red Prokopijevega poročila je torej približno itale: Ne Antje ne Sloveni ne poznajo .monarhične državne oblike, ampelk žive. v demokratiičnem občestvu: o vseh javnih zadevah odločuje pri teh kaikor pri onih celotno ljudstvo. In kakor imajo oboji isti način demokratske uprave, tako jim je v drugih rečeh marsikaj 'skupno, na primer verstvo; oboji časte iste bogove an o b o j i š t e j e j o e n e g a m e d n j i m i , t. j . P e r u n a , za e d i n e g a g o s p o d a r j a ve­ s o l j s t vu«. — Za zaključek še besedo o à z^ç асхраотјс arjutoup-foç. Ta opis, ki je nastal ob razlagi imena Perun (ki niaperja strele) z besedo Sïjjuoupfos ne ustreza povsem slovanskemu originalu. Ob iskanju slovanskega izraza, ki ibi utegnil biti podlaga, sem se ustavil ob glagolu правнти, ki pomeni tako dirigere, ducere, gubernare (po M i k l o š i č h u), kakor tudi tacere (po D a n i c i ću). Perun je Forej morda postal »stvarnik« le zamaidi slabega prevoda dvoumnega slovanskega izraza v grščino. 101 - vse, na katere se slučajno naleti, pobiti, in ne sme se zadrževati na onih mestih, skozi katera vodi pot, in ne izpustiti ugodna prilika.«445 Avtor prvega opisa je Prokopij, najpomembnejši bizantinski zgodo­ vinar 6. stoletja, ki je zapisali to označbo v svoji. Zgodovini okr. 1. 550. Drugi opis je v vojaškem spisu Strategikon, ki so ga dolgo pripisovali cesarju Maurikiju, vendair izvira od neznanega pisca.440 Oba pisca opisujeta Slovane seveda s stališča 'bizantinske državne, upravne in 'zlasti vojaške ureditve 'in urejenosti, tako da moramo njuni poroöiii sami prestaviti z njunega jezika v 'barbarsko okolje in ju ocenjevati s tega, ne pa z bi­ zantinskega stališča. Na srečo sta poročili dovolj konkretni, da to ni nemogoča naloga. Prokopijeva poročila slone pač na obvestilih, ki jih je dobil v prvi vrsti od slovanskih najemnikov v bizantinski vojski v Italiji in Carigradu, pa tudi Pseudomaurikij uporablja, kakor pravi sam, glede Slovanov in Antov v glavnem bizantinska poročila v prejšnjih vojskah proti njim (najkasneje do pred 1. 630), ne pa da 'bi oboje opisoval po lastnih izkušnjah.447 Če povzamemo iz obeh poročil, ki se v svojih podatkih prilično uje­ mata, stvarna obvestila o slovanskem življenju tega časa in ta razumemo v skladu s tem, kar sicer vemo o barbarskih ljudstvih na prehodu iz antike v srednji vek, nam pripovedujeta oba bizantinska pisca sledeče: 1. Slovani se preživljajo z živinorejo, poljedelstvom in ropanjem po. bizantinskem ozemlju. Glede poljedelstva so pomembni migljaji, da pri­ delujejo zlasti proso, da radi imenjujejo kraj svojega bivališča, da žive sicer združeni v naseljih, a da so ta le nekaj časa na istem kraju, da eo daleč drugo od drugega, raztresena po gozdovih, ob moovirjih, jezerih in rekah. Vse to priča o zelo ekstenzivni izrabi zemljišča, o poljedelstvu, pri katerem njive še niso ustaljene in pri katerem je poljedelska tehnika zvezana po vsem videzu še s pripravljanjem njiv na zaraslem zemljišču, torej o požigalniškem poljedelskem sistemu. Življenjska raven je še nizka: prebi­ vajo v siromašnih kočah, ki imajo po več izhodov; obleka je pomanjkljiva; navajeni so trdih razmer in pomanjkanja hrane; zlasti zima jim prinaša stisko, dočim imajo poleti in zlasti jeseni očitno hrane še »na kupe«. Presežek proizvodnje je bil torej — seveda z izjemo plena na bojnih pohodih — razmerama majhen. 2. Slovani žive v Todovno-plemenskem redu, ki pa že kaže značilne težnje razkroja. Plemenom načeljujejo še samostojni poglavarji, ki jih nihče nima p r a v i c e uklanjati pöd enotno vodstvo. Tudi v zveze s tujci stopajo samostojno ne glede ma ostale. 0 vseh javnih zadevah razpravljajo in odločajo skupno na plemenskih večah./Vendar se plemena že družijo od časa do časa, zlasti ob nevarnostih od zunaj, v široke plemenske zveze 4 4 5 P s e u d o m a u T ' i i k i j , Strategikon, .takst pri Ni e d e r i e L., Život sta- rych Slovanu I/l, 1911, str. 27—32; gl.'tudi Starno j e v i e S.-Ćoro v ie V., n. d., str. 27—32 z dekio pomanjkljivim prevodom. 4 4 6 Gl. op. 434 in Z a c h. v. Liln.genth.al, Wissenschaft und Recht für das Heer vom 6. bis zum Anfang des 10. Jahrhunderts, Bv.za.nit. Zeitschr. 3, 1894, str. 437—457; K r i m b a c h e r K., n. d. str. 230—236. 4 4 7 Zach. v. L i n g e n i t h a l , n. n. m., str. 440. 102 (nevarnost monarhije!), iki urejajo svoje zadeve na ljudskih večah, 'ki se jih ima pravico udeležiti vsak svohoden Sloven oz. Ant. Njihovi sklepi pa so obvezni le za .tiste plemenske enote, ki iso navzoče .im s sklepi soglasne. Volja »večine« povezanih plemen za pleme, ki bi se kakemu sklepu, upi­ ralo, ne pomeni ničesar. Plemenske zveze so torej še močno okvirnega iznačaja. Gostinsko pravo dokazuje, da ne poznajo skupnega prava in sodstva, marveč da rje zadnji varh življenja še vedno krvna osveta. Tudi suženjstva kot široke stalne institucije še ne poznajo, marveč le njegove začetke: :na določeni čas omejeno hlapčevanje vojnih ujetnikov, ki mu sledi svobodno življenje med Slovani ali povratek v domovino', le da je za drugega treba plačati odkupnino. 3. Slovanske vojaške sposobnosti cenita oba avtorja nizko', ker pač gledata s stališča prave 'bitke, za kakršno je bila opremljena in izvežlbana bizantinska vojska. Večji del se bore peš. Oklepov nimajo, marveč le _ težke ščite, od orožja omenjata le kopja in loke z zastrupljenimi strelkami. ' Vendar pa priča Pseudomaurikijev opis, r da so bili Slovani mojstri v napadanju iz zasede, v skrivanju v goščavi in močvirju, kamor so se znali umakniti urejenemu napadu, tako da je 'bil ta vselej malo učinkovit; mojstri so bili očitno tudi v gozdnem boju. ali 'borbah na tesnem v težko prehodnih krajih sploh. V takih nenadnih napadih iz zased ali na pirujo- čega sovražnika so se uveljavljali zlasti slovanski mladeniči. 4. Slovanska vera je politeistično oboževanje poosebljenih prirodnih sil, vendar pa je imel pri Slovenih in Antih Peran toliko vzvišen položaj med bogovi in božanstvi, da je v tem vsekakor nek element monoteizma: Perun je namreč gospodar nad vesoljstvom, po Pirokopijevem pripovedo­ vanju pa tudi nad človekovo usodo. Ta torej ne bi bila talko nespremenljiva, kakor grška vvxv, vsekakor pa so Slovani tudi v usodo verovali, kajti sicer si je ne ibi dali vedeževati iz drobovja žrtvovanih živali. Tudi pripoved o Hatzonu ob obleganju Soluna 1. 615 v Miranda s. Demeitrii,448 ki so mu žreci napovedali, da bo prišel v mesto in se je to "res zgodilo, dokazuje, da so Slovani v času svojega naseljevanja na Balkanski polotok usodo res poznali.449 ' Obe poročili, ki sem ju navedel, sta seveda fragmentarni. Prokopijevo ima namen povedati le to, kar Slovene in Ante druži, Pseudomanrikij pa navaja samo tisto, kar je ibilo potrebno za bizantinskega vojaka oz. čast­ nika pri bizantinskih pohodih preko Donave. Poglavitno vprašanje, ki se nam db obeh poročilih postavlja, je torej, v koliko ustrezata -resnici in zlasti, v koliko moremo te skromne podatke z drugimi viri za ta čas še zaokrožiti in izpopolniti. 1. Glede gospodarstva smo pri tem v glavnem navezani na podatke arheologije in lingvistike, delno si moremo pomagati tudi z retrogradnim sklepanjem na starejše razmere iz poznejšega razvoija, ki nam je bolje anan. Problem gospodarstva in zlasti poljedelstva južnih Slovanov v dobi naselitve na Balkanu in v Vzhodnih Alpah 1er v naslednjih stoletjih 4 4 S Miracula s. Demietrii 166, M i g n e PG 116, kol. 1333. 4 4 9 O tem vprašanju gl, G r a f e n a u e r L, Slovensko-kajkavske bajke o Rojemicah-Sojenkah, Etnolag 17, 1944, str. 34—51, posebej 46—50. 103 y obravnavam podrobneje na drugem mestu,450 zato naj tu zadostujejo le poglavitne označbe. Brez dvoma zgrešena je nekdaj zelo razširjena dn tudi danes v zvezi s slovensko zgodovino ponekod ponavljana teorija, da so •bili Slovani v času naselitve na Balkanskem polotoku živinorejci, ki da so se šele pozneje pod tujim vplivom priučili poljedelstvu. Nekateri historični viri, zlasti pa arheologija, skupno slovansko (besedišče za agrarne zadeve in značaj slovanskega koledarja nam dokazujejo, da je Maurikij po pravici podčrtal poljedelstvo kot pomembno .panogo slovanskega gospo­ darstva.451 Že 1. 578 smo srečali izrecno omenjena »polja« pri Slovenih na Vlaiškem. Res pa je, da je ibilo slovansko poljedelstvo v tem času še primitivno. Trditev Tretjakova, da j emed vlaškimi Sloveni in Anti ž e v t e j d o b i p r e v l a d o v a l o poljedelstvo' z oranjem, ki naj bi ga Slovani na jugu podedovali že iz skitske dobe,4 5 2 je po moji sodbi nezdružljiva s podatki virov. Pozitivnega dokaza za njo ni sploh nobenega, kajti prvi železni lemeži za ralo pri vzhodnih Slovanih, ki jih 'registrira Tretjakov sam, izvirajo od 8. stoletja dalje.453 Šele v 10. stoletju pridejo v široko uporabo. Tudi v pisanih virih nimamo ničesar, na kar 'bi se taka trditev mogla opreti. Edina podlaga za domneve o takem značaju slovanskega poljedel­ stva na jugu je torej več kakor tvegana teorija o nepretrgani generični zvezi med p o l j e d e l s k i m i Skiti preko kulture »pogrebnih polj« do Antov in Slovenov.454 Toda ob Bugu, kjer so po Herodotovem opisu živeli Skiti-orači, med skitsko dobo in kulturo pogrebnih polj ni genetične zveze, kajti v to področje se razširi ta kultura s severa (šele v svoji 'mlajši, drugje izoblikovana formi; ozemlje mad polotokom Kerčem vzhodno od ustja Dnjiepra, kjer so prebivali Herodotovi poljedelski Skiti (Paratati — del carskih Skitov!), pa sploh ne spada v okvir ozemlja slovanske etnogeneze. Teoretično postavljanje take skitske dediščine je torej naravnost pogrešno, kajti p r a v i Skiti sploh ne spadajo med slovanske prednike.4 5 5 •Trditve Tretjakova pa nasprotujejo tudi pozitivnim zgodovinskim po­ datkom. Velika večina lananih antskih gradišč predstavlja naselja posa­ meznih rodov oz. velikih družin v kolektivnem gospodarstvu,456 obìiko', ki z že dolgo uveljavljenim onnim .poljedelstvom ni združljiva, Prokopije- vega opisa prav tako ni mogoče združiti z ornim poljedelstvom, pri katerem so pogoste selitve nepotrebne, ker so njive že ustaljene ali se premikajo. 4 5 0 V delu Ustoličevanje 'koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. 4 5 1 Nt e d e r 1 e L., Život starych Slovanu III/l, str. 9—23; G r e k o v B. D., Krestjane na Rusi, 1946, str. 21—42; Tire t j a k o v P., Vostoično-slavjanskie plemena, 1948, str. 76—79; T r e t j a k o v P., SeH'skoe -hozjajstivo i promy-sly v istorijia kultury drevjiej Rusi, Damomgolskij .period, I. Materdal'naja kultura, v red. N. N. Voromina, M. K. Kargera* i M. A. Tiihanovoj, 1948, str. 47—50. 4 5 2 T r e t j a k o v P., Vostocno-sllavjanskie plemena, 1948, str. 79; i s t i , Istorija kultury .direvnaj Rusi d, str. 49—50. 4 5 3 Тг et'jiaikov P., Istorija kultury direvnej Rusi I, str. 56; Niederle L., n. d., str. 53. 4 3 4 T r e t j a k o v P., Vostočno-slavjanskie plemena, 1948, str. 22—57, 72—80„ 4 5 5 H e r o d o t IV 17—18; A r t a m o n o v M., K vopirosu-o proishoždeimi voiS'tocnyh slavjam, Voprosy mstorii 1948, št. 9, str. 97—108, posebej 100—105. 4 5 0 G r e k o v B. D., Krestjane na Rusi, str. 67—77; T r e t j a k o v P., Vo- stoeno-slavjanakie plemena, str. 78, pa tudi drugod. 104 vsaj po mnogo manjšem področju kaikor pri požigakiištvu. Grekov pravilno trdi, da je treba v dejstvu, da je Prokopijevo poročilo nastalo vsekakor v .pogojih mnogo manj razvitega poljedelstva, kakor pa ga opisujejo poznejši pisci, gledati ne le vpliv nevarnosti 'bizantinskih napadov v obmejnem ozemlju in posebne oblike dobe preseljevanja, marveč predvsem »napredek v tehniki slovanskega poljedelstva«.4" Za balkanske Slovane priča bizantinski poljedelski zakon iz druge polovice 7. ali prve polovice. 8. .stoletja, da so bila potrebna še prisilna sredstva, da so njive orali m ne sejali ibrez oranja.4™ Tudi sicer priča ta zakon o še močnih ostankih in vplivih požigalniške tehnike poljedelstva,«9 dasi nam čl. 13 kaže, da .je naprednejša bizantinska agrarna tehnika brez dvoma in celo s pri­ silnimi pripomočki vplivala na poljedelstvo doilih Slovanov. Končno •moramo opozoriti na označbe Slovanov v .poznejših virih, tako pri Leonu v Taktiki iz 9. stoletja (po katerem Slovani neradi prenašajo »bremena poljedelstva«), zlasti pa pri arabskih in perzijskih piscih iz 10. stoletja o vzhodnih in zahodnih Slovanih, ki soglasno poročajo, da Slovani žive v aozdovih in močvirjih ter da nimajo n j i v , kljub temu pa pravijo, dalmajo p r o s o » Ker je seveda tudi proso moralo zrasti na obdelanem zemljišču Tretjakov povsem pravilno povezuje ta ротооИа s pažigaln reko poljedelsko tehniko, ki je na severa v tem času gotovo še prevladovala.4«1 Toda - oibe poročili, M smo ju zgoraj navedli v celoti, kažeta za vlaske Slovene in Ante natanko isto podobo, kakor arabski in perzijski poznejši pisci o severnejših Slovanih. Prav požigalniški tehniki ustrezajo tudi slovanska imena m mesece,4« delno ohranjena tudi pri južnih Slovanih vse do danes Pri tem je treba še posebej podčrtati, da je W o slovansko leto — kakor pri vseh indoevropskih ljudstvih — prvotno razdeljeno pac *r'7 G r e k o v B. D., Krestjane. na Rusi, sir. 40—41. _ «s Ashbu.rneir W., T,he Farmers Law, The Journal of Hellenre Studies. 3 0 ' ^ I V f h S A i e ^ W., n. n. m., str. 97 m 98 (čl. 1 in 4: oranje njiv na novo) 100 (čl 17 ili 20: obdelava novih njiv v gozdu); lOo (el. D6: uporaba ognja prt obdelavi polja); str. 100 in 105 (H. 22 in 62: enaka kazen za krajo lopate motike? sekire, pluga -m njegovih delov v času po jstah del), Lipsia R E . , Visan tifekoe hreet'janstvo i slavjanskaja kolonizacija, Vizantijskij sboxmk, 1945, str. lüo do 113- iz vsieo-a tega je jasno, da imamo v .razmerah, ki nam jih kaze bizantinski poljedelski zakon, brez dvoma opraviti z znatnim vplivom bizantinskega^oair. slaro- selskega okolja na Slovane, kar je še bolj vidno, če primerjamo splošni pokwa'j, označen v tem zakonu (zasebna lastnina na posameznih njivah stalna naselja, zemljiško gospostvo itd., gl. LiiipS.ic E. E., n. n. m., etr. П7-132), s položajem, k' ga kažejo starejši viri tako glade gospodarstva kakor glede družbe. Povsem zgrešena ie torej trditev T r e t j a k o v,a (VostaraKKslavjanskiei plemena, str. 84 do 85) 'da kaže Bizantinski poljedelski zakon razmere, ki so se med Slovani ob Črnem morju razvile že dolgo pred 6. stoletjem, že »v pivih stoletjih nase ere«, ter da Anti in Sloveni severno od Donave miiso umelii v družbenem redu »drusih, bolj arhaičnih potez«. «o N i e d e r ! e L., Život istarych Slovanu I/l, sir. 3D, HI/1, str. 10; M a r ­ ci u a r d t J., Osteuropäische und ostasiatische Streif züge, etr. 466. _ « « T r e t j a k o v P., Voistočno-slavjanskie plemena, str. 146—150; i s t i Istorila kultury dreivnej Rusi, I, str. 51—54. *'« G r e k o v B. D., Krestjane na Rusi, str. 39-40; M a v r o d i m V., Drev- njaja Rus, 1946, sta-. 31. , 105 v čiste limarne mesece;463 potemtakem so se mogla mesečna imena v zvezi z meseci solarnega leta ustaliti šele odkar so> stopili Slovani v bližji stik z antičnim svetom, torej od začetka 6. stoletja naprej. Požigalniški značaj slovanskega koledarja dobiva s tem za to dobo vsekakor poudarjen pomen. Končno vse baze, da so se njive pri Slovanih ustalile šele v historični, dobi — ne pri vseh 'V isti — kar se speit ne da »družiti z domnevami o; nekaijstoletni ali celo poldrugo tisočletje trajajoči nepretrgani tradiciji' ornega poljedelstva. Opozoriti pa je treba tudi na polpretekle ostanke požigalništva pri najizahodnejšem delu južnih Slovanov.*6 sa Vse zgoraj navedeno priča, da je v 6. in začetku 7. stoletja tudi pri Slovanih na jugu prevladujoči način obdelave polja požigaliništvo, dasi na drugi strani res dokazuje skupno slovansko izrazoslovje (ralo, lemež, Točica, leha), čeprav ne gre ta skupnost v vse podrobnosti,464 da se je sredi prvega tisočletja naše ere pri Slovanih res že z a č e n j a l a uveljavljati tudi nova poljedelska tehnika, zvezana z oranjem (z lesenim ralom oz. »drevesom«). Prav (razmeroma mal donos žita-v pogojih požigalništva465 nam pojasnjuje veliki pomen, ki ga je pri Slovanih v tem času imela poleg poljedelstva tudi živinoreja. Na njen pomen mas opozarjajo že poročila bizantinskih piscev o slovanskih napadih preko Donave, ki med plenom mnogokrat omenjajo tudi živino. Pa tudi arheološka izkopavanja kažejo, da so Slovani v tem času poaruali že vse poglavitne vrste sodobnih domačih živali.468 Povsem razumljivo je, da je pomen živinoreje v času selitev začasno celo presegel pomen poljedelstva, saj 'je H a živina poglavitno premično premoženje. Ta pomen nam jasno prikazuje dejstvo, da je celo še desetletja po naselitvi na Balkanskem polotoku delež živinoreje v 4 6 3 S c h r a d e r 0., Die Indogeirmanen3, 1919, str. 49—53; S e h r a d e r 0. - N e h r i a g A., Realtexikon dar indogermanischen Altertumskunde II2, 1929, str. 70—76 (s. v. Mond und Monat). 4вз,а M e ili,k A., Slovenija I/l, 1935, str. 341; Lož a r R., v Narodopisje Slo­ vencev I, 1944, str. 119—120; V a t o v e c F., K starejši gospodarski in upravni zgodovini laškega okraja, 1927, str. 56—59; zlasti seveda klasično poročilo: H lu - b e k F., Die Landwirtschaft d. Herzogibums Steiermark, als 'Festgabe f. d. Mit­ glieder d. X. Versammlung deutscher Land- und Forstwirte, 1846, §§ 29 in 31, na katero je opozoril in gai ponatisnil P e i s k e r J., Forschungen zur Social- und Wirtschaftsgeschichte, 1896—900, sep. iz Zeitsohr. f. Social- und Wintsch.- Geachichte, str.- 130—133. 4 6 4 Ni e d e r le L., Život sta-rych Slovanu III/l, str. 38—86; gl. tudi G r e - k o v B. D., Krestjane na Rusi, str. 48—50; T r e t j a ko v P., Istorija kultury drevne.f Rusi I, str. 47—63. 4 6 5 Gl. S t r u m il.in S., K istori i zemledel'českogo truda v Rosa-I, Voprosy ekonomiki 1949, št. 2, str. 44—50, ki gotovo pretirava slab pridelek, toda ne tako močno, kakor dokazuje K o r n e e v A., K istorii zeimledelija v Rossii, prav tam, št. 7, str. 83—92, ki pretirava v drugo smer (obdelovalna površina, računanja na podlagi kritične uporabe podatkov obeh avtorjev, na posamezno malo družino — sestavino »velike« — je mogla znašati od 1,5—2 ha; mero pridelka je sicer težko ugotoviti, toda če je ma eni strani pri pšenici, za katero je več podatkov že od Tacita dalje — Germania 26 —• treba več semena kakor pri .prosu, je nai drugi strani treba pripomniti, da proso da manjši pridelek — danes za okr. % —; vzrok, da poljedelstvo začenja s pridelovanjem prosa, ni v tem, .da bi obilneje rodilo, marveč v tem, da ima manjše korenine 'in se zadovolji s plitvejšo obdelavo zemlje). 4 6 6 Ni ed eri.e L., n. d., str. 130—168; Tr et j a k o v P., Vostočno-stavjan- skle plemena, str. 79—80. 106 slovanskem gospodarstvu večji kakor delež poljedelstva. Večina členov v bizantinskem poljedelskem zakonu govori o živinoreji in sporih zaradi .nje. Med živalmi je tu največkrat omenjeno govedo, poleg tega še ovčarski pes, koze, ovce, svinje in osli. Seveda pa je živinoreja kljub svojemu pomenu v strukturi gospodarstva ikot celote tu jasno podrejena poljedelske­ mu sistemu, t. j . vključena v gospodarstvo naselja poljedelcev. Gre namreč za stalne vasi z njivami, ki se že ustaljiujejo, za pašo pod vaškimi pastirji, paša je dovoljena le na neobdelanem zemljišču, na obdelanem pa šele po času, do katerega je treba pospraviti pridelke.467 Arheološke najdbe (ikosti med živilskimi odpadki) dokazujejo tudi še znaten pomen lova in ribolova.463 Od obrtne delavnosti, ki se v tem času še ni osamosvojila kot samostojna gospodarska panoga in jo oprav­ ljajo delno kot hišno obrt, delno posamezniki — še vedno vfcljučeni v rodovni kolektiv — že kot Obrtniki (kovaštvo!), je treba omeniti predvsem obdelavo kovin, lončarstvo in tkanje lanenega platna.4 6 9 Znaten pomen pa je imelo za slovansko gospodarstvo seveda tudi ropanje po 'bizantinskem ozemlju. 0 njem nam ne pričajo le poročila o slovanskih napadih in odkupovanju ujetnikov, iki so želeli domov, marveč tudi poročila o napadih na Slovane, ki so jim Obri (578), Anti (583) in Bizantinci (594, 596, 602) poskušali odvzeti na ta način nagrabljeno blagom 0 tem »dohodku« pričajo seveda tudi arheološke najdbe raznih bizantin-- skih dragocenosti v anitskem območju in vpliv tega blaga na domače obrtne izdelke.470 V zvezi z obema zgoraj navedenima opisoma slovenskega in antskega življenja naj še podčrtam, da so arheološka izkopavanja docela potrdila njuna poročila o položaju in zunanjosti slovanskih naselij. Res so bila v največji imeri razmetana po gozdnatem ozemlju, zlasti v (bližini rek; bila so majhna (4500—5000 m2), včasih — zlasti ol> Dnjepru — zavarovana z nasipom iz zemlje in rovom.471 Večja so nekatera naselja v /bližini Dnjestra, torej 'bolj oddaljena od sovražnikov na jugu in vzhodu. Celo Pseudomaiurikijevo poročilo o prebivališčih z več izhodi — dolgo zago­ netno in sumljivo — 'je dobilo v zadnjih desetietjiih arheoloških izkopavanj svoje potrdilo in razlago: Gre namreč za večje število zemunic, ki imajo vsaka svoj izhod na prosto, so pa povezane med seboj z v zemljo pogrez­ njenimi, pokritimi hodniki. Te skupine zemuinic, okrog katerih so razpo­ rejene jame za žito in druge 'Skupne shrambe, predstavljajo po verjetni razlagi sovjetskih arheologov prebivališča posameznih velikih družin.472 . ™7 A s h b u r n e r W., in. in. im., 51. 23—30, 34, 36—55, 71—79, 85, str. 101 do 104, 106—107, 108; L i p š i c E. E., n. n. m., str. 114—116. 4 6 3 N i e d e r l e L., n. <±, str. 168—185; T.r et j a;k ov P., Vostočno-slavjain- skie plemena, str. 80; i s tU, Marija kultury drevnej Riusy I, str. 55. 4в9 Rybaïk'ov B. A., Remeslo drevnej Rusi, 1948, str. 35—119, delno tudi še 120—202; i s t i , Istori ja kultury drevnej Rusi I, 78—113. 470 T;r etij aik o v P., Vostočno-silavjanBkie plemena, str. 88—89; R y b a - •k o v B. A., Reimesilo drevnej Rusy, 1948, str. 70—71. 4 7 1 T T et j a k o v P., Vostočno-slavjanskie plemena, str. 77—78; M a v r ò d in V., Istorija kulturv drevnej Rusi I, str. 8; Vor on i n N. N., prav tam, str. 182 do 183. 472 Tre ' t ' j akov P., n. n. m., str. 28, 34, 78—79; Vor od in N. N., n. n. m., • str. 204—208. 107 Maurikijeva razlaga z obramilhnimi razlogi je torej pogrešna, a dejstva sama so opisana točno. 2. Vsa ta gospodarska podstava priča že sama ma sebi o rodovno- plemenskem redu na stopnji razkroja, vendar še z močnimi oblikami starega reda in šele na prvih stopnjah voijaške demokracije. Požigalniška tehnika poljedelstva zahteva pri skoraj vsakoletnem! trebljeujiu in preko­ pavanju novega polja vsekakor večje kolektive — rod ali veliko družino* O njih kot o prevladujoči najnižji enoti družbenega življenja priča tudi - zunanja struktura naselij. Pomen plena in slovansko razmerje do Bizanca pa dokazujeta' že formiranje .plemenskih zvez in prehod ma,stopinjo vojaške demokracije. Razmeroma močne oblike rodovmoplemenskega reda dokazujeta v prvi vrsti oba zgoraj navedena splošna opisa slovanskega življenja. Kon­ kretni podatki o slovanskih vpadih ali o drugih slovanskih bojih govore že po svoji naravi o večjih enotah, torej o tendenci razkrajanja teh prvotnih družbenih olblik. 0 posameznih plemenih, pa tudi o njihovi needinosti ob priliki napadov na Solun p'oröca neposredno v dobi po naselitvi' in še v naslednjih stoletjih spis o Čudežih sv. Demetrija,473 plemensko strukturo južnih Slovanov omenja tudi Teofames za vzhodni Balkan,474 Konstantin Porfirogenet pa za centralnega in 'zlasti za področje rimske Dalmacije.47"' V zvezi z boji izvemo tudi za imena nekaterih plemenskih poglavarjev (Mezamer, ATdagast, Mužck, Peragast), vendar skoiraij nič o njihovem položaju v okviru plemena. Neenotna grška terminologija, ki se v zvezi z njimi uporablja (fiilarh, rex, Aidagastova dežela), je preslaba opora za kakršnokoli sklepe o meri njihove oblasti, keir ni noibene opore za mnenje, da je uporabljena s slovanskega in ne z bizantinskega splošnega načina življenja in razmerja do Slovanov. Boj med Sloveni in Anti v prvi polovici 6. stoletja, nastop Daurite proti oibrskim poslancem v imenu vseh Vlaških Slovenov, oforsfeo-ainilski boj okr. 560 in zlasti obseg slovenskih in antsikih napadov na Balkanski polotok, so vsekakor trdni dokazi za obstoj obsežnih dveh, slovenske in antsike, plemenskih zve*z med spodnjo Donavo in Dnjeprom. V zvezi z lažnim Hilbudijem vemo tudi', da so te plemenske zveze poznale skupne ljudske skupščine,47lî ob Dauriti pa smo srečali svet plemenskih poglavarjev. ' Seveda pa dokazujejo drugi podatki, da te plemenske zveze nikakor še niso bile trdne, ustaljene enote. Po obrskem napadu se antski poglavarji razprše, ko Prisk napade Ardagasta, ne trči na nikakršno skupno slo­ vansko oibrambo, marveč Mužck, dasi obveščen o napadu, le zasleduje r.jegov potek in mirno praznuje sedmino po svojem bratu. To se docela ujema s podobo, iki jo podaja Pseudomaurikij. Tudi razmerje Slovanov do suženjstva v 4ej dobi dokazuje, da pri Slovenih in Antih družbena diferenciacija, zvezana s stopinjo zrele vojaške demokracije, še ni kdo ve kaj napredovala. Že Pseudomaurikijevo poročilo 4 7 3 Miracula s. DemetrLï 158; S t an oj e v i ć- Сот ov i ć V., n. d., str. 41. 4 7 4 T e o f a n e s , ed. de Boor I, str. 359. 4 7 5 K o n s t a n t i n Po.r f i r o g e n e t , De adm. imp. c. 30—35 (CB), III, •str. 140—162. 4 7 6 P r o k o p a j , BG III 14, Kos F., Gradivo I, 33. 108 •kaže, da je bil poglavitni namen človeškega lova južno od Donave, da si .pridobe za ujetnike odkupnino. Le talko si moremo pojasniti tudi velike pokolje, o katerih naim večkrat poročajo bizantinski pisci v zvezi s slo­ vanskimi napadi, ki pri lovu sužnjev pač ne bi imeli smisla. Res pa je, da je začasno ujetništvo in hlapčevanje velikega števila bizantinskih ujetnikov (kagan je 1. 579 govoril o »desettisoaih Romiejcev«, ki da jih je osvobodil v pirejišmjem letu db pohodu na Vlaško, podobne visoke šte­ vilke naštevajo tudi poročila oh posameznih pohodih) predstavljajo prvi in .bistveni začetek suženjstva. Spet pa izvemo oh lažnem Hilbudiju, da •ta začetek ini še niti najmanj vplival na razmerje med Sloveni in Anti doma. To je bil namreč Ant, ki ga je ujel nek Sloven v vojni med Anti in Sloveni (med 533 in okr. 540). Ko ga je nek Ant po koncu vojne odkupil, misleč, da gre za Bizantinca Hilbudija, pa je odkupljeni ujetnik po po­ vratku med Ante zahteval, da »ho, ko se ije vrnil v očetoo deželo, vnaprej tudi on svoboden, kakor je po pravu«.470 Ant Itorej po pravu ni mogel biti hlapec svojega soplemenjafca. 3. Fri teh gospodarskih in družbenih pogojih moremo v slovenski in antski vojski računati vsekakor le s splošno plemensko vojsko'. O taki plemenski vojski govore očitno tudi 'bizantinski pisci, ki po vrsti (Prokopij, Ivan Efeški, Pseudoinaurikij, Paschalna kronika) opisujejo njeno povsem preprosto oborožitev. V bistvu enako opisujejo še tri do štiri stoletja po­ zneje arabski in perzijski pis«! pehoto — torej spet ljudsko vojsko — pri vzhodnih Slovanih.477 Niti enega' zgodovinskega poročila mimiamo Iz te doibe, s katerim bi mogli podpreti domneve, da so jedro slovenske in antske vojske že v tem času predstavljale 'boljše opremljene »družine« plemenskih poglavarjev, ali da bi posamezne pohode preko Donave delale celo same.4 7 8 Res se v zvezi s Peragastom omenja četa 'konjenikov — tudi Profcopij pravi, da se Sloveni in Anti v e č i n o m a bore peš — toda prav Peragasta imenuje Teofllafct Simokata zelo skromno »filanha'«.."' Prva poročila, iz katerih moremo pri balkanskih Slovanih (z izjemo bolgarskih), Čehih, polabskih in Vzhodnih Slovanih zalrdno sklepati na »družino«, so iz 9. stoletja, glede Poljakov pa so ta poročila še mlajša. Dasi moramo domnevati pri takratni že razviti obliki »družine« daljši starejši, nam ne­ znani razvoj, o katerem viri molče, ima po moji sodbi Vaneček prav, da začenja ta razvoj šele z 8. stoletjem.479 Pri alpskih Slovanih in Bolgarih, kjer je obstoj »družine« starejši, gre za primera, v katerih je' bil po izjemnih razmerah razvoj pospešen.480 4 7 8 P r o k o p i j , BG III 14; Kos F., Gradivo I, 33. 4 7 7 N i e d e r ! e L., Manuel de l'antiquité slave, II, 1926, str. 266—276. 4 7 8 N i e d e r l e L., m. d., str. 266—268; D j a k o n o v A., Vestnak drevnei istori j i 1946, št. 2, str. 33—34; T r e t j a k o v P., Vostocno-alavjanskie plemena, str. 89, 93; R y b a k o v B. A., Voeimoe delo (Strategij» i taktika), Morija kulturv drevnej Rusi, I, str. 397. 4 7 a V a n e č e k V., Les »druziny« (gardes) priaoiéres dans les débuts de E'Etat tschèque, Czasopismo prawnoh'istoryczne 2, 1949, str. 428—430. 480 Pri Bolgarih imaimo opraviti seveda s preslojitvìjo slovanskega prebival- stva z nomadskimi Bolgari; glede alpskih Slovanov, kjer stvar ni tako jasna, ob- ravnavam to vprašanje podrobneje v delu Ustoličevanje koroških vojvod lin država karantenskih Slovencev. I 109 Poročila o oborožitvi Slovenov in Antov — tako splošna kakor ob posameznih napadih preko Donave — ne povedo ničesar o kakih posebnih, od plemenske vojske ločenih oboroženih formacijah. Niederiejevo mnenje, da je ibil del Slovenov pod Carigradom 1. 626 oborožen z oklepi, je nastalo na podlagi napačnega latinskega prevoda grškega besedila, dočim grško besedilo samo ne nudi nobene podlage za tak izjemen pojav, ki ga Niederle razlaga le s tem, da ibi Ohri oborožili te Slovene.481 Arheološke najdbe težke bojne opreme se pri "Slovanih začenjajo šele od 9./10. stoletja naprej in celo terminologija v zvezi z njo je vse do Rusov delno prevzeta od Frankov, od koder je bilo nedvomno orožje tudi vsaj desno celo uvažano.482 Docim tako vse govori proti obstoju stalne »družine« pri Slovanih v 6. stoletju, pa različni momenti dokazujejo, da gre za nastope ljudske ali plemenske vojske: Ogromno število bojevnikov — dasi bizantinski opisi v tem pogledu gotovo pretiravajo — je sicer sploh nerazumljivo; ponovno srečamo pri Slovenih ob njihovih napadih tudi žene in otroke (595 pri skupini 600 Slovenov, ki jo 'je uničila Petrova vojska; 615 pri napadu na Solun, 626 pri napadu na Carigrad) ; tudi Pseudomaurikijev opis načina boja s Slovani je le tako razložljiv. • Da je (bila slovanska bojna taktika res v ibisitvu taka, kakršno^ opisuje Pseudomaiuriikij, mam potrjuje vrsta konkretnih podatkov o bojih. Tudi Prokopij pripoveduje, kako imiajo Slovani navado, da med skalovjem in grmovjem iskriti p>reže na sovražnika, kako so Anti »najboljši... za .borbo na težko pristopnih krajih« in kako so »Anti, ki ijäm je tola v korist tudi nepristopnost kraja, premagali sovražnika s svojo hrabrostjo skupaj s Tulianovimi kmeti«.4S3 Ponovno smo videli ob slovenskih napadih, kako so se.umikali pred ibizantinsko vojsko v gore ali goad. Zlasti iz Maurikijeve vojne proti Obrom in Slovenom poznamo vrsto takih dogodkov, ki se tako i&kladajo s Pseumaurifcijevim opisom, da domnevam, da se je neznani •pisec Strategikona v znatni meri opri prav na to aadnjoi veliko, bizantinsko vojno severno od Donave. Vendar pa je v zvezi s podatki Strategikona treba pripomniti, da so enostranski. Njihova navodila so namreč namenjena predvsem bizantinski vojski, ki bi Slovane n a p a d a l a , in zato uporabljajo tudi skoraj iz­ ključno'bizantinske izkušnje t e v r s t e . Dokazujejo nam, da so se Sloveni in Anti ob takih prilikah radi posluževali istega načina obrambe, kakor nekdaj Skiti pred Darijem ali Goti pred rimsko vojsko,484 načina, ki je bil v teh pokrajinah zaradi svoje posebne prikladnosti že star in ni pomenil nič posebej slovanskega. Zahtevala ga je pa tudi marsikdaj neustavnost slovenske plemenske zveze, zaradi katere se je moralo marsikdaj posamez­ no pleme ustavljati mogočnemu sovražniku, čigar sile so bile preračunane na vse vlaške Slovene. 4 8 1 N i e d e r l e L., Manuel de l'antiquité slave II, 1926, str. 270; prizadeto mesto Chron. pasch, gl. zg. v otp. 360. ' 4 8 2 N i e d e r l e L., n. d., str. 274—299; Ar c i h ov skd j A. V., Oružie, Istor.ija kuiltury d.revnej Rusi, I, str. 417—438. «a P r o k o p i j , BG IL 26, 18—19, III 22, 3. 5; Kos F., Gradivo I, 27, Зб. 4 8 4 H e r o d o t IV 83—98; Zosilmos IV 11 (CB), str. 185; Amuniamus Mair- oeilinus XXVII 5. 110 Pri slovenskih napadih preko Donave na jug, ki so fbili delo večjih enoi in p n katerih so (bile slovenske in antstoe -vojake zelo številne in tudi popravljene na boj, pa moremo zasledovati od prvih slovanskih napadov pa do začetka 7. stoletja postopen napredek v vojaški spretnosti. 2e sredi b. stoletja začenjajo padati bizantinske utrdbe pod njihovimi udarci dasi sprva_ s pomočjo presenečenj (na pr. 547, too so jim pomagali ogleduhif ah zvijač (549 Toper). Toda že 1. 547 se jih boji napasti 15.000 mož moma bizantinska vojska, 1. 549 ponovno bizantinsko vojsko premagajo, 550-551 ze brez «trata prezunujejo na bizantinskih tleh. V 1. 579—583 se mude' slo_venski napadalci na Balkanu kar štiri leta, pri /obleganjih Soluna 1. 586 m 617 so uporabljali tudi oblegovalne naprave. Tudi osvojitev Bal­ kanskega polotoka v začetku 7. stoletja in slovanski pohodi po morju do Male Azije m Egejskih otokov pričajo, da so v vojaških zadevah v sto­ letnem boju z Bizantinci znatno napredovali. To niso bili več oni barbari fei »prej niso oblegali mest, niti se drznili boriti se na ravnem,.. . niti jih. ni nihče videl, da bi z vojsko prekoračili reko Donavo«4 8 5 Kljub svojemu skromnemu orožju so postali - pač v prvi vrsti zaradi svoje številnosti in izkušenj v bojih z Bizantinci, seveda pa itudi zaradi opore, •ki so jo imeli v zvezi z Obri — prvorazredna vojaška sila v tem času' Kakor Obre, tako smo našli torej tudi Slovane na 'stopnji vojaške demokracije, združene v plemenih in plemenskih zvezah. Njihovo gospo­ darstvo je M o bistveno različno, njihova družbena struktura pa zelo sorodna. Kot končno vprašanje, se nam torej postavlja pri naši razpravi problem, kakšen značaj so mogli imeti medsebojni odnosi teh dveh sikupin plemen, kakšen značaj so imeli po zgodovinskih virihwki so nam na razpolago. \ 3. O f c r e k o - i s l o v a n s k a p l e m e n s k a z v e z a . — Na prvi po­ gled razmerje med Obri in Sloveni ne more predstavljati težkega vpraša­ nja. 0 njegovem načinu namreč poročata kar naravnost zlasti dva zgodo­ vinska vira, italkzv. Fredegarjeva Kronika in tkzv. Nestorjev letopis. Prvo poročilo, podano kot uvod in razlaga slovanskega upora pod Samovim vodstvom, se glasi: »Slovani so se že začeli upirati piroti Obrom, imenovanim Huni, in njihovemu kralju kaganu. Slovani so bili že od davna dvakrat stiskani po Hunih, da so, ko so Huni z vojsko'napadli kate­ rokoli ljudstvo, Huni stali pred taborom zbrani v svojo vojsko, Slovani pa so se borili; če so zmagali, tedaj'so Huni pristopili, da poberejo plen; če pa so Slovane zmagovali, so s nunsko pomočjo podprti znova zbrali moči. Zato jih Huni imenujejo dvakrat stiskane (befulci), .ker napravijo v bojnem spopadu dvakrat oddelke za boj. Huni so vsako leto prišli prezimovat k Slovanom, jemati za spanje žene Slovanov in njihove hčere;: poleg ostalih bremen so Slovani Humom plačevali tribut. Sinovi Huno-v' ' ki so jih rodili z ženami in hčerami Slovanov, ki končno niso mogli prenašati zlobe in pritiska, so se, kakor sem zgoraj omenil, zanikujoč hunstoo gospostvo začeli upirati.«485a Drugo poročilo pa je takole: »V si 4 8 5 Gl. op. 45. 485a Tkzv. Fred,e g a r IV 48; Kos F., Gradivo I, 154. Posebej mai se dotaiknam le izraza ».hefulci«, glede katerega se mi zdi neverjetna 'razUaea s pomočjo italijanske besede bifolco (kmet, nekdaj pastir, gl. Du Camge, Glossa- U t že wemjaina (sc. cesarja Heraikleja) bysa i obri, iže hodiiša na Iraklija carja i malo ego ne jasa. Si že obri voevaihiu na slovênêh', i primučisa dulêby, silščaja sloveny, -a naisil'e tvorjahu žem-am' dulSb'flkun': läsöepoehati budjaše ob'rinu, ne dadjage v'prjači konja ni vola, no veljaše v'prjači 3 li, 4 li, 5 li žen' v telêgu i povesti obVna, i tako -muč-ahu dulêbu. .Bysa too ob're teloni' velici i umom' goreli, a bog' potrebi j.a, i pomro-ša vsi, i ne ostasja ni edin' oib'rin, i est' prit'öa v rusi i do sego dne: pogilboša aki obr'; ihze n'st plemeni ni naslêd'ka.«48G Ne prvo, ne drugo poročilo pa ni take narave, da toi mu mogli kar hitro verjeti. Odstavki o Samu so po domnevah nekaterih piscev«7 prišli v tkzv. Fredegarjevo kroniko šele po njeni drugi predelavi po nekem Avstraziljcu okrog 658, po domnevah nekaterih drugih, mani utemeljenih,443 pa že znatno preji, a v motoenem primeru ne moremo računati z njihovim na­ stankom prej, kakor pa je nova politima tvorba pod Samovkn vodstvom začela interesirati Franke, torej pred okr. 630. Podlaga poročila, ki je nastalo v dobršni prostorni oddaljenosti od slovanskih upornikov, morda pa tudi v precejšnjem časovnem razmaku po slovanskem uporu 1. 623, je mogla biti le dovolj negotova ljudska govorica, ne pa poročilo očividca. Se slabše je z izročilom o Dulj-etoih, ki 'predstavlja po pričevanju pisca samega ljud­ sko pripoved (»priča«), zapisano šele v 12. stoletju, torej preko pol tisoc- тшт mediae et infima© latinita-tis, I, str. 617; Zeu-sis, Die Deutschen und ihre XaAbarstämme str 736; Kos F., Gradiva I, s>r. 197, op. 1), te bi g* Fredegar m S l w S t ì l e če me U vedel za njegov pravi -pomen (kakšno vsebino je S izraz zanj, je namreč iz besedila popolnoma jasno), če bi .poznal besedo neposredno iz italske romianščine, M mu bil znan njen pomen m bi jo zato v tej zvezi ( ideo belulci -vocabamtur) pač me mogel uporabiti. Da bi prišel ta izraz do Frede-arja po ovinku preko Slovanov ali 0-brov, je «pet neverjetno, ker kaze oblikabefulci (Se bi Slo res za ta italski izraz) na isre-dnj e italski izvor (Mayer Th Zu Fredepastirii> ali »gonjači bivolov«. Tako ime je tudi .zgodovinsko neverjetno, ker Štovani niso mogli -dobiti pril Obrih takega pridevka miti -po vsakdanjem življenju (sai so bili prav Obri pastirji in Slovani predvsem poljedelci), niti podvoji vlogi v tooiu kier so se -borili! da ne le ©nali obrsko živimo, kakor hoče Mayer (gl. Kri­ tiko tudi pri L a b u đ i Pierwsze panstwo slowianäkie, str. 327-8). Meg tega bi bila to poleg naslova kagan, ki ga je poznal Fredegar že iz Gregorja Tourskega (IV 29), edina izposojenka iz obrako-slovansikega sveta v tem deifu (podobno M i k - k o l i n o domnevo - Arch. I. slav. Philol. 41, 1929, ste. 160, gli. tudi M a y er, n n m str 120 op. 2 — o -Vladyka-val-dyca-Vallucus je zavrnil z.e K o s M., Šišićev zbornik, 1929, str. 254—255). Spričo tega- is© .mi o tem izrazu zdita upo­ števanja vredni le dve .možnosti: .verjetnejša domneva May e r j a (n. n. m., str. . 116-117) da -gre za obliko »befultik, -pisano na način, ki je pri Fredeganju večkrat dokumentiran, in manj verjetna H. Grégoira- (Byzantion 17, 1944/45, str. 320) m -G L a b u d e (n -d., str. 330-332), da gre za hibridno roimansko-nenisko obliko be-fulk (fole) »dvakratni vojnilki«. Prvo obliko sem vzel za podlago prevoda. "8 e T k z v N e s t o r j ©va kronika 8, v red. Lavrent'evsikega- svoda. «" Gl. referat -o literaturi G r a f e n a-u e r B., Novejša literatura o Samu in -nieni problemi. ., 1 o n n «» S c h n ü r e r G., Die Verfasser der sog. Fredegarschen Chronik, 1900, •str. 112-113. 112 let ja po dogodkih. Prav zaradi tega se mnenja sodobnih zgodovinarjev o obeh tekstih zelo razlikujejo. Nekateri sprejemajo njuno vsebino kot cisto zgodovinsko resnico, drugi pa ju ostro kritizirajo in zavračajo. Pripoved ruskega letopisca je izrazito legendarnega značaja, pomešana z dokazljivimi napakami: Obri, ki so bili v resnici srednje rasti, so se spremenili v njej v velikane.488 Brez skrbi ji т о т е т о zaupati le v toliko, da so Duljebi res prišli pod obrsko gospostvo in pod njim nekaj časa _ precej trpeli. Predegar predstavlja mnogo resnejši problem. Njegovo poročilo je treba vsekakor podrobno pretresti in preveriti po drugih, droibnejgih, zato pa konkretnejših in zanesljivejših sporočilih o razmerju med Obri in Slovani, pa seveda tudi med Obri in drugimi ljudstvi, ki so bila vključena v zvezo 'barbarov pod obrskim vodstvom. S takimi pretresi sta pred kratkim v veliki meri poskusila ovreči njegove podatke Gracianskij in Vernadsky, po svoje pa jih razlaga Labuda, ki jih v glavnem sprejema.490 Vsi ti poskusi pa niso prišli do kraja, ker premalo upoštevajo bizantin­ ske vire. Labuda poskuša v zvezi s Predegarjevo označbo Slovanov, ki • se na­ naša na d v o j n o u d e 1 e ž b o Slovanov v boju (Ideo befraM vocabantur a Chunis, eo quod dulblioem in cougiessione oertamine vestdlia priliae faciente, anite Chunis' praecederint) konstruirati obrsko-slovansko razpo­ reditev v boju. Slovani naj bi nastopali-v boju razporejeni v d v a 1 o e e n a o d d e l k e , ki naj bi s krilnim napadoim poskušala uničiti sovražnika. Obri, ki naj bi zavzemali položaj v sredini med slovanskimi krili svoje • vojske, pa naj bi začeli s frontalnim napadom šele, če prvi slovanski napad ne bi uspel. Menim, da Predegar j evega sporočila ni mogoče razlagaiti na tak način, ker ne т о т е т о le tega stavka trgati iz poročila, marveč ga je treba razumeti v zvezi z vsem ostalim tekstom. Ta pa jasno kaže, da gre pri dvojnosti slovanskega napada :za č a s o v n o zaporedje in ne za p r o ­ s t o r n o razporeditev. Gre torej, kakor so doslej vsi .razumeli to poročilo, za dvojni slovanski boj, prvi, ko so se borili Slovani še sami, drugi, ko so jim pomagali tudi Obri. Že zgolj s stališča vojaške taktike si je težko misliti, da bi sredina bojne črte pri prvem boju mogla ostati odprta, kar bi bilo po Labudini razlagi nujno. Sicer pa prav poročilo Pseudoimauirikija o načinu bojevanja Obrov Labudino razlago popolnoma onemogoča: »V bitki n e r a z p o ­ s t a v i j o , kakor Romejci in Perzijci, v o j a š k e s i l e v t r e h k r i - . l i h , marveč v več oddelkih, ki jih povežejo med seboj po četah v majhnih razdaljah, talco da imajo videz e n e g a v o j a š k e g a s t e b r a. Razen redne vojske na bojišču imajo še rezervno silo, ki jo pošiljajo proti svojim nepazljivim nasprotnikom kot izvidnike ali zadrže tudi kot pomožne čete 'za oddelek, ki pride v stisko. Svoj tren imajo tesno za bojno črto, ali levo ali desno od tod v razdalji ene ali dveh milj pod zmernim var­ stvom. Cesto navežejo skupaj za bojiščem tudi odvisne konje in napravijo 4 8 9 G r a c i a n s k i j N., La rivista de «studios esiavos I/l, 1947, Mexico, str 26—27; V e r n a d s k y G., prav tam 1/2, str. 29. G r a c i a n s k i j N., str. 24—27; V e r n a d s k y G., 28—30; Labuda G., 490 n. d., 183, 321—332 114 Zgodovinski časopis — 8 . - L i " tako s tem neke vrste kritje. Vrstam ne dajo nobene določene globine, dasi dajejo, da dobi vojska potrebno moč, večji pomen globini in napravijo fronto enakomerno in gosto. Zlasti ljubijo boje na1 daljavo in zasede, obkroženje nasprotnikov, hlinijene umike in vrste v obliki klina«.*" Fredegairjevo poročilo o dvojnem boju Slovanov in začetnem obrskem mirnem pričakovanju izida pred taborom se da spraviti s tem poročilom v sklad celo na več načinov, a Labudina delitev oibrsko-slovamslke vojske v dve slovanski krili in obrski centrum je izrecno izključena. Gracianiskij je prav sklicujoč se na obreko-slovanske 'boje z Bizantinci zamikal verodostojnost tega dela Fredegarjevega poročila, pri čemer se je poisebej skliceval na napade na Solun v I. 615 in 617, ob katerih so Slovani Obrom izrecno Obljubljali plen, da 'bi si pridobili njihovo pomoč, in ob katerih so 1. 617 najprej napadli jezdeci v oklepih, torej »gotovo Obri«. Skupno nastopanje Obrov s Štovani v boju razlaga le z »zavezništvom konjeniške vojske s pehoto, ki je dajalo obema zaveznikoma oprijemljive koristi«. Pri teh ugovorih pa je spregledal, da so Obri proti Bizantincem — posebej v omenjenem napadu na Solun — sodelovali delno s Slovani, ki ®o bili zelo oddaljeni od otoškega težišča, dočim je bilo v napadih na Franke drugače; napad konjenikov proti Solunu je bil poleg tega le uvod v Obleganje, poskus presenečenja, ki ga je mogla izvršiti le konjenica. Pri obleganju, ki je sledilo, pa o taki vlogi Obrov v Čudežih sv. Demetrija ne izvemo ničesar. Točna je pripomba Vemadskega, da so se Slovani proti Bizancu mnogokrat borili sami, da v skupnih obrskonslovaniskih napadih gotovo niso Obri pobrali vis e g a plena, če so Slovani v boju zmagali, marveč le en del. Prav velika korist, ki 'jo je pomenila osvojitev ogromnega ozemlja po Slovanih v teku teh bojev, nedvomno dokazuje, da je Fredegarjevo poročilo pretirano; vendar pa s tem vprašanje še ni izčrpano. Brez dvoma so 'bui namreč v bojih proti Bizancu v zelo veliki meri Slovani tisti, ki so zmagovali pod obrskim vodstvom in za Obre. Tako naj spommim na opis napadov na Solun v 1. 586 in 617, na veliki delež Slovanov v obrski vojski 1. 600, izkazan po številu ujetnikov, zlasti pa na obleganje Carigrada 1. 626, kjer so »goli pešci Slovanov« res naskakovali obzidje stoječ v prvi vrsti — pred pešci v oklepih, pri katerih je mogoče misliti le na Obre. Ta podoba se docela ujema s Fredegarjevim opisom. Pa tudi pozneje je poslal kagan v iboj najprej Slovane na monoksilih in jih okrutno kaznoval, ko niso izpolnili dane naloge. Tudi dogodki ob padcu Anhiala 1. 584, ki so gat zavzeli Slovani, dasi je bila tam tudi obeska vojska, kagan pa je očitno pobral najdragocenejši plen, ustreza Fredegarju. In končno je po solunskem izročilu tudi vsaj velik del ujetnikov iz bojev med 1. 605—615 pobral kagan. Če je bilo tako na Balkanu, (kjer so z Obri sodelovala od njih bolj oddaljena slovanska plemena, velja vse to gotovo • še v večji meri za boje s Franki, pri katerih so sodelovali z Obri panonski in moravski Slovani, ki jih od Obrov niso ločile miti velike razdalje, niti gorske pregrade. Ta del Fredegarjevega poročila torej v glavnem — z iz- 4 9 1 D i e t e r i c h K., n. d., str. 61—62. 114 jemo omenjenega pretiravanja — ustreza resničnemu razmerju Slovanov in Oforov, M 'so ga Franki sami spoznali v bojih z Obri od konca 6. sto­ letja dalje. Mnogo bolj problematične pa so Fredegarjeve novice o obrsko-slo- vanskem razmerju doma, ki Frankom ni moglo M i neposredno znamo. To, da so Sloivani morali Obrom plačevati tribut, je zelo verjetno. Tribut so zahtevali Obri oikr. 578 itudi od vlaških Slovenov, uvaljali so ga pa obenem s Slovani 'tudi na (bizantinskem področju, kakor kaže sporočilo Mihaela Sirskega (po izgubljeni predlogi Ivana Efeškega), da so namreč Obri in Slovani nagovarjali prebivalstvo pokrajine, ki so jo napadli: »Pri­ dite ven, sejite im žanjite, odvzeli vam bomo le en del žetve« (aRi dajatev? — avwéXsia pomeni oboje).492 Vse drugače pa je glede sistematičnega ibastardiziramja, ki naj bi ga Obri ugamjali s podrejenimi plemeni. Hauptmanm je res dokazal, da so Obri večkrat presajali večje množice na ozemlje, ki so ga obvladovali, tako 1. 596 del prebivalstva Singiduna, v 1. 605—615 del balkanskega prebivalstva, 1. 617 del prebivalstva Tracije.493 Toda v vseh teh primerih gre za preselitev vojnih ujetnikov iz ozemlja, ki so ga oplenili in še ne trajno oh vladali, na domače področje, ki je bilo že pod utrjeno oibrsko nado'blasitjo. Nobenega poročila pa ni, da hi Obri tako delali tudi s plemeni in ljudstvi, ki so zvezana z njimi napadala Bizanc. Spričo tega je never­ jetno, da hi kazalo to presajanje vojnih ujetnikov ma splošen sistem v notranjosti obrskega področja. Presajam je vojnih ujetnikov poleg tega ni nobena obrska posebnost, bizantinski pisci poročajo tudi o Slovanih, kako so velike 'množice ujetnikov odvajali s seboj. Še težje verjetna pa je zgodba o sistematičnem otoškem prežim ovan ju med Slovani in slovanskih priležniicah za Obre. Gracianskij in "Veraadsky popolnoma opravičeno opozarjata spričo usode, ki je doletela po hišah Bavarcev raztreseni 'bolgarski tümen — bili so skoraj vsi pobiti, rešila se jih ni niti desetina4 9 4 — ma nevarnost, ki bi jo tako »zimsko spanje« pomenilo za Obre. Za prezimovanje so hili brez dvoma namenjeni ringi, saj je glavni čas nomadske paše gotovo od pomladi do jeseni. Če bi se Obri na zimo zatekali k Slovanom, bi ringov sploh me potrebovali. Brez dvoma so si Obri zlasti spočetka res jemali tudi slovanske — pa ne le slovanske — žene, toda ne ma posodo čez zimo, marveč za stalno. Danes imamo za tako "otoško postopanje na razpolago arheološki dokaz v po­ drobneje še neobjavljenem najdišču Varpailóta v Panoniji, kjer 'so v zadnji fazi pokopane ženske z langolbardskim in moški s keszthelyskim okrasjem,49» Spet pa nam arheologija dokazuje, da ni bila otoško-slovanska promiskuiteta, kakršno opisuje Fredegar, nikakršen sistem v otosko-slo- vamskem /razmerju, marveč kvečjemu morebiten lokalen pojav: Med staro- 4 9 2 M a r q u a i r d t J., Osteuropäische u. ostasiatìsohe StreiSz,üge, 1903, str. 482. 493 H a u p t m a n a L., Cas 17, 1923, str. 324^-325. 494 T k i v . FiredegiaiT IV 72; Kos F., Gradivo I, 164. . 495 W e r n e r J., Das lamgabamüsehe Gräberfeld von. Varpalóta 5in, West- ungarn, refer, ina III medn. kongresu prazgodov. ш protazgodov. ved, Zürich, 16. Vili. 1950. 115 slovanskimi lobanjami skoraj mi takih z mongoloidnimi potezami.490 Za­ nimivo je v tem .pogledu morda vprašanje, ki ga pa morajo rešiti antro­ pologi, od kod v mnogih potezah svojske antropološke 'karakteristike slo­ vanskih skeletov v Devinu pri Bratislavi, ki se v svojih sumarnih kvalitetah prilično ostro razlikujejo od okolice.497 Ves ta del Fredegarjevega pri­ povedovanja ije torej gotovo nehistoričen in ima prav Vemadsky, ko ga smatra za legendarno 'razlago slovanskega upora pod Samovim vodstvom pri sosedih. Na talke razlage naletimo večkrat od Herodotovega opisa, kako so se Skitom uprli sinovi skitskih žen s sužnji, 'rojeni v času dolgotrajne 'odsotnosti Skitov,493 pa do.najnovejšega časa, iz katerega naj navedem kot primera razlago foosenskih Turkov o prvi srbski vstaji, da so jo izvedli pač potomci Turkov in Srbkinj, in srbsko razlago grških zmag nad Italijani v 1. 1940—1941, da se je v grški odpornosti pokazala srbska kri, pomešana med Grke izza Dušanovega carstva.499 Uporaba te vrste podatkov v dokazovanju, da so Obri s takimi postopki sistematično razbijali upornost podrejenih plemen in utrjevali njihov su­ ženjski položaj pa je še posebej napačna pai vesti Čudežev sv. Demetrija o usodi vojnih ujetnikov iz Balkana, naseljenih v začetku 7. stoletja v južni Panoniji okrog Sirmija: »Tam torej, kakor pravijo, je vse to ujeto' ljudstvo naselil O'inenjieni kagan, kot vnaprej njemu podložne. Odtlej so bili torej pomešani z Bolgari in Obri in ostalimi ljudstvi; in so med seboj rodili otroke in postali zelo številno in zelo veliko ljudstvo; vsak otrok pa je izvedel od očeta to, kar so pretrpeli, in težnjo plemena, skladno z ro- mejskimi segami.« Tako so se še vedno pri vseh hranile želje po begu na domačo zemljo. Ko so preživeli tako preko 60 in več let in je zraslo tam novo ljudstvo, od katerega je bila v e č i n a s v o b o d n a , jim je obrski kagan dal posebnega kneza k a k o r j e o o i ö a i j . 5 0 0 Hauptmann sicer meni (zaradi pomanjkanja ločil v originalu), da gre pri »delanju otrok« ( naiôojvoislv ) le za opis obrskega razmerja do podvrženega in preseljenega prebivalstva. Ves tekst kot celota pa take razlage ne dopu­ šča — po njem je jasno, da gre pri tem predvsem le za lastno razploje- vanje zajetih in v Sremu naseljenih Romejeev. Toliko važnejše pa je v tem sporočilu, da so ujetniki sčasoma postali svobodni in se zvarili v novo »ljudstvo«, ki je dobilo, kakor je pri Obrali navada, svojega lastnega kneza. Obrski postopek torej ni imel namena, krepiti neko suženjsko (plagt na obrskem ozemlju, marveč s formiranjem novih zavezniških plemen krepiti ob rako silo. Ob tem se prav lahko spomnimo na Pseudomavrikijev opis usode vojnih ujetnikov pri Slovanih, pa tudi na Priskov razgovor z bizan- 4 0 0 S c h w i d e ' t z k y L, Die Rassenkimde der Aitala wen, 1938; T r o t i ­ ni ova T. A., Kraniologičeskie danye k etnogenezu zapadnih sla-vjian, Soivjet- skaja etnografija 1948, it. 2, str. 39—61; tudi na Bledu iso našli med 48 lobanjami pri izkopavanju leta 1948 le enega mongoloida, gì. Š k e r l j B., v K a s t e l i e J.- S k e r l j B., SlO'vans.ka nekropola na Bledu, arheološko in antropološko poročiđo za 1. 1948, 1950, str. 93. 4 9 7 S c h w i d e t z k y I., n. d., str. 11—20, 44 4 9 3 H e r o d o t IV 2—3. 4 9 9 Po informaciji tov. G. Č r e m o š n i k a . 5 0 0 Miracula s. Demetrii 195; R a č k i F., Documenta, str. 282—283; prim, tudi ïïauptmiann L., Čas 17, 1923, str. 324. •116 tinskim trgovcem iz Viminacija, tki je foil ujet, ko so Huni zavzeli to mesto in bil ob delitvi plena dodeljen Onegeziju (po nunskem običaju, da je Atila razdelil 'bogatejše ujetnike prvakom). »Ko pa se je pozneje odlikoval v bojih proti ' Bizantincem in ljudstvu Ahacirov in izročil barbarskemu gospodarju po hunskih šegah vse, kar je v vojski priddbilv pa si je dobil svobodo. Oženil se je z barbarko in ima z m jo otroka; tudi je Onegezijev tovariš pri mizi in živi sedaj bolje kakor nekdaj. Tisti pri Hunih namreč žive po koncu vojne mimo, vsak uživa, kar prinese usoda, in nihče ga niti malo ne nadleguje«, nato pa je nadaljeval ta bivši trgovec z ostro kritiko položaja prebivalcev v bizantinski državi.501 Vse to vsekakor priča o stanju, v katerem je suženjstvo pretežno še začasna usoda, sledeča voj­ nemu ujetništvu, ne pa še stalna podlaga proizvajalnega procesa. Da so pa ti izačetlki suženjstva pri Oforih 'res že obstojali, dokazuje tudi usoda Lopichisa, ki je olkr. 1. 611 kot vojni ujetnik postal obrski suženj in je moral čez daljši čas skrivaj pobegniti.502 Spričo vsega tega, zlasti pa zato, ker smo za Obre same ugotovili, da predstavljajo zvezo nomadskih plemen, se zlasti db Fredegar j evem poro­ čilu postavlja vprašanje, ali smemo na talki podlagi sklepati kar na s i s t e m , ki bi veljal za v s e pokrajine pod obrsko prevlado, ali sploh moremo v -razmerju med Obri in drugimi plemeni govoriti о< kakem sistemu, posebej še o takem, v katerem foi mogli govoriti o Oforiih kot o gospodarjih, o vseh drugih ljudstvih, ki so bila zvezana z njimi, pa kot o sužnjih. Z Obri zvezama nenoimadska ljudstva v času njihovega prebivanja v srednjem Podonavju z Obri gotovo niso bila enakopravna. To nam dokazuje že Ivan Efeški, ki pravi, da so se Obri »zlasti pomnožili in okrepili od mnogih severnih ljudstev, katere so p o d r e d i l i i n o s v o j i l i « , pri čemer gotovo misli v prvi vršiti na Slovane.503 To sodbo potrjuje tudi obrsko razmerje do Gepidov in Duljefoov, do Slovanov na Vlaškem in v Dalmaciji, na Češkem in Moravskem, nalčin oforskega bojevanja itd. Vse to ima trdno vzporednico že v stari nomadski plemenski zvezi pod obrskim vodstvom v centralni Aziji, kjer so bili med vsemi zavezniki polnopravni le" Obri, vsi drugi so bili pa — seveda kot plemenske enote — v podrejenem položaju.504 Če pa hočemo vedeti, ali je v tem razmerju veljal nek stalen, za vse veljaven sistem glede oblik podrejenosti, si moramo podrobneje ogledati razmerje med Obri in drugimi etničnimi skupinami na ozemlju, ki so ga Obri obvladovali iz srednjega Podomavja. Poleg Slovanov so doživeli tu obrsko nadablast še ostanki Romanov in Langofoardov ter Gepidi. Za Romane je bila oforska nadablast vsekakor najfoolj usodna. V obrskem kolonizacijskem prostoru samem (t. j . med Tiso in Alpami, Donavo in Dravo) se je ohranila po dosedanjih rezultatih arheološkega preiskovanja ena sama sklenjena romanska naselbina, antična Mogentiana, preko pri- 501 p.j. j sk s, ed. Dimdorf, Hist, graec. min. I, str. 305—306. 3 0 2 P a u l i D i a c o n i Hiisit. Langob. IV 37; Kos F., Gradivo I, 153; seveda tu nimamo opraviti le z umikom iz suženjstva, ma.rveč tudi z begom k sovraž­ niku, kar je spadalo tudi pri Hunih med najhuje kaznovana dejanja. 5 0 3 D j a k o n o v A., n. n. m., str. 30—31. » » E b e r h a r d W., Chinas Geschichte, 1948, str. 151—152, 169. 117 hoda Obrov, in sicer do okr. i. 600. Obri so torej še .nekaj desetletij pustili to meščansko naselbino pri miru in z Romani v njej le trgovali. Šele v času, ko 'so «e Obri začeli močneje obračati prati zahodu, je ta naselbina propadla. Romanski rokodelci so se po Alföldijevi sodbi porazgubili po obrskïh rimgih kot sužnji,505 kar je bilo seveda toliko lažje, ker so bili tudi pred tem pač le delno svobodni. Tudi Latngobardi so ob robu Panonske kotline zapustili nekaj naselbin, med katerimi je podrobneje obdelam doslej le Nikifech, ki je živel do konca 6. stoletja. Ne glede ina dejstvo, da je ta naselbina okrog 600 y neznanih okoliščinah izginila, nam grob langObardskega vojœcaka iz konca 6. stoletja jasno dokazuje s svojimi dodatki (meč, sulica), da to nikakor ni bil suženj.506 Usodo langoibarskih 'žensk, ki nam ideino pojasnjuje propad langobardskih ostankov v ravnini, smo že omenili. Kako si moremo končno razložiti, če >bi držala hipoteza,, da so Obri sistematično »avariziraili« svoje podložnike, razbijali njihove plemenske enote in njihove člane spreminjali v sužnje, da trčimo 1. 600 na veliko število Gepidov, zbranih na svojem prazniku, nerazložljivo brez večjega sklenjenega gepiidskega področja, 1. 600 in 626 ona poeebne gepidske od­ delke v obrski voj'ski507 in še v drugi polovici 9. stoletja na sporočilo, »od Gepidov pa sede nekateri tam do sedaj«?5 0 8 Oe Ibi poraženi Gepidi res postali sužnji, zakaj bi moral Bookolalbra podložne Gepide skrivaj nagovarjati k begu v Bizanc? Obrska oblast nad Gapidi je bila res težka,509 toda v suženjstvu »tasta rdizirana« bi se njihova etnična samo- rodnost ne mogla ohraniti skozi tri stoletja. In'končno, če pregledamo poročila o razmerju Obrov do Slovanov, vidimo, da govore vsa poročila o razmerju kolektiva do kolektiva, obrskih rodov, ki so prišli na napol roparski način »v goste« k 'slovanskim, ali Obrov v celoti, ki so zahtevali od slovanskih plemenskih enot različna dela (na pr. udeležba pri vojski, gradnja čolnov ali mostov za napad proti Bizancu, plačevanje tributa) ali razpolagali z oboroženimi oddelki slo­ vanskim ljudstev. Nobenega poročila pa nimamo, ki bi govorilo o razmerju posameznika do posameznika, gospodarja do sužnja. Še več, ti kolektivi so bili tudi teritorialno v glavnem dovolj; jiaisno razmejeni, kar je pri plemenski zvezi povsem prirodno: center obrske sile je panonska 'ravnina zahodno od Tise, sicer obsežen prostor, ki pa so ga Obri rabili zaradi svojega ekstenzivnega nomadstva. Za številnejše slovanske poljedelske naselbine, ki jih na podlagi pravljice Notkerja Bal- bula domneva Šišic,510 med temi nomadi pač ni bilo prostora. Na eni strani je nemogoče sožitje nomadske živinoreje in poljedelstva v pogojih rodovno- 5 0 5 Al iö l id i A., Der Untergang der Römarherrschaft in Pannanien 2, 1926, str. 31—39, 43-^4, 56. 5 0 6 B e n i n g ex E., Gerananiischar Grenzikanrpf in der Ostmark, 1939, str. 114, si. 40, 41; l i s t i , V Re i n e r t h H., Vorgeschichte der deutschen Stämme II, 1940, str. 857, tob. 364. 5 0 7 O s t r o go T s k i G., Istori ja Vizantije, 1947, str. 42; S t a n o j e v i e S., Glas Srp. akad. nauka 80, 1909, ssrr. 134. 5 0 8 Kos M., Coniversk» Bagoarmram et Cararatanarum, str. 132 (c. 6). 5 0 9 P a u l i D i a c o n i Hist. Langob. I 27: duro imperilo subjecti gemimt. 5 1 0 Š i š i ć P., Povijest..., str. 217. 118 plemenske družbe e samostojno plemensko organizacijo (to nezdružljivost •dokazuje tudi stiskanje Obrov v majhno rezervacijo, ko se v začetku 9. sto­ letja spuste v ravnino slovanski poljedelci).511 Na drugi strani pa nam fran- kovski viri izrecno povedo, da je bila Panonija po (koncu vojne z Obri skoraj »brez vsakega prebivalstva«,512 dasi jdh Franki — kakor nikjer •drugod — gotovo niso vse poklali. Ob iznaitnejšeim poljedelskem prebi­ valstvu v tej pokrajini bi 'bila taka sodba pač nemogoča (enako kakor poznejši močni slovanski kolonizacijski val v Panondijo), še celo ne, ker so Slovani v teb 'bojih s Franki s o d e l o v a l i . 5 1 - 3 Sicer nam pa sodobni zgodovinski viri dovolj jasno pričajo, da so se Slovani v znatnejši imeri začeli naseljevati v Panoniji šele po koncu obrskih vojsk:314 Sed post annos nativitaitis domini CCCLXXVII et aimplius Huni ex sedibus suis in aquilonari parte Danuibii in desertis loeis habitantes, transfreitarjites Danulbium expulerunlt Romanos et Gortnos aitque Gepidos. De Gepidis autem quidam adhuc ibi resident. Tunc vero Sciavi post Hunos inde expulsas venientes coeperunt istis partibus Danubii diversa® iregiones na»bitare. Sed nunc qualiter Huni inde expulsi sunt, et Sciavi inhaibitaire coepeiunt, et i l a pairs Pannoniae ad diooesim Iuvavemsem conversa est, edicendumi putamus.5 1 5 Po Kosovem mnenju maj bi M o v navedenem mestu govora o d v e n slovanskih kolonizaicijiah Panonije, prve, začete, a ne dokončane, po propadu hunske države, druge zopetne naselitve (inha- bitare) po izgonu drugih Hunov, t. j . Obrov.310 Po imoji sodbi pa je ta raalaga pogrešna. Napaka izvira od tod tod, ker je Kos sklepni-stavek (Seid n u n c . . . edicendum putamus) razumel kot samostojno poročilo p o l e g prejšnjega Ibesedila. Tako se miu je primerila domneva, da avtor loči dvojne Hune, prave in Obre. Proti temu je treba podčrtati, da avtor spomenice, kot je pri (srednjeveških piscih pogosto,517 Hune in Obre zdru­ žuje eno samo ljudstvo. Tretje poglavje istega vira niamireč dokazuje, da je po njegovi sodbi itraljiala h u n s k a ooblast v Panoniji nepretrgano od prihoda pravih Hunov pa vse do zmage Frankov nad Obri: Nune adicien- dum e s t . . . quomodo Huni Romanos et Gothas aitque Gepidos de inferiori Pannonia expule runt e t i 11 a m p o s s e d e т u n t т e g i o n e ni•, q u o u s - q u e F r a n c i a c B a g o a r i i c u m Q u a r a n t a m i s continuis affli- gendo 'bellis e o e s u p e r a v e r u n t.5 1 8 Poleg tega je zelo verjetno, da z »izgonom Gepidov«, ki je postavljen na izačetek h u n s k e vlade, ni mišljen pri starih piscih skoraj ueopaženi začetek gepidske podložnosti pravim Humom, marveč mnogo bolj znana katastrofa, M jih je zadela v zvezi naselitvijo O i b r o v v srednjem Podonavju;. ker pa so se tudi 5 1 1 Annates regni Francoiìumi a. a. 805 in 811 (ed. Kurze, str. 11—120, 13S); Kos F., Gradivo II, 26 in 38. 512 E i n h a r d , Vita Caroli Magmi 13; Kos F., Gradivo I, 326. 513 Annates regni Framcoruim a. a. 796 (ed. K u n e , str. 98); Kos F., Graditvo I, 293. \ 514 Poleg Annales regni Francorum k 1. 805 zlasti' Convexsio Bagoairiorum et Carantanomm (ed. Kos M., sir. 132). 515 Kos M., Oomversio ..., isto. 132. 516 Kos M., m, d., str. 50—51. 517 Kos M., n. d., str. 47. 518 Kos M., n. d., str. 129 (Conversio 3). 119 Obri kot gepidski gospodarji v virih večkrat imenovali Huni,3 1 8* je združil tudi to s Iranskim prihodom. Predvsem pa navedenega mesta ne moremo razlagati ločeno od ostalega besedila spomenice. In od kod naj bi avtor v 6. poglavju .razlikoval, 'kar je v 3., uporabljajoč skoralj iste besede, očitno združeval? Zadnji stavek zgoraj navedenega besedila torej pač ni nič drugega — to dokazuje tudi ponavljanje prejšnjega 'besedila — kakor stilistični prehod od kratkega pregleda panonske zgodovine od časov rimskega imperija do začetka 9. stoletja k podrobnemu razlaganju v tem uvodu tudi že zajetega najnovejšega razdobja od konca 8. stoletja dalje. Dočim je bilo v prejšnjih stavkih le nakazano, k a j se je v tem času zgo­ dilo, nas pisec povede naprej: »Sedaj pa mislimo, da je treba povedati, k a k o so bili Huini od tod izgnani in so začeli prebivati Slovenci...« Kosovo razlikovanje med coopérant habitare in inhabitare coopérant je brez podlage, kajti oba izraza v običajni latinščini pomenita isto, namreč »prebivati, 'biti naseljen«; razlika v izrazih je 'zgolj stilistična, ne vsebinska. Vsekakor je 'torej tudi v obrsko-'slovanski plemenski zvezi veljalo splošno pravilo, da imajo posamezna plemena svoja plemenska področja. Med Obri so bili naseljeni le redki Slovani, ki Na drugi strani pa vemo, da so obkrožala obrsko jedro od vseh strani ozemlja, ki so bila v ogromni večini naseljena s slovanskim poljedelskim prebival­ stvom.. Na tem ozemlju so bile sioetr res tudi obrske postojanke; ponekod se dajo dokazati z neko stopnjo verjetnosti z redkimi obrskimi sledovi v .arheološkem gradivu, drugod s krajevnimi imeni, precej trdno za začetek 7. stoletja za Slovane na 'zahodnem delu Balkanskega polotoka z izročilom poznejše ljudske tradicije,520 popolnoma gotovo za čas vojne med Obri in Franki za zgornje Posavje in toodnik ob Donavi.521 Toda prav redkost takih sledi — večina krajevnih imen, iz katerih so sklepali na obrske postojanke,522 namreč ne izvira od Obrov, marveč od glagola »obryti«523 — sisa P a u l i D i a c o n i Hist. Langiob. I 27. 5 1 9 Ni ed e r t e L., Rukovet slovanske archeologie, 1931, str. 34—39, 52—55; K o r o š e c J., Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji,-1947, str. 115—119; Karamiain L., Iz ikolijevke hrvatske prošlosti, 1930, str. 135—137; ivsti, Isko­ pine društva, »Bihaća« u Mravincima i starohrvatska grobljiai, Rad 268, 1940, str. 19, 24; E i s n e i r J., Slovensko v dobo 'kultury hradištnej, Slovenske dejiny I, 1947, str. 121—128; gl. tudi Kos M., Conversio, str. 68, 132; populum, qui r e m a r ­ s i t ibi de Huniis et S e 1 a v i s in Mils partibuis. 5 2 0 Op. 392; Vovbre-Heunenburg, Vaniče-Fanning-bain; R e i n e c k e P., Studien über Denkmäler dee frühen Mittelalters, Mitteil. d. Anthropol. Gesell. in Wien 29, 1899, sir. 45; i s t i , Die archäologische Himtenlassenschaft der Awaren, Germania 12, 1928, str. 87—89; i s t i , Slawilsch oder ikarolingisch, Prähistorische Zeétsohr. 19, 1928, str. 268—279: najdbe v Št. Petru pri Grab- štanju, Bayerdorf-Arndorf'pri Herzendorf u, Malošče; K o n s t a n t i n P o r fi r o ­ ge n e t , De adm. imp. 30 (CB), III, str. 144; Zaštitno iskopavanje kod Pančeva, Muzeji 1, 1948, str. 73—78 (avtorji mislijo, da gre za slovanske grobove, a Miracula s. Deimetrii 195, R a č k i F., Documenta, istr. 293, onemogočajo to razlaigo). 5 2 1 Gl. op. 441. f 5 2 2 Ši š ić F., Povijest..., str. 678—680; Cor o vie V., Historija, Bosne I, 1940, str. 101—102; L a b u d a G., n. d., str. 183 op. 142 in str. 235 op. 101 sprejema to .argumentacijo. 5 2 3 R a m o v š F., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 11. 120 kaže na malenkostno obrsko prisotnost v teh pokrajinah. Za tak položaj govori poleg v primeri z ogromnim prostorom obrsko-slovatnske_ plemenske zveze majhnega števila Obrov tudi že navedeno Fredegairjevo sporočilo, po katerem naj bi Obri hodili k Slovanom le prezimovat, iz česar je kljub vsej pröblemartiönosti tega poročila jasno, da Obri niso 'bili med Slovani stallno naseljeni. Končno nas še posebej pri Slovencih opozarja na pre­ vidnost pri ocenjevanju pomena takih obrskih postojank, ki bi mobi mogla izoblikovati, če ne 'bi že prej obstojala slovanska pi emena; isto velja seveda tudi za upor balkanskih in fcarantaoskih Slovanov. Pri družbeni dvoplast- nosti, ki bi se krila z etnično dvoplaistnostjo in Ibi pomenila družbeno ob- glavljenje Slovanov v irazredni družbi, Ibi bil historični razvoj, kakršnega kažejo viri, popolnoma nemogoč. Ugotovili smo torej, ida so sicer Slovani v srednjem Podonavju in v nekaterih krajših obdobjih tudi v nekaterih pokrajinah preko tega področja v času svoje naselitve in po njej v začetku 7. stoletja res spadali v obrsko politično območje, toda kljub svoji podrejenosti ne kot sužnji, marveč kot strnjena plemena s -svojimi lastnimi voditelji, lastno plemensko vojsko, z lastnim notranjim družbenim razvojem in vsemi sloji, ki se na stopnji vojaške demokracije začno razvijati v okviru plemen.5 2 6 Pri povezavi Obrov in Slovanov torej moremo govoriti le o 'svojevrstni plemenski zvezi (to dokazuje za Obre tùdi njihov lastni ustroj), v kateri pa so imeli začasno — sicer kulturno in gospodarsko nižji, iai vojaško bolj dozoreli, gibljivejši in učinkovitejši — nomadski konjeniki Obri prevladujočo veljavo, prevlado konjenika nad pešcem, ki .jo ije v zgodovini srečamo večkrat (prim. Hune in Mongole). Gospodarski dualizem ter nomadska vojaška superiornost sta v tem razdobju posebnega pomena vojn v ljudskem življenju nujno razdvajala 4to plemensko zvezo na dva dela, in sicer tako, da so bile poglavitne odlo­ čitve o skupnih ukrepih, vprašanje vladarja itd. le v rokah nomadov, Obrov. Vendar pa obrsko 'razmerje do ostalih plemen ni bilo urejeno v sistem, marveč se je razlikovalo po pokrajinah in posameznih plemenih. To je bil položaj, ki je izzival ponekod celo zelo občutno brezpravnost. Toda pri tem gre za ropanje, ne pa suženjstvo 'slovanskih plemen. Prav ta moment mam morda more razložiti tudi Fredegarjevo poročilo o obrskem »prezimovanju« med Slovani. Videli smo, da Pseudomaurikij posebej, naroča, naj Slovane napadajo pozimi, kef jim je tedaj obramba najtežja. To dejstvo 'je »bilo Ihrez dvoma znano itudi Obrom, zato so gotovo tudi oni podvzeli roparske napade na slovanske rodove v tem letnem času. To je morala biti podlaga, iz katere je rasla legendarna f rankovska razlaga slovanskega upora pod Samovim vodstvom. Taka brezpravnost je mogla izvirati ponekod (Duljebi!) seveda tudi iz spornima na vojaški poraz, ki je posamezna slovanska plemena prisilil k vključevanju v obrsko-slovansko plemensko zvezo. Poglavitni moment, ki je izzival tako Ibrezpravne odnose, pa je gospodarskega značaja: izrab­ ljanje poljedelskih sosedov po nomadih oz. način njihovega sožitja, ki ga 5 2 0 GM. tudi N e m e č e k O., Das Reich dels Slawemiürstera. Samo, Jahres­ bericht d. deutschen Landes-Oberrealschule in Mähr. Ostrau 1906, str. VIII—IX. 122 moremo zaslediti še v polpretekli dobi,327 ga razkrivata v širokem problemu možnosti sožitja poljedelstva z nomadsko živinorejo. Ta problem postaja zlasti oster ibrez • dvoma na stopnji vojaške demokracije, ko postaja rop (ne pa stalno gospostvo nad sosedi) vsakdanji inačin pridobivanja. Stopnja podrejenosti Slovanov pa je bila pri tem odvisna od zelo različnih mo­ mentov, zlasti od oddaljenosti od Obrov, značaja ozemlja in njegovega pomena za Obre pri raznih njihovih pohodih. Trajanje obrsko-slovanske plemenske zveze pa je bilo prav zaradi tega dualizma historično nujno omejeno na krajše razdobje. V času, ko so toile irodovno-plemenske oiblike pri Slovanih še tako močne, da niso mogle nastajati trajne samostojne slovanske plemenske zveze zaradi neëdinosti plemen, ko je v času selitev in napadov na Bizanc zavzemala živinoreja tolikšno vlogo v slovanskem gospodarstvu, da poleg Bizanca niso pred­ stavljali za Obre vabljivega plena, so- Obri na svojiski način premostili slovansko družbeno nedozorelost in v trajnejši obliki združili velik del slovanskih plemen v skupen napad na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe. V tem je velika otorska vloga v zgodovini južnih Slovanov. Ko pa je v novi domovini spet napredovalo poljedelstvo, ko se je zaradi propada bizantinske oblasti nad Balkanskim polotokom znatno zmanjšal tamošnji otorski plen, ko so se spričo tega začeli pri ropanju vedno bolj obračati nad podrejena slovanska plemena, in ko je na dragi strani prav v zvezi z naselitvijo v novi domovini pospešena družbena diferenciacija med Slo­ vani napredovala do tolike mere, da so 'bili uresničeni pogoji za nastanek samostojnih slovanskih plemenskih zvez, so silo lako, da se ni nikdar več obnovila v svojem starem obsegu. Z vsem tem razvojem so nezdružljive domneve, da bi imele slovanske in amtske plemenske zveze severno od spodnje Donave ali slovanske tvorbe na Balkanu neposredno po naselitvi že značaj »države«.528 Slovanske nedržavnobvoiinosti v tem času pa seveda ni povzročala njihova prirojena struktura, marveč njihov družbeni Tazvoj, ki jih je — iz redkimi izjemami — šele po daljšem času privede! do razredne družbe in s tem do države. 5 2 7 Brim. P e à s k e r J., Die älteren Beziehungen der Slawen, zu den Turko- taita.ren und Geinmanen, und ihre sozialgeschicMäch© Bedeutung (Vierteljahr- schritt f. Social- und Wirtschaftsgeschichte 3, 1905, str. 192—208), 1905, str. 16—22 (ilustracija s položajem v 19. stoletju v Turkestanu iglede razmerja med nomadi шп okoliškimi poljedelci). 5 2 3 Take teze zagovarja v zadnjem času sovjetska historiografija: prim. G r e k o v B. D.. Borba Rusi za sozdanie svoego gosudarsitva, 1945, sitr. 22—23; zlasti podčrtuije to tezo T r e t j a k o v P., VostočnoHSilavjamskie plemena1, 1948, str. 82—91, posebej 89—90; najdlje sta po tej pogrešni poti zašla ukrajinska arheologa D o v ž e n o k V. in B r . a j č e v s k i j M., v irazprajvSi O vremeni slože­ nija feoidaiHzma v dsrevnej Rusu, Voprasy istorii 1950, št. 8, str. 60—77, kjer trdita, da antska plemenska zveza po družbeni vsebini ustreza (istočasnim germanskim drzaivnim tvorbam v vzhodni Evropi, češ da materialna kultura dokazuje, da »istoričesMij iprocess u vostočnvh slavjan 'byl ničut ne bolée zamedlennym, čem na zapade« (str. 77,!!). 123 Quelques problèmes relatifs à l'époque de l'immigration des Slaves du Sud. (Résumé) L'auteur étudie surtout le problème des rapports entre les Slaves ^et des Avares jusqu'en 626. La première partie de son article tente d'éclaircir :1e rôle joué par les Slaivee dans les agressions contre la péninsule des Balkans entre Obéis années 500 et 626. Il soumet (§§ 3, 4, 7) à une étude détaillée ceis agressions jusqu'à l'établissement des Slaves dans les Balkans au début du 7e siècle (§ 10); le paragraphe 6 traite l'arrivée des Araires en Europe et leur histoire jusqu'à leur établissement sur le moyen Danube, et les paragraphes 5 et 8 rétablissement des Slaves aux cours supérieurs de ila Save et de la Drave (dans les Alpes orien- tales). Lors de cette étude, il arrive à de nouvelles .conclusions touchant la chro- nologie et l'historique de ces luttes: l'invasion des Bulgares, irepoussée par Mun'dus, est de 530 et non pas de 539; la -large dispersion des Croates et des Duljebs (exception faite des Croates de Dailmatie qui présentent un problème particulier) à travers de monde slave doit être rattachée aux mouvements des Avares deraiifère les Gairpates entre les années 562 et 566; dans leurs migrations postérieures, les Slaves entamèrent lias Croates et les Duljebs dispersés parmi eux; liai première attaque des Avares contre Sirmiiuim est antérieure à leur établis- sement sur le territoire des Gépides au nord du Danube en 566-'7; en étudiant la chronique de Théophiikicte Simoeatta, l'auteur démontre que l'année 583 marque bien la fin des attaques slaves contre Constantinople décrites par Jean d'Éphèse et qui durèrent quatre «ins et que, cependant, les Slaves attaquèrent Constantinople de .nouveau en 584, cette' fois en compagnie des Avares. Il s'occupe surtout eft en détail de la chronologie des combats à l'époque de la guerre de Maurice contre les Avares et les Slaves (592—602) et il réussit à résoudre le problem© de la lacune supposée jusqu'à présent dans la chronique de Théophi- le ete Simocatita (592: l'expédition de Maurice jusqu'à Anhialos; 593: l'invasion de kagan; 594: l'expédition de Pràscus contre les Slaves; 595: l'expédition de Pierre contre les Slaves; 596: la lutte pour Singidunuim; 597: l'invasion des Avares en Dalmatile; 598 jusqu'à l'automne 599: une année et demi de paix; 599/600: l'agression de kagan sur Tomi; 600: traité de paix, la traversée du Danube par les Byzantins et leur attaque; août 600 — juillet 601: une année d'accalmie; automne 601: les préparatifs des Avares auprès des cataractes du Danube; 602: la seconde expédition de Pierre contre les Slaves. L'auteur jette aussi une nuvelle lumière sur le cours des événements lors de cette guerre en étudiant le conflit surgi entre las Avares et las Byzantins quant à l'interpretation du traité de paix de 593 (à qui se rattache la formulation du traité de paix de 600), et la passivité des Avares pendant quelques périodes de cette guerre, les Avares étant, à ces périodesJà, engagés dans des attaques contre l'Occident. Les attaques contre Selloniilque, mentionnées dans les »Miracula s. Demetrid«, datent, selon l'auteur, de 586, 609, 615 et 617. Le premier choc slave dans les territoires au sud du 'haut Danube qui embrassa une partie de la Basse et de la Haute-Autriche eut lieu déjà après la migration des Lombards vers la Pannonie (546) ; entre les années 568 et 585 environ, les Slaves venant du nord, des territoires des Slaves occddeniaux, envahissent les Alpes orientales où ils sont rejointe, entre 585 et 590. (approximativement, par un autre courant slave plus fort venant de l'est et du sud-est; ainsi les Slaves ont, dès cette époque, colonisé tout le territoire où les Slovènes vivaient dans les prenniers siècles du moyen âge. Dans las conclusions qui s'ensuivent de lianalyse détaillée des lieux d'atta- ques slaves dans t'msemble des agressions qui ont brisé, au commencement du 7e siècle', la défense des Byzantins SUT les limites septentrionales de la péninsule des Balkans, l'auteur donne d'abord un tableau chronologique de • toutes ces agressions (p. suiv.) qui apporte la preuve que, jusqu'en 540, les Slaves ont attaqué de concert avec les Bulgares, tandiils qu'entre 583 et 626, leurs attaques étaient, en général, liées à celles des Avares; dams ces circonstances, 124 ce sont sans doute îles nomades, guerriers plus puissants, qui ont joué le premier rôle. Les sources -ne mentionnent des agressions slaves indépendantes de quelque envergure qu'en 545—551 et en 578—583 (11/1). La suprématie des Avares dans cette alliance avaro-sllave est démontrée par les faits suivants : les Avares dispo- saient des forces armées slaves; le nom des Avares est employé souvent pour désigner et les Avares et les Slaves; îles Byzantins tâchent, Hors des agressions bulgaro-slaves et aveiro-slaves, à s'arranger avec les Bulgares, resip. avec les Avares, en négligeant les Slaves; enfin les rapports entre la pression slave et avare sur les Balkans et vers l'Occident sont [révélateurs: quand des luttes impor- tantes samt .engagées dans les Balkans avec les Byzantins, à l'Ouest les Avares font la paix, quand les Slaves avancent, avec l'aide des Avares, vers l'Ouest, sur le iront balkanique leur défense est faible (11/2). Lies Avares -dominaient, outre que les Slaves de la Painmonle, jusqu'en 623 aussi les Slaves dans -les Alpes orientales et sur ila haute Save, en Moravie et Bohème; dans les années 583—600, ite étaient allés- aux Slaves de la Valachie (Sclavimie) ; les Slaves de la partie occ-M-entalle des Balkans leur étaient soumis jusqu'en 626; ce ne fuit qu'en cette même année que cessèrent leurs relations avec les Slaves des Balkans orientaux qui d'ailleurs n'avaient jamais été très étroites; derrière les Carpates, lesi Dul-jebs russes, sinon, d'autres tribus, leur avaient été soumis (11/3). Dams la seconde -partie de son étude, H'auteur tente d'établir l'espèce des rapports entre îles Slaves .at les Avares en partant de l'analyse de leur structure économique et sociale. Il démontre d'abord (§1) que le nom des Avares est donné, jusqu'en 626, à un groupe formé de -différentes tribus nomades qui ont conscience de leurs origines différentes et ne sont organisées en aucune forme d'Etat stable, mais seulement dams une confédération 'de tribus. Liei kagan n'est pas leur chef absolu, car les chefs de 'tirilbus interviennent dams lies décisions sur leurs rapports avec les voisins, ce quii est prouvé par la manlifere dont se passent diverses négociations avec Byzance. Les Aviaires ne sont unis qu'au point de vue militate, ce n'est que sur ce champ-là que le kagan dispose d'un grand pouvoir de commandement et de juridiction. C'est pourquoi, après ses défaites militaires, suivent des révoltes réitérées et importantes qui font disparaitre pluisiers ikagans. Les .kaigiams étaient donc responsables de l'ex-erciice de leur pouvoir à des larges masses des habitants qui, en effet, intervenaient aussi, au moans jusqu'environ 630, dans l'élection .du nouveau ikagan. Le, .butin et les tributs cependant représentent la base d'une différenciation économique et sociale toujours croissante., bien que celle-ci ne soit pas encore assez prononcée pour pouvoir faire éclater la cadre de l'ancien ordre social, ce qu'elle aurait pu seulement si elle avait été basée sur l'activité économique principale de ces tribus — l'élevage nomade. Dans .une moindre mesure, l'esclavage patriarcal commence à faire son apparitiilon. En puisant dans les descriptions qu'omit fait de la- vie quotidienne des Slaves Procope et Maurice, et en complétant cas données par des renseignements em- pruntés à d'autres sources et à l'archéologie, l'auteur constate (§ 2) que les Slaves de cette époque étaient surtout des agriculteurs. Ils défrichaient leurs terres selon leur procédé primitif en les incendiant; le labourage apparaît cepen- dant vers le milieu du premier millénaire de notre ère déjà quand les- Slaves commencèrent à se servir de l'araire en bois (Hauteur réfute la thèse de quel- ques, historiens .russes selon lesquels les Slaves auraient labouré, à cette époque-là, leurs terres à l'aide d'une charme qui leur serait venue des Scythes). L'élevage, la chasse et la pêche étaient aussi des branches '.importantes de leur économie; de même, les airtiisans y contribuaient une part considérable. Le butin de leurs expéditions guerrières contre les Balkans représentait également -une importante ressource^ Les Slaves étaient organisés eu tribus qui s'aliaient parfois en de grandes confédérations pour des agressions contre Byzance, mais ils n'étaient socialement pas tassez éuvolués pour donner à ces confédérations un caractère durable. Dams le cadre des forces armées, les guerriers étaient groupés selon leurs tribus, la >Gefolgschaft« leur est encore inconnue; dans les chroniques qui relatent Iles agressions contre Byzance, on note cependant une évolution progressive militaire durant tout le 6e et le début du 7 e siècle. 125 Après ime analyse critique (§ 3) de diverses sources sur les rapports entre les Slaves «et les Avares (la relation de lia Chronique dite de Nestor est -déclarée légendaire; la Cronique dite de Frédégadre donm© une description juste des rapports en temps de guerre, corroborée aussi par les sources byzan- tines qui, également, mentionnent le tribut; le passage sur les concubinies slaves est légendaire, et la relation de l'hivernage des Avares chez les Sliaves. reflète des récits vagues sur le pillage des tabitatioms slaves par les Avairesi durant l'hiver quand ces attaques étaient ladeées; .en prenant à témoin les recherches faites .par des -archéologues et des anthropologues., l'auteur réfute .les affir- mations sur une bâtairdisaition systématique, ainsi que sur une déportaition systématique des tribus alliées aux Avares — tous les récits sur la dépor- tation ne concernant que- les prisonniers de 'guerre pris, au cours des. expé- ditions en territoire étranger), l'auteur constate que les rapports des Slaves avec les Avares ne pouvaient pais être ceux des esclaves envers leurs maîtres, mais que des tribus slaves entières étaient alliées lajux Avares dams, une con- fédération avarojslave. Cette théorie s'appuie sur les formes de la participation slave dans les expéditions das Avaires, ainsi que sur le fait que les Avares vivaient territorialem ent séparés des Slaves: ils s'étaient établis dans les steppes du Bassin Pannonique, tandis que les 'Slaves habitaient les régions montagneuses qui environnent ces steppes. Lies rapports enibre les diverses tribus slaves et les Avares n'étaient pais organisés selon un modèle unique, ils différaient selon leis différentes époques et selon la proximité 'du voisinage, ainsi que selon l'intérêt plus ou moins grand que les Avares portaient à leurs territoires. Dans cette confédération des tribus slaves avec les Avares, ceux-ci représentaient la force prédominante; en maint endroit, les rapports mutuels avaient déjà dégénéré en une sujétion totale des Slaves. La cause d'une telle situation consiste surtout dams le problème général de la vie commune des éleveurs nomades et des agriculteurs voisins, problème qui existait encore récemment en. certains pays asiatiques où des tribus nomades terrorisaient les agriculteurs leurs voisins par .des invasions de pillage. • Le dualisme économique de la confédération avaro-slave devait forcément limiter sa durée à unie période assez courte. A .une époque où l'organisation sociale en clans 'et tiribus était chez les Slaves encore assez puissante pour empêcher lia formation d'une confédération imdépeinidam'te et srta.ble des tribus slaves, îles Avares suppléèrent, d'une manière particulière, au manque de matu- rité sociale des Slaves et uniriemt urne grande partie de leurs tribus .pour une agression commune contre les Balkans et les Alpes orientales, en quoi consiste le grand Tôle des Avares dams l'histoire des Slaves du -Sud. Les Slaves une fois établis dans leur nouvelle patrie; leur économie faisant des progrès; le buiita. des Avares en temritoire byzantin diminuant parallèlement avec l'étendue de ce territoire, et ceux-ci 'commençant de piller les tribus slaves 'soumises; une diffé- renciation sociale accélérée se mamif estant pacrmi les Slaves., après la.. colonisation de leur nouvelle patrie, créant des circonstances favorables à la îonmatœn des confédéraitliions todépandanitas des tribus; la conquête des territoires byzantins faisant perdre toute raison d'être à la confédération entre Slaves et Aviairas, cette confédéraition se trouva dissoute. Ill commença' alors l'époque des révoltes contre les Avares. Elles causèrent, dams les années vingt du 7e siècle, la ruine de lia puriissanoe avare qui ne put, jamais après, être restaurée dans son ancienne étendue. 126 Franjo Baš Mali grad т Ptuju Danec oorrigeretiir... »Zgodovinski časopis« (II.—III., Ljubljana 1948—1949, str. 206—238) je odprl diskusijo o problemu slovanskega svetišča na Ptujskem gradu. V diskusiji gre za tolmačenje, (kaj predstavlja 1947 izkopani, približno 3 metre 'široki, zunaj 2 im in znotraj 1.45m globoki, v zunanjih stranicah 12 m ter v notranjih približno 6 cm dolgi kvadratasti jarek. Vodja arheo­ loških izkopavanj umiv. prof. dr. Jos. Korošec ga je v. stroko'vmem poročiliu »Slovansko svetišče na ptujskem gradu« (Ljubljana 1948) proglasil za slovansko svetišče iz VII. stoletja. V svoji ooeni te publikacije v Zgodo­ vinskem časopisu sem podvomil v to tolmačenje, ker da ga ne dovoljuje nejasno in nedoločeno objavljena vsebina izkopanine in nezadostno gra­ divo, ki pri tem ne vsebuje značilnosti svetišča, razen oddaljene podobnosti s prav tako kvadratastim tlocrtom slovanskega sveMiča iz XL stoletja v Arkoni. Avtor je proti 'knjižni recenziji svoje prvotno stališče branil. Vendar pa niti recenzent miti avtor nista s svojimi izvajanji mogla vseh stro­ kovnih krogov prepričati o pravilnosti' svojega stališča, tako da se je poja­ vilo umemije, da je treba zadevo ponovno pretresti (prim. Djuirdje Bošković, Problem slovenskog brama u Ptuju. Starinar, organ Arheološkog instituta. SAN, n. s. I. Beograd, Srpska akademija nauka, 1950, str. 39—46). V oceni sem 'podal samo kritiko avtorjevega 'mnenja, ker (še ni bilo na razpolago- vse gradivo za argumentacijo mojega lastnega tolmačenja izkopanega objekta. Zato podajam to tolmačenje v naslednjih izvajanjih. * Prvo, kar ugotavljamo pri našem poizkusu, so 'Zigodovinske navedbe- o ptujskem gradu, kjer izkop leži. Vischerjeva1 podoba Ptuja predstavlja ptujski 'grad po končani Leslijevi obnovi in utrditvi v drugi polovici XVII. stoletja z izrazito bastijsko renesančno zunanjostjo,, kakršno je dobila pri modernizaciji za obrambo proti Turkom .tudi večina drugih naših gradov, čeprav v manjših izmerah. V okolici našega izkopa najdemo^ na Vischerjevi podobi poleg starega zahodnega stolpa še dvoje gradbenih elementov: najprej žitnico na severu od zahodne ravne ter zgradbo utrd­ benega značaja, ki gleda izza grajskega vznožja in ki leži severozahodmo pod našim izkopom. Starejši načrt iz srede XVII. stoletja2 kaže ptujski grad sam v tlocrtu z obliko podkve, ki pa še ne obsega/obeh današnjih zaključnih 'kril z viteško dvorano v severnem in tremi reprezentančnimi 1 Topographia Diuoatas Stiri»©. (Graz) 1681. 2 CZN XXVIII. 1933, str. 103. 127" sobanami v južnem prvem nadstropju. Na mestu teh zadnjih, torej na .prostoru, kjer sta danes v pritličju drvarnica in pralnica, imajmo stolp s pravokotnim ti očrtom, kjer je ibila po poročilu S. Povodna? grajska -orožarna. Zahodno od oibzidja mad današnjim dovozom na vzhodno grajsko ravno in ob njem pa je potekal proti orožarni ašelon, ki je z današnjim zidom nad imenovanim dovozom tvoril cvinger, ki je imel po poročilu istega S. Povodna gotski arhitektonski značaj. Obzidnih podrobnosti načrt sicer ne upošteva, razen da izrecno imenuje današnji zahodni stolp stari stolp, današnjo zahodno ravno po vrt. Starejši viri opisujejo ptujski grad brez upodabljanja; navajamo izmed njih samo tiste, ki omenjajo posa­ mezne grajske sestavine ali značilnosti. Santonino4 poroča 1487 o dobro utrjenem in nezavzetnem ptujskem gradu. Ptujska graščaka Hartnid in Friderik naštevata 1433 salziburške fevde v Ptuju5: grad, grajski stolp, hišo in vse, kar je na gTaj;ski gorici, ter 12 stražarskih posesti okoli nje. 1428 zapušča Friderik Ptujski v nasledstvenl pogodbi z Johannesom Sehaumburškim svoje salzlburške fevde: hišo in grad Ptuj ter posesti pod hišo in v ptujskem mestu. V zvezi s ptujskimi dominikanci se 133&' o-menja hiša0 na graĵ siki gorici, katero je kupil Friderik iz Jablanja. V spoiu ptuj'skih gralščakov s salzburškimi nadškofi v zvezi z odkupom Ptuja od Rudolfa I. Habsburškega se 1280—1286 govori o mestu Ptuju in o ptujskih gradovih (Vesten7). Po salziburškem pojmovanju tega spora 18. julija 1280 so ptujski gradovi (Vesten) nedeljivi in dedni ter posedujejo s kastelanstvom tudi 12 posesti na ptu j sk »grajski gorici z vrtovi za stra­ žarje. V času salabuTŠko-niadžarsikih pogajanj za Ptuj poroča kronist Otokar8 o dveh salzburških ptujskih gradovih. 1235 je Friderik Ptujski ( podelil patronat nad Veliko Nedeljo nemškemu viteškemu redu »in castro domini Hermanni9«, v gradu viteza Hermana Ptujskega. Po> pogodbi med Friderikom Ptujiskim in saMmTškim nadškofom o medsebojnih fevdalnih odnosih 18. julija 128010, ki pa ne uvaja novosti, temveč obnavlja staira razmerja po pojmoivanju salzburškega deželnega kneza, od katerega se je poizkušal kaštelan na ptuj'slkem gradu čimbolj osamosvojiti, je moral salaburšiki ptujskograjski ministerial ptujski grad v času, kadar je prišel salz'burški nadškof v Ptuj, zapustiti ter mu ga (predati za bivanje v celoti. Poleg tega je moral ptujskograjski ministerial vzdrževati za salzburškega nadškofa na ptujskem gradu žitnico; po tej pogodbi spada h kastelanstvu na ptujskem gradu 12 stražarskih posesti okoli ptujskograjske gorice. 1230 3 Powoden Simon, Bürgerliches Lesebuch. Prepis v Mestnem muzeju v Ptuju. 4 Santomiiino P., Reisetagebücher 1485—1487. Prevedel R. Egger. Klagenfurt 1947, str. 147. 5 Lang A., Die Saüaburger Lehen ki Steiermark ibis 1502. I. Graz 1937, str. 53, 54, 57, 60, 65. 6 Kovačič Fr., K gospodarski zsodovini dominikanskega samostana v Ptuju. ČZN X. 1913, str. 62 ss. 7 Pipper O., Burgenkunde. München 1895, str. 3: Veste = Burg. 8 Semüller J., Ottokars Oesiterreichische Reimchronik. Hannover 1890. Verai 5781—83: . . . swaz das gotesMs het, | beide bürg und stet | die solden im offen vvesen. | 0 Kos F.r., Gradivo. V, St.. 633. 1 0 Prim, poleg Langa, 1. c. tudi Bischoff Ferd., Das Pettauer Stadtreoht vom Jahre 1376. Wien'l887, str. 10 ss. 128 se je pričela gradnja ptujskega dominikanskega samostana na zemljišču, kjer je stai dvor11, ki ga je v ta namen podarila Matilda, vdova po Fride­ riku Ptujskem starejšem. 1203 je podaril safeiburški nadškof Eberhard II. salzburški dvor12 v Ptuju admontskemu samostanu. V letih 1121—1147 je salzburški nadškof Konrad I. obnovil stari, a že dalje časa raEirušeni13 ptujski grad. Posebni mali grad, častnim minus, v Ptuju omenjata Muehar in Zahn1 4 1249. Arnulfova listina iz 890 iter njej sledeče potrditve iste iz X. ter XI. stoletja pa omenjajo v Ptuju dvore. Iz navedenih zgodovinskih izvlečkov sledi: 1. Dvori, to so z okopi, jarki in palisadami utrjene, predvsem lesene agradbe, so predstavljali v Ptuju od IX. do XIII. stoletja bistvo salzburšMh oporišč in to kot razvojni tipi zgodnjefevdalnih fortifikacijskih naprav pred gradovi; grad kot na­ prednejša utrdba od dvora se pojavi v XI. istoletju in nastopa do XII. s to­ letja vzporedno z dvorom, nakar ta preneha. Lokalizacija Matildinega dvora kot predhodnika dominikanskega samostana oziroma današnjega ptujskega arheološkega muzeja kaže, da je vršil nalogo zapore v ptujsko mesto ob Dravi od zahoda; kot tak je bil MatiLdin dvor prednja utrdba ptujskega gradu, na katerega zahodnem vznožju je ležal. Gradnja domini­ kanskega samostana pomeni likvidacijo za XII. stoletje že primitivne ze­ meljske utrdbe in nje nadomestilo .z zidano, ki se je vključila v obzidje mesta ter v utrdbeni sistem gradu po vzoru Noumberg-Hohensadaburga ali matičnega dominikaniskega samostana v Brezah. 2.. Kot eastrum minus je moral prvi imenovani zidani grad imeti dvojnika v castani mains, ki ga viri sicer neposredno ne omenjajo, ki pa je vključen v pojmu eastrum samem, in to ali kot spodnji grad ali pa kot predgrad. Terenska izoblika v neposrednem okolju .ptujskega gradu in ptujskega gradu kot takega pa kaže, da ni prirodnega izvora, temveč da ga oklepajo umetni okopi na vzhodu, jugu in zahodu; renesančni tako zvani zaporni stolp je postavljen prav v okope, temelji.starega severnega pročelljnega zidu stojijo na pirvotni pri­ rodni ravni in vse kaže, da so kaeiemate samo vkopane v ženijo in na vrhu pokrite s prsteno plastjo; vse to in pa izoblika celotnega grajskega okoliša kaže šolski primer gradišča, kar priča o zelo zgodnjem nastanku fevdalrfe utrdbe na kopcu [ptujskograjske gorice. To potrjuje tudi ime gradu, ki je isto kako.r ime mesta in kar kaže na vzporedni razvoj ptujskega mesta in ptujskega gradu. Geografsko vsestransko pomembni položaj 4 ptujskograjske gorice je razvijal satobuirški fevdalni gospodar v osrednjo salzburško podravsko postojanko z dvema gradovoma, enim salzburškim nadškofovskim in dragim kaštelanskim upravnikovim. Dvoje gradov na ptujskograjski gorici je posledica fevdiataopravnega razmerja fevdalnega gospodarja do njegovega kaštelana in obratno. 3. V XIV. stoletju prenehajo navedbe o dragem gradu ali o gradovih (Vesten) ter se na mesto teh navaja poleg gradu in stolpa hiša. Medtem ko je stolp utrdba brez palacija in drugih pritilklin, ki 'bas sestavljajo v tem času pojem gradu, pa je hiša 1 1 Kos Fr., Gradivo. V, št. 529. 1 2 Kos Fr., Gradivo. V, št. 46. » ! 1 3 Kos F-r., Gradivo. V, št. 109. , 1 4 Mucbair A., Geschichte des Herzogthaims Stetormamk. II. Grae,tz 184o, str. i\). — Zahn J., Urkimdembueh des Herzogithums Steiermark. II. Graz 1903, st. lo. 129 Zgodovinski časopis — 9 zidano upravno poslopje, toi je v dobi dvorov imelo značaj, utrdbe tki pa ie z razvojem gradov ta svoj značaj izgubilo ter se v pojmovanju strnilo z značajem zidane .poslovne zgradbe. 4. Za zgodnjefevdalno fortifikacijo dvorov nastopi v Ptuju najfcasneje v XI. stoletju k o n c e n t r a t a utrdbenih oporišč na ptajskograijski gorici z dvema gradovoma, nakar se v XII sto­ letju m pozneje istočasno z rastjo moči ptujskograjskega kaštelana in pa­ danjem moči salzburškega nadškofa strnejo utrdbe ptujskega gradu z novo sistematsko trdnjavo ptujskega mesta. Ta fortifikaeijski razvoj v Ptuju je tudi vzporeden s fortifikacijskimi dogajanji v Srednji Evropi ter se je na ptujskem gradu kazal na dva načina, gradbeno in politično Gradbeno je po izgraditvi dominikanskega samostana na zahodnem grajskem vznožju ptujski grad moral doseči z njim utrdbeno zvezo, kar se je zgodilo z zidavo današnjega zahodnega stolpa. S padanjem salzburškega madškofovskega vpliva v Ptuju in z istočasno rastjo moči ptajskograjskega kaštelana je pri izostanku isalzburških nadškofovskih obiskov v Ptuju postal ptujski grad dejansko kastelanov ter je potreba- po dveh gradovih via facti odpadla Tako je z osredotočenjem dejanske oblasti na ptujskih salaburških po­ sestvih v rokah ptujskega kaštelana i-astel ptujski grad kot sestav enega samega kompleksnega gradu z vzporednimi utrdbenimi in upravnimi ter pritMinskimi zgradbami. • Vprašanje je sedaj, da li je za starostovansko svetišče proglašeni izkop v kakemkoli odnosu do nakazanega razvoja ptujskega gradu v visokem srednjem veku? Arheološko moremo na to vprašanje odgovoriti preko datiranja izkopa ter preko analogije izkopovih gradbenih in topografskih lastnosti z drugimi sodobnimi sorodnimi pojavi. Datiranje, od katerega odvisi v veliki meri rešitev celotne proble­ matike ptujiskograijskega izkopa, je mogoče na podlagi malih keramičnih najdb ter .po razmerju izkopa do gradbenih elementov v njegovi neposredni okolici. Po poročilu13 o izkopavanjih samih je .'bilo v izkopu poleg rimskih zidnih fragmentov največ primerov keramike — in to v vrhnjih plasteh — iz poznega srednjega veka oziroma iz periode po opustitvi stairoslovenske<*a pokopališča, po avtorju torej iz čaisa po XI. stoletju. Čeprav se je avtor tu nekoliko nejasno izrazil, moremo vendar glede na njegova prejšnja izvajianja o slovanski keramiki iz časov po porušenju svetišča — torej po VII. stoletju — Tazlikovati -slovansko keramiko iz zgodnjega srednjega veka (ali po porušenlju piroblematičnega svetišča) ter slovansko keramiko iz poznega srednjega veka (ali po opustitvi staroslovanskega grobišča.); o obeh vrstah keramike .bomo gotovo @e podrobno poučeni v oibjaivi "o izkopavanjih. Tako Ibi mogli po keramičnih najdbah postaviti s poznim srednjim vekom terminus ante quem za datiranje ptojskograjskega izkopa. Za to nas opravičuje še dvoje ugotovitev: 1. renesančni tlocrt ptujskega gradu za modernizacijo ptujskograjskih fortififcaeij, ki kaže na mestu našega izkopa vrt; l s 2. pa 1946 izkopani odlomek pesčenca17, na katerem 1 5 Korošec Josip, Slovansko svetišče na ptujskem gradu. Ljubljana 1948 Slo­ venska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljana. Dela 6 str 25 " Prffloga HS 9225 f. 29 -v nacdonalni biblioteki ma Dunaju ' * i- i Q ^ T f / 0 9 ^ ' Р<хгоШо ° izkopavanju na ptujskem gradu leta 1946. Ljub­ ljana 1947. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Poročita 3, str. 20. 130 je bil vklesan križ, ki je Ibil v grušču, s katerim 'je bil zasut zahodni J a r e k izkopa. V ptujskem muzeju med grajskimi izkopaninami takega peščenca sicer ni, pač pa je tak 'marmor, izkopan prav tako v zahodnem! jarku; na njem pa vidimo fevdalnodofbno ali gotsko kanmairsko znamenje. Tako nas renesančni tlocrt ptujskega gradu z vrtom na prostoru našega izkopa in gotsko kamnoseško znamenje iz globine zahodnega jarka v izkopu opravičujeta, da postavimo terminus ante quem v pozni srednji vek. Terminus post quem pa dobimo še bolj jasno, če primerjamo položaj izko-, pa samega z nijegotvo neposredno okolico in to z izkopanimi gradnjami; male najdbe moramo v naš namen izločiti, ker so ali kronološko nejasne ali pa niso bile izkopane in situ in ker segajo prav vse v pozno antiko. Izkop z okolico kaže na jugu pri zadnjem dremažnem 'jarku in na jugovzhodu v kotu stebra, nameravanega za zaščitno lopo, nedvomen pozmorimski zid, ki je popolnoma podoben poznoantičnemu, izkopanemu na bližnji Pano­ rami 1940. Od tega pozmorimskega zidovja pa se Sirijo proti severu in severozahodu mlajši zidani ostanki (barbarske arhitekture, tako zvani »kastei«, ki sestoji iz temeljev (barbarskih zidov. Nad razvalinami te barbarske arhitekture niso izkopavanja odkrila mdkakih statroslovanskih grobov, ki so se pojavili šele tam, kjer barbarska arhitektura preneha. Pri dejstvu, da ležijo slovanski 'grobovi na ptujskograijski ravni povsod na raz­ valinah, razen na ostankih barbarske arhitekture ter na problematičnem svetišču, dn pri dejstvu, da se širijo staroslovainsfca groblja tudi drugod1, n. pr. v Središču, Veržeju ali na Puščavi nad Slovenjim Gradcem predvsem prav n a starejših ruševinah, moramo razumeti, da je barbarska ptujsko- grajska arhitektura18 še obstajala v svoji funkciji, ko BO stari Slovenci Okoli nje pokopavali svoje mrliče in da so jih zaradi tega mogli pokopavati tudi samo do njenih napuščev. Tretja in najmlajša arhitektura pa je, za svetišče proglašeni izkop, ki je vdelan ali vkopan v razvaline barbarske arhitekture in tako mlajši od nje. Ker 'je 'barbarska arhitektura istočasna s staro slovanskim pokopališčem, bi mogel naš izkop niastaM šele ob njeni likvidaciji in je ali istočasen ali pa mlajši od staroslovenskega pokopališča. Staroslovemsko .pokopališče je avtor datiral z X.—XI. etoletjem. Glede na pozno avtorjevo datiranje staroslovenskega pokopališča bi bilo X. sto­ letje terminus post quem, ko je mogel nastati ptujskograijski izkop. Za to datacijo izkopa kot svetišča, torej za čas od X. stoletja do viso­ kega srednjega) veka, ibi govoril tudi družbeni razvoj s stanjem, kakor ga najdemo v arkonskem svetišču in ki je bilo preko njega uporabljeno tudi za ptujsko. Posebna pravica svečenika, dia more in sme edino on sam v sve­ tišče, medtem ko so bili verniki izven njega, priča za visoko .razredno diferenciacijo, ki je v predfevdalni slovenski družbi VII. stoletja kratko in malo nemogoča in ki bi domnevno ptujsfcograjsko svetišče dovoljevala šele v fevdalizmu pofrankovske dobe, kar pa je političnozgodovinsko za Slovenijo izključeno. Kakor je arkonsko svetišče izraz fevdalnih prilik pri baltskih Slovatnih, podobno je tudi ptujskograjski izkop s svojo datacijo 1 8 Prim, datacijo Btaoslovanskega groblja in kultne arhitekture, ki grobove seika oziroma jih vključuje v svojo notranjost v Starem Mestu n» Moravskem: Arbeiologiobe rozhlledy. Praha 1949, str. 109 ter skica št. 49. 131 v visoki srednji vek posledica fevdalnega razvoja na slovenski zemlji ter je popolnoma mogoče, da sta si časovno blizu. Za nadaljnja razmotrivamja, kaj predstavlja ptujskograjski izlkop, je potrebno ogledati si njegove cm ere. Zunanje mere izkopanega jarka so v strokovnem poročilu navedene približno z višino 2 m. Če pa premotrimo barbarsko arhitekturo pobliže, .vidimo, da sestoji ne iz zidov, temveč iz temeljev, ki so jih arheološka izkopavanja odkrila do dna tako, da sedijo danes na prsti, ki je bila 1947 tlakana s fomalitskimi kockami. Mere globine oziroma višine izkopa 2 m so navedene torej od nivoja, na katerem sedijo barbarski zidni temelji. Vprašanje, kje pa je bil zemeljski nivo v času, v katerem j.e nastal izkop, oziroma v času, ko so bili kopani temelji za zidovje 'barbarske arhitekture, je mogoče približno rešiti z nivojem, v katerem ležijo in situ na ptuijislkograjski ravni, zahodno od izkopa, staroslovenski grobovi.19 Ne da bi s tem poizkušali prejudicirati stratigrafijo terena, ki jo bo gotovo podalo poročilo o staroslovamskem pokopališču, pa moremo vendar v zvezi z nivojem, na katerem sedijo temelji zidov barbarske arhitekture, in v zvezi z nivojem, na katereni ležijo trije na kraju samem v prvotnem položaju .konzervirani starosloivan- ski grobovi, ugoitoviti,da je bil v tej do-bi zemeljski nivo na ptujskograjski ravni približno za I n i nad današnjim tonalitskim tlakom okoli izkopa. To se pa pravi, da bi 'bilo svetišče imelo zunanje prstene stene visoke ne 2 m, temveč približno 3 m, ako me še več. Nivo temeljev 'barbarskih zidov in nivo, kjer ležijo trije staroslovanski groibovi in situ dokazujeta, da ni sodobni nivo zemlje v času, ko ibi svetišče obstojalo», sedanji tlakami nivo, odkoder se je izkop meril, temveč da je višji. Zunanja višina iakopovih sten približno 3m in 'notranja približno 1.5 m nas opravičuje, da mislimo prLnašem izikopu na jašek za temelje grajskega stolpa, ki so navadno imeli dna znižana20 pod zemeljski nivo. To pa iz razloga, iker je s to mero v razmerju do sodobnega zemeljskega nivoja svetišče konstruktivno še mnogo manj verjetno in v svoji funkciji nemogoče. Primera airkomskega svetišča kot prostora, lesene arhitekture im zbirališča ljudstva domne- vanega svetišča odpade z ugotovitvijo sodobnega zemeljskega nivoja na ptujskograjski ravni in opravičuje hipotezo, da je ptujiskograjski izkop negativ temeljev fevdalnega zidanega stolpa. # Doba od desetega stoletja dalje do poznega srednjega veka je v naši gradbeni zgodovini — in ptujskograjski izkop je gradbeni element — čas, ko postaja zidarsko stavbarstvo splošni sestavni del kulture fevdalcev, ki začno z njo omejevati tesarsko in prsteno stavbarstvo na podložnike. Najprej se je zidarsko stavbarstvo uveljavilo — poleg cerkev — v utrdbah, v gradovih. Prav razvoj gradov kot osnovne gradbenozgodovimske značil­ nosti dobe od X. stoletja pa do poznega srednjega veka mam nalaga dolžnost, da ugotovimo pri vprašanju ptujskograjskega izkopa vsaj analo­ gijo pri zgodnjih gradovih, ki (kronološko ustrezajo ptujsfcograjskemu 1 9 Na lego grobov zahodno od izkopa me je opozoril po Dyggveju ravnatelj dr. Jože Kastelic. 2 0 Prim, zadevno Piper, 1. c, str. 219 ss.; rekordno pogloibite-v notranjega nivoja pod zemeljskim izkazuje okrogli stolp iiz XIII. stoletja v S tolpah na Pomor- janskem, kjer znaša IS m! 132 izkopu. Če je bilo dovoljeno uporabiti analogijo Arkone z merami zunanjih sten -19.5 m, smemo primerjati v zvezi s sodobnim nastajanjem in razvojem gradov po X. stoletju s ptujskim izkopom mere grajskega stolpa21, ki je igral vlogo stražarja alpske ceste, Vaz pri Ohuru. v Švici iz XII. stoletja z zunanjimi stenami v približni dolžini 12 X 12 m in z zidovi, debelimi približno 2.5 m. Kakor se mere tega švicarskega grajskega stolpa skoraj skladajo z merami ptujskograjskega izkopa, tako moremo 'podobnosti najti tudi v inaisi ipolitiöni fevdalni soseščini. Grajski stolp na upniškem gradu2 2 iz X. ali XI. stoletja je imel nad 3 m debele zidove ter zunanje stene dolge približno 13.5 m X 13.5 m. Tako zvani Konradov grajski stolp na Petersbergu mad Brezami iz prve polovice XII. stoletja meri zunaj 13.2 m X 9.4 m in znotraj 11.55 m X 7.3 m. Od manjših oibsegov s tanjšimi zidovi navajam iz naše soseščine grajska stolpa na Strassburgu in Geyers- bergu na Koroškem iz XII. ter Gébbardov grajski stolp na Peterslbergu iz XI. stoletja23. Za razumevanje medsebojnosti tločrtnih obsegov in debelin zidovja je potrebno upoštevati gradbeno tehniko visokega srednjega veka. Ta je uporabljala neko sorazmerje med obsegom stolpa in debelino zidovja. Cohausen in drugi in končno Piper2 4 so z vrsto meritev preračunali, da je odnos dolžine zunanje grajske stene stolpa do debeline zidu približno isti ko zunanja dolžina stene krat 0.3; če pa ni stolp samo olbramibni, ampak tudi stanovanjski, potem pa je sorazmerje med debelino zidu ter stolpne stene v luči 1 : 3. V primera ptajiskograjslkega izkopa imamo po teh merah primer grajskega stolpa, ki ima prehodni značaj obrambnega in stanovanj­ skega stolpa, kakršnega moremo še danes videti v tako zvamem Konirado- vem stolpu, donžonu v Peitersbergu nad Brezami. Poleg tega pa je gradbena tehnika visokega srednjega veka gradila aid na širše temelje, iz katerih se je zidovje polagoma zoževalo, dokler ni prešlo v vertikale, ali pa kjer je rastel zid v stopnicah iz širšega zidanega temelja. To moremo' v malem opaziti že v Ptuju n. pr. na južnem okoljnem obzidju vzhodno od zahodnega stolpa', drugje pa zlasti tam, kjer niso zidovi utemeljeni na živi skali. Tako se n. pr. v Vrsarju obrambni stolp razširi proti zemlji navzdol, to je proti temeljem, v stopničasti prizmi, ki se tik nad zemeljskim nivojem konča z razširitvijo v pločnik kot temelj. V Pulju se prizmatični kampanile razširi navzdol proti zemlji tako, da stoji -ko na prisekani piramidi, ki se s široko osnovno ploskvijo znižuje v temeljih pod zemeljskim nivojem. Podobno se zožujejo stolpi iz širših zidanih temeljev v ožjo višjo prizmo 2 1 Schucbardt C, Die Burg im Wandel der Zeiten. Museum der Weltge­ schichte. Berlin 1931, sto-. 212. 2 2 Baravalle R.-Knapp W., Stsilrische 'Bürgern und Schlösser. Graz (1936), preris tlocrta fe XVII. stoletja v seikcevskem škofijskem arhivu. Dehio G., Die deutschen Kunsrtdenkmäler. Steiermark. 2 3 Hauser H., Illustrierter Führer durch die Stadt Friesach. Friesach 1905., str. 52; je dopolnjeni posnetek studïje Essenwem A., Die miitteiatterlichen Bau- denkmale der Stadt Friesach Sin Kärnten. Mitt. d. k. k. Zentral-Comrnlssion zur Erforschung und Erhaltung der Biajudemkmale. Wien 1863. Jg. VIII., str. 149—73, 190—205. — Ginbant Karl, Die Kunsitdenkmäler des 'politischen Bezirkes St. Veit an der Gian. Die Kumstdankmäler Kärntens. Bd. VI/1. Klagenfurt 1930, str. 33 ss, 93. — Zedrosser Th., Me Stadt Friesach in Kärnten, 2. izd. Friesach 1939, str. 55 ss. 24 Piper O., 1. e. Hfcr. 212 ss. 133 stolpnega1 trapa v Bujah, Örezu, Barbami ali v Kopira Porta (Mia Muda. TemeljГ stolpov z 2.25 m—2.80m25 močnimi zidovi v romanski katedrali Krka se v zemlji podobno -razširijo kot obrambni okolni zid na jugu zahodne ptujskograjsbe ravni. Iz te gradbene tehnike visokof evdalnih zidanih stolpov je dovoljena rekonstrukcija, po ikateri T>i širina 3 m v temeljih ptujiskograjskega izkopa ustrezala zidu e približno debelino 2.5 im, kakršnega ima grajski stolp fevdalne cestne zapore v Vazu, oziroma kakršna debelina je deloma tudi značilnost romanskih stolpov katedrale v Krki, S tem tudi proglašamo ptujskograjski izkop za negativ donžonskih temeljev. Za to smo nesporno upravičeni tudi po izkopu samem: 1. po apnenem mleku na njegovih stenah, ki izvira odi zidave temeljev z živim apnom; 2. po ojačenih zidanih vogalih temeljev, kjer je malta kot vezivo med kamni in vogelni kamni z njihovo obdelavo dokument ne samo za zidarsko tehniko, temveč za ostanek zidu kot takega; 3. z ostanki z živim apnom zidanega najnižjega temelja, ohranjenega v današnjih izkopovih tleh; 4. trinietrska globina temeljev, ki s poldrugmetrsko poglobitvijo v notranjosti pri svojih horizontalnih merah din pri svojem časovnem izvoru ne moire imeti nikakih drugih, razen utrbenih nalog in namenov, kakor jih združuje donžon. Za globino donžonskih temeljev uporabljamo analogijo v romanskem donžonu znanstveno pirecej raziskanega -gradu Habsburga. Ta grad je za 'analogijo s ptujskim posebno pripraven zlasti zato, ker je ohranil prav spodnji del, ki se s svojo okolico da primerjati ptujski ravni in kjer je tudi ohranjen donžon v položaju ptujskograjskega izkopa, medtem ko je višji del na kopcu, ki ibi se dal primerjati z današnjim ptujskim gradom v ožjem smislu besede, izginil. Do danes ohranjeni, po svojem izvora romanski donžon Halbsburga ne temelji na skali, temveč podobno ko ptujski v prsti, za kar ga se prav posebno smemo in moramo gradbenotehničho primerjati s ptujskim. Ta okoli 10 m v kvadratu obsegajoči in 24 m visoki stolp- temelji v zemlji priibližno najmanj 3 m pod današnjim terenskim nivojem (pnm. 4d Stephanie, Die Stammburgen des Alerdurohlauehtigsten Kaiserhauses. Die Halbsbum und die Kyburg im Mittelalter. 1900, str. 11.); to se pravi, da je globinsko fundiranje tako ptujskega kakor habsburškega donžona bistveno enako. Donžon je zidan večnadstropni stolp, ki je v političnem območju Velike Karantanije po primeru na Peterslbergu istočasno (utrdba, stanovanje, kapela in tudi ječa. Je prva stopnja v razvoju fevdalnega gradu, ki še ne združuje v sebi uprave, temveč služi samo utrdbenim in stanovanjskim namenom. Kot tak je -tehniški razvojni člen med dvorom, utrjenim z oko­ pom, nasipom ali lesenim stolpom, ter zidanim gradom kot er.eddSoem fevdalne uprave. Donžon je nastajal na obrambno najbolj izpostavljenih mestih višinskih postojank ter je ta: geografska lega tudi ena njegoivih prvenstvenih značilnosti. Ptujskograjski izikop se nahaja skoro na severo­ zahodnem irdbu zahodne ptujskograjske ravne, od koder je pregled na zahod in sever čez Dravo in Grajeno, ob katerih potekajo k Ptuju najvažnejši dostopi s severa. Od izkopa- samega se ptujskograjsko pobočje najpoložneje • 25 Gi-iüiart K., 1. c. str. 68. 134 in najdalje razširja proti severu, proti današnjemu grajskemu inarofu ali stari grajski pristavi; tako zavzema pobočje na iseveru od. izkopa najmanjše strmine vsega ptuijskograjskegä grebena ,in tako je po njem dostop na ptujskograjisko gori«) bil in ostal najlažji. Poleg tega omogoča položaj, izkopa z njega dober pregled čez vse severozahodno pobočje, na vzhod pa tudi do najvišje in obenem osrednje kope ptujskograjskega grebena, na kateri stoji današnji ptujiski grad v ožjem smislu besede. V mrtvem polju izkopa pa leži na jugu pod .strmim južnim pobočjem med ptujsko^ ' grajskim grebenom in Dravo mesto Ptuj, kamor utrdbena vloga z izkopa ne sega. Če primerjamo sedaj to lego ptujiskograjskega izkopa z najfbližjimi visokofevdalnimi stolpi, najdemo po­ dobne položaje v GetohaJrdoveim in Kon- radovem donžonu na Petersbeirgu ter v severnem donžonu strasslburškegagradu; z izjemo mestai v mrtvem poliju za hrbtom pa 'tudi v Geyersbergu nad. Bre­ zami ter na Upniškem gradu, kjer je še 1385 stal grajski stolp2 ' na enako izpostavi jenem položaju v sestavu da­ našnjega predgrađa Polheima. Čeprav ne ©bstoiji nikako pravilo • za lego donžona v sklopu .zgodnjesred- .njeveškega gradu, vidimo, da se baš z njo pojavljajo sorodnosti med Ptujem, upniškim gradom in Brezami v grajskih utrdbah, od katerih spadata Gefohardov in Konradov donžon nad Brezami med najpomembnejše spomenike romanske grajske arhitekture sploh. Ptuj, upniški grad in Breze se omenjajo vzporedno od IX. stol. dalje kot last naškofov v Salz- burgu, ki so iz teh postojank obvladovali prodiukcijisfca sredstva in dokaj enotno usmerjali način produkcije na koroških ter posestvih v dolnjem Pomurju in Po- dravju. V zvezi s tem najdemo tudi prve skoro vzporedne omembe že obstoječin gradov v Brezah 1121, v Ptuju in Lipnici pa pred 1131 ter istočasna gradbena dela na gradovih v Ptuju, Lipnici in nad Brezami za nadškofa Konrada. Strassburg je sedež saizlburških sufraganov, krških škofov. Ptujski, Upniški in ibreški gradovi so središča velikih salaburških zemljiških posesti, katera ti gradovi istočasno 'branijo. Pri dejstvu, istih fevdalnh posestnikov, časovno sodobne navedbe vseh treh gradov v zori njihovega nastajanja ter podobnosti v legi .ptujskograjskega izkopa z- don- žoni na Upniškem gradu ter na Peterebergu smo prav izzvani, da ugoto­ vimo tudi ostale gradbenorazvojne sestavine posameznih saizlburških po- loooooood Shematična rekonstrukcija ptujskograjskega donžoma (prerez jug—sever) 2 8 Baravalle R. - Knapp W., 1. c, str. 42 + Uočrt. 135 sto jank v «visokem fevdalizmu ter poizkušamo z analogijami tolmačiti ptuĵ - skograjski izkop. Mesto Ptuj se je razvilo v trikotu med Dravo, grajskim grebenom ter mokrim svetom ob dolnji Grajeni ma njenem historičnem — verjetno umetnem — sotočju v Dravo; samo pri tem Mstoričnogeografskem položaju visokofevdamega Ptuja je tudi razumljiv Wolframov27 opis Ptuja db Dravi in Grajeni. Podobno leži sedež fevdalnega posestnika Ptuja v trikotu med Salzacho, Hohen-sadztargom in Mönchsbergom. Pri tem so očividne vzporednosti Drave s Salzaoho in ptujskograjskega grebena s Hohen- salžlburgom; edino Mönchsberg nadomešča v Ptuju grajenska nižina, ki pa je pri historičnem srednjeveškem toku Drave28 prav tako gotova. Ne- ustaljeni tok obeh rek Die landesfürstilchen G esamini* are der Steiermark aus dem Mi'ttelalter. Wuen—Leipzig 1910, str. 60, 67. ... "s Burghaus, Burgsess. Prim.: Haberkern E. - Wallach J. F., Hilfswörterbuch iur Histonilker. Berlini 193S, str. 65. 141 1 5 -ч O «Î O I- *Л s. Ч) £ ^ è !--- 1 s s .- . š o $, S a т o J ^ -л * а s .- - *• ^ $ S N « w «o" trt * S -s 5 « Q. S « ^ . - 9- 5.7* lanske pogodbe 1280 salzburški ministerial hi'l dolžan ob nadškofov em prihodti v Ftuij staviti mu na 'razpolago celoten grad, moramo predpostav­ ljati, da je 'kaštelan v takem primeru preselil upravo v drugo poslopje, ker upravno grajsko poslovanje ni moglo prenehati, ko so taki obiski trajali dalje časa in M i zvezani s poslovanjem nadškofovskega upravnega štaba. Če pravno razmerje med nadškofom in ptujskim ministerialom do­ voljuje podmeno o drugem ptujskem gradu, pa točno izpričujejo drugi ptujski grad kronist Ototoar in poleg njega navedba drugega ptujskega gradu viteza Hermana, kakor tudi Mueharjeve navedbe ca&trum minus, ki ga M. Kos naziva manjši grad; visokofevdaine množinslke navedbe ptujsko- grajskih utrdb (Vesten) BO samo nadaljevanje teh dveh gradov, dokler se z modernizacijo v XIV. stoletju grad ne vključi v ptujsko mestno trd­ njavo. V zvezi s fevdalno upravno prakso3 9 je bil mali grad sedež uprav­ nega pomočnika ptujskega ministeriala, ki ga je zaradi obsežnosti svojih upravnih nalog nujno potreboval. Lega izkopa in s tem malega gradu govori za istočasni nastanek s petersberškimia donžonoma. Iz tega bi izha­ jalo, da je dobil ptujski ministerial svojega upravnega pomočnika že zelo zgodaj, za kar bi ga upravičevala obsežnost njegovih funkcij. Mali grad bi po tem mogel nastati zelo zgodaj v pokarolinški dobi 'in obstajati do konca v XIII. stoletju, torej v času, 'ki je tehmičnozgodovinsko na naših gradovih dolba donžonov; tudi tako bi tehničnozgodovinsko mogel biti ptujskograjski izkop z donžonskim tlocrtom približnih 12 m X 12 m negativ temeljev ptuj'skega malega gradu. Da je zgodnije- in visokofevdalni ptujski grad obstajal iz dveh gradov, iz večjega nadlkofovega in manjšega ministerialovega, moreuno (skle­ pati tudi po drugih salzburških gradovih. Paralele za to imamo zopet na Upniškem gradu v PoHieimu ter na Petersburgu v tako zvanem Lavan- tinskem gradu; oba ta dva sta predstavljala upravno poslopje prvega kakor drugega gradu.. Kje je sedaj stal v Ptuju imali grad, bomo mogli zopet izvedeti po analogiji z jlipniškim gradom in s Petersbergom, kjer je bil nadškofovski grad v osrednjem najvišjem delu gradu in pod katerim se je nahajal upravni grad. Da 'je salaburški grad bil osrednja grajska utrdba na najvišji kopi ptujskograjskega grebena, za to govori poleg analogije s Petersbergom in Lipnico tudi njegov osrednji položaj v celot­ nem utrdbenem sistemu, obenem s tem pa tudi večja starost. Ta izhaja iz okopanega položaja njegovih temeljev ter iz celotne njegove lege v okopu na vzpetini, ki ima zgodnjesrednjeveški40 značaj gradišča. Ta gradiški položaj osrednjega najvišjega dela ptujskega gradu je gotovo tudi povod, čeprav tega ne navaja, da mu v njegovem izvoru pripisuje Zahn4 1 zanes­ ljive slovenske temelje. Iz islovenskega gradišča je роипеје fevdalni Salzburg .preko dvora razvijal nadaljnji zidani ptujski grad s središčem 3 9 Meill A., L c, str. 257 ss. 4 0 Brim.: Schmid W., Zur frühmittelalterlichen Besiiedtang der Steienmairk. ZhVStmk XVIII. 1922, str. 40. — Baravale R.-Knapp W., i.e. 151 (Turmbaiuern- kogel). 4 1 Zahn J., Älteste Burgen in Steäeimiairk. Graiz 1905. Styriaca. NF IL, sifcr. 57: . . . unbedingt auf wendischer Grundlage fussenid... — 0 agođnjeisrednjerveškem Peterabergu prim. Kohla Fr. X., Zu iden Grundnissen der sipätantiken Burgen in Kärnten. Carinthia I. CXXXII. 1942, str. 70, 72 ss. 143 na osrednji kopi ptujskograjskega grebena in ga na najbolj ogroženem mestu zavaroval z donžonoim ali malim gradom. Poleg obeh gradov je spadalo v sestav ptujskega gradu še 12 stra­ žarskih posestev, žitnica in hiša. Pri kontinuiteti fevdalne zemljiške posesti smemo poznejše navedbe uporalbiti tudi za starejšo dobo grajske utrdbene tehnike in to še posebno zaradi dejstva, da so morala stražarska posestva biti neposredno v zvezi z gradom. Dvoje od teh 'Stražarskih domov z vrtna­ rijami je stalo pozneje »na Kamnu«.42 Po tem nazivu jih moramo z geografijo ptujskograjskega grebena lokalizirati na vzhodno ravno, kar potrjuje tedi dominikanski zapisnik43 iz 1443, ko govori o hiši na ptujsko-- grajskem grebenu nad stopnicami. Vzhodna ptujsfcograjska ravna pa nima več prostora ko za dvoje stražarskih domov z vrtnarijami, zlasti če [upoštevamo, da prisojna južna lega višjih pobočij tik pod ravno ne do- dopušča vrtnih fcuiitar, razen v zgodnji pomladi, in da je tako služil v vrtnarske namene samo hrbet na ravni saimi kot taki. Ostalih 10 stražarskfli' domov pa je stalo na južnem in severozahodnem vznožju ptajsbograijskega grebena, kjer si je do polpretekle dobe ptujski grad delil posest z mestno župnijo in z dominikanskim samostanom. Izven južnega in severozahod­ nega vznožja grebena pa zopet ne dovoljuje vrtnarstva pedologija tal in dolomia tudi ne strmina. Od 12 stražarskih domov jih moramo tako dvoje lokalizirati na vzhodno ravnoi, ostalih 10 pa deloma ma južno, deloma pa na severozahodno vznožje gradu okoli pristave, kar vse kaže tudi njih ч najbolj ekonomsko razmestitev z vidika strašne priročnosti. Glede »hiše« na ptujskem gradu se maramo zavedati, da se to ime pojavi šele potem, ko je izginila navedba o drugem gradu. Ta »hiša« je upravno poslopje, ki se je prvotno kot upraviteljevo stanovanje zvalo grajska hiša (Burghus, Burghaus) in polagoma z izoblikovanjem zidanega gradu kot takega enostavno hiša (Haus). Upravno poslopij e je v večini gradov stalo redno čim Miže vhoda na grad. Zaradi tega smemo, postaviti podmeno, da je poznejše upravno grajsko poslopje na renesančni bastiji nad Karlovim portalom tudi nadaljevanje sedeža poznosrednjeveškegrajske uprave. Kajti to je — razen mesta za žiltnioo — edini prostor na vsem ptuj- skograjsfcem pobočju, ki ni ogroižen od zemeljskih plazov, razen kongio- meratskih strmin, ki pa kot take za stavbe ne pridejo v pošitev. Pri tem geografskem položaju ptujskograjskega grebena prostora za »hišo« pri upoštevanju malega gradu in žitnice ikratko in malo nimamo*, razen na mestu današnje bastije nad Karlovim portalom. Po lokalizaciji stražarskih posesti na "vzhodno ravno in na južno ter severozahodno vznožje gradu ter upravne »hiše« na mesto južne basti j e je tukaj izrabljena vsa za stavbe in selišča sposdhna površina. Zaradi tega moramo prostor z žitnico in malim gradom iskati drugje. Južna pobočja zaradi strmih konglomeratskih pobočij za naš namen izpadejo. Prav tako severna zaradi peščenih glinastih strmin, predvsem pa zaradi plazovitosti. Tako preostane samo zahodna ravna s terasami na severu ped njo. 4 2 Lang A., 1. c, str. 65: Item auf dem Stain sunt due desolate... 4 3 Zahn J., Ueber das Daminikamerkloster zu Peittau. BzKstGQ XVI, 1879, str. 16 ss. 144 Na zahodni ravni pa moramo zopet kot prostor, kjer bi mogla stati visoko!evdalma žitnica in malli gTaid, izločiti vso zahodno ravno s terenom, kjer so bili izkopani istaroslovenski grobovi. Staroslovensko pokopališče je bilo v času fevdalnega pojmovanja, da je človeško truplo bivališče duše, ki bo s truplom vstala na sodni dan, obravnavano kot pravi mirogoj, ki se pojavi kot vrt že 'v resesansi in ki je tak ostal vse do arheoloških izkopavanj 1909 oziroma 1946; saj so staroslovenski grobovi ostali v bistvu nedotaknjeni, dokler niso bili arheološko in situ izkopani. Tako ostanejo kot prostor za visokoievdalne sestavine ptujskega gradu samo ruševine z barbarskimi zidanimi temelji tako imenovanega »ikastela« s kvadTatastim izkopom v njegovem severnem delu. Ta izkop je vdelan v glinasto, malo peščeno zemljo, kar govori ва .zgodnjo tehniko grajskega stavbarstva, ki še ne išče za temelje žive skale in ki s temelji v prsti še vsebuje tradicijo gradiške forülilkaoije. V dobi razvoja gradov, zlasti v XII. in XIII. stoletju, postavlja grajsko stavbarstvo alasti stolpe običajno na skalo. To je primer tudi pri najstarejšem ohranjenem delu .ptujskega gradu v notranjosti ključa ali podkve v pritličju pod stopnicami, ki je zidan na živi skali. To dejstvo nas v zvezi z naslonitvijo tlocrta na stare gradiške okope opravičuje k sklepu da je ta najstarejši del današnjega ptujskega gradu v svojih temeljih iz dobe Konradove obnove, torej iz prve polovice XII. stoletja. K temu nas opravičuje tudi debelina zidu po primerjavi z ostalmami Kon- radovih zidov na Peterabergu. Po svoji vdelavi v glinaste .zemeljske plasti pa je ptujskograjski izkop v barbarskih ruševinah na zahodni ravni sta­ rejši Tudi nas s svojo lego pred zaključnim nosom zahodne ravne spo­ minja na položaj karolinških cerkev na Krnskem gradu ter sv. Petra nad Brezami pod Konradovim donžonom. Kot negativ stavbe, ki je po svojem izvoru starejša od Konradove ptujskograjske obnove, pa spada v dobo, ko v veliki meri grad še ni sestavina stolpa, palacija, kemenat, cvingerja itd., temveč ko je grad še to, iz Cesar se je razvil, in ko je na svoji prvi zidani razvojni stopnji, to je, ko je grad donžon: zidani stolp, kjer se od ieče v pritličju ali podzemlju dvigajo v nadstropjih stanovanje, kapela, stražnica in okoli katerega so najpotrebnejše pritikline.« Po svojem na­ stanku spada donžonski negativ v dobo pred Konradom, po takratnih obce- z^odovmskih razmerah najmanj v čas investitumega "boda, to je v dobo Gebharda v drugi polovici XI. stoletja. Mogoče pa je celo starejši, za 'kar bi tovori! severni zaključek zahodne ravne, ki sestoji iz okopa, v katerega ie vzidana žitnica in na straneh od nje okdM œid, na katerem je vodil poznejši cestni dostop na zahodno ravno m verjetno tudi dalje na osrednji srad V vsakem primeru se nastanek donžona, to je malega gradu, bliza obstoju staroslovenskega .pokopališča in načenja novo pokopališko proble­ matiko- v kakem odnosu je gradišče na današnjem ptujskem gradu s staro- slovenskim pokopališčem. V zvezi s Konradovo obnovo ptujskega gradu pa ie treba, tudi ugotoviti, da je Konradova doba zadnja, fei je tehnično še mogla obnoviti donžon kot tak, ne da ga bi istočasno modernizirala, kar bi nastopilo ž6 eno ali dve generaciji za njo. П ^ ^ е п ђ а о п H., К ш 1 und Geschichte. BeÄi (1939) II, si. 71 (Qbertarg - Rüdesbeta) - Kndex W., Deutsche Burgen und feste Schlosser. Komgstem- Leipzig. St. 60 (Finsteirgrün pri Ramingstetau). " • 145 Zgodovinski časopis — 10 . Pri historičnogeografski nujnosti, da je ptujski mali grad moral ležati samo ла izahodni grajski ravni, tukaj zopet edino izven staroslovenskega pokopališča in tako samo prav v našem izkopu, moramo še enkrat pouda­ riti, da se mere ptujskograjskega izkopa skoro skladajo z merami graj­ skega stolpa, donžoma v Vazu; da so tanjši zidovi donžonov v Brezah ali Strass'burgiu utemeljeni v svojih temeljih na živi skali, iz katere rastejo, medtem ko je ptujski donžon s svojo rastjo iz glinaste zemlje potreboval globlje in širše temelje in iza temi tudi zidove; da je lega ptujskograjskega donžoma sorodna legi Gebhardovega in Konradovega donžoma na Peters-, bergu ter historičnega polheimiskega srednjeveškega stolpa na upniškem gradu; in da je odnos ptujskograjskega donžona do osrednjega gornjega ali večjega gradu prav tako soroden odnosom na lipniikem gradu in na Petersbexgu. Historična geografija ptujskograjskega grebena ter sorodnost ptujskega, Upniškega in petersberškega gradu, ki sestavljajo v svoji iz­ gradnji kot središča vlade' nad salzburškimi fevdalnimi posestvi enoten utrdbeni ali grajiski sestav, razlagajo pri pomanjkanju sodobnih zgodo­ vinskih virov funkcijo ptujskograjskega izkopa ter ga vključujejo z don- žonom v ptujiskograjski razvoj kot castrum minus aid mali ptujski grad­ c e je bilo tako mogoče iz historičnogeografskih razlogov na ptujskem gradu ter iz analogije z drugimi sodobnimi salzburškimi fevdalnimi sre­ dišči postaviti tolmačenje, da predstavlja ptujskograjski izkop negativ temeljev donžoma, ki je mogel nastati najkasneje v XI. stoletju za Gebharda, preostane še vprašanje, do kdaj je ta donžon obstajal kot sestavni del ptujskega gradu. Gradbenozgodovinsko so prenehali donžon i (kot sestavine gradov v XIV. stoletju z razvojem fortifikacijske tehnike, ki so jo povzročile zlasti z uvedbo cvingerja križarske vojne: praktično v Ptuju pa z vključitvijo dominikanskega samostana v utrdbeni sistem ptuj­ skega mesta,. To zopet [ustreza splošnemu sodobnemu tehničnemu razvoju utrdb, kakor jih moremo še danes opazovati n. pr. v Passau-u,45 kjer ustreza zveza utrdb na griču in ob Donavi utrjeni povezavi dominikan­ skega samostana s ptujskim gradom preko današnjega zahodnega stolpa. Z nastankom zahodnega stolpa kot zveze med gradom in dominikanskim samostanom je bila naloga donžona izvršena, potem ko je donžon kot forti- fikacijski element zastarel in je s XIV. stoletjem gradnja donžonov pre­ nehala. Tako tudi po XIV. stoletju ne najdemo več med sestavinami ptuj­ skega gradu omenjenih niti »Vesten« niti drugega gradu, temveč stopi na njih mesto upTavno grajsko poslopje »hiša«. Ptujski fortifikatoTJi pa so tudi za tem in pri tem posvečali pozornost položnemu severnemu grajskemu pobočju. Omenili smo že smodniški stolp,46 ki smo ga videli z gornjimi deli pri Vischerju in ki je stal kot mestna vrata severozahodno pod našim izkopom. Poleg njega pa kaže vse znake utrdbe, in to zlasti v spodnjih delih, grajska žitnica. Če se vprašamo, kje je mogel salzburški nadškof postaviti žitnioo, ki jo navaja kot svojo tradicionalno posebno pravico v ptujskem gradu že pred XIII. stoletjem, potem moremo odgovoriti, da je mogla stati v času dvorov kjerkoli; z raz- 4 5 Bkider W., 1. c. Körnigstem—Leipzig 1913. Š!. 104, str. 26. s 4 6 Janisch A J., Topographisch-eiatistìsches Lexicon von Steiermark. Graz. 1878, str. 462. 146 vojem gradu pa se je vključila vanj kot grajska pritiklina, ki je mogla stati . samo, na zahodnem grajskem grebenu, kjer pa zopet izpade zahodna ravna kot nedotaknjeno pokopališče z grajskim vrtom. Na sever se zahodna ravna . končuje v časovno še nedoločenem okopu, pod katerim se razprostira naj­ obsežnejša ravnica na vsem ptujskograjskem grebenu. Na njej je mogla in morala nastati grajska žitnica že zelo zgodaj, ker nosi v svojih današnjih kletnih zidovih gradbene značilnosti iz predrenesančne dobe. Zaradi raz­ položljivosti prostora za žitnico je bilo tako nujno, da je morala nastati na svojem današnjem mestu že v fevdalni dobi, ker zanjo iz razlogov geografske izoblike ptujskograljskega terena drugje mesta ni bilo. Pri tem ni važno, ali je nastala ravnica^ na kateri stoji, prirodno ali z umetnim izravnianjem. Važno pa je drugo dejstvo, da je (bil okop od zahodnega stolpa do žitnice in nato dalje na vzhod 'do zapornega stolpa in sever­ nega vhoda v grad v renesančni dobi utrjen z zidom, tako da je sestav­ ljala žitnica tudi eno izmed severnih grajskih utrdb; žitnica sama in zid proti zahodnemu in proti zapornemu stolpu so samo mlajše in grad­ beno naprednejše nadaljevanje okopa na jugu od nje, in to okopa, na katerem leži naš izkop, torej okopa malega gradu. Ker dejstvo je, da ni šele renesančna modernizacija ptujskih grajskih utrdb zgradila okopov, ko je zgradila grajski zid in modernizirala žitnico, temveč, da so okopi starejši, kar kaže mnogokje njih antična vsebina; zemeljski nivo, v katerem ležijo staroslovenski grobovi, m raizšiirjenost starosloivenskih grobov proti žitnici, kjer na robu, to je na okopu samem, prenehajo, pa bi govorila za to, da je okop s svojim nastankom povezan z obstojem staroslovenskega poko­ pališča. Poznejši dovoz na grad se je na ta okop samo naslonil. Ta dovoz je likvidirala leslijska obnova ptujskega gradu, ki je dala žitnici njeno današnjo obliko. Po svojih gradbenih značilnostih, zlasti po opornikih, pa je žitnica starejša; s svojo lego v okopu na severu od zahodne ravne je- •istočasno tudi utrdba, ki je. severne okope ojačfflai, obenem pa prevzela po izgraditvi zahodnega -stolpa tudi obrambno nalogo,- da varuje dostop po položnem severnem grebenu na zahodno rarwno im na severne grajske okope. Nastanek žitnice kot utrdbene sestavine ptujskega gradu v času pred renesanso- pomeni zadnje dejanje v razdeljevanju funkcij nekdanjega, malega gradu na nove, času in fortifikacijskemu in gradbenemu razvoju ustrezajoče sestavine na ptujskem gradu. Lega žitnice pa je v Ptuju svojevrstna ter se razlikuje od žitnice na Petersburgu in je samo od daleč sorodna žitnici na Upniškem gradu, tako da kažejo žitnice izjemo v siceršnji očividni sorodnosti vseh treh salz- burških gradov. Pri tem je ugotoviti, da breško salzburšlko ozemlje ni bilo in ni žitorodno, temveč zaradi svoje planinske lege predvsem živinorejsko in rudarstvo'. Lipniški grad pa je bil sedež salzibuirškega vioedoma in je kot tak' imeli še večje gospodarske naloge ko -ptujski, kar je prišlo na lipnišlkem gradu do izraza v posebni utrditvi žiAniškega poslopja s po­ sebnim zapornim zidom. Razen te izjeme pa je sorodnost vseh treh gradov jasna v geografski izotoliki grajskih grebenov, v istem fevdalnem lastniku, skoro istih časovnih navedbah o grajskih pojavih ter po ohranitvi najsta­ rejših gradbenih elementov zlasti na Petersbergu. Sorodnost v pravem grajskem razvoju pa moremo poudariti še z istimi grajskimi upravniki v 147 Ptuju in na Lipnici. To so bili dalje časa tudi na upniškem gradu ptujski ministeriali do začetka XIII. stoletja, ko prevzamejo ,1219 od njih del Upniškega gradu sekovski škofje, katerim predajo Ptujčam tudi gornji, po njih imenovani ptujiski stolp. Dejstvo, da je 'bil na Upniškem gradu sailzburški štajerski vicedomatt, h kateremu je spadala "tudi salzburška ptujska posest, zaradi tega ne govori za raznolikost grajskega razvoja na Upniškem gradu in v Ptuju, temveč z vicedami Ptujčani istosmernost v razvoju obeh gradov celo potrjuje. Metodično bi mogel naša razmotrivanja kdo odklanjati iz razloga, da imamo zgodovinske navedbe o dveh ali več ptujskih gradovih iz XIII., ne pa tudi iz XI. stoletja. To je res, ali za to pa imamo za čas po X. stoletju arheološki 'dokument v izkopu samem z donžohskimi menami in gradbeno- zgodovinski razvoj sailzburških gradov z donžonoma iz XI. in XII. stoletja na Petersbergu v fortifikacijskem položaju arheološkega ptajskograjskega spomenika. Ta spomenik je gradbeni element in obravnavanje njegove problematike je metodična naloga zgodovine stavbarstva, ki more cezuro med X. in XIII. stoletjem izpolniti z gradbenorazvojnimi analogijami, kar smo v našem 'razpravljanjiu tudi izvedli. Naše obravnavanje ptujskograj­ skega izkopa je tako pripeljalo do naslednjih zaključkov: 1. Izkop je datirati v čas med X. stoletjem in poznimi srednjim vekom. 2. Tloris izkopa se v tem času sklada s tlorisom domžona, kateremu ustrezajo tudi izkopne horicoratalne ÌIL vertikalne mere. 3. Lega in sestav salzbuTŠkega ptujskega gradu sta sorodna legi in sestavu drugih dveh salziburških gradov na Petersbergu in nad Lipnico. 4. Zgodovinske navedbe o visokoifevdamem ptujskem gradu pričajo, da je toil sestavina velikega in malega gradu. 5. Lokalizacija posameznih sestavin ptujskega gradu kaže, da je moral biti mali grad istoveten z donižonom na mestu izkopa iz leta 1947. 6. Stavbenozgodovinsko se je ptujski grad razvijal vzporedno s salz- burškima gradovoma nad Lipnico in na Petersburgu, kjer sta1 donžona iz XI. in XII. stoletja ohranjena do danes v legi ptujskograljskega izkopa. 7. Ptujski grad je rastel z osrednjim velikim gradom iz gradišča na osrednji kopi ter iz barbarske arhitekture z malim gradom kot donžonom na mestu izkopa iz 1947. 8. Z vključitvijo ptujskega gradu v ptujsko mestno trdnjavo ter z istočasnim razvojem grajske tehnike je malograjski donžon zastarel do XIV. stoletja ter je bil z izgraditvijo naprednih sodobnih grajskih utrdb koncem srednjega veka porušen. S tem seveda vprašanja, ki se porajajo iz ptujskograjskega izkopa kot malega ptujskega gradu, še dolgo niso izčrpana. V prednjih izvajanjih so vprašanja načeta samo v toliko, kolikor mi jie to dopuščal čas ot> mo­ jem muzejskem delu v Ptuju, ki je vključevalo tudi upravo izkopa. Pri tem sem poleg gradiva iz poročila o izkopu samem mogel upoštevati samo zgodovinske vire, gradbenozgodovinske lastnosti v zgodnjem razvoju gradov in današnjo geografijo ptujskograjskega terena. Prvotno zemlje­ pisno izobliko ptujskograjske zahodne ravne bomo doznali šele iz bodočih poročil o izkopavanjih, kar bo gotovo marsikaj razjasnilo, zlasti ko bo objavljen zemeljski nivo terena v času staroslovenskega pokopališča. Ugo- 148 toviti je pri tem treba, da je ptujskograjski izkop tako pomembno arheo­ loško odkritje, da moramo zanje vodstvu arheoloških izkopaivanlj iz inte­ resov naše domače zgodovine isamo čestitati. Obravnavanje celotne proble­ matike, ki izhaja iz odkritega izkopa, pa bo mogoče šele, ko bo pred nami objava o izkopavanjih ter najdbah, zlasti malih: že nakazana razlika med keramiko po VII. ter po XI. stoletju bo za dobo, kjer nam zgodovinski viri skoro popolnoma manjkajo, več ko dragocena. Podobno J e z vpra­ šanjem, v koliko je severni okop na zahodni ravni barbarskega in v koliko slovenskega izvora, z odnosom barbarske arhitekture do staroslovanskega pokopališča, z odnosom gradišča na vrhnji kopi do staraslovanskega pokopališča, z odnosom izkopa do starosilovenskga pokopališča Md. 2e to pa, kar imamo danes na razpolago za razmotrivanja o pitujskograjskem izkopu kaže, kako potrebno je sodelovanje vseh historičnih disciplin od arheologije preko gradbene in politične zgodovine do jezikoslovja, ki bi pri reševanju tega vprašanja gotovo mogle izpregovoriti tehtno besedo. Kakor vsaka človeška aktivnost, je tudi nastanek ptujskograjskega izkopa posledica najraznovrstnejšAh komponent svojedobnega človekovega živ­ ljenja, ki bi jih mogla določiti samo ustrezajoča historična disciplina, v sintezi pa strniti zgodovina. Z rešitvijo vprašanja ptujskograjskega izkopa bo rešeno tudi vpra­ šanje staroslovaneke arhitekture, ki jo J. Korošec veže z arhitekturo staro­ slovanskega ptujskega svetišča. Ko je bilo prednje poročilo že zaključeno in predano uredništvu ZČ, je izšlo dvoje objav o našem problemu. B. Saria je v analizi J. Korošče- vega strokovnega poročila o staroslovanskem svetišču v Ptuju (Carinthia. I. CXL. 1950, 384—9) prišel do zaključka, da je izkop ostanek srednjeveškega donžona. Ko primerja lipniški stari ali ptujski stolp s ptujskim izkopom, navaja za oba iste mere ter se v tem loči od mojih navedb; razlika izvira verjetno od tod, da sem 'jaz meril upniški obseg po W. Knappowem prerisu, Saria pa menda po izvirniku v seikovskem škofijskem arhivu. V primeru, da Saria moje innere korigira, je to samo novo potrdilo za postavljeno rešitev in mere Upniškega »ptujskega« stolpa, ki so po mojem nekaij večje. L. 1949 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti med drugimi povalbila tudi Dj. Boškovića, da poda strokovno mnenje o vsebini ptujsko­ grajskega izkopa. V ta namen je študiral izkop na kralju samem v družbi dr. J. Korošca in sedaj objavil zaključke (Starinar. Nova serija, knjiga I. 1950, 39—46), po katerih ni podmena za staroslovansko svetišče uteme­ ljena iz tehničnih in konstruktivnih razlogov. Interesenti sami bodo zavzeli stališče do stvarnih Boškovićevih izvajanj. K njim pripominjam samo, da vztrajam na trditvi, da je na stenah apneno mleko in ne malta, ki je pa v vogalih in v sestavu tal. Pri črpanju gradbenega materiala iz izkopa so pač uporabljali gradivo, ki jim je prijalo za novo gradnjo', ostalega pa so puščali na kraju samem; tako tudi sip in vse temelje, to je ruševine v okolici izkopa, ki so sestavljene iz drobnega materiala. Od gradbenega materiala pa so cenili predvsem antičnega, ker je bil že obdelan. Tako je tudi zahodni stolp v veliki meri iz antičnega kamenja in tako je v izkopu ostal samo sip. Da pa ni bilo v izkopu keramike, je vzrok v tem, 149 d a tu n i 'bilo 'bivališča v času od druge antične zgradbe p a d o nastanka donžona. Popravl jam p a Boškovićeva izvajanja (str. 42), d a izvira zahodni stolp iz XVIII . stoletja in d a b i bil mestna opazovalnica in n e sestavni del ptujskega gradu. Že n a renesančnih graj sikih načrtih je imenovan za­ hodni stolp »istari« s tolp; kot mestno opazovalnico: p a ga je Boekovic verjetno zamenjal z mestnim — cerkvenim stolpom, objavljenem na str. 44. Dr. Jos. Korošec j e objavil 1950 v izdaji Slovenske akademi je znanosti in umetnost i podrobno inventuro najdb iz staroslovenskega groblja n a Ptujskem gradu (Staroslovansko grobišče nai Ptujskem gradu. 8°. 368 str. + zemljevid). Ker p a n e objavlja stratigrafije grobišča, poročila n i sem mogel upoštevati. C a s t r u m m i n u s P o e t o v i o n e n s e (Résumé) .The problem of tihe square ditch excavated on the Castle hill of Ptuj in 1947 was examined in Z. C. II—III . 1948-49, pp. 206—238, but not salved. The archaeo­ logical material 3s too scarce far ascertaining whether the ditch represents an Old Slav sanctuary. For this reason the author considered historical allegations on the Ptuj Castle of later Middle Ages. As the archibishop of Salzburg was the feudal Lord of Pituj, the author compares 'the plan of the town of Ptuj with that of Salzburg, and, likewise, the gaographiiciail situation and constituent parts of the Castle of Ptuj with the Salzburg Castles of Petersberg above Friesach and Seggauberg above (Leibnitz connecting his statements with the history of castle building, especially that in Eastern Alps between the X'th and the XIV*h centuries. These are the results: (1) The excavated ditch must be dated between the XHi century and the late Middle Ages. (2) The ground-plan of the excavation is according with the ground-plan of the dungeon as weill as the horizontal lamd vertical ground measures. (3) The situation and constituent parts of the Salzburg castle at Ptuj are nearly related to the situation and constituent parts of the Salzburg castles of Petersberg laind Seggauberg as well as •— partially — also the groundnshapes of the towns of Ptuj and Salzburg. (4) Historical allegations on the high feudal Castle of Ptuj prove that it consisted of a Major Castle and a Minor one, (5) Localization of particular constituent pairts of ithe Ptuj Castle proves that the Minor Castle was identical with the dungeon in the place of the Ptuj Castle excavation of 1947. i (6) Historically the building of the Ptuj Castle developed in a parallel way with the Salzburg castles of Seggauberg and Petersberg where the two dungeons of -the X P century lamd the Xllth have been preserved till now in a situation similar to that of v s k e m izvoru, saj bi se s tem povezava Karantancev s Franki pomaknila za preko 100 let nazaj, iz 8. v 7. stoletje. »Namen Konverzije bi torej zahteval vse prej, kakor da se Samo označi za Slovana. Če ga je salzburška spomenica kljub temu imenovala slovanskega plemena, je storila to gotovo v dobri veri, očitno zato, ker je v temnem spominu Karantancev živel kot Slovan« (H a u p t m a n n , str. 249). Na tej podlagi domneva H a u p t - m a .n n , da je vpletel avtor spomenice Sama v karantansko zgodovino prav zato, ker je po karantamskeni ljudskem izročilu izvedel o nekdanjem »karantanskem« knezu Samu. Prav to izročilo mu je dalo podlago, da je glede Samovega izvora — celo proti temeljni tendenci svojega dela — popravil Fredegarja: »Kajti da bi si Slovenci postavili za vladarja Franka, se je zdelo Salzburžanu vendarle preveč neverjetno. Raje je zaupal ljud­ skemu izročilu in dodal zato kakor.v popravek Samovemu imenu s i c e r p a č o d v e č n o , k e r s a m o p o s e b i u m e v n o v (podčrtal B. G.) pripombo: ,Slovan'« ( H a u p t m a n n 249). Podrobneiiši pretres Konver­ zije glede načina izražanja v podobnih zvezah docela potrjuje H a u p t - m a n n o v o argumentacijo. Na preko 20 mestih, na katerih navaja v podobnih zvezah bavarske, karantanske in frankovske vladarje, z izjemo Sama le še n a e n e m s a m e m m e s t u označuje njihovo etnično pri­ padnost. Prav v tem primeru gre pa za položaj, ki ni bil isam po sebi umeven, namreč za zamenjavo domačih karantanskih knezov s' frankov- skimi grofi (Post istos vero duces Bagoarii coeperunt praediotam terrain dato regum habere in comitatum, nomine Helmwinus, Aibgarius et Pabo. ' Konverzija 10, ed. K o s , str. 135). Omemba, da je bil Samo Slovan, je torej v izražanju avtorja Konverzije tako nenavadna, da je bila gotovo izzvana z nekim posebnim motivom. Razlaga, ki jo podaja H a u p t m a n n, je v zvezi s tem pač edina mogoča. H a u p t m a n n o v e m u utemeljevanju je pritegnil tudi M. K o s (Conversio, str. 23), »da govori prav način, kako predstavlja Konverzija »Slovana« Sama kot kneza Karantancev, proti tendencioznosti tega mesta in da imamo v poročilu o karantanskem knezu Samu, po rodu Slovanu, iskati karantansko narodno tradicijo, ki je imela Sama, o katerem vemo, da je vladal tudi nad kar antan sikimi Slovani, v dobrem spominu kot osvo­ boditelja izpod obrskega jarma. Avtor Konverzije kombinira narodno izro­ čilo Karantancev s Fredegarjem«. Poleg tega 'kaže K o s s podrobnejšo analizo (str. 24), da so prav Gesta Dagoberti tesneje povezana s Konverzijo kakor Fredegar sam. 153 L Ne glede na te irezultate smatra G r a c i a n s k i j poročilo y Kon­ verziji za povsem samostojno (str. 29); V e r n a d . s k y, ki pozna od vseh naštetih razprav le G o 11 o v o . neopravičeno omalovažuje vzporednice v besedišču, ki jih je dokazal G o l i (in K o s izpopolnil), ter meni, da je avtor Konverzije mogel uporalbiti Fredegarja le pri ureditvi lastne zgodbe, za katero »je poglavitni vir morala »iti neka lokalna tradicija«. V jedru sta po njegovem obe poročili med seboj neodvisni (str. 31—32). Glede na ti dve razpravi se je Labuda vsekakor moral podrobneje dotakniti vprašanja. Najprej poroča o dosedanji obravnavi piroiblema (str. 30—38), nato obravnava razmerje Gesta Dagoberti do Fredegarja (str. 38—42), končno pa preide na razmerje Konverzije do dbeh virov (str. 43—48). Ob tem s podrobno analizo potrdi Kosov sklep, da' je avtor Konverzije poznal Sama po Gesta Dagoberti, dopolni ga pa še z novim, da Fredegarja ni poznal. Edini izraz, fei veže poročilo Konverzije s Fre- degarjevim poročilom m i m o zveze preko Gesta Dagoberti, je namreč vzporednica homo n o m e n Samo — Samo n o m i n e . L a b u d a jo zavrača kot presplošno frazo. Analiza Konverzije kaže, da ima pri tem prav: Tako -izražanje je avtorju Konverzije tudi sicer zelo priMijubljeno (c. 1: nomine Theoto, c.4: Samo nomine, Boruth nomine, nomine Caeathis, nomine Макичашшп itd.) in zato (brez pomena. Ne morem pa pritegniti L a b u d o v e m u mnenju, da toi avtor Kon- verzije vsekakor predstavil Sama kot Franka, če bi vedel za tako poročilo, in da je podatek o Samovem slovanskem izvoru njegova lastna kombi­ nacija iz dejstva, da je vladal Slovanom, ki jo je dodal povzetku po Gesta Dagoberti (tu se o Samovem poreklu ne pove ničesar). Nenavadnost označbe quidam Scia vus v njegovih ustih me sili k sodbi, da je mi dostavil kar brez vzroka, da je torej vedel, da ga nekateri n i m a ji o za Slovana. Za odpor proti temu mnenju mu samo Gesta Dagoberti, ki govore le o tem, da 'je Samo vladal Slovanom, kot vir niso zadoščala. Prav tako je neupravičena sodba, da bi mogel avtor Konverzije do­ mnevati, da gre pri Samovih podložnikih prav za Karantance, že po izražanju Gesta Dagoberti »Sciavi cognomento Winidi«, ter le na tej podlagi pritegniti sporočilo o Samu v svoj spis. Ze K o s M. (K zgodovini kralja Sama. . . , str. 195) je proti podobni argumentaciji M i k k o l e (n. n. m., a v drugačni zvezi) "ugotovil, da se v 9. stoletju uporablja ta izraz (Uuinades, a poleg Sclauui v istem tekstu) za Slovence le enkrat (listina iz 832, K o s F.,' Gradivo II, 110), pred item pa tudi le enkrat — pri Fredegarju. Fredegair pa uporablja isto ime tudi za češke in moravske Slovane. Uporaba istega imena v 9. stoletju za Moravče (Annales Berti- niami k 1.861: Carolom a n n u s . . . cum Rasticio W i n i d o r u m reguio foederatur, K o s F., Gradivo II, 177) in v sestavljenkah za Čehe (Beu- Winides, Cichu-Wiindones, Beuwinitha, gl. N l e d e r l e L., Slovanske sta- rožitnosti II/2, str. 355, v pomenu Slovani iz dežele Bojev, češki Slovani) dokazuje, da je bilo ime Winidi v tem času enako kakor v Fredegarjevi dobi vsaj v učenih ustih še vedno s p l o š n o i m e z a S l o v a n e , ne pa še posebno za Slovence in del polabskih Slovanov. Še posebej nas v tem potrjuje spet Konverzija, ki za Slovence uporablja (enako tudi drugi viri te dobe, gl. K o s F.., Gradivo H, Tegister pod gesli Slovenci, 154 Karantanija, Kranjsko in Slovani) i z k l j u č n o le nazive Sciavi, Quaran­ tini, Carantani (glede razvoja imena Wiiiidi za Slovence gl. tudi R a - ' m o v š F., Koroški zbornik, 1946, str. 282—283 in Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 4—б). Izražanje Gesta Dagoberti torej piscu 9. stoletja brez vsakega drugega opozorila nikakor še mi moglo zbuditi suma, da gre prav za Kairantamce. Tako vzpodbuda k enačenju Winidi-Quarantani kakor tudi opora za trditev, da je bil Samo Slovan, je po vsem tem morala priti piscu Kon­ verzije od drugod, pač iz karantanske ustne tradicije o Samu kot karan- tanskem knezu — za te pa je avtor Konverzije dobro vedel, da so bili do 820 Slovani. Labudova genealogija virov, ki pri Konverziji izključuje v s a k vpliv fcarainitansfke tradicije (str. 50), je torej pogrešna. Sicer v skromni meri, a vendar predstavlja tudi Konverzij>a primarni vir za Saimovo dobo. Spričo dejstva, da smatra tkzv. Fredegarjevo Kroniko za edini pri­ marni vir o Samu, mu je L a madmodum haec factum fuisset aeveotum, amino in quo explleituim est in ordene debelo referam et scrilbere mon selebo, domec de his et alies optata, si permiserit Deus, perficiam, uius libelli cpnta "mihi ex veretate cogneta imseram. ed. Krusoh, str. 162). V tem primeru je sevada skoraj dve desetletji (od okr. 642 dalje) zbiral gradivo za svoje delo. Seveda pa (bo potreben, preden ho ta teorija dokončno in trdno stala, ponoven podroben pretres vse tkzv. Fredegarjeve Kronike, ki bo šele mogel pokazati, ali se dajo vsi odmevi r a z l i č n i h sodb o istih dogodkih in osebah, ki sta jih dokazala S c h n ü r e r in K r u s e h tudi za razdobje od 613 do 642/3 razložiti z vplivam manjših pisanih virov, omenjenih v uvodu k IV. knjigi (temporamr gesta, que undique s c r i p t a potui reperire . . . acta regum et bela1 gentium quae gesseirunit, l e g e n d o . . . , ed. Krusch, str. 123) in s časovno razdaljo med zbiranjem gradiva in avtorjevim prvotnim zapisovanjem spominov ter pisan jem kronike, v kateri se je avtorjevo stališče pod vplivom zunanjih_ okoliščin (zveza z avsfamijiskiimi krogi!) že spremenilo. Potrebo takega podrobnega pretresa in njegov pomen za dokončne sodbe o delu in njegovem nastanku je treba podčrtati toliko bolj, ker L a b u d a njegov pomen načelno omalovažuje in zavrača ter trdi, da se da rešiti problem tkzv. Fredegarjeve Kronike l e s pravikio intei-pretacijo uvoda v IV. knjigo (str. 62 op. 52, str. 64 op. 61, str. 70 op,. 77a, str. 73—74 op. 85a), glede katere je prispeval v resnici nekaj razjasnitev. 157 L Ker je v bistvu vse, fcair vemo o Samu, povedano res le v tkzv. Fre- degarjevi Kroniki, imajo ti kritični pretresi velik pomen tudi za zgodo­ vino Samove »države«. Odstavki v zvezd s Samom (IV. 48, 58, 68, 72, 74, 75, 77, 87) spadajo vsi v irati del kronike, M jo je verjetno napisal njen pravi avtor okr. 1. 660. Laib u d a upravičeno «poudarja (str. 88—91), da z novimi ugotovitvami o nastanku kronike odpadejo vse težave glede napovedi, da je Samo vladal Slovanom 35 let, ob opisu slovanskega upora proti Obrani, ki se navaja k 1. 623, zairadi katerih je K r u s c h mislil, da rje to poglavje v celoti dostavek Avstrazij-ca, S c h n ü r e r pa puščal nerešeno vprašanje, aid je glede let Samovega vladanja pozneij;a- dopolnjemo ali pa da spada začetek slovanskega upora že v prvo deset­ letje- 7. stoletja. Proti S c h n ü r e r j u , ki se ije pri tej drugi domnevi skliceval ma splošno kronološko negotovost avtorja kronike glede ino­ zemskih dogodkov, je pokazal že H a u p t m a n n , da velja to le za kompleks lamgobardske zgodovine, kjer se ta opisuje v sklenjenih odstav­ kih. Upravičeno je dokazoval (Labuda ga v zvezi s tem me upošteva), da (kronološka negotovost langotardske zgodovine ne prizadene odstavkov o Samu, da torej moremo verjeti podatku o 'času slovanskega upora (n. n. m.); poselbej ije treiba podčrtati, da vesti o Samu niso nanizane v sklemjenem odstavku, marveč so vključene v domialčo firainkoveko' zgodovino po posameznih letih, kar je povsem razumljivo, ker je bila Samova »država« neposreden frankovski sosed in že od zialčetka s Franki v stikih, najprej trgovskih, kasneje pa v vojni z njimi. Spričo vsega tega v viru nimamo nobene konkretne podlage za dvom o njegovih kronoloških po­ datkih ali za prestavijami je slovanskega upora v starejšo dobo ( S c h n ü ­ ren-), seveda pa tudi ne v mlajšo (S t a n o j e v i e S., v čas po> 626: Vizamtija i Snbi'II, 1906, str. 185: v sredo 7. stol.: O južnim Slavenima u VI, VII in Vil i veku, Glas Srbske kr. akademije 80, 1909, str. 135; enako po 1. 626 B a r a d a M. : Barada - Katic - Šidak, Hrvatska povijest, 19432, str. 17), kar je še mamij verjetno že zato, ker segato maljimlajše vesti tkzv. Fredegarjeve Kronike le do 1. 659. Prav značaj poročil o Samu in njihova razporeditev pa tudi onemogočata L a b u d o v e domneve, da ijih 'je avtor 'kronike izvedel delmo prelko Lamgolbardov (torej po ogrommem ovinku od Češke preiko severne Italije v pokraj imo ob zgornji Saoni, n. d., str. 92). Pisec mam je o Samu sporočil pač domače frankovske govorice in vesti. Ne da bi morali dvomiti o kronologiji in glavnih podat­ kih, pa vendar kaže v podrobnostih poročilo na več mestih tako fran- kovsko tendenco (IV 68: opravičevanja poraza avstrazijiske vojisfce', oznaičba Slovanov z 'besedami urti habit gentil etas et superbia pravorum) in poteze ljudskega pripovedovanja (IV 48: razlaga slovanskega upoira, 68: razgovori Sicharija s Samom). 2. Posebej za nas je med zgodovinskimi problemi, ki jih načenja L a b u d a , marj važnejše vprašanj e oibsega Samove države. G T a c i a m s k i j in V e r n a d s k y v tem pogledu ne spreminjata rezultatov, ki so se znova ustalili od H a u p t m a n n o v e g a razpravljanja o razmerju Slo­ vencev do Sama dalje. Pač pa L a b u d a obnavlja G o l l o v o skepso glede tega, da bi tudi Karantanija spadala v okvir Samove »države« (str. 49—51, 132—136, 280; o tem je razpravljali tudi posebej v razpravi 158 Paitfili Slovane korutanštd k riši Samovë, CČH 48/49, 1949, str. 1—13, ki mi pa ni dosegi ji va). Lat ) u d a se pri tem opira le na svojo zgrešeno tekstno 'kritiko o razmerju Konverzije do Fredegarja. Na te njegove argu­ mente sem odgovorili že zgoraj. Podčrtati pa je treba, da 'to ni e d i n i dokaz za povezavo Karantanije s Samom (ik sledeči argumentaoiijd gl. H a u p tim a n n n. n. m.)! K 1. 629 poroča Predegar o prošnji'ljudstev, ski žive ob meji Obrov in Slovanov« do irankovsfeega kralja Dagoiberta, »naj bi šel srečno za njihov hrbet ter podvrgel svojemu gospostvu Obre in Slovane in ostala poganska ljudstva do bizantinske diržave« (IV 58). Tudi če nočemo povezovati tega dogodka z napadom Karantancev proti Bavarcem med leti öfter. 626—629 (Pauli Diaconi Historia Langobairdoirum IV 39; o kronologiji K o s M., K poročilom Pavla Diakona..., str. 214 do 215), sledeči razvoj jasno kaže na pripadnost Karantanije k Samovi »državi«. V čas okir. 630 namireč spada tudi poskus sv. Amanda, da bi širil krščanstvo med Slovani j n ž n o od Donave, torej med Karantanci ( K o s F., Gradivo I, 162). To akcijo je treba zvezaM že z Dagobertovimi pripravami na obsežno vojno proti slovanskim plemenom, združenim pod Samom, iki se j© sprožila 1. 631. V tel j vojni so namreč s Franki sodelovali tudi Langolbardi : Dagobertus superveter iubet de universum regnum Austrasioram cantra Samcnem et Winidiis movere exeroitum; ulbi trebus turmis falange super Wenedus exercitus ingreditur; etiam et Longobardi solucione Dagobert idemque osteleter in Selavos perrixerunt (Fredegar IV 68). Ta način izražanja kaže, da so Langobardi nastopali v tem iboju kot posebna enota, ne pa ile kot pomoč eni med arvstrazijiskimi vojskami, kakor je dopuščal G o l i . Udeležba Langobardov v vojski pa dokazuje, da je Saimoiva oblast segala v tem času že do langobardskih meja. Na kako šibkih nogah stoji v tem pogledu L a b u d o v a kritika H a u p t m a n ­ n o v i h dokazov, najlbolje pokaže njegova konstrukcija glede smeri langoibardskega pohoda, čigar 'resničnost priznava (str. 279): udarili naj bi namreč v Moravsko, 'kjer domneva L a i b u d a središče Samove države (str. 280) ! Toda Ikje so -mogli preiti preko 300 tem v zračni črti dolgo razdaljo od Fuirlanije do Moravske? Od nje jih ije dolila Karantanija, ki so ji v spopadu okr. 625 mogli iztrgati le majhen oibrobni okoliš, ali Obri, ki ijiih Langobardi, kolikor vemo iz virov, nikdar niso izzivali v boj. Konstrukcija je torej nemogoča zaradi svojega nasprotja s poMtičnogeo- grafisteim položajem one dobe. Vsekakor stoji,'da je bua langoibarskemu udarcu izpostavi j ena edimole Karantanija; 'če pa so iz Udarcem proti Karantaniji vstopili Langobardi obenem že v Iboj proti Samu, potem ni mogoče več dvomiti o mijeni pripadnosti v široko islovanisko .plemensko zvezo pod Samovim vodstvom. Prav to pripadnost Karantanije pa dokazuje še tudi Plredegarjevo poročilo o Bolgarih, ki so jdh Obri okr. 630 izgnali iz Panonije in so se zatekli na Bavarsko, ko pa so jih tam razen 700 vse poklali, pa v »slovansko marko« (in unarcam Winedorum), ki ji je vladal knez Valuk (IV 72; K r n s c h in S c h n ü r e r sta vezala to sporočilo z bolgarsko tradicijo o razselitvi z ozemlja nad ornim morjem v drugi polovici 7. stoletja — gl. Nioephori Opuisoula historica, ed. de Boor, 1880, str. 33—34 — in ga zato pogrešno datirala v čas po 641 ; gre pa očitno za notranje reperkusije pri Obrih, povzročene po neuspelem obleganju40ari- m grada in sledečem krušen ju njihove sile, čemur bolje ustreza tudi pripove­ dovanje 'kronike vseh teh dogodkov k »devetemu letu Dagobertovega kra- ijevanja«, t. j . k 1. 631). Po »zelo -mnogih letih« prebivanja v tej .pokrajini so Bolgari ofcr. 663 odšli v Italijo (Pauli Diaconi Historia Langöbardorurn V 29). Slovanska pokrajina na poti od Bavarcev v Italijo more taiti le Karantanija. Okoliščine in opis potovanja dokazujejo, da je bila ta pokra­ jina meodvisina od Obrov, Bavarcev in Langotoardov. Fevdalni izrazi »marcaz in »dux« pa kažejo v primeri š Samovim naslovom pni Eredegarju — »тех« — da to v Fredegarjevih očeh vendarle ni M a samostojna politična enota Edina rešitev te uganke je le še Samova »država«, ki ji je torej pripadala tudi Karantanija v tem času. Ze K o s M. (K zgodovini kralja Sama str. 194—197) pa je zavrnil M d k i k o l o in drage avtorje, ki bi radi prenašali v Karantanije središče Samove »države«. K telj argu­ mentaciji L a - b u d a ni dodali ničesar novega. • Okrog i. 630 je bila torej Karantanija že gotovo v sklopu slovanske plemenske zveze pod Samovim vodstvom. Na vprašanje, kdaj pride v njen sklop, se ne da odgovoriti s popolno gotovostjo. Problem je zvezan z dvema poročiloma Pavla Diakona iz zgodovine fcaramtanskih Slovencev, ki ju je •datiral; M. K o s . Po 1. 623 in pred okoli 626 so napadli Fuirlani Karan- tanee, zavzeli »okraj Slovencev, ki se Žulja imenuje, do kraja, ki se mu pravi Metanje« (Pauli Diaconi Historia Langobardwum IV 38; Kos M., K poTOoilom..., str. 213-214), med leti ofcr. 626 - ofcr. 629 pa so Karan- -tanci sami napadli Bavarce v okolici starega Agunta (pri Lienzu) in jih premagali (IV 39, K o s M., n. m. m., isti. 214-215). Drugi dogodek spada" pač nedvomno že v čas, ko je bila Karantanija že del Samove slovanske plemenske izveze - na to ne kaže le slovanska napadalnost, marveč tudi prošnja slovanskih sosedov do Dagoberta za pomoč proti slovanskim napadalcem iz 1. 629. V zvezo s Samom pa postavljam že tudi langobardski vpad v Karantanije. Neverjetno se mi namreč zdi, da bi Fuirlani, ki so šele v najibffiji preteklosti (okr. 1. 611) doživeli uničujoč obrski napad, napadali obrsko področje v času, ko so bili Obri med 623 m 626 se na vrhuncu svoje moči in prav v tem času na vzhodu zaradi mira z Bizantinci miso imeli opravka, pač pa so se njihove sile zaradi slovanskega upora mudile na zahodu. Verjetneje je, da so poskusili izrabiti. tola položaj Slovanov ko so se ti uprli Obrom in imeli na svojih vzhodnih mejah dovolj opravka z njimi. To ibi torej kazalo, da so se Karantanci že v prvem času slovanskega upora pridružili češkim in moravskim Slovanom v njihovem ' boiu proti Obrom. Za to govori tudi Fredegarjeva Kronika: Pozna namreč le en sam slovanski upor proti Obrom in ne glede na to da je bilo središče nove slovanske plemenske zveze na severa, mu W i n A n e pome­ nijo morda le severnih Slovanov, marveč vse Slovane do polabsfcih Srbov, ki jih navaja s posebnim imenom. __ Glede ostalega obsega Samove »države« L a b u d o v e obsežno 'raz­ pravljanje (str 124—147) o tem vprašanju ne prihaja do nobenih novih rezultatov ali gledišč in dokazov. Zabeležiti pa je treba, da G r a c i a n - s k i i in V e r n a d s k y razlagata RadiuMoivo prijateljsko zvezo s hlovam, sklenjeno v času Radulfovega upora, kot vkljiučenlje Turingije v slovansko plemensko zvezo. Po mojem razumevanju nudi Fr°arjwo besedilo 160 - I (IV 87: amici'cias cum WinLdis firmans, ceterasque gentes, quas vicdnas habebat, cultum amiciciae öblegabat) preslabo podlago za tako daljno­ sežne sklepe. Pač pa poskuša L a b u d a v zvezi s temi vprašanji dokazati, da je bilo središče slovanske plemenske zveze na Moravskom, ne pa na Češkem, kakor se običajno misli. Dokazi, iki jih navaja v korist svoje moravske teorije, me ne morejo zadovoljiti: Podpira jo namreč z arheološkimi sle­ dovi na eni strani Langoibaidov, na drugi kesathelyske kulture (str. 139 do 147), opirajoč te paralele na sporočilo Pavla Diakona, da so Lango- bardi 1. 568 Panionijo izročili Obrem (gl. tudi str. 174), in na Fredegairjevo, da je Saimova »država« zrasla iz u p o i r a proti Obrani. Edina pokrajina, ki so jo severno od Donave izročili Langobamdi Obrom, je (пшпгес po njegovem porečje Morave. Teorija pa boleha na več mestih. Videli smo že, da slovanska plemenska zveza pod Samovim vodstvom ni omejena na ozemlje severno od Donave. Dalje, severno od Donave niso Langoibairdi izročali Obrom ničesar, kajti po Beningerjevih ugotovitvah so vsi njihovi tamošnji arheološki sledovi starejši od 1. 546, mlajši so le južno od te reke. Od langobardske preselitve v Panonijo 1. 546 ozemlje severno^ od Donave povsem zajamejo Slovani, od Langcbairdov neodvisni. Obrska oblast se ni omejila le na ozemlje, ki so jim ga izročili Langoibairdi, marveč se je vzporedno z 'razširjanjem Slovanov širila v Vzhodne Alpe in na zahodni Balkan, ki nista lbiia nikdar langobardsika, vsaj okr. 1. 600, glavno poizornost problemu nastanka Sam ove »države«. Temu vprašanju je posvečen osrednji del njegove publikacije (str. 148—295). Tudi G r a c i a n s k i j (str. 24—27) in V e r m a d s k y (str. 26—31) sta posvetila posebno pažnjo temu vpra­ šanju. Ugotoviti pa je treba, da nihče od vseh teh avtorjev ni poskusil najti rešitve tam, kjer so najtehtnejši odgovori: v r a z v o j u notranjega razmerja med Obri in Slovani na podlagi slovanskega gospodarskega in družbenega napredovanja v dobi po naselitvi. G r a ci a n s k i j in V e r n a d s k y se zadovoljujeta s tem, da z uspehom 'kritično pretresata zlasti Fredegarjevo poročilo o obrsko-slovanskem razmerju in poskušata izločiti njegove posamezne bajeslovne momente. Pri tem sta se, žal, pre­ malo oprla na (bizantinske vire, preveč p a zaupala poročilu Notkerja Bal- bula o obrskem ringu in zato njuna, kritika ni povsod uspela. Vsekakor pa je taka analiza preveč statična^ da ibi nam pojasnila slovanski upor in nastanek islovamislke plemenske zveze pod Samom. Lia b r i d a pa je obratno v poglavje o razmerju med Obri in Slovani (str. 148—193), s ka­ terim uvaja razpravljanje o nastanku Samove »države«, pritegnil marsikaj, kar is Samom nima sploh nobene zveze (obrski prihod v Srednje Podo- цалгје in balkanske vojne, < str. 148—174, 176—179) ali le zelo slalbo (raz­ merje med Obri in Bizaincam za Herakleja, str. 187—193), pri čemer poleg tega ni dosegel nohenih bistvenih novih rezultatov v primeri s starejšo literaturo. Nekaterih vprašan1} v zvezi s tem njegovim razpravljanjem (zlasti v zvezi z Mauirifcijevo vojno proti Slovanom im Obrom konec 6. stol.) se dotikam v svoji (razpravi o Nekaj vprašanjih iz dobe naseljevanja južnih Slovanov v item letniku Zgodovinskega časopisa, kjer poskušam • poiskati tudi široki obrsfco-slovamskl družbeno-gospodareki okvir, v katerem je nastala slovanska plemenska zveza pod Samoviim vodstvom, ter se s tega stališča dotikam tudi zadevnih pripomib G r a đ a n s k e g a in V e r n a d s k e g a. Prav to marjvaižnejšo stran problema je L a b u d a v svojem razpravljanju vse preveč zanemaril (str. 175—176, 179—187). Fre- degarju poklanja v mnogem preveč vere, delno ga tudi pogrešno razlaga (str. 321—332), Duljebe, o katerih poroča ruski letopisec, neupravičeno lokalizira v pagus Dudleipa pri Lipmici, zlasti pa je do kraja pogrešna uporaba rižanskega placita iz 1. 804, ki nam kaže konflikt f r a n k o v - s k e g a i fevdalnega prava z ibi z a n t i n s k i m v Istri, za osvetljevanje obrsko-slovanskegamaizmerja. Že v tem poglavjuprihaja do(izraza L a b u ­ d o v a temeljna teorija o nastanku Samove »države«, da imamo p i njej opravka v prvi vrsti z vplivi zunanje politike, pri čemer se tu dotika po­ sebej Biaamtincev, ki da so hoteli z zfbuditvijo slovanskega upora v obrskem zaledju olajšati svoj položaj na Balkanskem polotoku v času Heraklejeve vojne s Perzijci. To prolblemaitiko obdeluje še podrobneje v poglavju o naselitvi Hrvatov in Srbov na Balkan (str. 194—262). Podmeno o povezavi tkzv. druge »hrvatske« selitve na Balkan s slovanskim uporom pod Samom sem nakazal pred leti tudi sam (gl. B. Graf e n a u e r , Država karantamskih Slovencev, 162 Koroški abonnit, str. 92-93). Vendar pa menim, da je •vprašanje se močno odprto in da zahteva zelo kritične preiskave. L a b u d a v bistvu vprašanja ni premaknil naprej. V glavnem obnavlja le z nekaterimi modifikacijami gledanje G r o t a in F l o r i m s k e g a na poročilo Konstantina Porfiro- geneta o naselitvi Hrvatov in Srbov, jugoslovansko literatom, proti kateri mnogo polemizira, pa je na imnogih mestih slalbo razumel. Le tako sa morem razlagati, da n. pr. H a u p t m a n n o v o argumentacijo o Beli Hrvatski odpravi s sodbo, da je identična z N i e d e r l e j e v o , m nato polemizira le s to zastarelo, ne pa s Haupfanainnoivo, ki jé bistveno dopol­ njena (str 208). Takih primerov v tem oddelku ni malo. V glavnem morem ugotoviti, da je njegovo statiate do poročila Konstantina Porfirogenete popolnoma nekritično, da s Komstantiuovo »verodostojnostjo« (str. 239, 241 252) odklanja rezultate, ki jih je tekstna kritika doslej že dosegla tako glede druge iselitve Slovanov na Balkan, kakor tudi glede Bele Hrvatske. Spričo te v nmogočem izgrešene ocene virov je skoraj v celoti zgrešeno nje­ govo podrobno razpravljanje o teh problemih, ki se suče v glavnem, kakor lem že omenil, na starih podlagah in v črti starih tez. L a b u d o v e argumentacije se (bom imel v marsičem še priliko dotakniti podrobneje v posebni razpravi, ki je posvečena kritičnemu pretresu poročila Konstantina Porfiroganeta o naselitvi Hrvatov in problematiki te naselitve, tu,naj le na nekaj primerih pokažem problematičnost njegovih izvajanj. Po njegovem mnenju malj ibi bil Balkanski polotok poseljen od dveh slovanskih valov: iz vlaške baze z vzhodnozalkarpatskim zaledjem ozemlje vzhodno od srbske Morave. Makedonija in Grčija, za zahodnejsa področja (Istro Karantanijo, Dalmacijo in Srbijo po njegovem naštevasiju) pa naj bi predstavljala bazo slovanske naselitve severna Morava z zaledjem Labe, Odre in Visto, torej področje zahodnih Slovanov (str. 218—223). Za izobli­ kovanje poznejše mote južnih Slovanov, tako meni, pa ne pomena nitkake razlike ali so prišli ti Slovani s severa okr. 600 ali šele nefcaij desetletuj poaneje. Res domneva, da je (bil prvi padec Dalmacije le - ali vsaj pre­ težno - posledica pritiska pravih Obrov. Proti H a u p t n i a n n u , ki razume (v skladu s poročilom o padcu Salone v De admin, imp. c. 29) pod >0bri« Obre in Slovane, namreč trdi, da so prišli Slovani v to poročalo pomotoma, na podlagi dubravniške tradicije, da so Slovaini pred 500 leti (t. j . 948/9—500—448/9) razbili Salono ( L a b u d a str. 23o, 23b). Da Di rešil verodostojnost v šlkriatu rojenega pisca, ki v 30. pogl. De adm. imp. govori le o obrskem zavzetju Salone, Slovane pa glede šele v Hrvatih m Srbih, poskuša L a b u d a rehabilitirati celo — to dubrovniško tradicijo, ki po'vsej priliki postavlja obrski napad v čas hunskih napadov, ker obo­ jega ne loči (Bury J. B., The Treatis De administrando imperio, Byzant. Zeitschr 15, 1906, Str. 556) ! Razlaga jo s tem, da so v Dalmaciji v tem ča^u računali po Dioklecianovi eri, 'ki se začne 1. 284. Konstantin naj bi dobil v poročilu pravilno letnico po tej eri (349), ker pa ni vedel, da gre za Dioklecianovo ero, je kratko malo zapisal »pred 600 leti« (oOO naj bi bila namreč pisarska napaka q>' namesto'pravilnega y). Tako pride Labuda do nove letnice o padcu Salone: 349 + 284 = 632 - 3. Mesto naj bi torej padlo dvakrat, prvič so ga zavzeli Obri okr. 614, drugič Hrvati 632/3 ( L a ­ b u d a , str. 256—259). Poleg neverjetnosti, da bi Konstantin mirno verjel, 168 da so že sredi 4. stoletja padale rimske pokrajine olb Sredozemlju v obrske in celo slovanske roke, tudi sicer stoji teorija na pesku: Dioiklecianova era je specifična egipčanska era in je 'bila le tam v uporabi (drugje že zaradi svojega začetka na 29. avg. 284 = 1. That 285 ,ni prišla v poštev; glej G T o t e ž e n d H., Zeitrechnung des deutschen Mittelaüters I, 1891, sub voce Anni Diocletiani), ma diailmiaitinisikih datiranih spomenikih je ne zasle­ dimo nikdar; Salona je po soglasnem pričevanju arheologije in pisanih virov propadla okr. 614 dokončno>, ne le začasno; Mor pozna razdejanje njenih sarkofagov, o item ne more niti malo dvomiti (gl. N o d i 1 o N., Historija srednjeg vijeka 3, 1905, str. 309—314; B u l i c F., Sull' anno della distruzione di Salona, BuTletino di archeologia e storia Dialmaita 29, 1906, str. 268—304; T o m a š i ć V., Ancora una volta sull 'anno della distruzione di Salona, prav tam 33, 1910, str. 136—140). Domneva, da so Slovani iz 'romunske baze pritiskali na Dalmacijo- le v velikih napadih 548 in 551 ter da so 1. 614 zavzeli Dalmacijo predvsem Obri, je mogoča le, če si zatisnemo oči pred (tako neposrednimi viri, kakor je pismo Gregorja Velikega iz 1. 600 salonskemu nadškofu Maxinru (Et quidem de S c i a - v o r u m genite, quae vobis valde imminet, et aifligor vehementer et con­ turbar, S i s i c F., Priručnik izvora hrvatske istorijie I/l, 1914, str. 174). Dalmacija torej ni bila do okr. 626/27 v razliko od ozemlja med Savo in Dravo (kamor prestavlja L a b u d a iz Karantanije Valuikovo kneževino!) obraka (str. 260—261), marveč vsekakor že slovanska z redkimi obrskimi postojankami in še dovolj močnimi ostanki staroselcev v mestih Ob morju, pa tudi po goratem isvetu v notranjosti. Izključeno je dalj© prav za 1. 622 do 627, da ibi Bizantinci izzvali pohod Hrvatov proti jugu, kakor domneva L a ' b u d a zgolj na podlagi itendenčnega in zato neuporaibnega poročila v De aidm. limp. c. 31 ( L a b u d > a str. 258—259), ker so se Bizantinci prav v tem času močno trudili za mir z Obri in niso imeli zaradi naporov na svojem vzhodnem bojišču proti Perzijcem interesa, da vzbude burjo še na obrski stranic Končno .je tudi celotna L a b u d o v a konstrukcija o poselitvi Bal­ kana iz dveh središč zgrešena. Njen temelj je namreč podmena o povsem e n o t n e m praslovanskem jeziku, ki da se je .razdelil v dialekte šele po razselitvi (str. 200—203). Proti takemu gledanju je nastopal že J a g i ć V. (Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischen Sprachen, Arch. f. slav. Phil. 17, 1895, str. 47—87, sedaj tudi v prevodu Jedno poglavlje iz povi­ jesti južnoslavenskih jezika v J a g i ć V., Izalbrani kraći spisi, 1948, str. 286—317), fei je trdil, da spadajo začetki slovanskih dialektov že v slovansko pradomovino, a isto stališče zavzema slovanska filologija tudi še danes ( R a m o v š F., Kratka zgodovina slovenskega jezika I, 1936, str. 69—70, gl. tudi 68—73: »PTaslovanski jezik, kakršen se je govoril v praslovanski domovini že pred irazseljevanjem Slovanov, je že imel nekaj takšnih različnih govornih osnov v sebi; to so bili praslovanski dialekti«). Prav zato more R a m o v š (n. d., str. 83—95) v slovenskih jezikovnih posebnostih glede na ostale jezike južnih Slovanov domnevati sled kolo- nizacijskega vala od severa v Alpe iz 6. stol., ki ga je pa pozneje prekorili val od vzhoda. Če računamo s š i b k i m hrvatskim dotokom izza Karpatov med balkanske Slovane, je J a g i ć e v a argumentacija proti drugi, 164 »hrvatski« selitvi na Balkan res 'brez moči, iker t a k dotok ne bi motil jezikovnega razvoja (gl. R a m o v š F., Razprave Znanstv. društ. za human, vede v Ljubljani 2, 1925, str. 316), toda naselitev iz zahodnoslovanskega prostora v c e l o t i (ki je tudi v nasprotju z zgodovinskimi viri) bi morala hrvatskemu' jeziku vtisniti drugačen jezikovni 'značaj, kakor ga stvarno ima. Labudova teorija je torej zgrešena tako historično kakor filološko. Napačna je z vsem tem bistveno povezana njegova teorija o nastanku Samove »države« na sploh, v (kateri gleda ie rezulitat zunanjepolitične igre : frankovske pomoči preko Sama Moravcem na eni strani, po Bizantindh sproženega hrvaitsko-srbskega vaila, ki da je šele privedel Štovane v Dal­ macijo, po drragi strani (261). Nastanek slovanske plemenske zveze bi taki momenti, kakor je selitev Hrvatov skozi obrsko ozemlje, sicer mogli pospešiti, a njegova podlaga je bilo brez dvoma zaostrovanje razmerja med Slovani in Obri, utemeljeno v notranjem razvoju teh oibrskih Slo­ vanov samih. V poglavju o .razmerju medSlovani in Franki (str. 262—274), s katerim zaključuje svoje razpravljanje' o nastanku Samove »dirža.ve«, razpravlja Labuda poleg tega, da se dotakne razseljevamjia Slovanov proti Labi in preko nje (str. 267—274) ter (brez kakih novih ugotovitev obravnava boje med Slovani in Franki od 631 dalje (str. 277—284), predvsem o tem, kakšno pomoč je nudil Samo Slovanom v njihovem uporu. Na podlagi interpreta­ cije ene same besede (utiletais, ki jo prevaja kot »uporabnost« : uzyteoznosc) v zvezi s tendenčnimi mesti sporočila v pogl. IV 68, ki so imela namen, predstaviti Sama kot upornika proti. Dagobertu (gl. spodaj), dokazuje, da je bila Saimova uporabnost v pomoči, ki so jo preko njega Slovani dobivali od Frankov (str. 262—269, 276—277), v čemer domneva sodelovanje fran­ kovske in bizantinske politike proti Obrom (gl. tudi povzetek tez, stran 285—295). V e r n a d s k y se zadovoljuje glede frankovsko-silovainsfcega razmerja v Samovi dobi s povzetkom ugotovitev dosedanje histoViografije (str. 33 do 35), G r a c i a n s k i j pa poskuša s trezno kritiko izločiti iz Fredegar- jeviih poročil frankovsko tendenco, ugotoviti pomen Samove »države« za razvoj zahodnih in južnih Slovanov ter njeno pravo sociološko klasifika­ cijo, ki jo upravičeno najde ne v pravi državi, marveč v plemenski zvezi (str.' 27—32). Ta opredelitev je brez dvoma resnična, prav tako brez- dvoma pa je napačen poskus V e m a d s f c e g a , razložiti Samovo »državo kot trgovsko državo, podobno tisti, ki so jo pozneje ustanovili v Kijevu ruski Varjagi« (str. 35, k temu gl. kritiko L a b u đ e , str. 275, ki pa spet sam domneva od konca 6. stoletja potok važne trgovske ceste odLFrankov preko Bavarske, Karantanije in Ilirika v Bizanc, o kateri pa nimamo niti najmanj arheoloških sledov ali pisanih virov). 4. Ostalo nam je še eno vprašanje, v katerem — po moji sodbi ne­ utemeljeno — vsi trije avtorji gledajo poglavitni problem slovanske ple­ menske zveae pod SamovLm vodstvom ( G r a c i a n s k i j , str. 28—29; V e r m a d s k y , str. 31—33; L a b u d a , str. 93—124), vprašanje, ki bo pa preji ko ne ostalo m vselej nerešljivo, to je problem Samovega porekla. Že dolga pravda, ki se bij e od P a 1 a c k e g a dalje okrog tega vprašanja (gl. obsežen referat v L a b u d a , str. 23—29, 93—124), kaže njegove 165 težave: O Samovem poreklu govorita dva vira. Brvi, tkzv. Fredegar, da je iz frankovske pokraljine »Senonago« (Samo natione Firancos de pago Seno­ nago, IV 48), dočim ga Konverzija predstavlja kot Slovana (Samo nomine quidam Sclavuis, c. 4, ed. K o s M., str. 129). Seveda pa se na poročilo Konverzije pinav nič me moremo opirati, saj gre tu za sporočilo ofer. dve stoletji mlajše ljudske tradicije, pri Fredegaiiju pa za poročilo sodobnika frainkovskih bojev z njim. Tudi sicer razlogi za Samov istovanski izvor, kolikor jih moremo ddbiti iz skopega Fredegamjevega poročila o njegovi vladi, nikakor niso taki', da Ibi se mogli nanje krepko opreti. Pisci, ki zagovarjajo slovanski izvor Sama ( P a l a c f c y , K o s F., G r a c i a n - sk ' i ' j , D e r ž a v i n N., V e < r n a d i s k y , N e ' j e d l l Md.) se opiiraljo na: 1. S a m o v o i m e , ki da je slovanskega izvora. M i k k o ' l a (n. ni. m., str. 77), čigar tezo je podrobno izdelal L a b u d a (str. 96—101, ne da bi v zvezi s tem M i k k o 1 o citiral !), je proti temu dokazal obstoj emakega keltskega imena, za katerega je ugotovil L a b u d a , da je izpričamo tudi v mnogih antičnih napisih (str. 120—123). Nositi bi ga mogel prav tako (če ne laže) kakor Slovan tudi Roman iz Galije. Da gre po Freidegarju kvečjemu za Romana, ne pa za pravega Franka, kaže nijegov izraz n a ­ t i o n e (ine g e n e r e ) Francos, ker Fredeganju natio1 ni etnični pojem, miarveč pojem, združen s teritorialnim obsegam državnie oblasti (L a.b u d a — s starejišo literaturo, ki je to že ugotovila — str. 101—110); Fredegar trdi torej le, da je Samo framfcovski podložnik, ne pa Frank ( L a b u d a str. 107—110, 123—124 pretresa celo možnost, da >bi bil še pravi, ne roma­ nizirani Kelt, ki pa se mu ne zdi verjetna). — 2. S a m o v o p o g a n ­ s t v o , izraženo v minogoženstvu, pa tudi v Sicharij.evem poudarku, da ni mogoče, da (bi kristjani in božji služabniki bili prijatelji s psi (Fredegar IV 68), ko je od Sama zahteval zadoščeni j a za pobite firanlkovske trgovce. Ne glede na to, da Samo med Slovani ni mogel drugače kakor živeti na njihov način, namreč stoji tudi, da v .prvi polovici 7. stoletja poganstvo v Galiji ni bilo še iztrebi j eno ( M i k k o l a , n. n. m.; po n'jem L a b u d a str. 110—111; oba na podlagi B a y e t M., v L a v i s s e Histoire de la France II/l, str. 237—238) in da bi mogel biti Samo piavi pogan tudi v primeru galskoga izvora. — 3. S l o v a n s k i n a č i n ž i v l j e n j a , iz­ pričan po Sichairiju, ki ise je Oblekel po slovansko, da - boirno .področje«. Med podiožniki, ki so.zbežali z domačih tal, so bili seveda tudi mladi ljrudje. Tistih, ki so šli v »Turčijo«, ni bilo več mogoče pripe­ ljati nazaj: za obdavčenje, rekratrranje in za poljedelstvo so bili izgubljeni za vedmo. Število 723 je določal Dunaj. Kranjska ni nikdar v naturi zbrala toliko mladeničev; manjši döl (200—300 mož) je res odšel k vojakom, večji del (500—400 mož) pa je bil odkupljen z denarjem. Z motivacijo, »da se obrani narod v deželi« so stanovi raje privolili v davke, kot pa da bi vsako leto polovili 723 mladeničev. Pripomnim naj' še to-le : leta 1698 in 1699 so stanovi (oz. dežela) bili dolžni dati samo 416 vojakov, vendar so imeli na izbiro, da jih dajo v naturi ali pa se odkupijo z denarjem; obakrat so dali namesto Ijiudi denar (za ostala leta nimam (podatkov). Davki so rasli sorazmerno s trajanjem vojne za špansko nasledstvo. Dolg kranjskih stanov je narasel od 1. maja 1710 do 30. aprila 1713 za 174 112.070 gld 40 kr 3,5 grošev, anticipacijski kapital pa je znašal ob koncu tega termina 611.839 gld 42 kr 1 groš. Te številke nas bolj prepričajo kot pa stalno tarnanje, da so časi »geltlos«, da je dežela popolnoma izčrpana in da je težko držati proračun v ravnovesju. Izdatki so tudi dejansko bili zelo veliki im. številni. Kranjci so morali oskrbovati Hrvatsko (tudi Ogu­ linsko imeaiavano) in Obmorsko granico, preskrbeti s proviiamtom vse regi­ mente, ki so šli skozi deželo, živali pa s ferino, plačati za nenalbraine referate, plačati za konje, ki bi jih morali dati v naturi za armado (rimonta-geM), plačati musical impost, privoliti v izredne dajatve (Extraordinari Landtags bewiffiligungen) itd. itd., najbolj pa je žulil prebivalce mesni 'krajcar. Kako tudi ne, siaj je bilo meso tako rekoč vsakodnevna brana, pa naj se zanjo plačuje dac? To so potrošniki — po ogromni večini podložniki — občutili kot krivico. Mimogrede si lahko še ogledamo, kako tje naraščal davek na петекги- tiranega mladeniča. Prvotno so moža ocenili na 30 gld, роипеје že na 36 gld, maito na 45 gld in ko je bilo to premalo, so ceno dvignili na 61 gld, končno leta 1713 na 80 gld! Glavno finančno breme so morali seveda nositi podložniki. Hube in hiše so bile obdaivčene tako4e (Breokerielditov arhiv, fase. V — Topografija Kranjske I I ) : •1700 3 gld 30 fcr 1713 . . . . . . 4 gld 30 kr 1701 4 gld 30 kr 1714 4 gld 30 kr 1702 . . - . . . . 4 gld 20 kr 1715 4 gld 1703—1712 . . . . 5 gld 1716 4 gld 30 kr Najraje vsote so bile torej v letih 1703—1712, najnižje pa 1. 1618 in 1619 (pričetek tridesetletne vojne) — samo 15 kr. Z letom 1633 se pričenja stalna vsota 1 gld. Izjemno visoko je poskočil davek samo leta 1649: 7 gld (konec tridesetletne vojne). Z letom 1650 se ije dvignil na stalno višino 3 gld, 1689 pa na 4 gld ; le v nekaterih letih je padel pod ta minimum. . Daivek so n. pr. leta 1713 plačevali tako-le: huba 5 gld, še preostali svobodmiki (die vorhandene wenige Freisassen) dvakrat več, proporcio­ nalno manj. s hulbami pa »hof stati«, kočarji, podložniki v mestih (In­ wohner), 'mlini, novak! (greMer) ter posredni podložniki (Untersassen). Za te m'aie višima ni bila trdno določena. Pf undtherren gült plača po 30 kr za »deželane« iz lastne blagajne (za 1. 1700 n. pr. Pfundttierreu gült ni pla­ čal še mile). V smislu cesarjeve zahteve oaij bi Kranjska za leto 1713 zbrala 280.000 gld kot izredno dajatev. Še 20. 'julija 1701 pa je cesar Leopold I. določil stalno letno vsoto vseh izrednih kontriibucij za bodočih 12 let za Kranjsko na 91.000 gld. Toda že po dveh letih so ta maksimum iz leta v leto stalno bolj in (bolj presegali. Kako pa tudrne, ko pa je vojna narav­ nost žrla denar in uničevala dobrine? — Spričo visoke vsote 280.000 gld se bomo spomnili, da je bil v aprilu 1713 (pri nas je to prav čas puntov) sklenjen mir v Utrechtu in da je Avstrija sama nadaljevala vojno s Fran­ cijo še eno leto. — Po izpovedi stanov naj bi prebivalstvo bilo sedaj bolj obdavčeno kot pa v pretekli turški vojni. To jih je še bolj pognalo z gnun- 175 tov v druge dežele in pa v mesta, kjer so se preživljali z beračenjem (bettl- weis). Takih siromakov je bilo mnogo najti v Ljubljani in njenih pred­ mestjih. Vidimo, da je imel takratni podložnik predvsem tri možnosti: prvič, da ostane na gruntu in mastno plačuije davke ter prenaša vse težave, da — drugič — pobegne z zemlje v drugo deželo, kjer ga ni čakala nič boljša usada (varianta — beg v mesto), da se — *tretj.Lč — upre v nadi, da se mu položaj olajša. Poskusil je vse troje. Če g e pobegnil v mesto, res ni plačeval davkov, toda bil je brez zaposlitve, hrano pa je klijub vsemu moral drago plačevati (draginja je bila neizbežna posledica vseh teh dogodkov) ali pa živeti od usmiljenja. Na nekem drugem mestu bomo videli, kako so ravnali s takimi siromaki, preden se je industrija toliko razvila, da je lahko po­ srkala vsaij deloma to množico prosjakov. Tretjo možnost — upor — je že tolikokrat poskusil, pa vselej ije bil učinek precej ničen : položaj se mu ni in ni hotel zboljšaiti (ikako tudi, saj je živel v fevdalnem družbenem redu!). V danih možnostih je zanj torej bilo skoraj najbolje, da vztraja na gruntu in preboli krizo — torej prva možnost. Pobiranje darvkov na Kranjskem nam Mudi sledečo sliko: od leta 1706 dalje so zakupnike in podzakupnike spravljale zastavitve in ostro izterja- vanije davkov v vedno večjo zadrego. Zato so stanovi s, tem letom sami vzeli v zakmp mesni (krajcar za letnih 23.000 gld, in to z namenom, da — po njihovi izjavi — rešijo podložnike pred gospodarskim propadam. Po­ birali so ga baje obzirno; prav zato so vsako leto kasirali 8.000—9.000 gld manj, kot bi pa 'morali. Ker so imeli s tem preveliko izgubo, so grozili, da z aprilom leta 1712 prenehajo z zakupom — in to tem bolj, ker ga niso smeli pobirati v Istri, na Krasu, na Pivki ter na črnomaljskih in metliških tleh. Ti kraji so tvorili skoraj polovico vse dežele. V tem času je bila torej davčna Kranjska mnogo manjša kot pa teri­ torialna Kranjska. Iz dežele so odtekale rente in dohodki vseh odličnejših zemljiških gosposk: Loka je pošiljala v Freising, Bled v Brixen, Prem in Senožeče — last kneza Porzie — v Spital na Koroškem, komenda Nem­ škega reda v Ljubljani v Barcelono generalu Starhembergu (ta je bil takrat namreč podkralj v Barceloni in generalieldmairšal), komendi Metlika in Črnomelj v Gradec, malteška komenda Sv. Peter na Malto', Pazim, Sv. Sa- cerb in Novi grad markizu de Prié, Kočevje, Žužemberk, Višnja gora, Gornji grad in druga v Istri ležeča imen j a knezu Auerspergu na Dunaj, imenja, pripadajoča tržaški škofiji, v Trst, Kastav jezuitom na Reki, Fu­ žine (Kaltenprun) ijeziuitom v Trst, imenja; ležeča deloma na Gorenjskem, deloma na Dolenjskem, ustanovi Studenica na Štajerskem, imenja Kissl- stednov grofu Barbu na Štajersko. Po splošnih podatkih omenjenih virov sodeč smo z letom 1716 prišli iz najhujše krize, fcaljti od tega leta dalje je tamanije pojenjalo, pa tudi utemeljenih pritožb je znatno .manj. Najbolj kritična so torej bila leta od 1710—15. Tudi bolezni so se polegle. Sicer so Korošci poleti leta 1716 sporočili v Ljubljano o itrinalj stih primerih kuge pri ljudeh (za Kranjsko nimamo za ves čas razsajanja epidemij nobenih številčnih podatkov), toda z zaporo meje se kuga ni več širila. 176 Enak preobrat je nastal pri pobiranju rekrutov: 1. 1717 bi morali Kranjci dati v maturi že omenjeno število ljudi, toda smeli so za vse pla­ čati in sicer po 50 gld za osebo. Končno spregovorimo še o mesnem kraljcarju! Franc Raigersfeldt nam poroča leta 1732 o njem sledeče (gl. mijegove beležke, vložene v knjigo z inventar, št. 81 I. 3 d) : ,„.**, n. ч Fleisch Kreuzer. Od leta 1697-98 je ibil v Grami namestnik (Statthalter) gospod grof Falmbauibt, ki je svoje zasluge izpričal dvoru in zahteval za to plačilo. Dvor mu 'je obljubil, da ga zadovolji, 'če mu predlaga kak vir. Grof si je izmislil sledeče: vsak funt mesa, ki se potroši v Štajerski, naj se obdavči z enim pfemigom. Ta nezualtai dac ш zadostuje. Kljub temu, da je t>il grof že poplačan, pa ta davščina (kot se to navadno -ugodi s takimi nevšečnostmi) ni prenehala, pač pa je narastla od enega pfeniga na dva, od dveh na tri, od treh na en krajcar, razširila se je iz Štajerske polagoma v vse ostale cesarske dedne dežele: še dandanašnji ga pobirajo. — Nič manj značilno in upoštevanja, vredno ni to, da je istega leta, ko se je pojavil ta krajcar, nastala v vseh cesarskih deželah živinska kuga; po­ vzročila je veliko škodo. Upor v pozni jeseni leta 1705 Spomniti se moramo na to, da je bilo v uvodu na str. 173 rečeno, da podložniki uhajajo na Hrvatsko in med Uskoke ter da ti poslednji pu­ haj ajo tostran Kolpe vznemirjat in demoralizirat Belokraujce. To je po­ trebno, kajti, če primerjamo odgovor kranjskih stanov koroškim (22. de­ cembra 1705), opazimo neko sličnost: gospoda črnomaljsikega Karla Ber­ nardina grofa Lieohtemberga so 3. decembra 1705 ubili neki delinkventi (torej ne množica upornik kmetov?). Sodišča so iskala storilce, da bi 'jih prijela in kaznovala. Ti pa — prebivajo prav ob Kolpi — so skupaj ш poleg onih iz Hrvatske, ki iso (bili pori dejanju, hoteli prijeti za orožje m so upali dobiti celo .pomoč Uskokov. Ko so sodišča opustila zasledovanje zločincev in poročala o stvari v Ljubljano, so ti iz strahu, da' bodo strože napadeni, odšli iz dežele. Potem >je zavladalo »pomirjenje«. Oni pa niso bili varni na Hrvatskem niti niso mogli z one strani pričakovati kako pomoč (zaradi zastražene meje?). _ — Razen o tem ne vemo o nobenem drugem nemiru in je pri nas hvala bogu vse .mirno; če (bo pa kako drugače in bi prišlo do uporov, kar bog ne daij, bomo pa o tem sporočili — tolažijo kranjski stanovi. 0 Na prvi pogled se nam adi, fedi da nimamo opraviti z uporom, pač pa z navadnim kriminalnim dejanjem. — Vizrdki so nam že znani; podani so v uvodu. Ko bomo poiskali še povod, borno pa tudi našli odgovor na ome­ njeni dvom. . Nekoliko si bomo pomagali na ta-le način: Franc Bernard grot Ueon- temberg je imel poleg štirih hčera še sinove Jurija Gotfrida, Joibsta Jakoba, Karla Bernardina, Jurija Žigo, Ferdinanda Engeliberta in Jobsta Friderika. Najstarejši med njimi, Jurij Gotfrid, je bil gospod na Ortneku. Kani Ber­ nardin, ki .je bil poročen z Renato Sidonijo Lachenhaimto in je imel z njo samo dve hčerki, je napravil testament v Črnomlju 16. julija 1701 (torej 177 Zgodovinski časopis — 12 stira leta pred svojo smrtjo) ; za univerzalnega dediča je določil svojega najstarejšega brata. Za Karlom Barnardinom 'je prvi .umrl Ferdinand Engelbert. Ta je v svoji oporoki — Ljubljana, 28. jam. 1712 — med drugim določil tudi to, da odpušča aaostale dajatve podložnikom tufštajnskim, kjer je bil testator zemljiški gospod, itd. Jobst Jakob ije napravil oporoko na Smuki 14. nov. 1712. Tudi ta od­ plača svojimi podložnikom davke in kontribucije ter zaostanke; dalje do­ loča, naj od Metlike odkupljeni podložniki prepuste zaostanek, ki presega 20 gid mernike veljave, bratovščini sv. rožnega venca v Smuki, dalje govori o popustu tlake itd. Jurij GotMd (oporoka na Snežniku 22. jan. 1720) popušča svojim podložnikom tedensko tlako v maturi iza štiri leta, prav tako onim v Ort- neku; znižuje pa tlako snežniškim in kočjevaškim (Kočja vas, Hallerstein) podložnikom. Njegov sin Wolf Daniel (oporoka na Snežniku 18. okt. 1723) je bil zapisal slične stavke: popušča tlako v naturi snežniškim, teškim in črno­ maljskim podložnikom, črnomaljskim še posebej (verjetno ije on tu nasledil Karla Bernardina namesto očeta Jurija Gotfrida) vse izaostale terjatve do vključno leta 1722. Je vse to kaj v zvezi z načinom smrti Karla Bernardina ? Ali ni iz teh določil — Testamenta de A. 1521—1748 de No 1—49, Lit. L; štev. 22, 30, 31, 32, 35, 38 — že dovolj jasno razvidno (predpostav­ ljam, da je grofova nasilna smrt res vplivala ma odločitve testatorjev in da so se ti črnomialijislkim in drugim podložnikom hoteli nekako oddolžiti s. popustom tlake in zaostalih terjatev; iz tega moremo sklepati, da je bil tudi Bernardin neizprosen, kadar je šlo iza opravljani j e 'tlake in pobiranje zaostankov. Če ne bi bilo tako in bi njegova smrt imela drugačno ozadje, bi sorodniki — kar tolikokrat 'čitamo v testamentih! — dali neko vsoto denarja za toliko in toliko služb božjih ali v druge pobožne namene), da so storilci imeli, da se 'tako izrazim, čisto gospodarske razloge, da so ubili graščaka? Mislim, da tu me gre za meko zgolj kriminalno dejanje nekaterih demoralizirancev, kot smo to čitali na str. 174 v rnemorialu imenj, meječih na Uskoke (lastniki so namreč namenoma hoteli prikazati uporniško raz­ položene podložnike kot navadne kriminalce). In res! Pozneje bomo nedvoumno čitali, da je povod smrti bilo pre­ ostro izterjavanje mesnega krajcarja po grofu. Upori na pomlad leta 1713 Že precej blizu smo dobi, ko se bo gospodarsko življenje pričelo hitreje in hitreje preobračati, najprej v mestih, nato pa posledično tudi na deželi. Kmalu bosta namreč Trst in Reka prolagema za svobodni luki (18. marca 1719), in to po tem, ko bo plovba po Jadranu postala svobodma (2. junija 1717); (avstrijska (Mentalna kompanija, ki bo dala izaslužiti tudi naši de­ želi, bo zaživela 27. maja 1719. Merkamtilizem bo vse bolj oživljat Kranjsko. 178 Pojavljali se bodo manufakturni obrati. Morda je že v tem času (namreč tik pred tolminskim puntam leta 1713) delovala manufaktura grofa Lanthierija na njegovem imenju Vipavi, leta 1714 pa bo v Ljubljani po­ skušal trgovec Jakob Schell von Sohedlenlburg ustanoviti prav tak obrat za izdelavo sukna (za oba podatka glej medatirano Šelenlbuirgovo prošnjo v SSA, fase. 537); spomladi leta 1719 ibosta — tudi zaman — nameravala postaviti tak obrat nam že znani Franc Raigersfeldt in njegov kompanijom, trgovec Franc Müblbacher; vijeseni istega leta bo Franc Huber pričel izde­ lovati belo holandsko posodo in majolike (vsi v Ljdbljani). Večji obrat v mestu bodo postavili šele stanovi, ki bodo dobili privilegij za izdelovanje sukna 27. septembra 1724 (z delom 'bodo pričeli naslednjega leta). Samo mimogrede maj oimenim, da bodo izjavljali stanovi, da je njihova »fabric« sploh prva te vrsta ma Kranjskem (vsi podatki v SSA, fase. 537). Povrnimo se k uporom ! Za Kranjsko važmi podatki so v prvem odgo- voru stanov cesarju. Sledeč vrstnemu ,redu popisovanja uporov maj bi bilo prvo na vrsti imemje Lanšprež pri Mirni na Dolenijskemi. Tu naj toi upor­ niki zažgali ma grmadi upravitelja imenja in istočasno maljemmika mesnega krajcarja Kmifica. Povod: preostro izterjavam je mesnega krajcarja. Drugi raa vrsti maj' bi bil Kari Bernardin grof Liechtemibeirg. Ker vemo zanj, da je bil ubit v začetku decemlbra 1705 (drugega 'grofa s tem imenom in primkom ni ! Gl. tudi Scmiviz v. Sehivizmaffen, Der Adel . . . des H. Kraki, str. 347 in 475), domnevam, da je bili Kmific žrtev upora tik pred našim grofom ali pa iskoraj sočasno (seveda predpostavljam, da. vrstni red popisovanja uporov, kot ga najdemo v cit. prilogi, ustreza obenem tudi že njihovemu dejanskemu kronološkemu poteku!). Toliko bolj smo upravičeni verjeti v to, ker je .obema dogodkoma sledilo dejstvo, da so stanovi leta 1706 (iz strahu pred ponovitvijo uporov?, splošno razpoloženje je itak bilo precej revolucionarno) vzeli mesni dac sami v najiem. Če je že morda eden obeh uporov vplival na začetek drugega, sta pa .vseeno oba skupaj osamljena, se pravi, se mista razširila v druge dele dežele. Čeprav sta oba ta dva upora popisana v sporočilu z dne 10. malja 1713, spadata torej v leto 1705, in sicer je bil najprej upor v Lanšpirežu, potem pa v Črnomlju. Šele sedaj pravzaprav prehajamo k uporom, do katerih je resnično prišlo leta 1713. Pri tem družim v celoto poročila iz. poslednjih štirih virov. Mesni' krajcar (tu pa v zvezi z vinskim dacem) je dal povod za naj­ obsežnejši upor v 18. stoletju — in to na Tolminskem. Davščino je imel v zakupu Jakob Bandeu (v dosedanji literaturi Bändel). Bil je sin Mar­ tina, paznika tlake; znam je bdi z imenom Martin della Rabota. Mnogo je zahajal v hišo Tacco; baron Kari mu je pomagal, da je postal stavbni pisar (bau Schreiber) pri komornih zgradbah, ki jih je nadzoroval om sam ( = baron). Pozneje je Martin prepustil to službo sinu Jakobu, ki jo je vršil z velikim despotizmom. Jakob se je rodil v Gorici. V mladosti je študiral in postal koadjutor • ali pisar v toapitamatiski pisairni ter faktor grofov d'Attimis (wuird Coadju- tore oder Schreiber nella Canoeiaria Capiitaneale und fattore delli conti d'Attimis di Campagna). Njegova žena je bila Kranjira, po poklicu nalta- 179 kariea. Jakob je bil v ostalem tudi igralec (v dosedanji literaturi teh po­ drobnosti ni). . V času, ko je bil 'stavbni pisar, je dobiil v najem še mesni krajcar. Izterjeval ga je približno 'štiri leta z veliko strogostjo in nič manjšim dobičkom; s svojim davljenjem (mit seinem angorien) je povzročil, da so postali tolminski podložniki puntarski in prišli v Gorico (iočnejšega časa Raigersfeld ne navaja), po številu približno pet tisoč (v literaturi pet sto mož, dne 27. marca 1713; R. meša dogodke oz. dogodkov prvega dne sploh nima, ker piše po spominu?). Uporniki BO protestirali, da ne zahtevajo dragega kot samo obračun z Bandelom na Trgu (dogodka pri Solkanu R. nima). Zahtevali so, da izpustijo nekatere njihovih "tovarišev, ki jih je Bändel dal taretirati in zapreti nia goriški grad. V nasprotnem primeru so obetali napasti grad in s silo osvoboditi sotrpine (pogajanj na gradu z glavarjem R. nima; gl. Rutar, op. cit., str. 116). Potem so šli uporniki pred Bandelovo hišo, jo besno napadli in skoraj popolnoma porušili. Ogorčeni so bili tudi na grofa Girolama delia Torre, ker je vpeljal nov vinski dac (novost). Šli so k njegovi hiši na Travniku! Bili bi jo napadli, da je ni branila dobro oborožena posadka. Vrnili so se v mesto in povzročali hrup še naprej (o razhajanju se še ne govori), Grof Girolamo Thiurn (se. d e l a Torre) se je vendarle tiho rešil in se umaknil pri zadnjih vratih v jezuitski kolegij. Po Raigersfeldtovi vesti naj ibi uporniki šele ta večer izsilili izpustitev zaprtih sorojakov. Gastaldo mesta Jafcdb Brunetti naj ibi prihajal na grad in jih z zvijačo izpeljal iz mesta (zanimiva in do sedaj neznana podrob­ nost). Sledili so mu vriskajoč in polni veselja, da so razrušili Bandelovo hišo in (rešili tovariše iz zapora. Drugi dan so šli k Sv. Florijanu pred veliko hišo 'barona Tacco in jo razbili pod pretvezo, da je bil v zvezi z Bandelom — kar je resnica (novost). Ti uporniki, ki so se jim že v začetku pridružili KainaM, so spuntali še druge podložnike, tako da je bila vsa dežela v orožju. V njihove vrste so stopili tudi Devinci. — Devinski grad je branil grof Jožef Thurn. Na oblegovalce je sprožil nekaj topovskih strelov; nekateri so bili ubiti, ostali so se umaknili. V celoti je trajal upor nekaj tednov. Med tem časom so še oni v Idriji razbili okna in vrata Fontonove hiše (novost). Zaključek upora je v nekaterih imenjih (n. pr. Rihemberk, Podgrad) izzvenel tako, da so gosposke morale za pomiritev izročiti upornim kmetom originalne urbarje (novost). Sicer pa Radgersfeldt tistih zaključnih faz upora, kot jih podaja Rutar na strani 117, nima (sc. da bi se Totemici potem še dvakrat odpravili proti Solkanu itd.),. Nadaljuje potem šele s prihodom bataljona Hrvatov, ki da so prišli na pobudo dvora. Po njego­ vem pripovedovanju naj bi Hrvati prvič stopili v .akcijo pri Solkanu, in to šele takrat, ko so se Tolminci tretjič bližali Gorici (prim. Rutar. op. cit., str. 117, zadnji odstavek).Uporabljali so hladno in ognjeno orožje. Nekaj Tolmincev, Kanalcev in hribovcev (Montagnoli) so ujeli in enako so po­ čenjali še pri Rihemberku ter v okoliških hribih. 180 Končno je poleti lala 1713 (po Rutarju 29; julija) posla z dvora v Gorico komisija pod predsedstvom kneza Porzio, s katerim je bil tudi neki Steiz. S seboj so pripeljali kompanijo Philipijevih grenadirjev in okoli 500 Hrvatov; zaprli so glavne kolovodje. Njim je Učam napravil proces. V naslednjem letu (po Rutarju v aprilu) so jih enajst olbglavili deloma na Travniku, deloma na Trgu v Gorici (torej na krajih, kjer so Tolminci najprej rovarili!). Premoženje so jim zaplenili; bilo je znatno: 30, 40, celo 50 tisoč goldinarjev (nekatere novosti). Poskušajmo rešiti ob tej priliki še proiblem števila vojaštva! Raigers- feldit navaja bataljon Hrvatov, kompanijo grenadirjev in še enkrat 500 Hrvatov. Poročilo barona Raunacha omenja samo dva regimenta, ki bi morala priti iz Italije. Ni mi znano, iz koliko ljudi so bili sestavljeni takratna kompanija, bataljon, regiment — in sicer y teh konkretnih pri­ merih; po današnjih podatkih iz leksikona je kompanija štela okoli 10O mož, bataljon 500 vojakov, regiment pa pribl. 1500 oboroženih (mišljena je pehota). — Po vesteh jesenskega zasedanja stanov 'je bilo na Goriško• poslanih 800 mož redne nemške milice, 200 mož darmistattsfce kavalerije ter '400 hrvatskih graničarskih miličnikov peš in na konjih; vsega skupaj torej 1400 ljudi. — Rutar (op. cit., str. 117) govori najprej o 300 oboro- žencih gradiščainskega glavarja (nekakšna domača vojska), potem o 700 Hrvatih, nekaj pešcih in konjikih, končno o 400 pešcih korniiniskega grofa in sodnika (tudi domača vojska) ; celotno okrog 1400 vojakov. Najprej Raunachovo poročilo! Ker ni nikjer drugje kakih opor za domnevo, da sta prišla iz Italije na pomoč dva regimenta (ok. 3000 voja­ kov), puščam v nemar to množico vojakov; to je samo varianta, ki so jo pa stanovi opustili zaradi prevelikih stroškov prevoza in oskrbe. — Ostanejo Raigersf eldt, Rutar in stanovske številke. Po prvem naj bi bilo na upornem področju okoli 1000 Hrvatov in 100 grenadirjev. Če si pri Rutarju od­ mislimo domačo vojsko, nam ne preostane drugega kot 700 graničarjev ter nekaj malega pešcev s konjiki. Razlika med obema poročevalcema res ni bogve kako velika; v glavnem gre za okoli 300 Hrvatov, ki so se jih • baili povsod! Največje številke prinašajo stanovi: Hrvatov imajo res mato, redne nemške milice in konjenice bi za tako ozemlje in razsežnost upora bilo primerno. Po mojem mnenju ne gre, da bi dvomili v resničnost številk, saj so morali Ikranj'slki stanovi vse te vojščake vzdrževati s svojim denarjem; imeti so morali torej dobro evidenco. Toda — grofija Goriška in druga imenja niso pripadala Kranj ski! In res: pri Rutarju čitamo na strani 118, da so morali Hrvate ondotni podložniki rediti sami. Z drugimi besedami, za blagajno kranjskih stanov ti vojaki niso bili »interesantni«. Menim, da so še najbolj točne navedbe stanov, dodati pa bi jim morali še tiste vojake, ki jih oni niso vzdrževali, pač pa uporno področje samo. Da bomo prišli do kolikor toliko točnih sklepov glede tujih oiborožencev, ki so prišli mirit upornike, bo torej treba poiskati še druge vire, ki nedvomno obstajajo. Ne sme pa se omalovaževati problem, saj nam je po drugi strani merilo za razsežnost upora in njegovo trajanje, pa tudi za blagajno ni to malenkost! Generalni prejemnik bi mogel reči, da ceni upor na toliko in toliko tisoč goldinarjev. 181 Kako je M o po uporni? Bändel je ostal še naprej pisar in ni prenehal izmazgavati ljudstvo s tlako; pozneje so imi to službo odvzeli in jo izročili višjemu uradu. Toda vseeno so morali soudeleženci punte Bandelu in baronu čez čas ponovno pozidati h i š i . . . Po ovinku se je uporniško gibanje ponovno zaneslo na Kranjsko. Zdi se, da tu ikri ni tekla; Bohinjci so samo prisilili pobiralce mitnin k povračiilu nekih še nmogo prej pobranih pristojbin in groKili porušiti ^mitnici v Poljanah in Zelezinikih, ker sta jih s pobiranjem visokih carin ovirali v (trgovanju. Dali so vedeti, da bodo uibili vsakogar, ki jim bo kaj skušali vzeti. Loški podložniki so z veseljem pričakovali vdor Tolmin cev. Sklenjeno je bilo, da se razbije imetje in .pobere vse tistemu, ki .bo še plačeval kake mitniniske pristojbine. Zaostajali niso niti radovljiški podložniki. Zbrali so se aaistran nekih svojih pritožb; bilo jih je približno' 600. Kanili so oditi celo proti Lju­ bljani (sedež gosposke!), toda to namero so jim »blagohotno« in z oblju­ bami preprečili. Rossettijevi podložniki so se — kot sicer tudi drugi — sklicevali na staro pravdo (desetino so hoteli odrajtovati tako, kot je bito zapisano v urbarju). Ti upori so torej odsev majhujiše krize v že itak krMonl prvi polovici 18. stoletja, v dobi, ko je uporniško 'razpoloženje bito tnefcaj konstantnega. (namigavanjie stanov na možnost splošnega upora j.e dokaj resna pri­ pomba). Brez-dvoma se bo še naletelo na podatke o drugih uporih, ki jih dosedanja literatura ne pozna, ali pa na dopolnila o že znanih puntili. Velike vrednosti bi bili uradni sodni aapiski goriškega procesa ali pa privatne beležke Učanove, če seveda še obstajajo. R e m a r q u e sur l es sou lèvements de paysans e n 1705 e t 1?13 (Résumé) L'auteur siasi servi de six (sources archivâtes inédites relatives aux soulè- vements de paysans en Basse-Cairniole, au Littoral slovène et en Haute-Cariniole. Les faits recueillais prouvent que les paysans 'brûlèrent sur Ile bûcher, lors du premier soulèvement en 1705, le collecteur de l'accise- sur ta viande (Fleisch- kreutzer) et KnMic, île irégisseuir du domaine Lanšprež (Landspreiss) en Basse- Camiola. La mênie année, ils tuèrent, loris d'un antra 'Soulèveiment, au domaine de Čnnomelj en Oauniole-Blancihe, le comte iKarl Bernardin LioMenbeirg, le pro- ptriétaiire de «e domaine. Ces sources donnent également de nouveaux éclair­ cissements sur Ile grand soulèvement ide 1713 à Tolmin. Précieux entre tous sont le irapport des États Provinciaux qui donne lie nombre de troupes envoyées dans les territoires insurgés de Tolmin et des environs, et les notes sur ces événements inscrites dans le carnet de François Henni Raigersfeld, l'économiste bien connu de 'la première moitié du 18e siècle. Sous la vedette Bandeu Martin (Bändel; surtout la biographie de celui qui tut Ja cause de ce soulèvement) il me retrace pas que les affaires personneMes des membres de cette famille, 182 mais il s'étend aussi sur :1e commencement' objectif j sur la' marche et sur la fin de ce soulèvement de Tolmin, île plus important de notre 18e siècle. Dams ' quelques domaines seigneuriaux de la Hautie-Cairniole (Bohdlnj, Škofja Lokia, Radovljica), des révoltes d'une moindre importance qui ne firent pas verser de sang, furent l'écho lointain de ce soulèvemiemt. Tous ces documents me laissent subsister aucun doute quant au fait que l'impulsion à tous ces soulèvements fuit donnée plair une leivée trop sévère de l'accise sur la viande; dans le comté de Gorica il s'y joignit lai levée de la nouvelle aiccise sur le •via. Les années 1710 jusqu'en. 1715 étant les plus difficiles (intempéries réitérées, impôts extrêmemient élevés à cause de la .guerre de la sucoesion d'Espagne, conscriptions, peste bovine, famine, épidémies) dams la première moitié do 18« siècle, époque déjà assez critique, il n'est pais étonnant que le paysan slovène ait cherché dans le soulèvement une issue de cette impasse. Pas une des six sources documentaires ne 'donne prise à la supposition que le paysan ait été entraîné au soulèvement par des raisons, d'ordre idéolo- gique; tous ces troubles furent sans plan prémédité et entièrement sponliannés. Dragotin Lončar K Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev 1848—1895* To zgodovino sta izdala doslej v potih zvezkih »Akademska založba« m »Znanstveno društvo za humanistične vede«. Delu je 'dal sedanji naslov njegov 'urednik dr. A n t o n Ocvirk. V »Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo« je priobčil splošno oceno z nekaterimi opoiriibaimi dr. F r a n Z w i 11 e r.1 Naj dodaim tu še nekaj svojih opomb k Prijateljevi Zgodovini. Profesor Prijatelj je bil po svoji stroki literarni in (kulturni zgodo­ vinar in je zapustil dragoceno dediščino. Pravilna je flbiia tudi njegova načelna zamisel o povezanosti vsega narodnega žiMjenija, to je predvsem literature in politike, vendar v izvedbi mi zadel vedno pravega razmerja, n. pr. pri spisu o Janku Kersniku, ker miu politika pri delu ni postala samo okvir in ozadje literaturi in kulturi, aimpafk jo je gojil v podrobnostih kot stroko zase. S tem si je sioeir zaslužil v marsičem naiše priznanje, n. pr. z orisom lafasotatistiöne dobe, našega društvenega življenja in časopisja, razmerja slovenstva do južnega 'slovanstva in slovansitvai, vloge mladine v »imladoslovenskem« gibanju; toda v isto r a z d e l i t e v 'in p o z n a - * KulltuTna in pollilfflcma zgodovina Slovencev 1848—1895 dr. Ivana Prijatelja je izšla sicer v petih zvezkih (celotno delo bi obsegiallo približno osam zveakoiv) že v letih 1938^0 im je bila o teh zvezkih v GMDS, XXII, 1941, str. 156-58 že objavljena ocena dr. Prana Zwitterja ; kljub temu objavljamo oceno in dodatna izvajanja, (ki jdlh je k delu napiisal pozneje izčrpno dr. Dragotin Lončar, na eni strami zato, ker se je dr. Lončar poleg dr. Prijatelja največ bavil s to dobo sioviemskie politične zgodovine in so v njegovem prispevku zbrane vse njegove pripombe k temu delu, na drugi strani pa ;zato, iker je dames aiktuiakto vprašanje objave nadaljevanja ali celo celotnega pomartàsa Prijateljevega, dela, ki ga še dolgo влва ne bo moigoče nadomestitì. Uredništvo. 1 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1941, str. 156—158. 183 m e m o v a m j e maše literarne in kulturne zgodovine, kakor ju je določal Prijatelj, ni spadala tudi politična zgodovina, ki jo je gojil. Na to neso­ glasje je opozoril že prvi ocenjevalec dr. Zwitter; jaz ga hočem bliže označiti. Kakor znatno, je profesor Prijatelj delil nalšo novejšo literarno zgodo­ vino v dve glavni dobi: v »staroslovensko« od 1848. do 1868. in v »mlado- slovensko« od 1868. do 1895. leta. »Staroslovensko« dobo je potem razčlenil v obdobje »tvornega« konservaitiama od 1848. do 1860. leta in »okorelega« konservatizma od 1860. do 1868. leta; dobo »mladoslovenstvai« pa je delil y otodolbje »romantičnega« realizma od 1868. do 1881. in »poietičnega« rea­ lizma od 1881. do 1895. leta. Ta razdelitev in to poznaménovanje je lite­ rarno; v politiki ne more veljati, ker tukaj bi moirali nekako govoriti o postanku slovenskega minimalnega in maksimalnega političnega programa (1848—1851), o dobi Bachovega absolutizma (1852—1859), o prizadevanju za jezikovno in narodno enakopravnost (1860—1867), o politični ločitvi duhov (1868—1907) in o boju za narodno svobodo (od 1908. leta dalje). Profesor Prijatelj se je sam zavedal neskladnosti v razdelitvi oziroma'po- ' znamenovanju literature in politike; saj je v uvodu (L, str. 1—4), ko je obravnaval to vprašanje, razmisli j al o mazivu »slovenski politični prerod« (1848—1908) in »osvoboditeljnia doba« (1908—1918). Te dve dobi kot glavni zarezi v našem novejšem javnem razvoju ibi se mogli sprejeti za delitev slovenske politike is petimi zgoraj naznačenima obdobji. Glede ureditve Prijateljeve zapuščine bi imel tole opomlbo. Profesor Prijatelj Ibi zaslužil, da bi se izdalo c e l o t n o njegovo' z n a n s t v e n o delo; toda to pa za sedaj ni mogoče že zaradi tega me, ker sta izšli v knjižni izdaji dve glavni njegovi doli: ob njegovi šestdesetletnici 1935. leta »Duševni profili slovenskih praroditelj ev« in Ob njegovi snirti 1937. leta »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848 do 1857«. Preostaja nam izdaja še neobjavljenih rokopisov; toda urednik je naredil kompromis, da je izdal v celoti ali v posnetku tudi nekatere že natisnjene spise. Storil je to izaradi pregleda in pri tem tudi trgal kak spis na dvoje. Mislim, da toi bilo bolje, ako toi bil ob vrzelih kratko prip onimi!, da spada semkaj ta ali oni dogodek oziroma spis. Na drugi strani uvidevam urednikovo težavo, ker ni imel pred seboj enotnega roko­ pisa Prijateljevih vseučiliških predavanj, ampak različne izpremembe in dopolnitve osnovnega koncepta. Dvoje pa naj bi urednik v bodoče vendarle storil: v opombah naj bi popravil ali dal popraviti morebitne politične netočnosti, v tekstu pa^vsaj tiste tiskovne napake, ki motijo stvarnost. Prehajam k podrobnostim. 1. Že dr. Pran Zwitter je opozorili, da je toila avstrijska »Kraljevina Ilirija« ustanovljena kot notranjepolitičen akt 1816. leta, a ne na dunaj­ skem kongresu 1815. leta (L, str. 20 in 49),. — »Ljubljanski časnik« (1850—1851) je toil prvi slovenski uradni list,, toda ne edini, kar smo bili v Avstriji (L, str. 24 in 68), ker smo imeli za Winkierjeve vlade »Ljubljanski list« (1884—1885), ki je izhajal pod Šukljetovim uredni­ štvom kot večerniik nemškega uradnega dnevnika »Laibacher Zeitung«. — Na strani L, 61 je tiskovna pomota v navedbi »Novic«: generalni gubernator namesto generalni prokurator. — Prvi predsednik Slav- 184 janskega zbora« v Trstu 1848. Jela ni bil Cerer, ampak pesnik Koseski (L, str. 113) ; Cerer je bil dirugi predsednik, ker je Koseški kmalu odstopil. — »Zgodnjo danico« je urejal Luka Jeran od 1852. leta, a do leta 1855. mu je pomagal Andrej Zamejec; v Prijateljevi Zgodovini je narobe pove­ dano, da je Je-ran z Zamejcem urejal list do 1851. leta, od 1856. pa sam, ko ga je dejansko začel urejati šele leto pozneje (IL, str. 31). — Na strani III., 8 je tiskovna napaka Nikolaj II. namesto Nikolalj I. (ruski car). — Početnik misli o »zgodovinsko^političnih individualnostih« je bil madžarski politik in državnik baron Josip Eötvös, ne češki grof Olam-Martinic (III.,, str. 13)2. Čehi iz kraljevine so izstopili iz državnega zibora na Dunaju dne 17. junija (ne 25. junija) 1863. leta, a Čehi z Moravskoga 1864. leta; prvi so bili v abstinenci 16 let, drugi pa 15 (III., str. 17)3. — Leta 1859. je bil sklenjen mir v Zürichu, a v Villi Franchi samo premirje (III., str. 9). — Baron, pozneje grof Beust se je imenoval Friedrich Ferdinand (III., stran 26)4. — Tisti znameniti dunajski dopisnik »Novic« leta 1860. in 1861. je bil v resnici Valentin Zamik (III., str. 38, 68, 77)5, kar je pozneje -ugotovil tudi prof. Prijatelj sam (IV., str. 163). — Knjižico »Das Deutschtum in Krain« je spisal Dežman (III., istr. 49)6. Dežman ni dovršil nižje gimnazije v Innäbrucku,ampak v Salziburgu, kamor se je bila preselila njegova rod­ bina po očetovi smrti (III., str. 59)7. — Dežman ni po kranjskem zgodo- vinskem društvu ustanovil muzejskega društva, ampak ga je oživil 1855. leta, ker je bilo ustanovljeno že 1839. leta, zgodovinsko društvo je bilo pa osnovano pozneje, 1846. leta (III., str. 65),8; Dežman se je podpisoval raz­ lično, n. pr,: 1835. leta so ga v ljubljanski gimnaziji pisali »Desehmann«; 1853. leta, ko je bil že kustos 'kranjskega deželnega muzeja, se je sam podpisoval z gotico »Sari Seemann«, kakor se je pozneje imenoval in podpisoval; še 1856. leta se je v Bleiweisovem »Koledarčku« javno podpi­ sal »Dragotin Dežman«, enako v zasebnih pismih Bleiweisu in Zamiku iz 1861. leta. Od svojega nastopa v dunajskem državnem abo>ru dne 27. ju­ nija 1861. leta dalje pa se je izdajal kot »Kari Desehmann« (III., str. 87)9. — Na strani III., 49 je tiskovna napaka: Rudolf II. namesto Rudolf IV. (prvi kranjski vojvoda). — Ronge je bil naroden nemški duhovnik (III., str. 73). — Na strani IV, 16 je tiskovna pomota: 1868. namesto 1861. (poziv v »Novicah« k pristopu v ljubljansko čitalnico). Profesor Prijatelj je zamenjal, kakor je opomnil že dr. Zwitter, imeni Bach in Rauch, ker ч kranjski deželni predsednik barom Edvard Bach ni bil brat takraltnega hrvatskega bana, ki se je pisal baron Levin Rauch (III., str. 97—98). — Goriški Slovenci niso imeli od 1861. leta samo 3 in od leta 1867. dalje 6 poslancev (III., str. 112), tmpak so jih imeli v prvi volilni dobi 7 poleg- 14 italijanskih oziroma furlanskih, a v drugi volilni dobi so dobili po • 2 Bleiweisov Zhomik, sir. 175—176. 3 Richard Chairmatz, Österreichs innere Geschichte von 1848 bis 1907, 2. izd.r sfx. 59; IL, str. 10. 4 Ravno tam, I., str. 72. 5 Miroslav Gorše, Dr. Vallentin Zamik, str. 51. 6 Moj »Dežman« RDHV, V—VI, 1930., str. 330—333. . 7 Ravno tam, str. 307. 8 Ravno tam, str. 315—318. 185. izprem en jenem volilnem redu (glavno Winkler jeva zasluga) 10 poslancev poleg 11 italijanskih in furlanskih; končno je Mio na Goriškem 14 sloven­ skih in 15 italijansko-furlanskih poslancev poleg virilista — nadškofa, ki je Ibil po rojstvu Slovenec10. — Za dualistiöno adreso niso glasovali samo nekateri slovenski poslanci (III., str. 120; IV., str. 107), ampak vsi, kar je 'Ugotovil profesor Prijatelj sam nekoliko prej (III., str. 119),. Slovenski pišemo in govorimo pravilno: »pomnoženi državni s v e t « iz 1860. leta, ne »zbor« (IV., str. 10, 150, 152, 153) in pozneje »državni z b o r « iz 1861. leta. Nemiški se je oboje imenovalo »Reichsrat« ; vendar je (bid razloček v njiuni pristojnosti: pomnoženi državni svet je bil po­ svetovalna korporacija, zato so se njegovi udje imenovali »Reichsräte« ali »državni s v e t o v a l c i « , .poznejši, »državni zJbor je pa imel po oktobrski in še 'bolj po februarski ustavi vsaj delno zakonodajno pira- vico ter so-se njegovi udje imenovali Reichsratsabgeoirdnete ali državni p o s l a n c i . Pripominjam, da je tudi profesor Prijatelj včasih pravilno pisal: »pomnoženi državni svet« (IV., str. 156 'dvakrat). — Ime usta­ novitelja »Južnega Sokola«, ljubljanskega tenorista Antona Jenitla so pisali irazlično: profesor Prijatelj ga je včasih pisal : Jentl (IV., str. 52, 243), včasih zopet: Jentel (IV., str. 20, po »Novicah« 1862. leta; 51, 86 po »Novicah« 1866) ; Levstik11 ga je pisal Jenitel, a dr. Josip Vošnjak12 Jentl. Tudi droga imena so pisana različno: dr. Zwitter je že omenil Con- rada (kranjski deželni predsednik in pozneje maučni minister) in Kon­ rada (III., str. 118, IV., str. 36), ki potem v imenskem kazalu nastopata kot dve osebi (IV., str. 254 in 257); dalje nemiški skladatelj Schubert (IV., str. 75) in Šuibert (IV., ste. 66), v imenskem kazalu je navedeno vsako ime zase, kakor ibi 'bili to dve osebi (IV., str. 261, 262); »sokol« €oloretto (IV., str. 65, 91) in po »Novicah« 1866. leta Koloretto (IV., str. 86), v imenskem (kazalu sta označeni dve različni osebi (IV., stran 254 in 257). Na strani IV-, 21 pod črto je tiskovna pomota: 1879 na­ mesto 1878 (Bleiweisova sedemdesetletnica). — Na strani IV., 31 pod črto je tiskovna napaka: LMS 1869. leta namesto 1870. (Costov pregled slovenskih čitalnic). — Na sitraui IV., 43 nad 'črto je tiskovna pomota: Mäjcifer namesto M>ajciger (mariborski profesor); na isti 'strani pod črto: Derečin namesto Derenčin (hrvatski politik). Načelnik praškega Sokola se je imenoval Fügner, ne Figner (IV., str. 56). Kranjski deželni zJbor v prvi volilni dobi od 1861. do 1866. leta ni imel slovenske večine (IV., str. 74) -f večino poslancev so tvorili Nemci ali oemškutarji.13 Bleiweds ni leta 1867. zadnjič nastopil proti Jeranu z »nekoliko svobodomiseineijišega stališča« (IV., str. 105), ampak je še 1877. leta kot urednik LMS (brandi razpravo kamniškega zdravnika dr. Maksa Samca »Možgani« pred očitkom materia- lizma, ki ga je prinesla »Zgodnja danica«14. — Skladatelj Davorin Jenko 9 Ravno tam, str. 306. 1 0 Moje »BoiliM&io življenje«, str. 30—31, 78. 1 1 Prijateljeva Zgodovina IV., str. 243. 1 2 Spomini, L, str. 90—91. 1 3 Prim. Bericht über die Verhandlungen des torainiiscnes Landtages zu Ladbach im Monate April 1861, str. 22. 1 4 »Novice« z 'dne 21. februarja 1877. 186 in pesnik Simino Jenko nista 'bila forata (IV., str. 106), ampak pobratima. — Na strani IV., 122 'je tiskovina napaka: 28. februarja 1865. namesto 28. ja­ nuarja istega leta, kar pove Prijatelj sam pravilno v drugem odstavku na isti strani (začetek Sernčeve kritike o »Slovenski matici« v celovškein »Slo­ vencu«). — Na strani IV., 132 je tiskovna pomota: prof. A. Kos namesto prost A. Kos (IV., str. 125) ;,v imenskem kazalu nastopata potem napačno za svojega vla- darstva utegnejo biti kolikor toliko pravični, a nam po svojem padcu ne morejo več pomagati, ako si nismo sami sezidali krepke trdnjave m e d n a r o d o m i n z a n a r o d . 2 4 Ko je leta 1870. celjski katehet dr. Šnc pozival v »Zgodnji damici« k ustanavljanju katoliško-političnih društev, je Trstenjak svaril Bleiweisa pred tem »znanim šarlatanom«, ki seje novo seme razdora; Bleiweis naj prijateljski pove tudi Jeranu, da se naj ne da izrabljati, češ da je dr. Šuc »Tartuffe, Stepišnikova kreatura in zelo častilalkomen človek«.23 Tudi v poznejših pismih Josipu Vošnjaku 1. 1880. in 1884. je govoril Trstenjak o 2 2 Ravno tam, 1912, str. 55. Passaglia (1812—1887) je bili italijanski bogo- slovec, jezuit, ki je napadal posvetno oblast papeštva, a je izopet javno preklical. 2 3 Ravno tam, 1912, sir. 111. 2 4 Slovemski namod i dne 1. januarja 1870. 2 5 Naši zapiski 1910., str. 27. 189 Šucu kot »kolfoktorju« in »Schwindlerju«, čigar »častilakomnost in brez- značajnost je povsod znana«.26 Iz pisem dr. Radoslavu Razlagu in posebno dr. Josipu Vošnjaku leta 1872. spoznamo Trstenjakove pobude in nasvete, s katerimi se je ude­ leževal naraščajočega »mladoslovenskega« gibanja. Bil je ideološki voditelj »mladih«, ki pa ni hodil z njimi čez d m in stun, ampak svetoval, da je traba gledati na »premise in konsekvence«, a ne na trenutne uspehe.2 7 Priporočal ije, naiji naplavijo .pri »Slovenskem narodu« uredniški odbor, ker morajo dati listu določen pcravec in pisati po jasnem programu; saj urednik (Jurčič) ne moire biti sam glava in predstavnik stranke, česar ni nikjer na svetu28. Zanimivo je njegovo politično stališče, kakor ga je do­ ločil 1872.. leta. Pisal je, da se morajo Slovenci poganjati za avtonomijo, za narodnostno postavo, ker so češki fundamentalni članki za nas neprak­ tični in ker v tej dobi me smemo pričakovati administrativnega zedinjenja Slovenije. V cerkvenopolitičnem pogledu je treba izjaviti, da se bojujejo Slovenci za cerkveno avtonomijo, a da se glede šolstva drže zakonite ure­ ditve, samo to bi želeli, naj*ibi na Slovenskem veljala ista postava kakor na Tirolskem, da bi bil vsaj župnik predsednik krajevnega šolskega sveto- valsitva29. Glede bogoslovnih in cerkvenih sestavkov v »Slovenskem na­ rodu« je priporočal, da morajo biti vsi pisani v duhu katoliških dogem in po katoliških virih, ter dostavil : »Le ne skakati iz pozitivne podlage, nego- računati z razmerami in močmi.«30 Priganjali je, da se »mladi« aedinijo za »pameten program« in organizirajo v narodno-napredno stranko, ki naj pridobi zase mesta in trge na Kranjskem, posebno pa učitetjstvo.31 Leta 1877. je čutil Trstenjak zadoščenje, ko je moral Bleiweis zagovarjati svobodno znanost proti »Zgodnji damici«, ker mu je bil, kakor vemo, že leta 1862. napovedoval, da ga »Costa in uLtramontanska stranka« ugono­ bita.32' Ko je prišlo 1883. leta do razpara med slovenskimi deželnimi po­ slanci na Kranjskem zaradi potrditve treh mandatov iz velikega posestva (Deamana, dr. Maiuerja in dr. pl. Schreva) in zaradi dovolitve 600 gld. za nedbligatni pouk drugega deželnega jezika na večrazrednih ljudskih šolah, je Trstenjak opozarjal Josipa Vošnjaka, naj organizirajo krepko opozi­ cijsko stranko z »maišim starim programom«. Značilno je pripomnil: »Na Dunaji prav dobro vedo, da smo mi Slovenci politični otroci in zato nas obdarujejo z igračami« (odlikovanja z redovi).33 Leta 1885. je imenoval sebe in Josipa Vošnjaka kot »nekdanja Mladoslovenoa«, s čimer je označil svojo duhovno usmerjenost, čeprav je imelo sicer pismo ironično vsebino.34 Leta 1889. je govoril o »prav smešnih ljudeh a la dr. Mahnič«, ki motijo 2 6 Ravno taim, 1912, str. 85 in 109. Leta 1884. je pisal Tirsteinjak ime tega duhovnika po nemško: dr. Schutz. Ne vem, ali se je siami začel tako podpisovati ali je le Trstenjak hotel s tem označitii njegovo vatrnjaštvo. 2 7 Vošnjak, Spomini', L, str. 149—150. 2 8 Našii zapiski, 1912, str. 59, 80—82. — Vošnjak, Spomini, I., str. 148—150. 2 9 Ravno tam, 1912., str. 79. 3 0 Ravno tam, 1913-, s*r. 57—58. 3 1 Ravno tam, str. 79—80. 3 2 Ravno tam, str. 82. 3 3 Ravno tam, str. 108. 3 4 Ravno tam, str. 110. 190 duhove«.35 In v začetku julija istega leta — nekako sedem mesecev pred smrtjo — ije tožil Josipu Vošnjaku, da bi bil fctjulb bolezni na srcu rad prišel v Ljubljano k odkritju Vodnikovega spomenika, a da se mu studi Ljubljana, posebno ljubljanski zeloti.36 Končno navajam, kar mi je o Trstenjaku pisali dr. Pavel Turner, ki je -bil z njim — po lastni izjavi — v prijateljski zvezi od leta 1858. do njegove smrti: »Klerikalcev Trstenjak nikakor in nikoli ni maral; bil je po tedanjem političnem naziranju skoiz in skoz ,mladoslovenec'. Večkrat se rje šalil, da je on, star mož in duhovnik, ,miladoslovenec', mladi ljudje pa se študijo za ,rstaToslovence'.«37 Na osnovi teh dokazov završujem ta odstavek z ugo­ tovitvijo, da je 'bil Davorin Trstenjak n a r o d e n in s v o b o d o m i s e l n k a t o l i š k i d u h o> v ni k. 3. Trditev, da je Svetec v juniju leta 1867. glasoval zia Beustovo ustavo in v oktobru istega leta ка dualizem (IV.,' str. 241), ni točna v politični terminologiji. Beustova adresa je že bila dualistiöna, ker je priznavala iz­ vršeno razdelitev monarhije na dvoje. Ko je bilo to urejena, je 'bilo pa treba prilagoditi obstoječo februarsko ustavo nastalemu novemu položaju, to se pravi, da je dualizmu logično morala slediti t. i. decembrska ustava. — Ustanavljanje slovenskega političnega lista v Ljubljani leta 1867. je sicer prikazano obširno (IV., str. 238—250), vendar ne povsem jasno (pri­ merjaj str. 243 in 245) in brez primernega konca. Veliko se govori o teh­ ničnih pripravah, ne omenja se pa program listu, ki ga je bil prav profesor Prijatelj prvi objavil v »Slovenskem narodu« ob njegovi petdesetletnici,38 niti ne izvemo, da so novi časnik nameravali imenovati »Slovenski jug«; končno bi bilo umestno, ako 'bi bilo na kratko povedano, da je namesto »Slovenskega juga« v Ljubljani začel 1868. leta izhajati »Slovenski narod« v Mariboru, ki xpentanrhi j i« i n o p o s t a n k u d u a ­ l i z m a . Dotakniti se moram še dveh vprašanj : Beleredijeve »pentarhije« (razdelitev podonavske monarhije v pet avtonomnih delov : Avstrijo, Češko, Galicijo, Hrvatsko in Ogrsko s skupnim državnim izborom na osnovi okto­ brske diplome) ter dualizma. Dr. Fran Zwitter je že pri oceni Malove Zgodovine osporava! osno­ vanost trditve o Belcredijevi »pentanhiji«, sklicujoč se na zgodovinarja Eisenmanna in Redlieha, češ da je bil Belcredi predvsem človek oktobrske diplome, da sploh'ni imel tako konkretnih načrtov in da ne gre istiti nje­ govih nazorov % mislimi nekaterih federalističnih politikov.49 Isto stališče zagovarja Zwitter pri oceni Prijateljevega dela.60 Odgovarjam, da jie gotovo tole dejstvo: Beloredijeva »pentarhija« ni bila državni akt, fcakoir so bili oiktolbrska diploma, februarski patent in septembrski manifest. Bila je politična -zamisel vsaj slovanskih federaii- stov. Koliko se je Belcredi sam strinjal >z njo, tega v podrobnostih ne vem; znano pa mi je, da omenja Beloredijevo »pemtarhijo« brez podrob­ nosti tudi avstrij'sko^nemški publicist in politik dT. Kari Renner, ki pravi o njej, da je ostala kakor oktobrska diploma (brez trajnega vpliva in da je z njo vred predstavljala samo spomenik o neprehehibjivem omahovanju vsedržavne misli.51 / Meseca avgusta 1866. leta (Prijateljeva knjiga ima na strani III, 102, kar je omenil že Zwitter, tiskovno napako: 1868. leta) so imeli slovanski federalisti: Čehi, Hrvatje in Poljaki shod na Dunaju, kjer so snovali »peterovladje«, a se niso mogli trdno zediniti; zato jim je dejal Belcredi, da je težko upoštevati program, o katerem si sami voditelji niso edini. Po Charmatzu ni hotel Belcredi iti tako daleč kakor Cehi, ki so želeli obno­ vitev svoje zgodovinske države po madžarskem zgledu.52 »Novice« niso 4 7 Moj »Dežman«, 1. c, str. 329. 4 8 Ravno tam, str. 330—333. 4 9 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1941, str. 99. 5 0 Ravno tam, str. 158. 5 1 Rudolf Springer (Rennerjev psevdonim), Grundlagen und Entwieklungaziele der Österreichisch-Ungarisohen Monarchie, Str. 29. 52 Richard Charmatz, 1. c, str. 70. Zgodovinski časopis — 13 193 mogle verjeti, da bi M i -slovanski federalisti prepuščali Slovence nemški skupini (Avstriji) brez njih vednosti in volje.53 Tudi Andrej Einspieler se je pritoževal v pismu na Josipa Vošnjaka, da so na Dunaju zbraini Slovani pustili Slovence na cedilu in jih pridelili Nemcem.54 Vsekakor je H o čudno, da se ob tako pomembnem času posvetovanja niso udeležili tudi Slovenci. Ni mi znano, ali so bili sploh 'vabljeni ali ne. Glede sprejetja dualizma in decembrske ustave trdi profesor Prijatelj, da ju je sprejel »ožji« državni zbor,55 a Zwitter ga popravlja, da je bil to »izredni« državni zlbor.56 Kako je bilo pravzaprav? Beleredi je z januarskim patentom (dme 2. januarja 1867. leta) raz­ pisal поте volitve deželnih aborov, ki naj bi potem volili poslance v »iz- • redni« državni zbor, da tam pretresejo dogovorjeno pogodbo z Ogrsko. Nemški liberalci so sklenili, da ne valijo »izredni« državni zibor, čeprav so po Belcredijevem zatrdilu prvotno bili za 'udeležbo. Volitve v deželne zbore so dale federalistično večino in bi bili Nemci v »izrednem« državnem zboru potisnjeni v manjšino. Tedaj je nastopil Beust, ki se je izrekel zoper »izredni« državni zbor. Beloredi je padel in Beuist je 'razpisal nove volitve na Češkem;, Moravsfcem in Kramijskem. Slovenci smo- obdržali večino, a Čehi so ostali v oibeh deželah v manjšini. Deželni '.zbori so potem volili poslance v »redni« državni zbor, v katerem so imeli Nemci večino.57 Ta »redni« državni dbor, ki je sprejel dualizam in decembrsko ustavo (to -z devetimi glasovi nad določeni dve tretjini, 119 : 46), je 'bil s t v a r n o »ožji«, ker v njem ni 'bilo ne Hrvatov ne Madžarov, ai prav tako ne Čehov. Tudi »izredni« državni zlbor bi ibil pravzaprav »ožji«, toda razloček med obema je bil tale: »izredni« bi, bil imel po Belcredijeveim septembrskem manifestu priznano pristojnost za presojo dogovorjene pogodbe z Ogrsko in slovansko večino, ki ne ibi M a sprejela te pogodbe neizpremenjene, »redni« je pa imel po Beustovi zamisli glede dualizma vezane roke in nemško večino, ki je sprejela pogodbo z Ogrsko kot izvršeno dejstvo, zagotovivši sebi pri tem z decembrsko ustavo gospodstvo v Avstriji. En m a r g e de l 'ouvrage de Prijatelj „Histoire cu l ture l le e t pol i t ique des S lovènes d e 1848 à 1895" (Résumé) ^'historien ide la- littérature slovène Ivan. Prijatelj qui s'est occupé beaucoup de 1 histoire politique Slovène aiussi, a laissé à sa mort, survenue en 1937, un manuseniit de ses cours universitaires. On a commencé, avant -la guerre, de publier ce- manuscrit sous le titre »Histoire culturelle et politique des Slovènes de 1848 à 1895« et l'on a publié, entre 1938 et 1940, à peu près ,1a moitié de ce manuscrit en cinq volumes. L'auteur de cet article, spécialiste de iihistoire poli- tique slovène du XIXe siilèele, publie ses remarques critiques sur cet ouvrage et donne des propositions quant à la continuiaition de la publication du manuscrit resp. ume nouvelle édition de l'ouvrage. 53 Novice z 'dne 15. avgusta 1866. I* Vošnjak, Spomini, I, str. 207. ** Prijateljeva Zgodovina, III, str. 110—112, 114, 119.. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1941, str 158 Ricbaird Charmatz, I, 75. 194 .Zgodovinske ustanove Narodni muzej v Ljubljani in njegovi prob lemi Das Fortschreiten des Lamdeiŝ Museuins ist der -Prüfstein, unserer Cuiltar! Hohenwart 1832. 1. M u z e j o d 1821 d o 19(18. Zmerom močneje se uveljavlja: pri zgo­ dovinarju zavest, da je tudi (materialna kultura važen zgodovinski vir. Kar naim pisama sporočila včasih nepopolno ali pa celo izkrivljeno podajajo, nam objektivno zanesljivi materialni spornenilk preteklosti dopolni ali korigira. Take spomenike slovenskega ozemlja abina, brani, proučuje in razstavlja med drugim Narodni muzej v Ljubljani. Zasnovan je bil v začetku 19. stoletja, ko se je podobno kot drugod po svetu tudi na Kranj­ skem pričela uveljavljali težnja po proučevanju posebnosti domače zemlje in človeka, znamenitih dogodkov preteklosti in kulturne ostaline nekdanjih rodov, iz take miselnosti so do tedaji že zrasli pomembni 'reziuUitati: Linhar­ tov Versuch einer Geschiebe voniKrain 1—2, 1788—1791, prvi resni kon­ cept slovenske zgodovine; Vodnikova Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Tìriest und der Grafschaft Gora, 1809, Vodnikova misel o avtoktonosti Slovencev-Ilirov; Kopitarjeva Grammatik der Slawischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermatfk, 1808. V istem Zoisovem krogu, kateremu so pripadali Linhart, Vodnik in Kopitar, je nastala velika zbirka Zoisovih ^mineralov, kmalu za njo'pa tudi v Ljubljani Hohenwartova zbirka komhilij. Sklep deželnega odbora za Kranjisko z. dne 4. VIL 1821, da se ustanovi v Ljubljani Kranjski deželni muzej, 'je bil potemtakem stvarno rezultat kulturnih prizadevanj slovenskega prosvetljen&tiva1. Od ustanovitve 1821 do 1. 1918 je bil ta muzej po isvoji nalogi enciklo- pedičen, po svojem deloikrogu pa provimcialen. Saj je bil edina muzejska ustanova na Kranjskem in je zato encilkloipedično zbiral vse, kar se je tikalo kranjske preteklosti: arheologijo, umetnine, umetno obrt, narodo­ pisne predmete, numizmatiko, grafiko, arhivalije, knjige, floro, fauno in geološki materiial. Bil pa je tudi. dosledno omejen na področje kranjske dežele. To gai sicer ni oviralo, da me bi izjemoma prevzel v svoje zbirke ta ali oni predmet iz ostalih področij Slovenije; omenim naj le negovsko čelado. Sprva je imel muzej prostore v Salendroivi ulici et. 3, nato v, Križankah, nato v licejskem poslopju na sedanjem Vodnikovem trgu, od 1. 1888 pa v svojem novem poslopju-.na Muzejskem trgu št. 1 in .pod imenom »Rudolfiniuim«. Prvi (kustosi so bili možje prirodoslovnih strok in metode, kakor F. J. H. Hohemwairt (1771—1844), H. Freyer (1802—1866) 195 in K. Dežmain (1821—1889), nato pa ljudje zgodovinskih področij, kakor A. Müllner (1840—1918), W. Schmid (r. 1875) in J. Maratoni (1860—1933). V veliko pomole je (bilo muzeju Zgodovinsko društvo zai Kranjsko, pozneje pa Muzejsko društvo za Kranjsko'. V 'krogu muzeja, olbeh društev in mu­ zejskih strokovnjakov so zrasle važne znanstvene publikacije. Omenim naj oba vodnika: Leitfaden für die dais Landes-Museum in Laiilbach Be­ suchenden 1836 in K. Desdhimaam, Führer durch dais Krainische Larades- Museum Rudolfinum in Laibach, 1888; poročila in revije: Landes-Museum im Berzogthuime Krain, Jahresbericht 1 (1836—1837), 2 (1838); Jahresheft des Vereines des Krainischen Landes-Museums 1—3 (1856, 1858, 1862)'; Mitteilungen des Historischen Vereines für Krain 1—23 (1846—1868); Mitteilungen des Museaivereines für Krain 1—20 (1866, 1889—1907); Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1—19 (1891—1909); Argo 1—10 (1892—1903); Laindesmuseum Rudoìfioum in Laibach, Bericht für das Jahr 1906, 1907, 1908, 1909-1910, 1911-1912; Camioila 1-2 (1908-1909); Carniola nova vrsta 1—9 (1910—1918); posebne izdaje: Die Eröffnung des Landes-Museums in Lailbach 1832; Special-Karte des Herzogtums Krain 1846; seznami deželnemu muzeju darovanih predmetov v Ilirskem listu in drugod. Lahko trdimo, da je kranjski muzej od ustanovitve 1821 do konca, prve svetovne vojne izpolnil v slovenskem kulturnem življenju pomemlbno vlogo, čeprav se svoje osrednje naloge, namreč naloge Narodnega muzeja Slove­ nije, ni zavedal. V zbirkah je 'nakopičil in rešil ogromne zaklade preteklosti naše zgodovine. S stališča razstavne tehnike pa je v novem poslopju po 1. 1888 stal takrat na evropski višini. 2. M u iz e j o d 1918 d o 1945. S koncem prve svetovne vojne si je dotedanji kranjski deželni muzej Rudolfinuim spremenil naslov v »Narodni muzej«. Ta naslov, ki ga muzej nosi iše danes, ni bil zamišljen kot nekaka častna titulaitura, temveč je bil zunanji znak nove naloge, ki naj bi jo muzej sedaj v novih razmerah vršil. Postal naj bi osrednji vseslovenski muzej. Ko se mu je na eni strani področje na ta način teritorialno' razširilo, pa se je na drugi strani pokazala postopoma nujna potreba., da se muzej vsebinsko omeji na gradivo materialne kulture Slovenije od prazgodovine do 19. stoletja .in da gradivo drugačne vrste prepusti že otostoječim ali pa šele nastajajočim muzejiem. Tako so v Ljubljani večinoma z gradivom iz Narodnega muzeja nastale samostojne ustanove: za etnografsko gradivo Etnografski muzej 1923, iza umetnine Narodna galerija, odprta 1933, za lokalno zigodovino Ljubljane Mestai muzej 1935, za prirodoislovje Priro­ doslovni muzej 1944. Ta razvoj se je zaključil že po osvoboditvi z osamo­ svojitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije 1945. Od teh ustanov sta samo Narodna galerija in Mestni muzej dobila prostore v drugih poslopjih, druge tri pa so ostale v glavnem muzejskemu poslopju. Osamo­ svojitev navedenih ustanov je pomenila konec enciklopedične epohe kranj­ skega muzeja. Muzeji so nastopili kot specializacije. Narodni muzej je obdržal v svoji kompetenoi arheologijo, kulturno zgodovino', numizmatiko, grafiko in centralno muzejsko knjižnico'. Postal je tako po> svoji zasnovi Zgodovinski muzej Slovenije. 196 Z omejitvijo muzeja ina specialna p odro« j a pa ni šla vzporedno' terito­ rialna razširitev njegovega delokroga. Vprašanje primorskega in koroškega gradiva je z državnimi mejami po 1. 1918 ostalo nerešeno*. Močni muzejski središči v M'arilboru m Ptuju sta smotrno zbirali gradivo s področja Štajer­ ske in Narodnemu muzeju tega gradiva niisita prepuščali. Narodni muzej sam pa tudi ni imel povsem točne piredistave o tem, k-ateiri predimeti naj bi prišli v centralni muzej in kateri ;maj ibi ostali v pokrajinskih muzejih. Zato je kljulb nekaterim izjemam v kulturnozgodovinskem /materialu po­ dročje Narodnega muzeja praktično ostalo še vedno omejeno na ozemlje bivše Kranjske. V letih 1918—1945 je muzej izvršil nekaj važnih nalog. V veliki meri je izvedel katalogizacijo svoje knjižnice, inventariziral 'je velik del slikov­ nega materiala, pridobil in imventarizirail je 'mnogo pohištva in umetno- obrtnih predmetov, izvršil nekatere adaptacije v poslopju za prostore teh­ ničnih delavcev. Manj uspeha je imel v arheologi ji, kjer rje bil dotok mnogo manjši kakor do 1. 1918. ker ise sistematična izkopavanja redoma niso vršila in je inventarizacija le počasi napredovala. Razstavna tehnika je ostala v glavnem pri starem. Med okupacijo je bil velik del zbirk spiravi j en v zaklonišča v poslopju. Od puiblikacij, ki jih je muzej izdal sam ali v zvezi z Muzejiskim društvom za Slovenijo, naj omenimo: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani — kulturno zgodovinsko del 1931 in Pri- rodopisni del 1933; J. Mal, Vodnik po ljubljanskem Mestnem muzeju 1939; Glasnik, muzejisfcega društva iza Slovenijo 1—26 (1919—1945). Vodstvo muzeja je bilo takrat v rokah kulturnega zgodovinarja in arhivskega stro­ kovnjaka J. Mala (r. 1884). V splošnem moramo ugotoviti, da Narodni muzej med obema, vojnama ni mogel več dohitevati razvoja evropskih muzejev ne v prastarih, ne v razstavni tehniki, ne v vskladiščevanju in konserviranju predmetov. Naloge osrednjega slovenskega muzeja ni mogel vršiti. Kljub temu pa je uspiešno hodil po poti specializacije svojih zbirk in je v inventarizaciji zbranega gradiva in pridobivanju novega, posebno v kulturni zgodovini, napredoval. 3. P r e u r e d i t e v z b i r k p o 1. 1945. Ob osvoboditvi je bilo treba predmete, ki so bili med okupacijo v zakloniščih, postaviti ponovno v razstavne prostore. Sama po sebi se je ob tem pojavila misel, da je treba razstavo urediti po modernih muzeoloških načelih. Največja ovira pri odločanju o novi postavitvi pa je bil tesen in nelogično' razvrščen razstavni prostor v Narodnem muzeju v ožjem smislu kakor tudi v ostalih dveh muzejih. Zato se je 1. 1945 muzej omejil na preureditev arheoloških zbirk, ki so bile do tedaj z izjemo eksponatov Ljubljanskega barja in deloma rimske Emone najbolj konservativno eksponirane. Postavilo se je načelo*, da je v eksponatni razstavi treba predvsem gledati na nestrokov­ nega obiskovalca in da je treba upoštevati v veliki meri optično-estetske ter ostale popularizacijske momente. Ureditev je bila izrazito provizorna. Važna je toliko, ker je iskušala prvič v naši nraizeologiji spet dohiteti muzeološko bolj napredne dežele. Glavna hi .še sedaj veljavna preureditev pa se je izvršila pozimi im spomladi 1947 z večjo investicijo ministrstva za pTosveto. Preureditev je zajela vse poslopje muzeja. Že prej je bila 197 zapet odprta avla z glavnim vhodom, ki je do 'tedaj (bila uporabljena za razstavo nekaterih kulturnozgodovinskih predmetov. Prirodoslovni muzej je izgubil tri dvorane v pritličju, zato pa je dobil polovico hodnika v prvem nadstropju in eno dvorano prav tam. Etnografski muzej1 je izgubil eno dvorano v prvem nadstropju in del hodnika prav tam, dobil pa je izpraznjene tri dvorane v pritličju. Narodni muzej je v prvem nadstropju izgubil polovico hodnika in eno dvorano manjšega tipa, kar je oboje odstopil Prirodoslovnemu muzeju, pridobil pa je eno veliko dvorano in del hodnika v prvem nadstropju, do tedaj, v domeni Etnografskega muzeja. Narodni muzej je svoje arheološke zbirke razen lapidarija, ki je neizpre- manjen ostal v pritličju na hodniku, razširil iz dotedanjih treh malih dvoran in ene velike v dve mali dvorani in tri velike. KultarnoEgodovinske zbirke pa je eksponirali na polovici hodnika v prvem nadstropju. S tem je bil dosežen vsaj kolikor toliko logičen muzejski itinerarij: Etnografski muzej je 'zaključena enota v pritličju, obiskovalec v prvem nadstropju pa ima na vsaki polovici nadstropja prirodoslovje oziroma agodovino, pri čemer je itinerarij v 'Zgodovinskem sektorju tak, da prične obiskovalec ogled v prazgodovini in ga zaključi v meščanski kulturi 18. istodetja. Istočasno so bvile izročene skoraj vse slike in plastike Narodni galeriji, velika umetno- obrtna in folklorna zbirka Girebenčeva pa Etnografskemu muzeju. Poleg poenotenja itinerari ja je bila e preureditvijo dosežena, oziroma so M i v načrtu še naslednji momenti (sedaj čiščenju železa ma osnovi kombinirane elekerolitične in kemične metode (R. Berce, Konser- vrramje železa, Varstvo spomenikov 2, 1949, 28—30), dalje je muzej pre­ izkusil in uvedel lepilo ma bazi acetona in celuloida. Muzej je več ali manj že organizacijsko uredil odnose za terensko delo med seboj in med obema ustanovama, ki se z arheologijo bavita, t. j . z arheološko sekcijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter z arheološkim referatom Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov. V arheološko-pirahistorienem oddelku se v 'bližnji (bodočnosti na osnovi zgoraj nakazane problematike pojavljajo naslednje naloge: oib reviziji, ki je v teku in bo v dogìedmem času končana, je treba začeti z izdajanjem katalogov arheoloških zbirk. Vzporedno s tem bo sama po sobi urejena kartoteka predmetov in njhova fototeka. Seveda pa se too kasneje pokazala nujnost nove inventarizacije prav vseh predmetov, toda tako, da bodo dosedanje številke v inventarju, ki so že prišle v literaturo, obdržame. Terensko delo bo treba vršiti v dosedanjem obsegu. Pri razstavnem gra­ divu pa t>o nujno storiti še korak dalje s tem, da 'bodo povečane tematske skupine in da se bodo priredile primerne makete. Glavni del maket- bi naj obsegal naselja ali pa tiste skupine življenjskega ambienta, ki pri- . kazuje najvažnejše družbene procese (topilnice, 'keramične peči, vojaški tabori). Za takšne makete pa too mogoče dobiti primemo gradivo šele tedaj, ko se bodo terenska raziskovanja v tej smeri povečala, kajti sicer bomo prisiljeni, da ostanemo> pri več ali manj točnih analogijah iz gradiva drugih arheoloških področij izven Slovenije. Želeti pa toi bilo, da so tudi pri maketah zastopane realne situacije iz Slovenije. Kritično je vprašanje tistih arheoloških skupin, ki jih muzej po svojih strokovnjakih ne pridobiva. Tak je n. pr. arheološki material paleolitika. Za sedaj nima Narodni muzej kljub temu, da je Slovenija klasična dežela jugoslovanskega paleolitika, niti enega artefakta iz te dobe. Nekaj važnih predmetov, ki so po drugih muzejih Slovenije, bo mogoče ponazoriti z odlivki, treba pa bo vsaj nekaj gradiva pridobiti tudi v originalih. 5. K u l t u r n o z g o d o v i n s k i o d d e l e k . V tem oddelku obstaja najprej problem gradiva. Kakšno mora biti gradivo, ki ga окпаоијето z besedo »ikultuniozgodovinski« ? Najprej iz tega področja izločimo arheo­ loško gradivo nekako do 1. 1000 našega štetja. Ta časovna meja je meto­ dično in tudi historično utemeljena, o čemer pa tu ne bomo dalje govorili. Gradivo iz naslednjih dob pa moremo gledati pod aspektom umetne obrti ali kulturne zgodovine v klasičnem, šolskem smislu te besede, ali pa politiono-dmžbene zgodovine. Dosedanje zbirke muzeja vsebujejo ikono­ grafske predmete (portrete in topografske upodobitve), tefcstilije, keramiko, kovinske predmete, zlasti pa pohištvo. Kot take imajo zbirke izrazito 200 umetnoObrtni .značaj. Kolikor se da ugotoviti, izvira mnogo teh predmetov iz obrtniških delavnic Slovenije. Le v manjši meri imajo zbirke kulturno­ zgodovinski апаоај, oziroma je ta njihov aspekt bolj kritičen. To pa radi tega, ker je zia mnoge predmete neznana tako provenienca nastanka kakor tudi provenienca kraja, kjer se je predmet nahajal. Kolikor pa so taki podatki znani, niso vsi predmeti iz Slovenije in imajo 'zato bolj sploino kulturnozgodovinski značaj kakor pa specialno za slovensko kulturno zgo­ dovino'. Predmeti, ki se tičejo slovenske kulturne zgodovine ali pa celo same politične izgodovine, «o dokaj redki. V to vrsto prištevamo predvsem slikovni material, slovenske tekstilije iz 16. stoletja, Hasanov plašč iz bitke pri Sisku, kranjsko zastavo iz turških 'bojev, nekaj zanesljivega inventarja islovenskih gradov, cehovske' predmete, ljubljansko fajansó, škof jeloiške kovane predmete, prešemiana in podobno. Vsekakor je naloga kulturnozgodovinskega oddelka ispričo "takega stanja kritična. Če hočemo dosledno zasledovati in zaključiti proces, ki se je v funkciji Narodnega muzeja od njegove ustanovitve 1821 do danes razvil, je gotovo končni cilj tega razvoja osrednji zgodovinski muzej Slovenije. Ta muzej maj bi prikazal naj važnejše teme iz. politične in kulturne zgodovine Slovencev 1er dežele, ki jo zavzemajo'. S tega stališča pa je jasno, da je za nekatere periode obranjenega le zelo malo izvirnega gradiva. Tu bodo prišli na pomoč karte, diagrami, makete in -arhivski material. Mnogo predmetov kulturnozgodovinskega značaja, ki pa niso' ve­ zani na posamezne dogodke, bo služilo za ilustrativno analogijo'. Vendar pa .'bo poleg takega muzeja še vedno pereče vprašanje pravega umetao- dbrtuega muzeja oz. oddelka. Tak oddelek je v Ljubljani zelo potreben, spričo gradiva v Narodnem muzeju pa tudi ob osrednjem zgodovinskem muzeju istočasno docela možen. Dotok v oddelek se je od 1945 dalje vrišil s posameznimi nakupi v precejšnji meri. Žalostno poglavje v tej zvezi pa predstavlja dotok iz Federalnega zbirnega centra. Ta ustanova bi po vsej verjetnosti mogla in tudi anorala nuditi 'muzeju prvenstveno kulturnozgodovinski material za njegove zbirke. Mnogo tega materiala je sicer za muzej namenjenega^ toda le majhen del je prevzet po muzeju. Pri odbiranju muzej ni bil pri- tegnjien. Predmeti so v zelo slabem stanju, provenienca je večkrat dokaj negotova. Ne pretiravamo, ako zapišemo', da smo v obravnavanju tega gradiva zamudili za ljubljansko muzeologijo izredno priliko', ki se ne ponavlja mnogokrat. Že v točki 3. je M o omenjeno, da je eksponiran iz kultu'mo'zgodovin- skega "oddelka samo majhen del predmetov na hodniku v I. nadstropju po principu tematske razstave. Tema razstave je 15. in. 16. stoletje. Del ostalega gradiva je razstavljen v Mestnem muzeju v Ljubljani, kjer pa tudi ne bo mogel v novi obliki mestnega muzeja, ki se bo omejil samo na Ljubljano ter bo le v majhni meri operiral z analogijami, dolgo obsta­ jati. V načrtu je adaptacija blejskega gradu za reprezentančen kulturno­ zgodovinski muzej, kamor bo tudi odšlo mnogo gradiva. Vendar pa ostane še vedno odprto in zelo pereče vprašanje kulturnozgodovinskega oziroma, kakor vidimo sedaj, zgodovinskega muzeja ali oddelka v Ljubljani sami. Dodajmo še ugotovitev, da so se predmeti zaradi dvakratne selitve v mu- 201 zejskih skladiščih deloma pokvarili, dalje, da od 1945 do 'danes oddelek nima nobenega stalnega strokovnega uslužbenca. Inventariiziranih pred­ metov je nad 15.000, vseh predmetov pa je nekaj oad 20.000. 6. N u m i z m a t i č n i k aib i n e t. Če so po klasični definiciji za obstoj kabineta potrebni zbirka, prostor, personal in kredit, potem je muzej svoj numizmatični kalbinet pričel formirati. Gradi se poseben prostor za numizmatični depo, zbirko pa upravlja poseben kustos. Zbirka, ki je samo delno in zasilno inveotairiizirana, obsega okoli 50.000 kosov. Pomemb­ ne so skupine keltskih novcev, novcev rirnsfcega cesarstva1, slovenskih sred­ njeveških novcev, Avstrije in Italije. V teku je inventarizacija in sistema­ tična postavitev vseh zbirk. Dokončana je italijanska zbirka, v teku je delo na avstrijski zbirki, na novcih ibivsin avstrijskih dežel in posebej ' na srednjeveških novcih Slovenije. Kar se tiče znanstvene problematike, je najbolj pereče vprašanje pravilno zajetje terenskih najdb. Mnogo je najdb posameznih novcev na terenu, mnogo tudi novcev v raizniih zasebnih rokah, ki se gulbijo brez koristi. V sistematski zbirki muzeja bi utegnili postati dragoceni. Posebno važno je z zgodovinskega stališča vprašanje depojskih najdlb. Tu se je samo deloma posrečilo stvari rešiti pravočasno. Precejšnja ovira pri tem je zapleteno finančno poštovanje z gotovino1, ki pa je za delo s temenom neobhodna. Kalbinet se omejuje v zbiranju predvsem na področje Keltov v naših krajih, rimskih novcev, italijanskih in avstrij­ skih novcev ter jugoslovanskih novcev. Največjo možm» popolnost bi hotel doseči v slovenskih srednjeveških novcih. Ostala področja numizmatike obravnava kalbinet samo periferno, papirnatega denarja ne zbira, medalje pa v omejenem merilu. Evidenca 'materiala ljubljanskega numizmatičnega kabineta bo za zgodovinarja zelo velikega pomena. Poleg zbirk v Celovcu, Gradcu in na Dunaju bo Ljubljana ena od osnov iza bodoči Corpus Num- morum Stovenicorum. Med najvažnejšimi pridobitvami zadnjih let bi omenili nov tip celjskega pfeniga, izredno redki novec Latisane, veliko najdbo iz Radeč, najdbo iz Trebnjega, najdbo iz Ribnice in večji dotok avstrijskih zlatnikov. 7. G r a f i č n i k a l b i n e t Po osvoboditvi se je grafična zbirka v Narodnem muzeju, ki ije bila do tedaj priključena Muzejski knjižnici, ure­ dila v samostojen grafični kabinet. Dobila je svojega kustosa in prostor. Vrši se prva inventarizacija zibirke. Material zibirke, ki sega že v sredino 19. stoletja, obsega večja 'grafična področja baročne grafike. Nekaj kosov je tudi starejših, ob koncu te delbe pa je važen zlasti grafični opus Janscha- .Ziegleir. Moderne grafike kabinet za sedaj ne zlbira, njegova kritična meja je prva litografija v 19. stoletju. Sloveniica v zbirki so še vedno nepopolna, na srečo pa niso posebno raasežna. Grafična zbirka bo važna za bodoči zgodovinski muzej, ker vsebuje v svojih portretih in pokrajinah prav veliko število slovenskih oziroma s slovensko zgodovino povezanih prizorov. Sedaj so ti listi še pridruženi potrtretai in topografski zbirki knjižnice, kjer so pomešani s fotografijami. Predvidena je delitev tega materiala.. Zelo velika zbirka, ki predstavlja aneks pravi grafični zbirki, obsega nabožne podobice. Med njimi so slovenica v dokaj veliki meri zastopana. Dotok grafičnih listov je razmeroma majhen. Nakupljena je bila zibirka ljanskega zbiralca Pavla Wintra, ki pa je prišla v muzej že močno 202 okrnjena. Kabinet nima posebnih prostorov za grafično razstavo. Vprašanje vskladiščenja, imap in zaščitnih ikartonov je predvsem materialnega značaja. 8. M u z e j s k a k in 'j i ž m i e a. Med najpomembnejšimi oddelki v Na­ rodnem muzeju je Muzejslka knjižnica. Podobno kakor pri večjih svetovnih muzejih je tudi Muzejiska knjižnica v Ljubljani samo deloma interno priročna knjižnica za muzejskega uslužbenca oziroma иа strokovnjaka, ki študira muzejske zbirke. V največji meri je knjižnica Velika historična biblioteka znanstvenega značaja in v celotni bibilioteški strukturi Slovenije med najvažnejšimi. Zvezkov ima okoli 110.000, med rajiimi mnogo' unikatov iz slovenske literature oziroma mnogo redkih del, ki se tičejo neposredno Slovenije. Obsežna je arheološka knjižnica', kjer so zlasti dobro zastopane revije. Skoraj nepregledno je število brošur, lepakov, letakov, gledaliških listov, priložnostnih tiskov in podobnega gradiva. Velika je zbirka zemlje­ pisnih kart. Rokopisov knjižnica načeloma ne 'zbira, hrani pa več prešer- nian, med njimi irevizijiski rokopis Poeziji ter zapuščino pirešernoslovca ' Avgusta Žigona. , V knjižnici so nameščeni trije uslužbenci. Prostora pa ima samo dva, od katerih je čitalnica hkrati tudi edini poslovalini prostor, istočasno pa zasedena ob vseh stenah 2, gradivom Osrednjega državnega arhiva. Skladišče je za sedanje število knjig vsaj za 50 odstotkov pretesno. Dotacija 50.000 dinarjev za materialne izdatke je mnogo prenizka. Knjižnica nima dolžnost- nih izvodov iz Slovenije, kar je po soglasnem mišlj-enju muzeija neprar- vilno. Inozemski dotok strokovnih knjig praktično ne obstoji. Edino izjemo predstavljajo nekatere redke zamenjave, zlasti arheološkega značaja. Po 1. 1945 ije knjižnica nakupila mnogo antikvarnilh knjig, vendar samo v obsegu svojih malih kreditov. Dodelitev knjig iz Federalnega zbirnega centra je bila isfcoraj brezpomembna, kar je za knjižnico predstavljalo občutno škodo. Precej inozemskega periodičnega tiska je v knjižnici depo­ niranega kot last Zgodovinskega društva za Slovenijo'. Muzejska knjižnica je po vsem povedanem važna bilblioteska ustanova Slovenije v kritičnem stanju isvojega življenja. Najbolj potrebni so ji dolž- nostni izvodi iz Slovenije, dalje smotrna razdelitev nakupov inozemske literature med njo in ostalimi ljubljanskimi anansitvenimi knjižnicami, končno pa povečane dotacije in v doglednem času tudi prostori. 9. T e h n i č n i p r o b l e m i m u z e j a . Vzporedno z napredovanjem razstavnih prostorov in povečane administracije raznih muzejskih ustanov pod skupno streho pa se niso večali delovni prostori za strokovne oddelke niti ne prostori za skladišča. Tako stoji narodni muzej danes pred dej­ stvom, da so njegovi delovni prostori neprimerni oziroma premajhni v taki meri, kakršna že dejansko ovira nemoteno strokovno delovanje. Labora­ torijski prostori bi se mogli urediti v kleti, za kar pa bi bille potrebne precejišnje investicije, 'ki jih v bližnjem času ne bo mogoče dobiti. Naj­ slabše pa je stanje s skladišči. Po modernih muzeoloških načelih so res zbirke -v razstavnih dvoranah preurejene in razredčene. Toda v talkem primeru morajo eksponate istočasno spremljati sistematske zlbirke v de- pojih. V njih je šele možen študij predmetov za strokovnega uslužbenca muzeja in za ostale strokovnjake. Šele z n'jimi je tudi možen pregled m kontrola stanja teh predmetov. Takih sistematskih depojev muzej sploh ' 203 nima. Z velikim naporom se pridobivajo zasilni depojski prostori za arheologijo, kjer pa mora biti večina predmetov spravljenih namesto v vitrinah v škatlah, tako da so težko dostopni in da so pri pregledovanju •podvrženi okvaram. Obsežne kulturnozgodovinske zbirke nimajo depoja. Kljub takemu stanju se še mi posrečilo dobiti zanje v Ljuibljiaini nekje primerno skladišče. Problem (bi bil v mnogočem rešeni, aiko ibi se po že izdelanih načrtih adaptiralo podstrešje muzeja. Investicije pa bi bile* velike. 10. Z n a n s t v e n e , i n p o p u l a r i z a c i j s k e n a l o g e , Med znanstvenimi nalogami najvažnejše je inventariziranje zbirk, kartoteka predmetov, .povezala s terenom ter objiava 'katalogov. O teh vprašanjih se je govorilo že v prejšnjih poglavjih. Med popularizacijske naloge pa pride na prvo mesto smotrno razstavljan je gradiva. Težave, ki so s tem zvezane, so predvsem v prostorih, dalje pa itudi v problematiki eikspomataega gra­ diva, (ki j© zlasti v kulturni zgodovini pereča. Arheološko gradivo je bolj dognano, zato pa je pri njem ma drugi strani potreba po psihološkem pri­ bližanju do obiskovalca večja. Kajti to gradivo ni neposredno estetsko emo­ cionalno in potrebuje zato izrazitejšega obravnavanja. Še nerešen .problem '"so primerna vodstva po 'Zbirkah. Navadno prihajajo v muzej tako velike skupine, da se vodstvo nujno razkroji v posamezne nepovezane skupine. Za primerjavo z drugimi muzeji ne bo odveč, ako navedemo še to, d a so zbirke poleti odprte dnevno, pozimi pa dvakrat tedensko in da je ogled brezplačen. Zdi se, da bo vprašanje stikov z- množicami obiskovalcev, ki so žejne lepega, zanimivega in poučnega muzeja, še precej časa iskalo prave rešitve. Vsekakor pa bodo najboljša propaganda za muzej dobro urejene zbirke same. 11. M u z e j s k o t e r i t o r i a l n o p o d r o č j e . Že v uvodnih po­ glavjih in deloma tudi kasneje je bilo videti, da je obstoj Narodnega muzeja upravičen predvsem s stališča osrednje muzejske ustanove. Kot-tak bi moral muzej prikazovati v prerezu arheološko im ikuilturnozgodovinsko življenje vse Slovenije v etničnem smislu besede. Opisani .so bili tudi razlogi, zaradi katerih muzej te naloge ni mogel vršiti. Sedaj se po osvo­ boditvi ponovno postavlja vprašanje odnosa Narodnega muzeja do pokra­ jinskih in krajevnih muzejev. Področja teh muzejev so omejena na manjše krajevne enote. Njihova naloga je, da s tega področja' zbirajo, prav vse, kar se materialne kulture tiče. Stremeti morajo za kompletnim gradivom, ne za tipičnim. Pri tem je treba upoštevati, da je arheološko in tudi drugo gradivo najbolj umljivo v neposredni bližini kraja, od koder izhaja. Upo­ števati je dalje treba načelo nedeljivosti skupin, ki spadajo v eno celoto. Iz tega sledi, da je gradivo v načelu treba prvenstveno predložiti neposred­ nemu in bližnjemu lokalnemu muzeju. Narodni muzej pa stremi za tipiko. V njegovih eksponatih se mora odražati materialna kultura vse Slovenije ne v specialnem^ ampak v tipičnem prikazu. Zato bo> to gradivo po vsej verjetnosti s sporazumom med muzeji Narodni muzej za eksponate vedno mogel dobiti. Kakor Narodni muzej rad in dosledno posoja svoje predmete v eksponatne namene drugim muzejem v Ljubljani in je to pripravljen storiti tudi za muzeje izven Ljubljane, tako bo s posojanjem predmetov, ki jih krajevni muzeji me potrebujejo, naloga osrednjega muzeja olajšana. 204 Tu mislimo izključno le ma -eksponiranje, ne pa ma vskladiščenje pred­ metov. Kar se tiče sistematskih žbirk, je osrednji muzej še vedno istočasno tudi pokrajimiski muzej za -velik del Slovenije, od koder more svoje siste­ matsko študijsko gradivo črpati. Unikati iz posameznih pokrajin se lahko tudi predstavijo v kopijah. V vseh vprašanjih teritorialne kompetenee gre za konkretne 'rešitve od primera do primera in so (brez koristi vsaka podrob­ nejša načelna razmotrivanja. Trdno je samo dejstvo, da dosedanje zbirke Narodnega .muzeja materialne kulture vse Slovenije ne predstavljajo. 12. S p e c i a l n i a l i k o m p l e k s n i m u z e j . Razmotriti moramo konöno še vprašanje, ali naj se Narodni muzej deli v dva samostojna mu­ zeja, to je v Arheološki muzej Slovenije in v Zgodovinski muzej Slovenije, ali pa naj muzej' ostane kompleksnega tipa, torej enoten Narodni muzej. Za sedaj se mam adi to vprašanje docela teoretične narave, ker bi bilo ustanavljanje novih muzejev Ibrez novih prostorov in strokovnega kakor tudi tehničnega osebja samo škodljiv muzealoški snobizem. Vendar pa je teoretično to vprašanje že aktualno in za diskusijo zrelo. Vsaka od obeh nakazanih (rešitev ima nekaj za se. Devetnajsto stoletje, katerega otrok je Narodni muzej, je 'bilo stoletje pozitivistične encdktopedičnosti, dvajseto stoletje pa je stoletje specializacije. Vsako strokovno podroöje ima danes toliko svojevrstnih aspektov in tako obsežno interno ргоМептаШш, da je poseganje v enciklopedičnost brez dvoma strokovnemu delu. škodljivo. Samostojni arheološki muzej Ibi se uvrstil ob stran arheološkim muzejem v Zagrebu, Splitu, Puli in Skoplju. Že na zunaj bi s svojim naslovom in z nujnimi omejitvami v p^ersomalu na res strokovne arheološke delavce kaizal znanstveni značaj svoje specialne stroke. Njegovo področje bi krono­ loško segalo od paleolitika do konca staroslovensfce epohe, teritorialno pa bi obsegalo vso Slovenijo1. Kontakt z inozemstvom in z arheološkimi centri v domovini bi bil neposreden. Proračunsko bi bil samostojen. Onemogočena bi bila laična obravnava njegove problematike, diletamtizeim in enciklo­ pedičnost. Isto valja za Zgodovinski muzej. Poleg tega bi tak muzej, ki bi posebej predstavljal zgodovino slovenskega naroda v njegovi materialni kulturi, ne bil obremenjen z.velikim oddelkom prazgodovine in rimske dobe ter bi logično pričel svoje gradivo z naselitvijo Slovencev. Po svoji * politični in družbeni funkciji bi bil eminentno vodilni muzej Slovenije. Njegova naloga glede zbiranja materiala s področij ostalih (muzejev pa bi bila lahka, ker bi to gradivo bilo razmeroma maloštevilno. Toda emiciklopedičnosti kompleksnega muzeja tipa 19. stoletja ne smemo zamenjavati s sintetičnim muzejem 20. stoletja. Specializacija je nesmiselna, ako nima svojega končnega cilja v celotnem aspektu nekega problema. Poleg tega je konkretno razdelitev materiala med Arheološkim in Zgodovinskim muzejem za zgodnji srednji vek problematična. Izkopa­ nine starosloveuske kulture z Bleda so enako važne aa oba muzeja. Prav tako. si težko zamislimo Zgodovinski muzej slovenskega naroda, ki bi ne posegel v svojih zbirkah na etnogenezo Slovencev in s tem nujno v prazgo­ dovino ter rimsko dobo našega ozemlja. Zgodovinski muzej bi imel, kar se tiče eksponaže in seveda me, kar se tiče (sistematskih zbirk, v nekih področjih iste naloge kakor Arheološki muzej. Ali z drugimi besedami, da obrnemo vprašanje drugače: kaj je cilj Arheološkega muzeja v njegovali 205 eksponatih (ne v sistematičnih študijskih zbirkah), ako ne družbena, kul­ turna in politična »godovima slovanskega ozemlja, prikazana z materialno kulturo, ou paleolitika do zgodnjega srednjega veka? Zdi se nam torej, da je delitev obeh' muzejev tbolj metodična v smiislu sistematskih zbirk kakor pa muzeološka v - smislu prikazovanja gradiva. Sistematske zbirke* pa so samostojne tudi, ako 'jih upravljajo samostojni oddelki s specializiranim strokovnim osebjem v posebnih prostorih in s posebnim proračunom. Naše mišljenje je, da potrebuje Ljubljana in e tem Slovenija en osrednji Narodni muzej izrazito zgodovinskega značaja. Tai bi po svoji tematiki obsegal vse epohe razvoja slovenskega ozemlja, ljudstev, ki so na njem prebivala, in slovenskega naroda, ki se je atnogenetično na njem formiral iz priseljenih Slovencev in starih prebivalcev. Muzej bi v raz­ stavnih prostorih obravnaval vse posamezne epohe zgodovinsko, to je s stališča družbenega гаитоја v najširšem smislu besede. Predmeti, ki v ta okvir ne gredo, pa prav gotovo ne spadajo v moderno razstavo muzeja, pa naj bo to potem že kompleksni ali pa specialni muzej. Tako ne gre razstavljati v arheološkem oddelku ali muzeju predmetov po njihovi siste- matiki," ampak po njihovi tematiki. Isto velja tudi za kulturnozgodovinski oddelek aid muzej. Gotovo pa se iz kulturnozgodovinskega oddelka lahko loči še poseben umetno-obrtni muzej, kakor smo to nakazali zgoraj. Med tematsko razstavo in sistemaltskim depojiem pa bi bila živa avez» utajena šele talkrat, ako so predvidene poleg stalne razstave v muzejskih dvoranah tudi začasne razstave posameznih oddelkov, skupin, problemov, raziskaivanj itd. Seveda pa je za te razstave nujno potreben prostor v samem muzejskem poslopju, ker se predmeti pri večjem transportiraniju samo kvarijo.- Shema kompletnega Zgodovinskega muzeja bi 'bila nekako naslednja: I. Uprava z generalnim direktorjem in administrativno, tehnično pisarno'. Šefi posa­ meznih oddelkov z generalnim direktorjem tvorijo upravni svet muzeja. II. Arheološki oddelek: a) prazgodovina, 'b) 'rimska doba, e) zgodnji srednji vek. III. Numizmatični kabinet, kot aneks arheološkega oddelka. IV. Kul­ turnozgodovinski oddelek, obsegajoč dobo od leta 1000 dalje. V. Grafični kabinet kot aneks kulturnozgodovinskega oddelka. V. Muzejska knjižnica. Preparatorski laboratoriji in tehnično osebje bi bilo vezano na posamezne oddelke, toda v prvem času Ibi bilo smotrno te laboratorije neposredno priključiti upravi kot celoto zaradi pomanjkanja prostorov, strokovnjakov in materiala. Ko smo tako v idealnem okviru zarisali delokrog in značaj Narodnega muzeja, se moramo konëio vprašati še po prostorih, ki jih naš muzej po­ trebuje. Sedanji prostori v muzejskem poslopju ne morejo biti merilo in ne ustrezajo potrebam, V bližnjem času bodo morali sicer zadostovati pod pogojem, da se za kulturnozgodovinski depo najde neka dodatna rešitev v izdatni meri. Vendar pa je trefba že sedaj misliti na daljšo bodočnost, y kateri 'bo problem ljubljanskih muzejev dozorel. Če pustimo ob strani razselitev ustanov, ki sedalj žive pod skupno streho, to je Narodnega, Etno­ grafskega in Prirodoslovuega muzeja ter Osrednjega državnega airhiva Slo­ venije, potem je gotovo potrebna za Narodni muzej nova stavba. Sedanje poslopje bi zadostovalo samo za arheološki oddelek. Za kulturnozgodo­ vinski oddelek bi bilo potrebno dograditi nov paviljon. Vendar pa kaže 206 praksa v Sloveniji in v inozemstvu, da se kulturnozgodovinski oddelki najbolje počutijo v 'historičnih stavbah. V Sloveniji so lepi primeri v vseh treh.glavnih pokrajinskih muzejih v Mariboru, Gelju in Ptuju, omenim naj še (bližnji Viaraždin. Nemogoče je (kljub ogromnim .stroškom za nova poslopja vzbuditi v -moderni stavibi .ambient taroka ali gotike. Kjer so predmeti kakor pri nas v Ljubljani že. sami po sebi v veliki meri precej nereprezentativni in 'brez večjega estetskega učinka, pa pride to vprašanje še izraziteje do veljave. Cisto drugačen pa je položaj v arheologiji. Tu je obveljalo načelo modeme prezentacije predmeta. V tem smislu je šla tudi preureditev v Narodnem muzeju v 1.1947.. Iz naših krajev je treba omeniti novo urejeni mali muzej v Nišu in razstavo o gradišču Mrsrattjski lug v Zagrebu. Iz inozemstva omenim preurejeno arheološko razstavo muzeja v Zürichu, na novo postavljeno etruščamsko kolekcijo v Museo della Villa Giulia, odMfâno postavitev pairtenonskih plastik »Elgin manbles« v British Museum v Londonu, da omenim samo najvažnejše. Za primer sicer mo­ derno urejene, toda kljub temu prolblematične postavitve arheološkega mu­ zeja pa naj omenim muzej v Alžiru. Optimalna (rešitev za ljubljanski Narodni muzej je torej tale: stara palača za kulturno-zgodovinski oddelek in moderna stavba za arheološki oddelek. Zaradi smotrnega itinerarija muzejskega olbiskovialea in zaradi tehničnih del v laboratorijih ter dela v biblioteki je potrebno-, da stojita . oba oddelka v neposredni soseščini, kolikor to dopiuišGaita; urlbanizem Ljub­ ljane. Take možnosti se odpirajo v okolici Križank ali pa v nekakšni kombinaciji z ljubljanskim gradom. Jože Kastelic 207 Zborovanja io društveno življenje VI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Celju in Laškem od 2. do 4. aprila 1950 Namen zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Iki se je pričelo v Celju v muzej­ ski dvorani m ga je otvorii prof. J a n k o O r o ž e n , je bil, da argamzira pove­ zavo"med «toni/da pridobiva to Zgodovinskega .društva za obravnavanje najbolj oarečih zgodovinskih problemov dai iza obravnavanje dosiihdob opravljenega dela fer za 'iskanje novih oblik un metod za čim uspešnejša raaisfcavamje mase zgodovine. Zborovanja se je udeležilo preko 130 članov Zgodovinskega; društva M, S v e ­ nilo med njimi tedi precej vseuciliskfih pratesorjev z akademikom dir. K o s o m na čelu Od «oslov je bil navzoč minister in akademik, zastopnik Jugoslovanske akademije :zn°ano,3ti i umjetnosti v Zagrebu msgr. dr R i t U i g ; z a ^ h e o l o g ^ o zelo zaslužni dr. A b r a m i 6 ter dr. Stipičevnc, podpredsednik Z D za Bosno ?п'негее"Гћ10 Zgodovinski društvi Hrvatske in Srbije pa sta zborovalee brzo- J a % S « « s ' ' Zgodovinskega društva za Slovenijo uraiv. prof, dar F r a n Z w i t t e r ie začel zborovanje s svojim organizacijskim poirocilom, v katerem ie podal rast Zgodovtasfcega -društva v zadnjem letu, prikazal probleme v zvezi z izdajanjem Zgodovinskega časopisa in pripravami posebnega teta iza r ^ o n a l n o in mestno zgodovino, se dotaknil društvenega dela v zvezi z nesoludajo V. zboro- v l r ia s C e n s t ó h zgodovinarjev in ob tem podčrtal posebej pomen novega «rhw- s S a z a k o n " ! k i ga je sprejela ljudska skupščina FLRJ. Po njegovem referata S f e r " obsežna diskusija. Izvedeli smo vzroke, zaradi katerih se se rt, ошо- vali podmž^ica Zgodovinskega društva v Novi Gorici. Naši arhivarji so ^dovoljni z novfm zakonom S anttvnh, ki pomeni v naši a r t ó v i s « v e » n e r e d e k . Podcrtana ie bila potreba, da se čimprej imenu e republiški arhivski svet ki ga določa iovi arhi,vSf zakon. Arhivski svet naj bi dajal smernice glede reševanja najvaž­ nejših arhivskih problemov. Od vseh nalog na tem področju a e najbolj pereca s-Alnia centralne arhivske stavbe, kajti lairhivalije za «as od 60-ih let 19. stoletja l a b e l o vskladiščene v neprimernih in nedostopnih prostorih. Muzejske ustanove naj nujnolodelujejo ,z arhivi, a r i j s k i dokumenti pa naj bodo varno dopolnito muzejskim eksponatom pri organizaciji razstav W o s e j ^иЉ vpmsanje odcepitve pokrajinskega muzeja v Mambara od arhiva Glede Zgodovinskega & X osrednjega Jlasila Zgodovinskega društva, je bila шшгаепа zelja na . Z b i lepšo zunanjS opremo, da ,bo mogel v taozemstvu d o s a n o reprezentirati naše ZgodovinskoJd:ruštvo. K sodelovanju je treba pritegniffi varstvo in proučevanje kulturnih spomenikov in preko njega ReJerat za arheo- iloo-ijo Premalo j© bilo povezave s krajevnimi muzeji. Zialščita ptujskega staro- slovanskega svetišča je klasičen primer slabe .zaščite. Eden glavnih _ vzrokov pri tam .stanju je pomanjkljiva koordinacija. Predmeta v muzejskih depojih, zlasti v Narodnem muzeju v Ljubljani, nevzdržno propadajo, ker zaradi skrajno neza­ dostnega prostora za magazine in pomanjkanja strokovnih moči njihova zaščita ne more biti zadovoljiva. Pozitivna' pa je eksponažai muzejskih predmetov, kil je . urejena po modernih kriterijih tako v Ljubljani kot v Mariboru. Potrebuje pia, se ponazoritve za široki krog obiskovalcev. Vprašanje publikacije je kolikor mogoče zadovoljivo rešeno. Poročila o izkopaviamjih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ni pa še rešeno vprašanje «dinega objavljanja manjših najdb in starejšega gradiva, ki je shranjeno v muzejih. Naša arheologija je dobro zastopana na univerzi. Predavatelj žali, da bi se tudi v arheologiji bolj aizražala ldejnost. V diskusiji je univ. prof. B r o d a r podal k referatu nekaj dopolnil glade prouče­ vanja pateoMta pri nas, univ. proî. dr. J. K o r o š e c .pa je podal načrt za izko­ pavanja v 1. 1950. , , ., ,. ™ j • Sledil je referat .prof. J a n k a O r o ž n a o problemalh celjskega zgodovino­ pisja. Izčrpno jei podal pregled arhivskega gradim in literature, ki nudita gradivo za zgodovino Celja in njegove bližnje okolicei. Diskutant akademik dr. K o s je poudaril, da M bilo ireiba te vrste delo, kakršno je Orožen tako mamljiw .opravil za svoj okoliš, irazširlffi na celotno slovensko ozemlje. Pristopiti to treba k sestav­ ljanju arhivskega inventarja in MMiiograifije arhivskega giradiva za vso Slovenjjjo, kar je trenutno ena najvažnejših potröb slovenskega .zgodovinopisja. To delof je sprejel v svoj načrt tudi Historični inštitut naše Akademije. Z njim se bo moral ukvarjati seveda tudi naš bodoči lairhivskiii svet. _ _ Naslednji dan smo izborovali v Laškem, kjar je predaval najprej pro*. I v a n M l i n a r o zgodovini Zidaneaa mosto in okolice. Zalo se je pomudfill pri antnicnih spomenikih .ter prikazal v nadaljnjem predvsem. prometno funkctijo itega kraja v raznih dobah. Nekoliko je osvetlili tedi vpliv železnice in industrije na socialno strukturo tamkajšnjega prebivalstva. Direktor VPŠ Jože Haiinz je ob tej priliki poudarili, kako pomembno je poznanje lokalne zgodovine .za pouk zgodovine v soli, posamezni .diskutanti pa so zelali še nekaj manjših pojasnili. . Naito je spregovoril načelnik Ministrstva za znanost in kulturo J o ž e K o s a r V imenu zadržanega ministra za znanost in kultuTO dr. Potrča je poradnaivil zborovalce, naglašajoč, da nùmistrstvo podpira našo historično vedo, ki zastopa afirmacijo metode historičnega imperializma. Sploh je skrb naše ljudske oblasti za znanstveno delo vse vielčja. Ne le široke poglede, .marveč tudi raznovrstnost oblik znanstvenega dela je pozdravila zadnja resolucija. OK KP J. Vsemu znanstve­ nemu delu pa mora (biti revolucionarno giallo ljubezen do resnice^ — v tem se kaže tudi boj naša .države za .enakopravnost med socialisti.cnami državami. _ Na sporedu je bilo zatem predavanje doc. dr. B o g a G r a f e n a u e r j a : Problemi slovenske .agrarne zgodovine in njihova dosedanja obdelava. Ta proble­ matika je predstavljala težišče našega zborovanja. Po kratkem pregledu doseda­ njega dela na agrarni zgodovini! slovenskega ozemlja je predavatelj ocrtal pogla­ vitne razvojne stopnje poljedelstva na Slovenskem s posebnim ozirom na agrarno tehniko v širšem pomenu te besede in za vsako razvojno stopnjo posebej podal pregled virov .in nakaizal pota, kako bi .bilo treba pristopati k problemom _ tega važnega dela naše gospodarske in družbene zgodovine. Na tem .področju je ze zelo uspešno delovala mariborska podružnica, zlasti na .terenu. Predavatelj je liizrazil v=e priznanje za -to opravljeno delo, ki ima svoj pomen tako za znanstveno zbiranje gradiva in proučevanje kakor tudi ža močnejše poivieizovanje društvenega članstva Vendar pa je podčrtal, da s študijem terena sežemo le nekaj stoletij naaaii in da je potrefono postaviti na terenu dognano in zbrano gradivo na trdnejše temelje s študijem arhivalnih in končno arheoloških virov v starejših Obdobjito. 209 Zgodovinski časopis — 14 " Predlagal je, naj se terensko delo (razširi tudi na dru^e podružn.irp v™»!,.,. ™ SEra«™ saï pari™ S S v »znanstvene namene« «aervârai maiVeJi Cel^ec t ^ Z a Z Ì • V&' -S 1- }^ J? ni'la vsakršna, sited Spričo ™Р(ТИ w t ; ! ™!кГ - mnogr.ïn.i к п д а п м je izgi- Maršal Josip Broz - Tito m , . , Beograd voMHanZnVnJg0,d™* гђппи" rm slojem FZ. «boro*«,,-« „ C e , i u / n Ш к Slovenski zgodovinarji. 210 . Zaključek strokovnega dela pa predstavlja sledeča resolucija: »Slovenski zgodovinarji, zbrani na svojem VI. zborovanju v Celju in Laškem dne 2. io 3. aprila 1950, sprejemamo sledečo resolucijo: I. N a č r t n o de l lo S posebnim poudarkom izražamo priznanje Zgodovinskemu društvu v Mari­ boru, iker je v okviru Zgodovinskega društva za Slovemnfjo doslej edino pristopilo k reševanju nalog, ki smo si jih zastavili glede zgodovine agrarne tehnike. Širši odbor Zgodovinskega društva za Sloveni'jo naj гакргшДја ia določi, v zvezi s katerimi konkretnimi problemi in na kakšen niacin naj se terenski študij takoj razširi na centralo in druge .podružnice. Naprošamo Inštitut za agodoviao pri Slovenski akademiji znanosti in umet­ nosti, da sprejme med svoje načrte tudi leksikon za gospodarsko zgodovino Slovencev, pri čemer naj se najprej sestavijo in izdelajo gesla za agrarno zgodo­ vino. V takem podjetju gledamo nujno potrebno povezavo dela za zgodovino agrarne tehnike pri nas. II. A r h i v i Pozdravljamo zvezmli zialkon o arhivih z dne 18. februarja 1950 kot podlago za rešitev naših arhivskih vprašanj; izražamo željo, da se izda čimprej zakon o arhivih za LR Slovenijo, da se čimprej prične z gradnjo osrednjega arhivskega poslopja v Ljubljani in da se uredi službeni položaj znanstvenih arhivskih nameščencev glede na znanstveni znalčaj arhivskih ustanov in strokovnoqkvalifikaoijo. III. I z v e d b a a r h i v s k e k o n v e n c i j e Apeliramo na Ministrstvo za zunanje Izadeve vllade FLRJ, da poskrbi v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo za izvedbo določb jugoalovansko^avstrijske arhivske konvencije, podpisane na Dunaju 26. VI. 1923. IV. N a r o d n o o s v o b o d i l n a b o r b a Maše zgodovinarje pozivamo, da sodelujejo v zgodovinskih sekcijah krajevnih in okrajnih odborov Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske in skrbe za evi­ denco in strokovno zavarovanje gradiva za zgodovino narodnoosvobodilnega boja. V. A r h e o l o g i j a Pozdravljamo znanstvene uspehe arheološke vede po osvoboditvi, zlasti pri raziskoviamju slovenskega zgodnjega srednjega veka; ugotavljamo potrebo dosledne in poenotene evidence ter zaščite arheoloških spomenikov in potrebo arheološke topografije Slovenije; apeliramo, da se poveča skrb za arheološke depoje v muzejih in skrbi za znanstveno inventarizacijo arheološkega gradiva; ugotavljamo potrebo, da se podpira znanstveno delo arheologov v muzejih in priporoča poglobitev idejnosti v arheološkem delu. VI. N a b a v a i n o z e m s k e l i t e r a t u r e Za dvig znanstvenega dela je nujno potrebno, ida se nabavlja inozemska literatura (historičnih ved in prosimo Ministrstvo za znanost in kulturo vlade LR Slovenije, da z devizami iti smotrno organizacijo nakupa omogoči nabavo in smotrno distribucijo te literature med znanstvene zavode. VII. K u l t u r n e u s t a n o v e Apelinamo na MLO Celje iln na ostale pristojne forume ljudske oblasti, da se umetoostnozgodovinsko izredno pomembna slavba Stare grofije, k i je resno ogrožena, v vsem svojem kompleksu obnovi in popravi tako, da 'bo mogoč razvoj 211 MestJîega muzeja, arhiva in študijske knjižnice; nujno je pa treba pripraviti prostore za- lapidarij rim. lairhiv. Opozarjamo okrajni ljudski odbor Celje-okolica na nujno rešitev vprašanja lokalnega muzeja v Laskam. Pospeši maj se rešitev vprašanja prostorov aa študijsko knjižnico v Mariboru. Opozarjamo na že na V. zborovanju slovenskih 'Zgodovinarjev v Novi Gorici 1. 1948 izraženo željo, da se tamkaj uredi študijska knjižnica in ustanovi muzej z arhivom, hkrati pa prosimo oblastni ljudski odbor za Goriško, da priskrbi za omenjene ustanove v Novi Gorici 'čimprej primerne prostore.« Tretji! dam zborovanja smo zborovalci v treh avtobusih obiskali svojevrstno slikovito pokrajino Kozjanskega okoliša, imenovanega tudi »Urwald«, ki je bila dobršnemu delu obiskovalcev še manj poaniama. Je to deželica, ki ise ponaša obenem 'z >mnogimi zgodovinskimi spomeniki, isaj je utripalo tam* življenje ob koncu zgodnjega srednjega veka močneje kakor marsikje drugje mia Slovenskem. Vozili smo se — im izstopali1 — skozi starodavne kraje, trge, nad katerimi stoje večidel že v irazvalimah stari gradovi: Planina, Piilstajm, Kozje, Podsmeda, Pod­ četrtek, v ozadju mejaša Kunšpark in Cesargrad. S Svetih gora, M hranijo med drugim romainskiil arhitekturni spomenik vsaj iz 11. siMeijai, smo zirli dol na iravan pri Sv. Petru, kjer se je že pred skonalj 400 leti boril slovenski tlačan za svojo pravdo zoper graščaka tujca. Skoraj neopazno smo zdrsnili preko Sortie na Hrvatsko. Ustavili igmo se spat v Kumrovcu, v rojstnem (kraju marsala Tita. Akademik idr. Rittig nais je v hotelu pogostil v imenu LR Hrvatske iln izrekel ob tej priložnosti nekaj toplih besed o Titu. V Olimju smo si ogledali znamenito', najstarejšo apoteko na Slovenskom iz 17. ;stoletja, nad Šmarjem pa cerkev sv. Roka. Že v mraku smo spet dospeli na' izhodišče, v Oelje. Nia tej vožnji skozi »Unvald« nas je uslužno vodil domačin prof. dr. Strmšelk, kot strokovnjak za umetnostno zgodovino pa mam je bil na.voljo dr. Šijamec. Leopold Petauer Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov1 Po iniciativi Arheološkega inštituta Srbske akademije znanosti v Beogradu in s pristankom Ministrstva za znanost in kulturo FLRJ je bil konstituiran inicia­ tivni odbor za pripravo gradova za I. posvetovanje jugoslovanskih arheologov. Slovanijo stai v iniciativnem odboru zastopala J. Korošec in -J. Kastelic. Ostali člani so bili V. Hoffiller in C. Fiskovlć za Hrvatsko, M. Gnbié, Dj. Boškovič in M. Garašamin za Srbijo, A. Biemac za Bosno im-Hercegovino, D. VuSkovdć-Todorović za Makedonijo in M. Vukomanović za Ormo goro. Pred posvetovanjem j© miciativni odbor dvakrat zasedal v Beogradu. /Na prvi seji 28. XII. 1949 so bili pretresani referata, ki bi naj prišli v postav na posvetovanju, ter izbrani '.referenti za posa­ mezne referate in korefeirenü za korefarate na prihodnji seji iniciativnega odbora. Druga seja odbora j« bila 31. III. 1950, kjer so ibili v glavnih obrisih podani 'im 'pradiiskutirami kareferaiti din referati zia posvetovanje. Predvideno je bilo 6 referatov, kasneje pa je bil sprejet še :aden. Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheologov je bilo od 3. do 8. maja v Ndiški Banji. Istočasno so bili tudi krajši izleti v Niš, v Bnzt Birod, ma. Humsko Čuko in v Leakovac—Lebame—Catričin grad. Od 9. do 11. maja je ibil iizlet v Skoplje, Nerezi, Gradsko in Stobi. Po 11. maju je dal arheologov nadaljeval pot v Ohrid, ostali deli se je pa vrnil. Posvetovanja! «a je udeležilo okoli 1.10 arheo­ logov, muzealcev, umetaostaih zgodovinarjev, zgodo vinarjev, predstavnikov Voj­ nega muzeja, predstavnikov zavodov za zaščito kulturnih spomenikov in konser- vatorskih zavodov, predstavnikov irepubiMški'h in zveznega ministrstva za znanost in kulturo teir predstavmđkov naših ljudskih oblasti. Po nlaiprej določenem programu je tema prvega 'referata bila »Stanje arheološkega dela v Jugoslaviji«. Referenta sta bila Jože KasteiMie za arheologijo * 0 posvetovanju jugoslovanskih arheologov podajam le kratko dmiformativno poročilo iln sklepe, detajlno izdelana poročila in referati pa bodo dojavljeni v novem arheološkem časopisu »Jugoslovanska, arheologija«. 212 •do X. stoletja n. e. in France Stele za kasnejšo arheologijo in umetnostno zgo-г dovino. V referatu je Mio podano v glavnih obrisih dosedanje arheološko delo •po republikah ad osvoboditve do danes. Zajeto je Mio tudi .terensko delo, isko­ pavanja in topografija ter znanstveno in muzejsko delo. V obrisih je bita podana tudi slika današnjega stanja delavcev in dosedanji arheološki tisk. — Debata, ki se je razvila po referatu, je Miai osredotočena okoli razmerja umetnostne zgodovine do arheologije in njenih področij. —_ Tema drugega referata je bila »Današnji cilji in naloge arheologije v Jugoslaviji«.' Referent Djuidje iBoškovi'ć je v svojem refe­ ratu poudarjal zlasti potrebo po ideološki strani arheološkega dela na bazi zgodovinskega materializima. Poudaril je tudi vse naloge in cilje, ki jih mora arheologija na (tej bazi zasledovati Isot idružbeno^zgodovinsika vedrai. Obsodil je neznanstveno delo ter odmikanje od znanstvenih potov, M se včasih pojavljajo tudi v .arheologiji. *— V debati je bilo načetih dvoje glavnih vprašanj: vprašanje tipologije, kolliilkor ta je ali ni pri raziskovanju potrebna, in vprašanje nomenkla- tune, M; jo danes uporabljamo v arheologiji, posebno nomenklature, t. i. »kultur«. — Tretji referat je bil: »Konservacija in zaščita arheoloških spomenikov v Jugosla- vijd«; sestavil ga 'je Cvito Fiskovič. V referatu, so bile poudarjene današnje težave pri konserviranju uimetnostnozgodovinsikih, pa tudi čisto. arheoloških objektov tam, kjer klimatske razmere vsaj teoretično dopuščajo njih konservacijo. Glavne težave so predvsem v pomanjkanju znanstvenega kadra in tehničnega osebja, kar je opazno tudi v muzejih pri konservaciji drobnih arheoloških objektov. Referent je podal tudi nekoliko predlogov ва lažjo izvedbo nalog, kakor n. pr. ustanovitev t. i. letečih konservatorskih skupin, M bi obsegale, tako tehnično osebje kakor tudi tehnične priprave. — V 'diskusiji je bila. v prvi vnsti poudarjena nujnost poveaave med zavodi za zaščito oz. toomiservatorsiMmi zavodi in arheologi alasti pri, razisko­ valnih delih, t. j . pri izikopavanjih, Iker spada zavarovanje objektov v področje zavodov za zaščito, ne pa arheologije, ki nima tehničnih možnosti, da bi izvedla potrebna zavarovanja. — Četrti referat je obravnaval »Plan arheološkega dola v Jugoslaviji«. Referent Miodrag 'Grbič je v svojem referatu poudaril potrebo usmerjanja .arheološkega dela po planu, po katerem bi morali poisaimieizna vpra­ šanja reševati v zveznem merilu, t. j . skupno, ne glede' na druga manj pomembna vprašanja, ki bi maj spadala v okvir republiškega dela. Obenem je govorili tudi o nalogah, k i jih mora zasledovatii naša arheologija. — Diskusija je bila v glavnem omejena na vprašanje izvedbe takega dela. — Petil refeirait,vkiii ga je imel referent Milutin Garašanim, je obravnaval »Plan publikacijske delavnosti iz arheologije v Jugoslavijiil«. Referent je podal pregled, vseh doslej izšlih publikacij in časopisov od osvoboditve do idanes. Poudaril je potrebo po večji in hitrejši delavnosti, po zboljšanju tiska ter potrebo po obnovitvi nekaterih nekdaj že obstoječih publi­ kacij, kakor so bile Arheološka karta Jugoslavije, Tabulai imperni romani itd. — Diskusija je pokazala resnično potrebo po izpolnitvi predlogov, ki jih je nakazali referent. — Sesti referat je bil »Predlog aai reorganizacijo arheoloških muzejev v Jugoslaviji«, ki ga je podala Verena Han (referent Ministrstva za znanost in kulturo FLRJ). V svojem referatu, fcjer je v uvodu nakazala vlogo arheoloških muzejev in njih sedanje stanje, posebno glede razstavljanja, arheološkega gradiva^ je predlagala ustanovitev novih muzejev, ki naj bi bili urejeni po tematiki, poleg tistih, ki bi imeli nalogo m dolžnost zbirati un pniïklaizovatiii celotno arheologijo. — Diskusija, ki se je razvila, je bila osredotočena na eni strani na možnost ustano­ vitve takih muzejev, na drugi pa na delitev že obstoječih muzejev z arheološko postavitvijo in na njihovo znanstveno delo. — Sedmi referat je imel Svetozar Radojčič o »Stanju in potrebah kadrov v lairheologiji Jugoslavije«. Referent je padali pregled dosedanjega obstoječega kadra in sliko perspektivnega kadra, ki se danes šola. — V idiskusiji je bila poudarjena potreba po povečanju obstoječega kadra. Stavljeni so bili tudi predlogi glede možnosti najlažje izpolnitve. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Na posvetovanju je bilo na. podlagi predloženih referatov in po vsestranski diskusiji ugotovljeno: »1. da je arheološka veda v primeri s stanjem v bivši Jugoslaviji v novih razmerah socialistične graditve v novi Titovi Jugoslaviji znatno napredovala; 213 2. da se spričo pamači ljudskih oblasti in vestnega ter .požrtvovalnega dela znanstvenih delavcev na področju arheologije tej vedi odpirajo široke perspektive za njem nadaljnji razvoj; 3. da iso se doslej pojavljale posamezne pomanjkljivosti, opustitve itti sillabasti, in sicer: <а) ideološke, b) organizacijske in planske, c) ikadrovislke in d) tehnične narave. Na posvetovanju so bili doseženi sledeči sklepi: . r 1. Arheologijo je ikot druzbeno-izgodovùns'ko vedo treba usmeriti 'v raziskovanje materialne in duhovne kulture v celoti na bazi znanstvenih dognanj zgodovinskega maiteriailizima. 2. Težišče arheološkega dala je ibreba prenesti na raziskovanje materialne kulture naših narodov, pričenši od dobe najstarejših slovansMi rodovnih združenj do prvega pojava fnalzredne meščanske družbe. V iprvi plan raziskovanja1 naj bi se vzeli notranji družb eni ustroj in njegov© spremembe, medsebojni odinosi naših narodov kakor tudi njih odnosi z iblžnjimi in daljnimi okolnimi narodi. Pri tem je potrebna ostra znanstvena kritika vseh dosedanjih predpostavk in teorij o postanku in razvoju miaišm narodov. To bo saimo povečalo nadaljnjo utrditev bratstva in edimstva naših narodov, kakor bo tudi okrepilo socialistično paitrio- tiično zavest. 3. Okvirni plan naj vsebuje sledeče točke: a) 'raziskovanje formiranja jugoslovanskih narodov na našem ozemlju, b) raziskovanje iataičnih skupin, na katere so Slovani naleteli ob prihodu na Balkan, kakor tudi raaisfeoivamije o-aizvoja družbenih odnosov, in vseh pojavov materialne in duhovne kulture v prvotni zgodovini in periodi antične sužnje- posestniške družbe, c) raziskovanje medsebojnih odnosov Južnih Slovanov in njih odnos do sosednih narodov, d) rafzisfcovanje družbenih odnosov pri jugoslovanskih narodih. e) da bi se to doseglo, je treba začeti z, inltenzivjnim sistematičnim razisko­ vanjem terena po [ljudskih republikah, na podlagi česar bomo dobili material za izdelavo arheoloških ikairt, f) zaradi ičimboilj vsestranskega raziskovanja1 postavljeinih problemov moramo arheološko delo čim tesneje povezati z zgodovino, etnografijo, sociologijo, antro­ pologijo, paleozoologijo in paleobotaniko, geografijo, tehniko in, umetnostno zgodovino. 4. Ker dosedanje dalo na arheološkem področju v okviru vse države ni imelo določenega-'skupnega 'načrta, je treib a: BI) da iso'arheološka posvetovanja vsako tretje leto, zborovanja arheologov v posameznih 'republikah pa vsako leto, b) da se osnuje koordinacijski odbor arheologov FLRJ, ki naj plansko poveže arheološko delo vse države in izvaja sklepe in sugestije posvetovanj kakor tudi od časa do časa proučuje važnejša vprašanja, ki bi sia pojavila med dvema posvetovanjema, c) da se priporoči, da se plan arheološkega dela v okviru posameznih republik planira v celoti pod vodstvom ene od najvišjih arheoloških ustanov (instituta, katedre, muzeja), in siear takO','da se ti plani in plani zavoda' zlai zaščito kulturnih spomeniilkov medsebojno vskladijo. Pri izkopavanjih je posebno treba paziti, da se uporabijo modeme tehnike 'dela. Skrb za konservaciijo in zaščito izkopanih objektov bodo imeli zavodi za zaščito kulturnih spomenikov v okviru obstoječih zakonskih predpisov. 5. Sklenjeno je bilo, da ee bo vsako leto, pričenši z 1951. letom, izdal po en zvezek (arheološkega letopisa FLRJ, za katerega izdajo bo skrbel redakcijski odbor, ki ga bo jzbraL 'koordinacijski odbor. 6. Glede publicistične .delavnosti je bilo sklenjeno: a) da se dvignejo ina večjo znanstveno višino obstoječe publikacije, v katerih se v celoti ali delno obravnavaijo vprašanja z arheološkega področja. 214 b) da zopet pričnejo izhajati v novih serijah tiste arheološke publikacije, M po osvoboditvi niso ve« izhajale, c) da se preudari možnost iadaj publikacij, laalkor so: Corpus vasorum anti- quorum, Corpus grških ;iin latinskih napisov, Tabula imperili romani, Antični limes v Jugoslaviji, Arheološke karte Jugoslavije, d) da se .tam, ikjer so za ito pogoja začno izdelovati monografije in znanstveni kiaitalogi arheološkega gradiva, e) ugotovila se je nujna potreba po dlzdajah priročnikov in univerzitetnih priročnikov za arheologijo, f) poaivajo se akademije in ministrstva za znanost in kulturo, da bolj ener­ gično podpro publicistično delavnost na področju arheologije lin omogočijo tehnično izboljšanje tiska, % g) redalkcijam 'časopisov se priporoča, ida vsa dela iiz arheologije opremijo z obširnejšimi iresumeji v enem diz svetovniih jezikov, h) potrebno j« okrepiti izmenjavo publikacij iz alnozemisitvorai. V zvezi s tem se apelira na Ministrstvo za znanost in kulturo ELRJ, da omogoči naibavo in pravilno irazdelitev (tuje arheološke literature v mnogo večjem obsegu. 7. Glede muzejev je bilo sklenjeno: a) da se .reorganizacija (arheoloških zbirk izvede po principih tematske razstave, b) da se sistematskim zbirkam v depojih posveti naJTesnejša skrb, da se zanje oskrbe potrebni prostori in da se začne z intenzivnejšim konserviramjeni ogroženih predmetov. c) ida se je n a g l o t r e b a i o It i t i izdelave znanstvenega inventarja in •kartotek, d) priporoča se upravam muzejev in pristojnim ustanova/m, da omogočijo strokovnjakom specializacijo kakor tudi da jih ne obremenjujejo z zbirkami in delom r a z n e g a značaja. S. Glede kadrov je bilo isklenjeno: a) da je (treba z mnogo večjo odločnostjo začeti z delom za dvig itn znanstveno formiranje ter izmenjavo arheoloških kadrov in da je itreba pri tem posebno pomagati tistem ljudskim republikam, ki imajo za sedaj najmanj kadrov; b) ida bi sia arheološki naraščaj pravilneje razvijal, se pozivajo katedre na univerzah, da se ičim tesinejia povežejo* z muzeji in. inštituti in da' slušatelje pošiljajo na praktično delo v muzejske zbirke in na terensko deto teh ustanov; c) da bi se omogočilo dviganje pomožnega tehničnega kadra, se pripoiroča, da se ustanovi restaviratarsMa delavnica, iM bi poleg drugega služila tudi temu namenu, - d) ugotavlja se, da je potrebno, da arheološki strokovnjaki večkrat odhajajo v inozemstvo zaradi spoznavanja in raziskovanja komparativnega gradiva in metod dela v tujih državah, e)'glede na iresino in strokovno delo arheologov in tehničnih pomočnikov v muzejih in izavodih za (zaščito kuilturnih spomenikov se apelira' na Ministrstvo za znanost in kulturo FLRJ, naj čimprej spremeni uredbo o muzejsko-konseirva- torski stroki, s čimer se bo izboljšalo ekonomako stanje teh kadrov. 9. Ker doslej ni vizpostevljena močnejša v e z oned arheologijo »kot vedo dn širokimi delovnimi množicami, se priporoča: , a) da se energično traizvije delo za popularizacijo arheologije in njenih rezul­ tatov z vsemi sredstvi publicistike, ' b) da se naj (ustanovi društvo 1 j u b i t i g l j.e v kulturnih spomenikov, ki bo obenem delalo tudi pri zaščiti takih spomenikov. 10. S takim delom se bo arheologija mogla veliko bolj razviti, da se bo še bolj približala širokim ljudskim množicam in da (bo ,tu v polni meri. izvišuiat svojo kultuirnoivzgojno nalogo.- Ob sklepih je ibriil izbran tudi prvi koordinacijski! odbor arheologov Jugosla­ vije, ki je imel prvo sejo že 11. V. 1950 v Stobih. v Josip Korošec. 215 1 Prva konferenca liistorikov Srbije V dneh od 14. do 16. maja 1950 se je vršila v Beogradu prva konferenca hiisto- rikov Srbije, iki predstavlja .po zborovanjih slovenskih zgodovinarjev doslej edino prireditev te vrste v Jugoalaiviji splloh. Organiziralo 'jo je Istoirisko društvo NR Srbije skupaj s Historičnim institutom Srbske Akademije znanosti; udeležencev je bilo okrog 400, od teh okrog 140 iz krajev izven Beograda; .po svojih delegatih' so bila zastopana historična društva vseh drugih našilh republik; Zgodovinsko društvo za Slovenijo sva zastopala tov. J. Hainz in podpilsami. Predavatelji, bi so govorili o problemih raziskavanja posameznih razdobij, srbske zgodovine in o pouku zgodovine v 'šolah, so odgovarjali na osnovno vpra­ šanje, fcaij velja to klalj ne valja v dediSčini, ki jo 'je zapustila preiteMost, in /katere probleme in naloge postavlja zgodovinarju naiša socialistična doba. Asistent Umet­ niškega muzeja v Beogradu M i l u t i n Ga r a š a m i n , kal je ipred kratkim doktoriral na ljubljanski univerzi, je v svojem predavanju >0 nalogah naše airheo- iloške znanosti!« označil toot glavne pomanjkljivosti stare isrbske arheologije zane­ marjanje klasične in predvsem slovanske arheologije, smisel samo za nekatere vidike (ne n. ipr. za naselbine in način življenja) in nesistematično delo, ki ni mislilo na dlzdeilavo topografije, se ni imoglo opirati na zakon o zaščiti in ni posve­ čalo dovotlij skrbi koordinaciji 'd'eia in vzgoji novih kadrov ; v zvezi s to kritiko je formulirati noive naloge, pri čemer se je skliceval na sklepe .pravkar končanega posvetovanja jugoslovanskih arheologov. Docent beograjske ' pravne fakultete dr. D r a g o s l a . v J a n k o v i c je v svojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodovine v dobi srednjeveških srbskih držav« razlikoval tri razdobja razvoja srbske historiografije, od .katerih je znanstveno najpomembnejše drugo, t. j . doba od toiïtàke Hariona Ruvarrca do prve svetovne vojne, vendar je pa, za. to razdobje kakor za meščansko historiografijo sploh značilno ogromno število ikonstatacij dej­ stev brez pojasnjevanja (Jireček) ali pa pojasnjevanje z osebnimi motivi itd., ne pa z objektivno zakonitostjo, z masami in njihovimi borbami; referent je nato označil probleme gospodarske in 'socialne zgodovine, k i jih je treba rešiti, da bi se pojasnil politični naizvoj, in konično govoril o potrebi sistematičnega izdajanja virov in idela ma historični geografiji. V 'diskusiji o tem referatu so bilal najbolj zanimiva izvajanja predavatelja beograjske filozofske' fakultete. Ivana Božića,, ki je negiral tezo o posebnem položaju Zeite v državi Nemanjićev. Tretji referent B r a n i s l a v D j u r d j e v , kustos Dtržaivnega muzeja v Sarajevu, ki je začel prvi med srbskimi 'zgodovinainji študirati turško idabo prvenstveno na podlagi tur­ ških vtirov, je v svojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodoviitaie v dobi turške oblaSiti nad našimi narodi« pobijal tezo, .da bi pomenila turška oblast vsaj v za­ četku gospodarski to socialni napredek, razvijal zanimive mislli o posebnem polo­ žaju prebivalstva, goratih predelov in posameznih delov krščanskega prebivalstva v dobi turške oblasti in poudaril potrebo, da se .konstatacije Ovijdtìai in drugih, ki so na sebi točne, osvetle z novega vidika. Diskusija o' tem referatu (Sergej Dimd- trijević, Vaso Čubrilovie in drugi) se- je razvila predvsem ©b teai o ekonomsko- socialnem nazadovanju takoj v začetku turške dobe in prevladujoče mnenje' je bilo, da so teze referenta točne iam, kjer slone na njegovih monografijah, da piai je treiba druge njegove generalizacije še kontrolirati z monografskim raziskovanjem. Docent beograjske filozofske fakultete D u š a n P e r o v i ć je v isvojem referatu »Osnovni problemi srbske zgodovine XIX. in XX. stoletja« poudaril, da je bila novejša zgodovina v primeri s srednjeveško zanemarjena in prepuščena deloma propagandistieni strankarski .literaturi, da' so bili v ospredju vladarji, politični razvoj in vojna zgodovina, posamezne pravne ustanove itd., medtem ko se dejstva ekonomske in socialne zgodovine omenjajo le priložnostno, da so bile mase in socialni razredi v ozadju, da kažejo izdajanja virov in bibliografija sliko velike nesistematičnosti in da je tako slika kljub opravljenemu popravljalnemu delu in konstaiiranim dejstvom nezadovoljiva; nato je govoril posebej o pirobieimih značaja prvega srbskega upora, o socialni diferenciaciji v Srbiji, o oceni revolucije 1848, o vprašanjih zunanje politike in zgodovine delavskega [gibanja. V diskusiji o tem referatu so bila posebno zanimiva izvajanja docenta beograjske ekonomske fakul­ tete dr. Nikole Vuča o razvoju kapitalizma v Srbiji v 19. stoletju. Načelnik Vojno- 216 historičnega inšliiftuta JA S t e v a n Мао!(1иа je v prvem delu svojega referata »Naša narodnoosvobodilna barba im informbirojevska fallzifioiramja« polemiziral z informMrojevskimi .tezami o maši NOB, v drugem delu j e j » podal pregled gradiva in ztoiramja gradiva za zgodovino NOB v vsej naši idiržavi. V referatu D r a g u ­ t i n a P r i j e v i c a »O pouku zgodovino v srednjih solato« so Mie poudarjene razlike med 'zgodovino v stari in novi šoli, karakterizirani novi programi in ozna­ čene glavne pomanjkljivosti prt pouku zgodovine danes (preveč shematiziram]a, abstraktnosti, verbalizma, zanemarjanje pomembnih osebnosti, gibanj, nazornosti, pomanjkanje učbenikov). Končno je univ. profesor dr. V a s o Ču b r i l l o v i e v refieratu »0 pouku zgodovine na univerzi« še enkrat označil 'razliko med prejšnjo zgodovinsko znanostjo in med sedanjo, ki gradi na podlagi (dialektičnega in histo­ ričnega materializma, in govoril nato, omejujoč se na 'beograjsko filozofsko fakul­ teto, o učnem načrtu, kjer veljajo zdaj sklepi zagrebške konference 1949, o stanju učbenikov, o formiranju kadrov za znanstveno delo, o materialnih sredstvih, ki iso večja, a obstoje težave z nabavo tujih publikacij, o delu z dijaki, ki postaja bolj sistematično, vendar so pa rezultati doslej slabi, in o organizaciji katedre. Program je poskušal zajeti skoraj vso osrednjo znanstveno problematiko srbske zgodovine in problematiko pouka zgodovine, medtem Iko so prišli 'regio­ nalni problemi (zlasti specifični vojvodinski) in nekatera vprašanja historičnih institucij (arhivska) do izraza le v diskusiji. Razumljivo je, da diskusija v ikratko odmerjenem 'času ni mogla niti približno obdelati vprašanj, ki so jih načela pre­ davanja o tako obsežnih področjih. Načelno važna so bila izvajanja tov. Marja­ novi ca, ki je zastopal stališče, da moirajo historika poznati dMteMiicmi in historični mateirializem ts;r politično ekonomijo, da pa morajo nato odgovarjati na konkretna vprašanja na podlagi 'virov 'in monografi enih raziskavainij, kar se pričakuje le ođ njih in jim nihče ne more predpisovati rešiltev, da morajo pri item povedati vso resnico in ne smejo zaimolčevatl ničesar zaradi kakršnih koli ozirov. V primeri s programi zborovanj slovenskih zgodovinarjev je toil ta program vsebinsko boga­ tejši ;=na drugi strani so slovenski zgodovinarji, ki so ijih v prvih letih po osvo- bojenju zelo angažirala neodložljiva vprašanja naših meja, kulturnih restitucij in arhivov, stremeli za tem, da na svojih zborovanjih, ki so postala že stalna institucija, pristopijo h konkretnemu 'reševanju posameznih znansTviemilh vprašanj tudi preko kolektivnega dela, da obenem upoštevajo regionalne vidike ter potrebe naših iMstoričniih institucij (zlasM• arhivov) iln da rezultate zborovanj izrazijo v konkretno foramillranili resolucijah. Po zborovanju se je vršil 17. maja sestanek (zastopnikov historičnih društev .republik, kjer se je 'sklenilo ustanoviti koordinacijski odbor, ki naj organizira sodelovanje historičnih društev: predsednik naj bo v Zagrebu, tajnik v Beogradu, zastopnike naj imenujejo vsa historična društva, sestanki naj se vrše iredno, zlasti pa ob izborovanjih posameznih republiških društev; začne naj se izdajati glasilo zveznega iznačaja za vprašanja pouka zgodovine, medtem ko naj sicer ostane težišče dela na republiškim društvih. Zgodovinsko društvo za Slovenijo j© nato imenovalo za svojega zastopnika, v tem odboru tov. dr. Boga Grafenauerja. P. S. Ko je bilo to poročilo že damo v tiskarno, je objavil IstorliBki Glasnik,, organ ìstarisfcog društva NR Srbije, 1950; št. 1—2 obširno poročilo o konferenci, referata M. Garašanina, in St. Maodusa ter razpravo I. Božiča, ki je v zvezi z njegovimi izvajanji na konferenci, z obljubo, .da bodo vsrii ostali; reiterati v celoti .tiskarni v naslednja številki te .revije. Fran Zwitter Tajniško poročilo za leto 1949 Odbor, izvoljen na občnem izboru dne 20. II. 1949 v isvoji stari sestavi; je ohranil staro razdelitev dolžnosti (predsednik dr. Eram Zwitter, .podpredsednik dir. Milko Kos, tajmik dr. Bogo Grafenauar, tolagajnik dr. France Škeil, knjižmčar dr. Jože KasUelic, odborniki dr. Metod Mikuž, Jože Hadnz, Modest Golia, Angelos Baš). Po soglasnem sklepu prve odborov© seje je toil vabljen na vse seje dr. Maks Miklavčič, 'ki je v času tolagajmaikove toolezni dalj časa opravljal tudi blaganiške posle. Z urejanjem Zgodovinskega časopisa so bili poverjeni dr. B. Grafenauer, J. Hainz, dr. J. Kastelic in dr. FT.- Zwitter, ki so do jeseni 1949 ̂ miprajvili Zgodo^ 217' vinski časopis II—III . V zvezi s pripravami IV. letnika je bilo uredništvo še povečano; odbor je izbral vanj še dr. M. Kosa in dva društvena člana izven odbora, dr. Josipa Korošca in Vlisilija Melika. Števiilo društvenih članov se 'Je povečalo znanosti in umetnosti v Ljubljani, druga knjiga, Ljubljamiäi 1947, k i ne vsebuj:« njegovih objav iz zadnjih let, obsega 363 številk. Kidrič nii 'bil le znanstvenik lin univerzitetni učitelj na področju slavistike, 'bill je tudi eden od stebrov naše uniiveirze kot tri­ kratni dekan filozofske fakultete, (kot rektor' in kot eden od glavnih borcev za njeno ohranitev v stari Jugoslaviji, bil je eden od iniciiatorjev ustanovitve naše Akademije znanosti in umetnosti, ki si ga je po osvoboditvi izbirala aa svojega predsednika. V času idruge svetovne vojne je neuklonljiv prenašal vsa preganja^ nja, odločen kakor vedno v obramlbi stališča, ki ga ije spoznal kot pravilno. Ne more biti moja naloga, da biil (tu ocenjeval njegovo življenjsko delo na področju literarne zgodovine ali v našem kulturnem življenju sploh (prim, za zdaj osmrt­ nice v Novem svetu V, 1950, str. 385—90 in članka A. Ocvirka in B. Krefta v Slavistični reviji III, 1950, str. 1—15). Tu tudi ni mesto iza oseibna pričevanja, s kakšno mđmostjo in odločnostjo je prenašal preganjanja v času zadnje vojne. Moja naloga je !le, da poskušam označiti pomen Kidričevega življenjskega dela za one historične panoge, ki naj jih posebej gojita naše društvo đn naša revija. Kidričeve objave iz prvih desetletij njegovega dela ' označuje ostro obračuna­ vanje z dotedanjo literaturo, kjer so avtorji cesto prepisovaljii drug od drugega trditve, ki niso bile dovolj utemeljene v virih, aplicirali od drugod prevzete splošne sodbe na našo zgodovino, pisali sinteze, ne da ibi prej izbrali in preštudirali v poštev prihajajoče vire, alti pa interpretirali te vire tendenciozno v korist svojim svetovnonazorskim, nacionalnapoMitčndim in drugim orientacijam. V njegovih po­ znejših spisih se ta polemična nota še pojavlja, vendar pa stopal v ozadje v pri­ meri z drugo, pozitivno noto, ki obstoji pri njem seveda tudi že prej: zbrati za posamezna vprašanja vise v postav prihajajoče vire in Mlteiratuiro in nato kritično ugotoviti, loan je posameznik, posamezna struja itd. hotel, mislil in naredil, preden se izreče o tem sodba. Izvajanje takega programa za študij rvsega slovenskega •slovstva do srede 19. stoletja (alasti slovstva, kakor ga, je on pojmoval) ni bilo lahka naloga, a Kidrič je imel v tem prizadevanju, čeprav so ibile težkoče zlasti za novejša irazdobja vedno večje, vemdar velike uspehe, za /kar se je imel zahvaliti svoji veliki energiji in sistematskemu načinu »dela; a katero razdobje je že mogofe kaik druig vidik zane­ mariti. Kidrič hoče ostati zgodovinar .slovstva, on ne paša izrazito poilitiSmozgodo- vinskdih študij kakor Prijatelj; a njegov pojem .slovstva \je zelo širok Ш zato široko tudi področje njegovega dela. Med osebnostmi, ki jih študira, niso le književniki шп ljudski pevci, slavistični in sorodni znanstveniki, gospodarski pisatelji, verski avtorji, prirodoslovni in medicinski avtorji, aimpak tudi nepisateilji (ljudje iz državne uprave, plemilči, cerkveni dostojanstveniki in pridigarji, pedagogi, tiskarji, knjigarnarji itd.), ki imajo kak odnos do slovstva in slovstvenikov ali' o njih kaj odločajo, v njegovih delih ne najdemo .samo podatkov o rodu in vseh straneh •življenja pesnikov in pisateljev, ampak tudi o političnih, nacionalnih in venskih ideologijah (zlasti v njihovem odnosu do jezika in slovstva), o šolah, bibliotekah, knjilgarnah, tiskarnah, časopisih in društvih raznih vrst itd. Tak program dela je značilen za Kidriča kot znanstvenika že v zgodnji dobi, a v njegovih objavah od tridesetih let dalje postaja zavestni interes za politična in ekonomskonsociBlna vprašanja iter njihovo povezanost 'z razvojem 'slovstva pri njem še mnogo bolj izrazit. № mi treba posebej poudarjati, kakšen pamen ima tako zasnovano delo tudi za idruiga področja historičnega raziskavanja, zlasti za politično in tudi za ekonomsko ter socialno zgodovino. Tri glavna razdobja Kidričevih raziskavanj — reformacija, narodni prerod, Prešeren — pripadajo epohi, ki jo je kritična poli­ tična, ekonomska in socialna zgodovina pri nas raziskovala m/ainj kakor srednji vek, kjer ista zastavila svoje delo Ljudmil Hauptimann in Milko Kos, in tudi manj kakor kasnejše 19. stoletje. Zato je razumljiva Kidričeva tožba: »Značilno je, kako slabo so osvetljena pri nas razdobja, kjer se lilterami zgodovinar zanaša na bodoče delo političnega zgodovinarja, a rta zopet meni, da opravi glavno delo že oni« (0 literarni zgodovini, n. o. m., str. 453). Verjetno je, da se bodo v bodoč­ nosti bavili z nekaterimi problemi, k i jüh ije študiral Kidrič, različni raziskovalci, tudi raziskoviallei različnih historičnih ved. Oni bodo morali imeti vsi v evidenci široko zasnovano delo, iki iga je opravil Kidriič, opiralii ise bodo na njegove rezul­ tate in sa ga s hvaležnostjo spominjali. Ocena Kidričevega življenjskega dela o stališču gospodarske, socialne in poli­ tične zgodovine ibi mogla tvorliti predmet posebne študije. Neikâ bežnih pripomb sem dal svojčais v poročilu o njegovi Zgodovini (GMDS XXII, 1941, str. 153—54). On je nekatere problema rešil, drugod izklesal kamne, ki jih bodo drugi vzidali v večjo stavbo. Nedvomno je Kidilič med najbolj pomembnimi) predstavniki gene­ racije, ki je dvignila slovensko znanost in kulturo na višjo raven in niso samo literarni zgodovinarji tisti, k i obžalujejo, da bo ostal njegov Prešeren torzo, da Kidriča pri nadaljevanju Slovenskega biografskega leksikona ne bo mogoče v resnici nadomestiti in da ga bomo tudi drugod bridko pogrešali. Fran Zwitter Vladislav Fabjančič «ч17. junija 1950 je umrl na domu v Čevljarski ulici št. 2 znani zgodovinar Ljubljane višji arhivar Vladislav Fabjančič. Kakor pokojni dr. Rudolf Andrejka tudi Fabjančič po svojih študijah ni bei. zgodovinar, vendar se je s svojo vest­ nostjo, natančnostjo in razgledanostjo znal uveljaviti tudm v tem področju, in nam je izapustil številna dela, nekatera docela, temeljnega pomena za poznavanje raz­ voja našega mesta. Z njegovo izgubo je zazijala v lokalni historiografiji prav znatna in težko nadoimestljiva vrzel.1 Njegov oče je bil učitelj in lastnik malega posestva z mlinom, miatì Marija, rojena Gregorin, pa poštarka. Vladislav se je kot drugi otrok r o d i 19. maija 1894 na Bučki pri Krškem. Po končani ljudski soli je obiskoval gimniaaiijo izmenoma v Novem mestu in v Ljubljani (I. drž. gimnazija), kjer je tudi maturira! teta 1912. Prav v tem času je prvič posegel v politično življenje s članstvom in delom pri 220 revolucionarni organizaciji Preporod. Kot urednik Preporoda je podpisoval svoje članke pod začetnicama VI. F. in V. F. ter psevdonimom V. F. Brain. V jeseni istega leta se je -vpisal na dunajsko "(univerzo; na tamkajšnji filozofski fakulteti! je absolviral prva dvà semestra. Leta 1913 j© odšel v Beognad kot zastopnik Prepo- roda in taim doštu dirali še nadaljnja dva semestra. Ob izbruhu prve svetovne vojne je vstopili kot prostovoljec v srbsko vojsko in bil ranjen v .bitki na Ceru. Srbskemu ministrstvu aumianjih zadev je v decembru 1914 oddal memorandum o položaju Slovencev in b rešitvi slovenskega vprašanja. V začetku naslednjega ileta ista (izšla izpod njegovega tpsrasa dva članka v Politiki in Pijemontu o položaju Slovencev. Spomiladi se je odpravil v Rim k Jugoslovan­ skemu odbora, nato pa v Ženevo, kjer je Služboval v Prestoiroju sribakega mini­ strstva zunanjih zadev. V (jeisemi 1915 je skupaj z dr. Ljubom Leontićem in dr. Pe­ trom Slijepčevićem sestavil knjigo La question yougoslave (Mia v Pairizu), leta 1918 pa brošuro 0 Sloveniji i Slovencima (izšla v Ženevi), še istega leta — tudi v Ženevi — (brošuro Les deux Yougoslavieis; La llittératume Slovène pa je ostala nedotiskana. Takrat je spisal tuđi večje število člankov zai zavezniško in naše časopisje po Severni in Južni Ameriki. Istočasno je bil tudi vpisan na filozofski fakulteti ženevske univerze; diplomiral je leta 1917 na univerzi v Fribourgu (čista filozofija). Tedalj je tudi prevedel v srbohrvaščino Ivana Cankariai Za križem (Ženeva, 1917). ^ Kmalu po iprevraitu se je vrnil v domovino in dobil mesto suplemta na realki. Istočasno je tudi pilsail zunanjepolitične članke za Slovenski Narod; v njih je zlasti svaril pred nestvarnim zanašanjem na Wilsona. Ponovno je 'moral v ttiniozemisitivo; tokrat ga ije posllaia Pisarna za zasedeno ozemlje v Paràz dia Ženevo kot svojegiai odposlanca pri jugoslovanski mirovni dele- gaciji. Nepričakovano ga je od tam odpoklical a tarzojavkai deželne vlade za Slo­ venijo, ker je bil ovaden, da je njegovo delovanje usmerjeno komunistično. Po povratku se je tudi dejansko še bolj posvetil domačim političnim proble­ mom in to ma bazi levilčairstva. Kot prvi članek ma priičetku te aktivnosti je treba . navesti Kmečko prebivalstvo in socialna demokracija (Naprej, .glasilo socialmo- demokratske stranke, 25. avgusta 1919). Takrat se je tudi udeležil kongresa ce­ lotne jugoslovanske mladine v Zagrebu. Kongres se je raiztoil, on. sam pa je stopil kot odbornik v kmalu po kongresu ustanovljeni SKOJ (v njem je zastopal Slove­ nijo) im sodeloval pri njegovem glasilu Orveana Zastava. V Ljubljana sa je še udeležil kongresa tedaj organizacijsko še enotne soeialnodemoikratake stranke, nato pa hitel v Ženevo na mednarodni kongres komunistične mladine (začetek leta 192Ö). Po vrnitvi je kot zastopnik (mladine prisostvoval kongresu Socialistične de­ lavske iparifflije Jugoslavije (fcamunfeitov) v Vukovaru, nato pa pri ustanovitvi KPJ v Sloveniji, fcjieir je ibi do izvolitve zia poslanoa KPJ v konsifcituanto (do dec. 1920) glavni urednik strankinega glasila Edeči prapor. Po sprejetju 'zakona, o zaščiti države je pobegnil v Italijo, bil v Švici, Nemčiji in na Dunaju. Spomladi 1922 se je skrivaj vmnil v Ljubljano, prevzel urednilške posle Delavskih Novic in sam v njih priobčil večje število člankov s kratico V. F.: Česa uče proletariat te volitve? (23. marca 1923), Prolatariatu Slovenije (26. Oktobra 1923), Kako so ubili .delavsko enotno fronto? (Kdo je kriv sedanj© nemoči delavskega .razireda v Sloveniji?) — vrsto člankov, objavljenih proti koncu 1923 in v začetku 1924 — in druge politične spise. V Avtonomistu je med (drugim objavil Razprtije v slovenski socialni demo­ kraciji in Novo geslo Komunistične Internaciiionale : Delavsko-ktmečka vlada, vse leta 1923. Sodeloval 'je še pri ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva in pri ustano­ vitvi Socialistične stranke' delovnega ljudstva (1923). Ker ita .akctija mi 'imela žele­ nega uspeha, je to nanj dokončno vplivalo tako, da ise (je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Po soglasnem sklepu kamuniilsrti'čnih, socialističnih in krščan- sko-socialističnih občinskih svetnikov je dobil mesto mestnega arhivarja. Posvetil se je 'zgodovinski vedi. V tem času .je še predsedoval Zvezi vojnih dobrovoljeeiv (1925—28) in ibi! od 1925 do 1932 žurnalist pri Jutru. V tem časopisu je od leta 1923 do 1931 priobčil Več isto člankov zunanjepolitične vseihine. Kot žurnalist ije 'bil 1929 izvoljen za predsednika Tiskovne Male Antante in kot tak je bili 1930 delegiran za zastopnika Jugoslavije v zamišljenem stalnem biroju Tiskovine Male Aiutante ina Dunaju. 221 1 Glede иа dejanske okoliščine je mijegavo delo v tej Antambi postalo brezpred­ metno. Po povratku je prevzel pri občini mesto prezidiallnega tajnika. Bil je tudi glavni tajnik bojevniške organizacije in glawni luirednik njenega glasila Prelom. Končno je 'bil primoran zapustiti te funkcije, vrh vašega pa je bil kazensko premeščen z rotovža v učiteljsko knjižnico na Mastnem Mceju. Leta 1936 je zopet prevzel Mestni arhiv, ga uredil in pričel sistemartiično črpati podatke za svoje razprave. Kot bolnik na inteirnem oddelku je bil spomladi 1942 aretiran, julija pa iz­ puščen iz bolniškega zapora. Ta intermezzo je njegovo znanstveno' delo, ki je bilo posebno intenzivno v zadnjih desetih letih, prekinil. Bil je delaven prav do svoje prerane smuti, tako da 'je ostalo nekaj idei nedokončanih. Prve 'članke iz lokalne zgodovine je objavil leta 1928 v revilji Življenje in svet: Imena ljubljanskih ulic, trgov dtn cest (knjiga IV). Po skoraj desetletnem premoru je pričel objavljati znova in to predvsem v Kroniki slovenskih mest. Leta 1937 iso tu izšle sledeče razprave: Nekaj o Ijdbljamskih uličnih dimenili in priimkih iz začetka 17. stol., Časnikarjem batine — ovaduhom isto zlatnikov, Ljub­ ljanski pirvovarji od XVI. do XVIII. stoletja; leta 1938 vecdelna razprava Proavi t pivovairništva v Ljubljani, naslednjega leta pa Volbenlk Polž, ljubljanski veliki trgovec, denairsitvenik in župan v tzačeiku 16. stol., dalje Nekaj ljubljanskih župa­ nov iz začetka 16. stol. Leta 1940 je objavil: Pamikraoij iz Dola (Lustaller), ljub­ ljanski župan 'v začetku 16. stol. ter Pivoviairna >̂ pri črnem medvedu« iai Ljub­ ljanski Firamfcoviči v 16. in 17. stol. V zadujil Številki Glasnika muzejskega društva za Slovenijo (Letnik XXV—XXVI) je objavil krajšo razpravo Ljubljanski krvniki, smrtne obsodbe in torture pri .mestnem sodišču iv Ljubljani 1524—1775. Za To­ variša je v letu 1947 prispeval sledeče članke: Kako so m» prelomu 16. in 17. stol. deluteranilziiralli Ljubljano, Prive lekarne v Ljubljami, Pred 150 leti, Francoska armada v Ljubljani, Kmečka vstaja leta 1635 in njen odmev v Ljubljani; v Zgodo­ vinskem časopisu (letnik I, 1947) .je opisal nastanek in razvoj ljubljanskega mest­ nega arhiva. Leta 1948 je objavil v Tovarišu: Šest in pol stoletja ljubljanskih rotovžev (1297—1948), Slovenska Akademija znanosti in umietnošlti, dallje Am­ brožev trg in Poljane, končno Razstavia o zgodovinskem razvoju Ljubljane; prav tam je naslednjega leta obelodanil Zgodovino glavnega univerzitetnega poslopja. Za bodočo zgodovinsko trevijo, naslednico nekdanje Kronike slovenskih mest, je oddal daljšo razpraivo Razvoj Mvairstva v Ljubljani. Za Vodnika po Ljubljani, ki ga pripravlja Poverjendštvo za gostinstvo in turizem MLO, je sestarvil kratko zgo­ dovino Ljubljane. Poleti 1949 je pričela izhajati v Hmeljarju virsfta člankov o ljubljanskih pivovarnah. L. 1950 je izšla v Tovarišu Velika kuga v Ljubljani pred 350 leti, Domovanja slovenskih protestantgkiih pisateljev v Ljubljani (pred 400 let­ nico prve slovenske knjige — 1550 ali 1551?). Za Slovenski biografski leksikon je sestavil razne .biografije, med drugim tudi biografijo Petra pl. Radicsai. Sestavljal din prevajal je tudi še za razne druge mezgodovinske revije in časopise. Njegova kapitalna dela, nastala v letih 1941—45, so še v rokopisu: Ljubljanski župan Marko Vic iz Gline, Pivovarna »pri belem konjiču« in. na Zeleneim hribu, Odkod ime Linganjevft ulici?, Jeimnikoiva (Perlesova) pivovarna, Knjiga ljubljan­ skih hiš in njiih stanovalcev (10 vezanih knjig rokopisa na več tisoč polah v Mest­ nem arhivu), Ljubljanski sodniki, in župani od 13. stol. do danes (3 vezane knjige rokopisa na ok. 1000 straneh v Mestnem arhivu). Zlasti zadnji dve citirani deli sta osnovne važnosti za poznavanje zgodovine oziroma topografije našega mesta. .Zgodovinarji ga bomo ohranili v častnem spominu. j 0 g e g o r n 222 Knjižna poročila in bibliografija Paul Reinecke: Der Negauer Helmhind. 32. Bericht der Römisch-Germani­ schen Kammission 1942. Berlin, Walter de Gruyter & Co. 1944 (izšlo 1950). 117 do 195 z 20 tablami daven teksta. Najdba 26 čelad tako imenovanega etruščansko-iitalskaga tipa v Ženjaku v Slovenskih goricah v začetku 19. st., ki so prišle v literaturo pod imenom negav- Bklilh čelad, jö vedno mikala talko arheologa kot filologa in zgodovinarja v širšem smislu. Zadnja dva zlasti zaradi (prvega germanskega napisa v isevennoitalski pisavi »harigasti teiwai« na 22. čeladi po Reineokovieim seznamu, posebno odkar je ManstrandeT v svojih študijah 1. 1925. an 1926., ki jih je izdala Akademija v Oslu, prvič napite ismäsefao prebral din ga utameilijdl z moderno filološko metodo. Za njicm .skušajo znanstveniki na najrazličnejše načine raizložiiti germanski napis in zgodovinsko ozadje zakopa teh 26 čelad. Pri vsem tem pa še vedno ni bilia čisto jasna zgodovina čelad© sanie, M rv osameli najdbi, ki ni itaial?. noben© zveze s kako drugo kulturo, nudil edini pozitivni oslom, iz katerega lahko 'izvajamo na­ daljnja raiziskovanija. To je sedaj napisali P. Reineoke, ,ki jiei že 1. 1915. v berlinski arheološki irevtiji Prähistorische 'Zeitung načel problem in ga še tudi pozneje ob­ ravnaval. L. 1942. je v Germanu napovedal tu obravnavano študijo', k i je izšla 1. 1950. in navedel izaključke; do sedaj, kolikor .mi je znano, še noben arheolog ni zavzel stališča do njih, iz zgodovine pisave jih je odklonil H. Amtz.1. Redmiacke je z natančno zgodovinsko metodo najprej zbral vse podatke o najdbi saimd, «.karteri do nedavnega ndismo več vedeli niti točnega kraja ne leta izkopa miti števila Bzkopandih čelad. Pravo najdišče ;je, kot je poudaril že Saria, Ženjak v Slovenskih goricah, izkopane so bile 11. 1811. in ne 1812., kot /je v znan­ stveni Etaraituiri že ustaljeno, in sicer 26 po številu in ne samo 22 ali 20, kot se je do sedaj običajno navajalo. Tu izvemo tudi, da je 1. 1942. Schmid več dni kopal na kraju najdbe, ne da bi kar koli novega odkril. Obranjenih jih je danes po Reineoku še 23, od teh 21 z 'zanesljivimi! navedbami najdišča, ostali dve pa sta ležali v muzeju v Miinchenu in Berlinu brez navedbe najdišča in ju je Reinecke pridružil tej skupini1 na podlagi podobnosti v teži-, oblilkii in pattini. Ta uvrstitev je seveda možna, ne more nam pa veljati za dokazano, pri čemer je še posebej problematična uvrstitev čelade iz Berlina, 23. po Reineokovem seznamu, v ta sklop. V tem primeru gre za čelado s poudarjenim grebenom, tako imenovano cristo, ikdi bi bil edini primer te vrste ne samo v najdbi iz Ženjaka, ampak na slovieinskem ozemlju sploh. Najdbe te tepolloško' najmlajše vrste so sticer omejene na zapadnoalpsko področje in z domnevno uvrstitvijo berlinske čelade v najdbo iz Ženjaka bri! lahko ustvarili pogoje za zaključke, do Ikalterdih dejEmsiko nismo upravičeni. Po natančnem arheološkem opisu vseh še ohranjenih čelad iz najdbe y Ženjaku, (ki jih spremljajo odlične fotografije — večina čelad je tudi prvič objavljena — je avtor zbral vse pramarijalno gradivo. Za nas je še posebej drago­ ceno gradivo s slovenskega ozemlja, ki leži večinoma neobjavljeno na Ehmaju. V Narodneni muzeju v Ljubljani so od 42 danes še ohranjenih čelad te vrste, ki so bile izkopane na slovenäkem ozemlju, le 4, ena pa je še v Sadnikanjevem muzeju v Kamniku. Za mnoge najdbe izvemo prvič šele iz Reineckove študije, za mnoge pa smo sicer po kratkih noticah iz Izvestij Muzejskega društva1 za Kranjsko in Mitth. der Zeiitsralkommdlssion lahko slutili, ne da/ bdi mogffi pri tem 1 H. Amte, Handbuch der Runnenknnde, 2. izd. 1944, str. 60, op. 4. 223 natančno določiti vrsto zaradi le sumaričmih podatkov. Reineckov seznami, ki navaja tudi ibagaito literaturo, je izbran z vso danas ša 'dosegljivo popolnostjo in skoraj dvomitm, da bi mogel kdo v bodočnosti še ikaj •.bistvenega dodati. Dopolnil bi ga le z najdbo z Magdallenske gore diz Pečmđlkovim izkopdrviamj ùz 1. 1883., ki jo objavlja Hoernes2, kot pogrešam v sicer zelo podrobno àbrami literaturi^ tudi omembo obeh važnih Hoernesoviih študij iz Wiener Prahlst. Zeitung I in II (1914, 1915)) o Vačah in drugih slovenskih. halštatsMIh najdiščih. Na to najdbo je treba posebej opozorilti me samo zaradi popollmiositi, ampalk predvsem zaradi njene važnosti, kar je bil najden skupaj s čelado še bogat spremni materiali, med drugim certoške fibule, ki grob nedvomno datirajo v mladohallštatsko periodo. V (isti gomili so biliwiajdem tudi llatamsfcil grobovi, povečini dobro ločeni od mlado- halšiatskih lako po globini pokopa kot po načirni.— laienski grobovi so v večini primerov žgiani v nasprotju z mladohalštafekimi, kjer prevladujejo skeletni — lin po materialu. № pa sledu o rimskih naknadnih pokopih. Z isto natančnostjo navaja Reinecke tudi čelade, ki so bile najdene drugod, v izapadmoa]pskih predelih im v Italiji sami. Najzamaïamejsi j© položaj v Italiji, ker o istovrstnih najdbah nimamo skoro nobenih podatkov, često nitti točnega najdišča, kaj šele natančnega sestava najdbe. Na podlagi zbranega gradiva podaja Reinecke zgodovino etruišoaraisko-ital- skega tiipai čelade in predvsem skuša datirati najdbo iz Žemjaka in njej nepo­ sredno sorodne čelade: TOpollosko izvaja negavski tip iz preprosta oblike čelade v obliki klobuka 's krajci, kii se 'začenja pojavljati koncem 7. at., se v 5. st. ustali in začenja dobivati zmračimo obliko', kot jo končno poznamo' iz Žemjaka in njemu neposredno sorodnega gradiva. Vendar Reinecke ta izlaidnji tip čelade oddelli od ostale vrste Ita. ga datira že v Sais rimske zasedbe, v zgodnjo 'cesarsko dobo. Čelade naj bi bile obrambno orožje domačinov, ki so služili v anksililarrnih enotah rimske legije. Pai tem se opira predvsem na čelado, izkopano .v 18. grobu nekropole v Idriji pri Bači in obe čeladi s cristo iz Giubiasca. Tudi če sprejmemo Reimeiekovo trditev, da so omenjani! grobovi že cesarskodobni, kar pa ni nujno — za grob v Idriji pri Bači še celo ne; čeladi iz Giubiasca pa nista, kot smo omemlilk dokazani paraleli čeladam iz Žemjaka im slovanskega ozemlja sploh — ostane Reùneckovia teza nedokazana. Pirati mjiej gavoirijo trije argumenti osnovne važnosti. Prvič gradivo samo. Smisel čim popolneje zbranega gradiva je vendar v tem, da lahko presojamo iz celote, ne pa ,iz posameznih najdb. In prav celota nas vodi v mlajše hallštiafeko območje in me v .rimsko. Tu iimamo tri najdbe z Magdallenska gore, 'dve iiz Toplic, iz Brezij pri Mirni peči, iz Vač, ki so vse dokazano iz mlajše hailšiatsfce dobe. Tudi ostale najdbe, v kolikor me gre za izrazite osamelce, brez težave uvrstimo v isklop mladohatštaitsikih najdišč, nepri­ merno manj prisiljeno kot v 'rimska. Rainecke vse te najdbe tolmači kot naknadne rimske pokope, spremni material pa odpravi s trditvtitjo, da je prišel v zvezo s čelado po krivdi nenatančnih lin neznanstvenih izkopavamj. Zato pa. Reinecke nima nikakršnih dokazov in njegovo tezo o naknadnih rilmskih pokopih v omenjenih halštatskih nekropolah moramo kot neutemeljenoi odkloniltii. Drugič tipološki trazvoj čelade. Če smatramo čelade negaivskaga tipa za mlado- halštatske, jih lahko neprisiljeno vključimo v razvojno linijo fclobuikastega ti|pa, kot jo podaja med drugimi tudi Redmedke sam, v nasprotnem primera pa mam je čisto nerazumljiv prazen prostor med Hieronovo čelado, ki jo nedvomno dati­ ramo v 1. 474. pr, Kir. in ki je tipološko neposredjniii predhodnik negavskaga tipa. in negavskim tipom samim. Reinecke sicer navaja vrsto.čelad, ki so jih v tam času na slovenskem ozemlju uporabljali, to je tip skledaste čelade, kot ga poznamo iz Smarjete in Malene, in dvogrebemaste čelade. Toda ti dve vrsti nimata tipološke izveze .z obravnavanim tipom, ampalk itečatiai vzporedno z njo, vsaj dvo­ grebemaste čelade, ki jih pogioslto dobimo v istih nekropolah kot emogrebamaste, ne da bi Mie 'bilstveno starejše, le prej so prišle iz xalbe. Zakaj torej z .rimsko okupacijo nenadoma nastopi eitruščainEko-riltallski tip, ko bi vendar pričakovali rimskega? ;To ostane popolnoma nerazumljivo. Rimljani ga niso prinesli, to je jasno, kar rimske legionarne čelade to nûso bile, tudi po Reineoku ne. Staro 2 Hoernes, WPZ II (1915), 98 s. 224 prebivalstvo domače obrti po Reiinecku ni nadaljeviallo, ker itega tlipa prej niso poznali, kakor sarai trdi. K temu pa pristopi še dragai prav tako nerazrešljiva težava. Po Reiinecku so te ealade izdelovali v Cispadano, morda še južneje v srednji Italiji in so bule od tam k mam limportiirane.. Čeprav se s itetm ne strinjam, bi bilo to še razumljivo iv mlajši halštatskii periodi, iv avgustejski dobi pa nikakor ne. V tem 'času sta smednja Italija in Cispadana že trdno vključeni' v rimsko državo, prebivalca limajo rimsko državljanstvo in služijo v rimski vojski, toni več nobenega prostora iza staro venetsko orožje, za njega izvoz še cello ne. Nosilci tega so preživeli že dve invaziji, najprej keltsko, pozneje rimsko zasedbo. Ohranili so" se samo še v odmaknjenih gorskih predelih zahodnih Alp. Na to kažejo tudi najdbe čelad liz teh predelav, n. pr. iz Giubiasca. Njihova ohranitev v pryo stoletje dokazuje njihovo samostojno življenje, toda ne več v .ravninskih predelih, ampak v Aipah, kjer je Mia zlomljena mjihova moč šale v (alpskih vojskah Tiberija in Druza. Nosilci so [razvili zadnjo tipološko inačico že potem, ko so bili pregnani v alpske predele — ne šele z rimsko zasedbo —, toda tedaj niso imeli več stare moči lin ekspanzivne sile in tako je ostala ta ziaidnja inačica omejena ma zahodno- aipsko področje. Še ena misel načelnega značaja ije itu važna. To je problem tako inreinovanie ostatine ilirske civilizacije v naših kriajilh po zasedbi! Rimljanov. Brez dvoma imamo močne sedimente ilirske kulture, toda kje äin_ v «eim? Prvič v pretežno središčno odmaknjenih postojankah ita. drugič se vzdrže elementi, ki so bili v ilirski kulturi predvsem zakoreninjeni 'in so po svoji naravi konser­ vativni, elementi torej, ki so oziko povezami z domačim družinskimi :ali kultnim življenjem. Tuja vojska in tuja vojaška omganilzacija, predvsem rimska v tem času, pa mi sila, kil bi idopuiščalla lalli celo pospeševala kakršne koli domača vojaške tradicije. Z eno besedo, če z miimako okupacijo nasitopi v pmMjučemam oaamlju novo orožje, ne more biti to drago kot orožje 'zmagovalca, to je v našem primeru rimsko. Če pa suponiramo, da je Noriik vendar še ohranil maka samostojnost, fear ni izključeno im kar je končno «razvidno iz dejstva, da mi ibi! takoj organiziram kot provincai, je zelo neverjetno, da bi bila ta samostojnost vojaškega značaja. Ce pa bi bila, to se pravi, da bi moniške čete, ki so služile v auksiiiMlairmih 'postojankah, ibile pod domačimi poveljniki in oborožene is svojim domačim orožjem, potem je to gotovo bilo njihovo staro orožje, v našem primeru čelade, :im jih (torej zopet me moremo dattirati le iv avgustejsko dobo. In tu je ramno .problem. Iz Reineckovih izvajanj je razvidno v najboljšem piûmenu, da so se čelade negavskega tipa lahko ohranile tudi še v avgustejsko dobo, nikakor pa ne, da jih moramo stavljati salmo v avguste jaki čas. Reinecke je v neprestanih težavah, ko mora razlagati stare elemente, kot m. pr. okras v obliki palmet, ibi je nekaj običajnega; iv 5. st. pr. Kir. v Italiji, staro severnoitalsiko pisavo i. p., toda' to so težave, ki sii jih je ustvaril sam, ker je čelade iztrgal iz okolja, v katerega nam jih jasmo stavljajo najdbe na- Magdallenski gori, v Toplicah, Brezjah, Vačah i. dr. In tudi pril teh starih elementih je treba ponovno poudariti, da je nemogoče, da bi oživeli v času prihoda Rimljanov. Oktavtijanov vojak je mogel prinesti k nam le eivüMzaeijo svojega časa, me pa nekaj stoletij istaro. Tretjič nam je premisliti še zgodovinski položaj. Če rnioramio odkloniti Rei- meokovo datacijo čelad negavskega tipa, ki naj bi bile samo avgustejskodobne — drugod3 sem skušal pokazati, da iso >№le čalade negavskega tipa pri nas v rabi od konca 4. st. do lavguistajske dobe — potem izgubi verjetnost tudi Raimeekovo zgodovinsko tolmačenjie najdb. Reinecke misliii, da so bili nosilci čelad negavskega tipa izključno vojaki .rimskih auksiMlarniih čet im dai so bile čelade, v kolikor so osamele najdbe, izgubljeni kosi iz AvgustovLh ilirskih vojska, predvsem iz 1.12—9 pr. Kr. ali1, kar je najverjetneje, iz panonsko-ilirekaga upora, 6—9 po Kir. V kolikor so pa grabne najdbe, so to grobovi veteranov, ki so po komčamiiih (borbah v ome­ njenih vojskah tu dobili zemljišča in nadaljevali svoje mirnodobno .življenje. Pri tam posebej odklanja prav na podlagi svoje datacije, da 'bi najdbe mogle biti ilirske iz bojev domačinov z Rimljani. Negavska najdba bi bila depojska najdba. V panonsko+lirskem upom maj bi kdo, najverjetneje kak domačin, zbral in skril v bitki izgubljene čelade, .da ibi pozneje kakor koli izrabil kovinski material. Napis na Harigastovi caladi naj tolil pomenil lastnika Germana., iktii je prišel z renskega 3 Arheološki vestnik I., v tisku. Zgodovinski časopis — 15 ""<> ozemlja in služil kot osvobojenec v rimskih auksiliairnih četah itn padel v bojih v Slovenskih goricah. Ta razlaga je nova; običajno se tolmači napis »harigasti teiwa'k kot posvetilmi napis »bogu Harigastu«. Reimeckovim zgodovinskim tolma­ čenjem manjka trdne podlage. Če je Reinecke izločil vse čelade etruščansko- itailsikega tipa lilz mladohalštatskega horizonta tako neikoč brez pravih dokazov, bi pričakovali več in boljšega dokaznega gradiva, zaradi katerega naj bi jih uvrstili v avgustejsko dobo med orožje rimske auksiliame. vojske. Tega pa pogre­ šamo in zairadlil tega je treba Reilneckove razlage odkloniti kot premalo dokazane. Proti njegovim zgodovinskim tolmačenjem naj navedem le en pomislek. Najdišča čelad iitalsko-etruščaniskega tipa nikakor ne spadajo, gledamo .to pot čisto geo­ grafsko, v ozemlje, ki bi Mio središče omenjenih bojev, s katerimi Reinecke najdbe tolmači, niti se najdbe ne raztezajo, kot bi bilo pričakovati, -po vsem ozemlju, kjeir so se ti boji vršili. Nasprotno. Geografsko središče najdb firn njih naijgostejšdi center pada v prostor, ki je značilen za (mlaidoimlštaitsko kulturo prli nas ne za Avgustov© ilirske vojske in niti ne sovpada s kakršno ifcoli upravno- rimsko enoto na našem ozemlju. Žarišče je Dolenjska, naš klasični mladahalštatski prostor in to središče nam bo razumljivo le v «asu mladohalštaitsfee periode, ne- pa IL zasedbo po Rimljanih, ki so ustvarili nova središča, prilagojena novim poli­ tičnimi vidikom. Reineckova zmota je v tem, dia najdbe, kot jih poznamo z Magdalemske gore, iz izkopavanj Meoklembumške, iz Birezij, iz Toplic pri Novem mestu, ;iz Vač, ki so poleg čelade iz Idrije pri Baci jasno dokumentirane, brez upraivdičemfiih razlogov trga iz časa im kulture, kot nam ga omenjena najdišča dokaj jasno kažejo. Dokaz, da so omenjena najdišča slabo in neznanstveno izkopana, nima najmanjše dokazne- moči za tolmačenje teh najdb kot rimskih. Niti, eden dokazam-o rimski predmet mi bil niajden v omenjenih nebropolah. Slabost in neznanstvenost teh izkopavanj" je v nezadostni dokumentaciji,-v kolikor jo pa imamo, jo je vendarle treba spre­ jeti, saj gre le za pomanjkljivost, ne pa za kake potvorbe. Tudi pomešanje ma­ teriala ni verjetno. Pečnik sam pogosto omenja mlajše latemske pokope v gp- mlilah; opazil bi bil brez dvoma tudi naknadne rimske pokope. Ne glede na to­ pa je treba ugotoviti, da so naknadni pokopi v halštatskih gomilah,redki. Končno sta se za časa Pečniikovdh izkopavanj s slovenskim halstatam mnogo ukvarjala Hoernes in Szomibathy, ki sta tudi sprejemala Pečmikovo gradivo v dunajskem muzeju. Zdi se mi, da lahko tako osnovne napake (izključimo, ne najmanj zaradi tega, ker mas tudi tipološki študij in geografska razporejenost najdb vodi v mladohalštatsko dobo. Zgodovinsko ozadje zakopa čelad iz Zenjaka in nastanek prvega germanskega napisa na tako imenovani Harigastovi čeladi ostajata še tudi po Reineckovi študiji nerazložeaa. Tudi datacija je postavljena preozko, ker se Reinecke preenostransko opira le na čelade iz Idrije pri Bači in alz Giubiasea, neupravičeno pa izloča ostalo gradivo, ki datira čelade znatno starejše. Ce se z njegovimi zaključki ne strinjamo, pa je kljub temu treba poudariti pomembnost razprave, ki obstoji,1 v zlbranem gradivu — cela vrsta že v prejšnjem stoletju izkopanih čelad je prišla šele zdaj v znanstveno evidenco — literaturi in predvsem v širini, s katero Reimeckei problem obravnava. Njegova študija je temeljno in danes edino delo o zgodovini te vrste obrambnega orožja od 5. sit. pr. Kr. dalje, delno pa posega še tudi nazaj. tako da že navezuje na Merhartavo študijo Zu den ersten Metallhelmen Europas (30. BRGK, 1941, str. 4.—42.). Z drugačno interpretacijo njegovega gradiva imamo- tako v veliki meri napisano že tudi zgodovino čelade zadnjih stoletij pred našim' štetjem. Stano Gaforovec Jože Kastelic — Božo Škerlj: Slovanska nekropola na Bledu. Arheološko in- antropološko poročilo za 1. 1948, Ljubljana 1950, ràdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, Dela 2. Str. 103 in 31 slik ter plan grobišča. Knjiga je- posvečena spominu idr. Franceta Mesesmela. Arheološko poročilo 'je s sodelovanjem Stanete Gabrovca izdelal Jože Kasteilic- (str. 1—66. Angleški povzetek, 21 celostranskih slik materiato in terenskiih po? snetkov na krednem papirju, plan -grobišča, tabela najdb in seznam slik). 226 Po splošnem uvodu, v katerem poroča avtor o trajanju in načinu izkopavanja, sodelavaiih lin vodstvu del, obsega studia 4 ideile: 1. arheološko topografijo blejskega grobišča, 2. grobove, 3. tipologijo lin 4. začasne zaključke. V arheološki topografiji je avtor v kratkih potezan podal vse topografske arheološke točke Bleda ter njegove okolice vseh dob razen paleolita in neolita, ki doslej še nista bila odkrita. Za XI. stoletje n. e. pa navaja zgodovinske vire, ki' mnogokrat omenjajo vasi okrog Blejskega* jezera. Bled sam Brna sedaij že štiri starosta vansk e nekropole. Kontinuiteta je 'Ugotovljena od železne doba pred n. e. do današnjega časa. V drugam delu nam avtor podaja izčrpen opis grobov na osnovi opazovanja pri samem izkopavanju. Po geološki formaciji tal deli avtor grobove v dve glavni varianti: v grobove v prsti in grobove v skali. Prvdth ;je več vrst. Tako so zastopani grobovi v humusu, fei nimajo regularne oblike, a leže precej plitko. Slede grobovi v morenski plasti, iki leže na terciarni skalni, do katere pa ne segajo. Ti so nekoliko giobljil in imajo grobno jamo malo bolje oblikovano od prvih. Tretjo vrsto pred­ stavljajo prav taki grobovi, ki imajo- pa poleg tega tudi še oblogo iz večjih kamnov, ki so vloženi v stene; to pa se ne ipojavilja povsod in tudi mei v večjem obsegu. Navadno je s tako oblogo najbolje oblikovan prostor ob glavi. Naslednjo vrsto predstavljajo grobova, ki leže na terciarni skali. Ti so še globljtil in imajo dobro izdelane stene, dno groba pa tvori terciarna skala, po kvaliteti različno oblikovana. Zadnjo vrsto predstavljajo spet grobovi na terciarni skali, ki pa imajo ob glavi večjo grabijo. Drugi tip grobov, grobovi vsekani v terciarno skalo, so znani le v eni vrsti; avtor juh tolmači kot skalne grobnice. Po obdelavi so te grobnice raznovrstne in različne globine (posebno otroški grobovi s© zelo plitvi in imajo le neznatno izklesano dno). Ponekod so pri teh grobovih vsekane stene v skalo le tam, kjer je pač skala bila, medtem ko na drugi strani prehajajo že v morensko plast. V skalo vsekani grobovi doslej v Sloveniji niso bili znani. Delno podobnost vidi avtor le v grobovih v Središču, ki so vkopani v antične zidove. Tipološko jih pa povezuje z grobovi v Dalmaciji, in sicer s tistimi, ki so izdelani iz kamnitnih plošč, t. i. »ibedrenjač«, in pa s sarkofagom, odkrliltim v Biskupiji. Po avtorju naj bi bil ta pojav na Bledu sicer v osnovi odvisen od konfiguracije tal, toda kasneje ga je blejski prebivalec začel zavestno oblikovati in razvijati. Tipološko stavlja avtor blejske grobne jame v skali na začetek irazvoja, katerega klaalčne forme se.nahajajo v Dalmaciji v fiimenovanih sarkofagih, vendar pa sodi, da ta sorodnost ni obenem tudi genetična. Zanimiva je ugotovitev velikega števila dvojnih grobov, kjer v isti grobni jami ležijo dva, trije ali tudi štirje skeleti. Vendar pa prti teh primerih, kakor navaja avtor, mrtveci niso bili istočasno pokopani. Tako tudi grobni prostor enega in drugega mrtveca v istem grobu ni mak. Kljub temu. pa avtor predpostavlja, da so obema oz. vsem takim (mrtvecem hoteli dalai skupen grob. Da bi pa Mio to možno, sodi, da so grobovi morali biti na zuniaij zaznamovani. Ta znamenja pa so v stoletjih izginila. Med nje bui, po avtorju, mogoče spadal tudi podolgovat kamen, ki je med grobovoma 75 in 76 molel pri glavi za 7 cm iz zemlje. Pomembna je tudi ugotovitev relativno velikega števila krst. Avtor jih dali na črne, ki so bile sestavljene iz tankih desk, in v temnorjave, ki so bile sestav­ ljene iz debelih klanih desk. Poleg krst pa so bile najdene tudi deske, na katerih jet ležal mrlič, ali pa le deščice, na katere je bua položena njegova glava. Tako krste tudi na blejski nekropoili predstavljajo le izjemo in avtor sploh misli, da krste pripadajo le mlajšemu sektorju nekropole. Poleg tega pa ni bilo odkritih nobenih sledov žebljev pri krstah. Lega skeletov se me razlikuje od lege na drugih naših slovanskih grobiščih. Vendar so pa tudi tu posamezne posebnosti, n. pr. pri skeletu skrčenca, čigar lega pa je naravna poslediiteai močnih patoloških sprememb na kosteh. Med najbolj zanimiva nova dognanja moramo prišteti sledove kurjenja, ki so bili odkriti. Avtor omenja, dai so našli take sledove v obliki oglja in pa tudi žganine, bodisi po celem dnu, prli nogah, v posebej v dno izgrebeni jamici, na obeh straneh medenice (v tem primeru močni ostanki žganine) itd. V .posameznih grobovih so bile najdene tudi kosti domačih zavali, sem pa tja pa tudi fragmenti keramike, s katero je bul skelet verjetno posut. 227 Smer skeletov je dokaj različna. Avtor razlikuje tri glavne smeri, in sicer jugovzhodno, vzhodno in severno, ki je pa v .regnici severovzhodna. Te1 lege se ne ipojavtjajo ile pri posameznih skeletih, temveč 'kar po skupinah, kar doslej na naših grobiščih ni bilo znamo. V tretjem delu, v »tipologiiljic, obravnava avtor tipološke posebnosti pridevkov. Najštevilnejši so obsenčniki, ki jih je 184, a so raznih variant. Tako so najdeni odprti obsenčniki s stožcema, obsenčniki s petljo .in kvačico. Obsenčniki s S- pelljo, obsenčniki z zanko, v katero je vdetai steklena jagoda, tei se pojavlja sedaj tudi še v idrugih formah, kakor je bala znana doslej, obsenčniki z zavoji, na katerih vise verižice s steklenimi jagodami, in obsenčniki iz tanke žice, katerih konca sta zvezana v vozel. Ta Oasenčnilk do sedaj ni bil znan, ikakor tudi ne obroček z ja j casato kovinsko jagodo, na obodu. Uhanov je najdenih 17; od teh je 13 luničastin (8 graviranih lin* 5 z vloženim emajlom), 4 ipa BO beilobrdskega tipa. Luničasti so okrašeni iz geometričnimi motivi. Živalska figura je najdena na enem uhanu. Emajl je bele, zelene in temnamodre barve. Avtor misli, da so iluničasti uhani za vzhodnoalipski kottlaški kirog tipični in da so. nekateri biffi mogoče izdelani na Bledu samem. Bolj redke iso ovratnice, sestavljene iz steklenih jagod ali iz novcev. Pomembne so tudi fibule, ki so najdene kar v 17 primerih. Po obliki so lahko okrogle, pravokotne lita. dvoramne, ornamentirane pa so в vloženim emajlom, s tolčenimi in vrezanimi ornamienti ter izdelane iz brona, železa in iz svinca. Po motivu so ornamenti geometrični in živalsko! (panter). Karakterističen je na fibulah tudi ornament dvotračne pletenine. Tipološko se blejske fibule lahko povežejo z ostalimi fibulami 'alpskega področja, nekatere po avtorjevem mnenju celo s karolinškimi fibulami. Ena med najdenimi fibulami je rlilmske provenience, čeprav jie Mia še kasneje uporabljana. Avtor sklepa, da .blejske fibule še najbolj, kažejo na import iz ostalih področij karolinške države. Vendar pa vidi tudi domače prliimere, delane po tujih vzorih. V velikem, številu so bili najdeni tudi prstani raznih oblik in tipov, izdelani iz brona1, železa in srebra. Taki so masivni prstani raznega .preseka, včasih .z zakovico atti pa s presežnlilma koncema. Dalje ploščati prstani: navadni, speti z zakovico, rombično razširjeni prstani, speti z zakovûco, prstani s kamnom, iki sta ga lahko 'zamenjala tudi emajl ali stelkllena testovina. Bolj poredko so najdeni gumbi, spona, navadni obročki in zapestnica (sestoječa iz treh jelenovih podočnjakov). Le v enem primeru je najden križ, ki ga avtor daltira v z a d n j e č e t r i t e t o l e t j e X. stoletja. Orodje je zastopano iz večjim številom nožev, od katerih avtor štiri primere pripisuje bojnim nožem. Noži so preprostejše izdelave, vendar so pa tudi .posa­ mezni posebni tipi. Šivanka je najdena le v enem prime.ru. Ostali predmeti predstavljajo čekan divjega merjasca, in neznatnejše fragmente keramike, ki jih pa ne moremo smatrati kot pridevke, iker so ležali le v zemlji, s katero so zasuli grob. V začasnih zaključkih datira avtor grobišče v zadnja desetletja Vili, stoletja in vise do prvih desetletij XI. stoletja, ko je prišlo grobišče iz uporabe. Tiipološjšo stavlja blejsko nekropolo v kottlaško skupino z toeiobrdskimi vplivi ter vidi ana­ logije v Dalmaefilji in sorodnosti na čeških najdiščih in v keszithelyjiskeim materialu. Avtor .sodft, da lahko govorimo o posebni blejski' skupini коШавке kulture na temelju tipoloških posebnosti, kakor so smer grobov, zametki grobne arhitekture, obsenčniki z .zavoji in verižicami itd. Na koncu naizprave sikiušai avtor ugotoviti tudi idružbeno-ekonomske momente, za kar pa mu arheološke najdbe na blejskem grobišču ne dajejo dovolj realne opore. Tako je bil primoran podati le nekako splošen ekonomski in družbeni oris časai, ki mu pripada .blejska nekropola. Poročilo je .podano nadvse pregledno z vsemi možnimi elementi, s terenskfflmi opazovanji in z drugimi podatki, tako da v mesnici ne pomeni zgolj začasnega poročala, temveč študijo, (ki se približuje že skoraj končnemu EaikljuSku. Ne da biii hotel vplivati na dokončno razpravo in kasnejše zaključke, bi tekaj omenil glede na posamezne točke, k i se ne bodo spremenile oz. so podane tako, da je njih sprememba kaj malo -verjetna, nekoliko momentov, k i se mi ne zde posebno prepričljivi in ki ibi jih bil moral avtor konkretneje dokazati. 228 Na prvem inestu je vprašanje datadje .blejske nekropole, ki jo avtor postavlja med zadnja desetletja VIII. m prva desetletja XI. stoletja (str. 47) oz. med ledo 772, ko je »Tassilo pnemaigail Karantance«, in leto 1004, ko je »kralj Henrik II. po­ del i l . . . itd.«. V tem času bi naj (blejsko grobišče bilo dostojna priča samostoj­ nega slovenskega kulturnega in družbenega življenja (stir. 49). Kot oporo za določitev časa, kidaj je prenehalo grobišče, jemlje aivtar zgodnjeromanski križe«, ;ki ga postavlja pod konee X. ali pa nai začetek XI. stoletja (str. 44, 46); ta je, kakor avtor povsem p r a š t a o misli, kronološko eden zadnjih predmetov. Tako bit bila točno podana meja časa, do katerega je grobišče moglo trajati, t. j . prva polovica XI. stoletja. Da je grobišče moglo obstajati na začetku in v sredini X. stoletja, mu dokazujejo jugovzhodni grobovi (z grobnimi jamami Ein pridevki: obsenčniki z visečo jagodo, steklene jagode, dvoramne fibule, fibule s pleteni- nastim ornamentom) in grobovi s krsto (str. 29, 46). V IX. stoletje postavlja grobišče iz stratigraislkih ozïlrov kakor tudi na temelju nekaterih pridevkov, kakor so luničasti uhani, emajl, fragmenti keramike, «stotniki oglja, živalske kosti (str. 29, 46). V VIII. stoletja pa avtor sam ne more postaviti nobenega predmete. Tako bi po avtorju blejsko grobišče trajalo približno svojih 250 let, kar bï spričo velikega številai grobov im relativno kratkega časa M bilo povsem mogoče. Mislim p», da tudi stratigrafska razmerja med jugovzhodnimi, sevetrniimi ïln vzhodnimi grobovi ne bodo merodajina za dataicijo grobišča v IX. .stoletje. Ta razmerja obstoje namreč v glavnem le v globinskih irazlikah grobov, od katerih iso nekateri tudi vsekani v skalo in globlji, medtem ko so os ta l relativno ibolj plitko vkopani v humus, moreno ali pa leže na sikali. Sam avtor priznava, da proti taki kronologiji, t. j . datiranju grobov severne in vzhodne smeri v zgodnejše obdobje1, govore, krste, ki so najdene ravno tu (str. 29). Poleg tega pa proti temu govori tudi že tipo­ logija, Kottlaška kulturna skupina se je poprej navadno datirala vedno le v IX. stoletje. Nesporno, da nekatera igrobišča v cresnici sam tudi spadajo-. Toda s tem ni dokazano, dai Ibi mogli blejsko grobišče zaradi tega staviti celo v zadnja desetletja VIII. stoletja. VIII. stoletje in začetek IX. stoletja je še čas., ko traja. avaroHslovanska (keszthelyijska) kultura. Na Bledu pa nimamo niti enega preidimeita, ki bi ga lahko uvrstili v to skupino. Ker do spremembe inventarja prihaja nekako na začetku IX. stoletja, bi upravičeno pričakovali vsaj še kakšne starejše elemente, ki jih pa v blejskem inventarju mi videti. Krste, ki so na blejskem grobišču res pogoste, pa me predstavljajo pravih; krst, zbitih z želbljii ali zakovicami (str. 22), temveč Ile krste, sestavljene iz nezibitSh desk. Medtem ko se praive krste pojavljajo res šele v X. stoletju, bi se taste, k i so najdene na Bledu, lahko pripisale tudi neki agodnjejši periodi, t. j . IX. stoletju, ravno tako .kakor deskei, na katere so polagali imrliča. Tako zopet krste, odkrite na blejskli nekropoli, ne pomenijo, da del grobišča, kjer so najdene, ne bi mogel biti nekoliko starejši. Pač pa se mi zdi veliko bolj pomembno, da ni odkritih nikakršnih starejših, elementov lin. da imamo popolno odsotnost keramike. iRes je, da je bil tu ali tam najden kak fragment keramike, v enem primeru celo par fragmentov (str. 45 ini si.), vendar teh fragmentov ne moremo upoštevati kot pridevke. Med 203 grobovi pa mi najden niti en grob, v katerem bi bil najden lonček kot pridevek. A vendar se prav v VIII. in IX., pa celo v prvfih desetletjih X. ' stoletja, keramika v grobovih še redno uporablja. Fragmenti na blejski nekropoli, kakor tudi živalske kosti (svinja), so pa le ostanki pogrebnih gostij na samem grobu, pri čemer so ostanki lahko dospeli tudi v grob. Ta običaj je pa kasnejši, kair nam danes priča poleg velikega števila drugih tudi ptujska istairoslovanska nekropola. Blejski grobovi tudi nimajo nikaikega orožja. Avtor smatra sicer štiri nože kot bojne nože, verjetno pa pred­ stavljajo le nekoliko večje nože, ki so lahko služili kot orodje, obenem pa, tudi kot orožje, kakor sodi o podobnih primerih tudi Cervinka, vendar pa to niso skrama- saxi. Vendar moraimo ne glede na to, aili so to bojni noži ali ne, priznati, da drugega orožja in — razen nožev din ene igle — tudi orodja v blejskih grobovih ni. Ako bi sumirali v glavnem vse neg'ativne in pozitivne momente, bi videli, da na blejski nekropoli nimamo v grobovih ne orodja ne orožja ne keramike, pa tudi nobenäh starejših elementov, ki bi nam omogočili tako visoko datiranje, kakor je to storil avtor. iPoleg tega bi bilo pa treba tudïi posamezne tipološke posameznosti za takšno datiranje veliko 'bolj podkrepiti. 229 I Glede načina pokopa navaja avtor tot poseben tip »skalne grobnice«, vse­ kane v̂ terciarno skalo. Kaikor sam že omenil, -fih iipološko povezuje z grobovi y Mravincih, -M iso nadelam iz kamnitnih plošč, m s sarkofagom -iz Biskupije (str. 17 m , i, h m a r v t o r P"™?!™» 'da Pri blejskih tipih grobov igral določeno- vlogo geološka formacija «terena. Toda ko je bil tip v skalo vsekanega groba podan, pravi -dailj-e, je postal za .to vrsto grobov normativen (str 28)i Blejski prebivalec je nato te grabne jaime zavestno oblikoval 'in razvijal. Zato ijih avtor smatra kot začetek razvoja kasnejšli sarkofagov v Dalmaciji, čeprav misli, 'da ta sorodnost na ratocasno Juda genetiična (str. 18). Tako bi tu imeli zametke prave grobne arhitekture. Mislim pa, da je avtor ta na napačni poti. Pravilno je povezal blejske grobove, vsekane v skalo, z grobovi, vsakanimi v .antično zidovje v i>raduscu. Danes so taki primeri znani tudi dirugod (Ptujski grad, Panorama) Toda n a t a po tipologiji n i t i po (genetiki nimajo ti grobovi nič skupnega z dalma- teiiSkiaiM, grobovi, dbdanimi s kamnitnimi ploščami, >lbe.drenjačami« Tamkajšnji grobovi so hote tako i@raij.endl in predstavljajo posebno grobno arhitekturo V najboljšem proimeru bu mogli tipološfco povezati z dalmaitkisMimi grobovi Miste ki so obdani s kamenjem, kolikor toi tadi tu bila zavestna želja, da. se ustvari nakaj posebnega. Ze na mnogih mestih pa sem tudi glede tega izrazil svoj dvom, čeprav imamo sem in tja nekoliko kamnov za glavo skeleta ali pa na kakem -drugem mestu. Naše grobne jame, vsekane v skalo kakor na Bledu ali pa vsekane v zidovje drugod, so odvilsne le od formacije tal oz. od objektov ki so bih na terenu. Tako -antične razvaline in izidovje kažejo, da je bil za grobno jamo zasekan zid le toliko, kolikor je bilo potrebno in kolikor je segala na ustrezajoči del grabna jama. Tako 'imamo včasih vsekano grobno jamo v zid komaj v dolžino kakega decimetra. Tudi blejske grobne jame so včasih vsekane v globino komaj kak centimeter, kar velja posebno za 'Otroške grobove (str 17) Cesto pri nogah sploh ni grobne stene, kar prehaja grob v imoremsko plast (str 16.). Tako vidimo tudi na 'blejskem girobišču za sedaj le zanimiv detajl, ki se drugod v taki obliki ne pojavlja, ako izpustimo grobove, vsekane v antično zidovje. Vendar pa ti grobovi ne dajejo vtisa grobne lairhiiteikture, temveč pred­ stavljajo le priim-eir, k i so ga pač glede na čais in voljo posameznikov več ali manj izkoristili. Od .grobov v Mraivincih in ostalih v Dalmaciji pa se razlikujejo ti grobovi ze po 'čisto tehnični strani. (Sarkofag v Biskupiji je antičnega izvora' in le v sekundami slovanski uporabi, prav к а к о т t ,u d i . posamezni drugi ne­ sporno laintični sarkofagi v Dalmaciji, ki so jih Slovani sicer porabili, ne pa tudi izdelali. ' Bolj pod vprašanje poimenovanja spadajo t. i. dvojni grobovi, v katerih danes v istem grobu najdemo -diva ali pa tudi več skeletov, čeprav ti niso bili istočasno pokopani (sta-. 20 in si.). V-anidar je pa tudi tu vprašanje, aili je upra­ vičena domneva, 'da so hoteli takim mrtvecem dati skupen grob, -kakor misli avtor. Iz tega izvaja avtor dalje, da so grobovi morali imeti miai zunaj vidno oznako, kar bi sicer bilo mogoče pri kasnejšem pokopu zgrešiffil lego starejšega groba (sto. 20). Čeprav je 'danes dokaj -razširjano mnenje, -da so nekdaj verjetno obsta­ jala znamenja na grobovih, vendar nimamo za to nikjer konkretnih dokazov, tudi na Bledu ne (str. 19). Vendar bi pa sodili, da iso tudi tu, kakor drugod v SlovenijiJ, dvojni grobovi dokaj problematična Nesporno je, da danes tu in tam obstajajo grobne jame za- dva ali še za več -mrličev. Podobno je tudi na Bledu. Vendar pa avtor sam priznava, da mrtveci niso bili istočasno pokopani in da tudi ni mogla -biti grobna- jama istočasno izdelana za vse mrtvece-, kolikor skeletov obsega tak grob. Tako imiasmo v t. i. .dvojnih grobovih opravka s «poznejšimi pokopi enega mrtveca tik ob staram. Razlika med njimi je, kar tudi avtor podčrtuje, dobro opazna, Itako glede na globino kakor tudi glede na velikost Sta.' girobni' prostor. Verjetno so zato -talki grdbovi le slučaj, ne pa notano postavljanje enega groba poleg -drugega z nekim globljim pomenom, kakor je kazno, da domneva avtor. Nesporno je, da se je tu in tam, in tudi na Bledu, našel kak grob ki je v resnici pravi dvojni grob (grob 35/38), toda tu je bil ilstočasen pokop. Vendar so pa taki primeri le izjemni. Zato lahko govorimo o dvojnih grobovih le v suršem pomenu besede, moramo pa paiziti, da ne pridemo do napačnih zaključ­ kov že na temelju samega ilzraza. 230 г Omenil bi le še .konstatacijo sledov kurjenja v grobovih. Taki primeri so drugod pri Sloviamh dovolj pogosti teir imajo značaj ostanka tradicije sežiganja mrliča v samem grobu aLi pa na nekem drugem mestu. Prehod od sežiganja k pokopu neupepeljenega mrliča je trajal dalj časa in v prehodnem času imamo v grobovih t. i. simbolične grmade oz. kasneje le simboličen ogenj. V Dalmaciji pa imamo zopet primere, kakor mitellijo Karaman, Gunjaca in Dyggve, simbolič­ nega ograja za preganjanje «lih duhov in tudi za odstiranjevanjei duha po razpa­ dajočem .truplu. Sodeč po podatkih, ki nam jih daje avtor, bodo tu ras v mnogih rprimerih sledovi kurjenja, t. j . simboličnega ognja, iki ga bomo morali povezati verjetno z navado v 'dalmatinskih grobiščih. Vendar so pa posamezni primeri lahko tudi ostanki desk, na katerih je ležal mrlič. Začasno antropološko poročilo pod naslovom »Staroslovianäka okostja z Bleda« sta iœdeliala Božo Škerlj in Zlata Dolinar (stir. 67—103, z angleškim povzetkom, s 16 .tabelami v tekstu in s slikami 5 lobanj na krednem papirju). V uvodu avtorja podajata kratek oris uporiaibe antropološkega materiala, šte- vilo doslej rekonstruiranih lobanj, odi katetrih je 48 uporabnih za merjenja, kinatek oris .in način antropološkega raziskovanja ter rezultatov, ki jih moremo pričakovati. Dalje podajata avtorja pregled osteološkega materiala, odkritega na Bledu, s posameznimi detajli. Zanimivo je, da na Bledu pravih senilnih skelletov ni in da je komaj 5% takih, katerih diagnoza lahko pada med izrelo in starostno dobo. Izredno veliko je pa število otroških skeletov. Zato sodita avtorja, da je bilia življenjska doba blejskih prebivalcev po dosedanjih dognanjih nizka. Veliko umrljivost otrok je pa mogoče pripisati ali slabšim higienskim шактегат ali razširjenim otroškim boleznim ali težkim življenjskim razmeram. Lega skeletov je običajna, razen enega «krčenca, ki pa ne spada v vrsto izjemnih pokopov, ker je z antropološkega gledišča bÉ ita skelet že po naravi nenormalen. Na temelju 48 uporabljivih kiranijev podajata avtorja tudi natančnejši opis in meritve tako višine, končin in lobanje. Pri rasni* diagnozi sita mogla ugotoviti celo 'vrsto raznih tipov: méditeranide, kromanjonide, atlanitonordide, dinaride, evrazide in mongolide. Najbolj pogost-je kromamjonidni tip, zatem sledi atlanto- nortìiitìni .in mediteranidni, ostali pa so zastopani v veliko manjši meri. Pod Miakom vprašanja pa stoji aai sedaj še ien primer negridnega tipa. Poleg kolikor toliko čistih tipov iso tudi it. i. mešanci, pri kiaitariih je .zapet najbolj 'zastopana udeležba kromamjonidnega in rmeidilteranidnega itipa. Antropološka raziskovanja so pokazala, da okostja iz Bleda ustrezajo ostalemu doslej razisikanemu osteološkemu gradivu na Kranjskem in na Štajerskem, na katerih je merjenja izvršil Toldt. Splošni zaključki kažejo, da so tii prebivalci bili srednje velike rasti, navadno doliho- ali vsaj meaokrani. Kiromanjonidni in medi­ teranidni tip sita bila pa verjetno odlika nekdanjega domačega prebivalstva Ilirov, ali pa sta bila sem prinesena z Rimljani. Ni pa izključeno, da so te tipe prinesli s seboj tudi že Slovani. J. Korošec Paola Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami r Ptuju. Arheološka poročila (poročilo o izkopavanjih v Ljubljani, Novem mestu in na Panorami v Ptuju). Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede-, Dela 3, Ljubljana 1950, str. 73—111, 45 slik, risb in skic ter situacijska skica Panorame. Pri gradnji vodnega rezervoarja na Panorami v Ptuju so bila najprej izve­ dena zaščitna izkopavanja pod vodstvom Slovenske akademije znanosti in umet­ nosti, ki so dala bogate arheološke, posebno antične, a tudi starosllovaniske rezultate. V uvodu podaja avtor poleg geografske lege najdišča pregled vseh dosedanjih raziskovanj, ki so bila na področju panoramskega hriba v Ptuju, ter omenja tudi vse važnejše najdbe. V majsumaimeijšeni orisu podaja nato rezultlaite razisko­ vanj antične periodie leta 1948, iki jih bo objavil J. Klemene. Ker so bili na tem mestu že poprej odkriti grobovi antične periode (?), o katerih 'je avtor zbral nekaj tozadevnih podatkov, je bilo tudi sedalj pričakovati odkritja novih grobov, kar se je tudi uresničilo. Vendar je pa njih število zelo 281 1 skromno. Vsega je bilo najdenih 11 skeletov, ki se poleg tega dele še na dve časovno različnđ nekropoli, od katerih ima danes prva 6, druga pa le б skeletov. Prva nekropola je ležala ma sami piamoti v okviru antične oz. posit&ntii&ie trdnja­ vice, kjieir so bili 'grobovi vkopani često кат v aidovije trdnjavice. Nekateri skeleti so imeli tudi oblogo iz Tečnih oblic oz. kamenja, .ki med seboj ni bilo povezano. Take primere smatra avtor zgolj za slučajne, ne pa zäi začetek grobne arhitekture, ki naj bi predstavljala prehod od navadnih k zidanim grobovom. Pri dveh skeletih so najdene .tudi danes poogljenele deske. Mrliči so M i orientirani od zahoda proti vzhodu a 20°—25° odklona proti jugu. Gilobina. teh skeletov je 0,15 do 0,80 m. Že sami način pokopa teh skeletov poleg antične oz. postantične trdnjavice po avtorjevem mnenju dovolj jasno priča o etnični pripadnosti teh skeletov. Še bolj pa pričajo za to pridevki v grobovih, čeprav so redki. Glede dotacije in funkcije trdnjavice na Panoraimi aivtoir memi, da je spadala v okvir obrambnega sistema na Dravi, nekega drugega limesa, od katerega naj bi bila1 prva t a t a trdnjavica odkrita na Ptujskem gradu. Kot strateška točka pa naj bi Panorama izgubila pomen šele v poznejšem 'času preseljevanja narodov. Med pridevki v tej skupini grobov sta najdena dva oibsemčna Oihročkai z na^ vadmo petljo in kvačico, prstan poHcrožnega preseka in manjši železni noži. Časovno postavlja avtor te grobove v zadnja desetletja gradiščamiske II. in v gradišćansko III. periodo po srednjeevropski kronologiji. Kulturno jih uvršča v ibelobrdsbo /kulturno iskupimo. Sodeč po tej nekropoli so sei tu morali nahajati tuđu drugi grobovi, ki so bili pa napačno postavljeni v antično periodo. Druga, veliko ibolj zanimiva slkiupito grobov je bila odikrita ma severozahod­ nem pobočju Panorame tik pod imenovano planoto. Tu so grobovi predvsem nekoliko globlji (1,10 do 1,90). Samo pri enem skeletu je ugotovljena deska, иа kateri j© ležal mrlič. Tu je tudi ugotovljeno, da so bili mrliči pokopani v pravilne grobne jame. Em. skelet je bil vkopan v .razvaline antične stavbe, medtem ko j,e neki drug bil prekopan še za trajanja tega grobišča. Skeleti' so usmerjeni, od zahoda proti vzhodu, toda z 20° odklona- proti jugu, medtem ko je en skelet bil usmerjen od jilga proti! severu z 10° odklona proti zahodu. Nadvse zanimiva je lega rok, ki so bile pri teh skeletih prekrižane na prsih. Avtor vidi v tam vpliv krščanstva, vendar pa meni, da grobišče sicer pripada že krščanski periodi, nikakor pa ni /krščamako. Pridevki so bili najdeni samo. pri em.em skeletu. V nekem drugem grobu so bili najdeni fragment železne pločevine, fragment živalske čeljusti in novec Awrellijana. V grob so prišli slučajno pri zasipavanju. Pridevke v grobu št. 9 predstavljajo 3 ikoščene zapestnice, izdelane liz tankih živalskih reber, ki so bila krožno zviita, konci pa pričvršćeni z bronastimi zako­ vicami. Medtem ko sta dve ornamentirani z .majhnimi krožiči, je "ena gladka in neornamentirana. Dalje je bila najdena bronasta zapestnica okroglega preseika in s ploščatimi konci v obliki lopatic, ma katerih so majhni gravirani krožiči, in zapestnica iz debelejše bronaste žice s sodčaetiimi jagodami na konceh. Najdena je bila tudi ogirilica, ki je imela nekoliko steklenih biserov, jagod itn. 3 bronaste sodčasie jagode, kafcršne so tudi na konceh zapestnice. Obsenčni obroček je imel petljo in kvačico. Najbolj zanimiva pa je srebrna igla s kockasto glavo, ki ima oddrobljene ogle. Avtor tudi to grobišče pripisuje Slovanom, čeprav priznatva, .da bi na' prvi pogled bilo lahko glede etnične pripadnosti sumljivo. Časovno ga pa točneje ne opredeljuje. V nadaljevanju svoje študije podaja avtor točen opis vseh' odkritih grobov, nakar se obširneje zaustavi na [keramiki, odkriti na Panoram^ ki jo moramo pripisati Slovanom. Po tehnični strani spada v II. in III. obdobje gra.diščanske periode. Poleg te izrazite slovamskie; keramiiike pa imamo na Panorami tudi kera­ miko, ki je sorodna slovanski, ki se pa obenem od pravih antičnih skupin, kerranrike povsem razlikuje. Tehnilčna 'izdelava, faktura in v mnogočem tudi oblike so povsem sorodne slovanskim keramičnim izdelkom. Vendar pa je opazna uporaba nekega primitivhejšega lončarskega kolesa na iročnd pogon. Te posode so masiy- nejše in dokaj težke, tako da hi po tehnični izdelavi lahko pripadale I. in II. gradišćanski periodi. Ornament je prav taiko okorno izdelan kakor na slovanski •keramiki. V posameznih primerih najdemo valovnice ter horizontalne ш poševne linije, izdeliame z instrumentom v obliki glavnika z več zobci. Ravno tako je 232 bilo na Panorami najdeno večje število fragmentov pokrovov, ki so povsem iste tehnične izdelave kakor ta, ki 'jo avtor imenuje groba 'keramika. Pirve th druge objekte pripisujejo provincialni rimski karamografiji. Avtor, ki je zelo dobro opazil sorodnosti! s slovansko keramiko, je za sedaj «pustil vprašanje glede prave etnične pripadnosti te keramike nerešeno, nekateri pa jo pripisujejo izgodnjejši antična periodi] v naših krajih (I. in II. stoletje), a nekateri so jo "voljni staviti tudi bliže selitvi narodov. Avtor mdisli, da je izključeno, 'da bi se sorodnost. med to iin slovansko keramiko mogla pojaviti v dveh različnih časovnih periodah, da pa se vmesne vrzefli ne bi moglie izpolniti. Avtor poleg tega podaja tudi neko hipotetično možnost, po kateri naj bi Slovani eventualno is svojo ifeetramograiijo vpl'iMaii na to provincialno rimsko, kj je bila sedaij odkrita tudi na Panorami. To 'hipotezo, sioer pod znakom vprašanja, postavlja zai primer, da bi bila panoiraniska keramika časovno že blizu ali pa iz «asa selitve narodov. Dalje tudi sodi, da panoramska z latensko keramiko, ki je pri nas imela povsem drugo proffiacijo,, nima nobenih stikov. * Čeprav sem bili poprej zelo skeptičen glede slovanske opredelitve manjše nekropole, odkrite tik pod planoto Panorame, moram danes priznati^ da je popol- inomai upravičena. Avtor se opira predvsem na obsenčni obroček s petljo in tora­ cico, kar se mi pri tem ine adi povsem nierodajno in ibi 'kljub temu mogli dvomiti v {pravilnost talke etnižae 'Opredelitve, ko govore proti temu tako lega rok skeletov kakor usmerjenost posameznih skeletov, ostali pridevki, posebno zapestnice, a še bolj igla. Ti predmeti se sioer nahaijajo tu in tam tudi na. keszthelyjsjkih nekro- polah, je pa v mnogih primerih še ravno tako sporno, ali grobovi, v katerih so bili najdeni, res pripadajo kesizthelyjisiki ali pa neki zgodnjejši periodi. Koščene zapestnice mi pa v tej obliki! niso znane niti na keszthelyjskih niti ina slovanskih nekropolah Piainonske iravnine. Tudi metalne zapestnice so neslovanske', antičnega in postantičnega tipa, od katerih se pa razlikujejo le po slabši (izdelavi in slabšem materialu. Igla, ki jo avtor označuje za import, nemara z vzhodai, bodisi iz .Panon­ ske ravnine ali pa celo iz Bizanca, je 'znana tudi že za selitve narodov. Še bolj je znan uhan, ki ima podobno kocko na koncu, kakršna je glavica naše igle. Tudi mnoge analogije na Ogrskem bodo spadale v isto časovno periodo. Kljub vsem tem odstopajočim primerom je danes izpričana pravilnost take opredelitve. Leta 1949 so bili na dvorišču SAZU v Ljubljani odkriti novi skeletni grobovi,, katerih začetna, dvomljiva! opredelitev Slovanom.se je kasneje izkazala na temelju pridevkov kot povsem pravilna. Avtorju, ki se sicer sklicuj© ша to nekropolo,. tedaj ti novi primeri še niso bili iznani (niso še objavljeni). Tako imatmo' sedaj, ko je izpričana etnična pripadnost panoramskih grobov Slovanom, celo vrsto novih momentov, taiko glede pogrebnega obreda kakor tudi glede novega inven­ tarja, ki so ga uporabljali Slovani. Pravilna je tudi avtorjeva ocena grobe keramike; res je zelo sorodna slovan­ ski. Točno pa je tudi, da danes se ni raziskana in tudi ne etnično opredeljena. Imamo grobišča s podobno keramiko, ki jih navaja tudi aivtor, kakor Colatio, Stenjevac in idr., za katere pa avtor meni, da se vendar nekoliko razlikujejo od panoramske. Datirana pa je ta keramika v zgodnjejšo antično periodo naših krajev. Avtor pa meni, da bi panoramska keramika bila fk kasnejšega časa,, t. j . bližja selitvi natrodov. Vsekakor je pravilna domneva, da sta ta in slovanska •keramika generično povezani, vendar pa ne vidim nikake opomei v sicer hipotetični rešiltvi, ki jo podaja avtor, da 'bi namreč slovanska keramika mogoče lahko vplivala mai to grobo keramiko, čeprav bi ta eventualno bila že iz časa selitve narodov. Ne smemo pozabiti na veliki hiatus, ki vlada v arheologiji postantične kulture pri nas. Čeprav vemo, da so bila na področju Slovenije mnoga plemena selitve narodov, jih vendar iairheološko me moremo-zajeti. Posebno pa velja to še za okolico iPtuja. Imamo sioer nekaj gradiva, ki ga pa etnično ne moremo opredeliti. Poleg tega je pa tudi časovni razloček med panoramsko grobo kera­ miko ta danes znano slovansko keramiko v naših 'krajih preveč velik, saij obsega dobrih 5 do 6 stoletij, ako n e celo več, kar nikakor ne more govoiriM v prikog avtorjeve hipoteze, posebno še, ko danes že poznamo slovansko keramiko V. in VI. stoletja v srednji Evropi, ki se od zgoraj imenovane razlikuje. Podobno 233 1 je s pokrovi, iki bi jih bil avtor voljam, pripisati tudi Slovanom. Mislim pa, dai je nemogoče izvajati praivilne zaključke, dokler ita celotna 'keramika skupaj s pokrovi ni povsem točno obdelana ter kronološko in etnično opredeljena. Res je, ,da so slovanski pokrovi ne siamo sorodni, temveč oelo identični e panoramskimi, vendar so pa panoramski sorodni in identični tudi s starejšimi, tako da je pravilna ločitev danes še nemogoča. Brez kakršnega koli dragega gradiva bi jih antični airheolog smatral kot svoje gradivo, slovanski arheolog pa zopet kot svoje. Tudi na Pano­ rami je opredelitev toliko težja, ker so bile tu najdene Itako antične kot slovanske ostatone. Ti keramični izdelki pa nikakor niso 'bili povezani ne s prvo ne z drugo kulturo, temveč so bili •raztreseni v gornjih plasteh. J. Korošec Angelas Baš in Branko Marušič, Starti Slonani v zgodovini. Poljudno znan­ stvena knjižnica, 1949. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, str. 83,8°. Knjižica, o kateri poročam, je nastala po iniciativi .založbe. Njena naloga naj ;bi bila, predstaviti v poljudni obliki naši javnositi interesantne teze sovjetskih liistorikov glede nastanka slovanskih ljudstev in prvih slovanskih držav. Deli se v štiri dale: v prvem je prikazal Branko Marušiič »postanek narodnostne skupine Slovanov« (str. 7—20), v dragem Angelas Baš 'družbeni ustroj in vlogo Slovanov v dobi preseljevanja ljudstev (str. 21—54), v tretjem Mairašič postanek kijevske, bolgarske, hrvatske Sin srbske države, (str. 55—69, 73—77), Baš pa vprašanje Sama in države karantenskih Slovencev (str. 69—72). Kot četrti del je dodana kratka bibliografija predvsem del sovjetskih historikov o obravanavanii problematiki (str. 78—83). Knjižica je Mia napisana 1. 1947/48. Marušljč je glede Slovanske etnogeneze podal ne mnogo skrajšan poljudni pregled vprašanja, ki ga je napisal prof. A. D. Uđal'cov (Proishoždenie slavjam, Voprosy listami 1947, št. 7, .sta-. 95—100; izšlo todi v prevodu v Istariskeim glas­ niku I/l, 1948, str. 22—32, in v zbirki Nauka i omladina št. 3, 1948, str. 5—28). V glavnem podaja razlago Udal'cova verno, le na treh, štirih mestih je nekoliko spodrsnil (str. 9 pravi, da »se je človeštvo p o r a j a l o povsod, kjer so bili po­ dani ustrezajoči fiKikalno^zemljepttsni .pogoji«, kar je mogoče razumeti tudi glede na .mnogoMmijski i z v o r današnjega človeštva; sovjetska znanost zagovarja seveda enoten izvor; str. 15 govori o Lugijih i n Lagijih, pravilno bi bilo ;ali ; neprecizno je prikazano tudi mnenje Udal'cova o naselitvi Slovanov na Balkan na str. 17; na isti strani 'besede, da je nemška znanost »dolgo in vztrajno p r o ­ u č e v a l a bajko o obsežni gotski državi« napačno podajiaijo formulacijo Udal'cova >razrabati!vala mM«). Baš je v poglavj.u o »Slovanih na začetku srednjega veka« združil dva teksta različnega značaja. V prvem delu poglavja sledi v glavnem v skrajšani obliki izvajanjani Grekova .v delu Bor'iba Rusi za sozdanie svoego gosudarstiva (1945, str. 5—22), k temu pa je na nekaj mestih dodal še jtitate iv Engelsovega dela Izvor družine, privatne lastnine in države (slov. prev. CZ, 1947, str. 117—118, 122—123, 128—129) o razkroju suženjske družbe v antiki, o razkroju rodovno- plemenskega ireda pni ibarhairtiih in o »vojaški demokraciji«. Ob tem pa .trčimo na zelo čuden pojav, ki se ponavlja tudi v ostalem tekstu istega pisca. Dasi je besedilo v celoti posneto po Engetsu in Grakovu, naletimo v njem na pogoste narekovaje, človek .bi torej mïïsM. niai dobesedne citate v (гашИко od drugega bolj prosto iptrewzetega -besedila. Če pa te »citate« ipriimarjaš ;z originali, boš le redko naletel v resnici na originalno besedilo citiranega pilsea. Skoraj redno je besedilo pokvarjeno; pri več kakor polovica citatov pri tem ne gre le za spremembo sloga, za zamenjavanje besed, miairveč tudi za — večkrat zelo občutno — spreminjanje vsebine. Mnogokrat hesedlilo pred začetnim narekovajem ali po zaMjuičnein natančneje ustreza predlogi kakor ono v narekovajih! Čemu potem sploh nare­ kovaji, če avtor (ali redaktor?) predeluje vse na enak način? Preveč hi nk narasla ocena, 5e bi vse to citate popravljal: med 56 »citati« jih je le 16 točnih, 6 stilno spremenjenih, celih 34 pa tudi vsebinsko! Podčrtam naj le, da velja ta karakteriaajciija za vse citate od kraja, najsi so vzeti ife. slovenščine (Engels, Sperans-Kairdelj, Koroški zbornik), najsi gre za podatke različnih virov (bizantin­ skih, arabskih ali iz Nestorjeve kronike), ali za poglavitno predlogo, besedilo Grekova, le da so se pri zadnjem pritaknile še številne pogreške zaradi napač- 234* nega prevoda (str. 23: mir — Ted; 24: sistematičeskij — smotrn; 30: mogušče- stvennyj — pain, možnosti; voinskogo ustava — vojaške ustave; 31: sdeilalas — "bila; 32: po greharm našim — po naših pogreškah; 33: besede G r e k o v a , da zadostuje »protS Slovanom le majhna neprevidnost in že ne mares več uiti porazu« se navajajo kot citat iz P s e u d o m a u r i k i l j a ; gde men'še vsego etogo ždut — kjer jih je zelo malo; udobnyj moment — prikladen prostor; prinjav vse vo vnimanje — visem v pozornost; ma, pol'zu — v opozorilo), V drugem delu tega poglavja pa je podal Baš originatalo razpravi«) o raz­ merju med Slovani in Obrii v času naselitve na Balkan ter zbral nekaj narodom pisnih slik o življenju .starih Slovanov (str. 34—51 oz. 51—54). Narodopisna zbirka je sicer nesistematična, vendar pa nazorna, čeprav tudi tu naletimo pri podajanju virov na že iznane napake. Za primer le citat iz tkzv. Nestorjeve kronike (10. pogl.): Poljane bo evoih' otec' obycaj imut' »Po tem viiru so Pol jani . . . ljudstvo . krotok' i tih' i stydenje k' snoham' »s i 1 n e g la -značaja, kjer so možje do svoim' i k' sestram', k' materam' i k' svojih snah, sester ila mater zelo do- roditelenr svoim', k' svekirovem' i k' stojni, prav tako kakor snahe do svojih deverem' veliko stydemje imjehu.. . tastov in svakov«. S t a r e j š i P o l j a - A drevljane življahu zvjerinskim' obra- n,i pa so živeli . . . »na zverinski na­ zorni', živušče (škofsky: . . . čin.. .« (Baš, str. 52). Poleg stilističnih prikrojevanj citata toirej dve grobi materialni napaki. Trditev, da bi Slovani v 6. stoletju imeti že »mesta kot naselbinske točke« (str. 52), se ne da združiti is tem, kar vemo o takratnem slovalnskeim gospodarstvu in načinu življenja. Pseudomaurikliljevo ротоШо o tam, da tudi goste čuva pri Slovanih tovna osveta (»če pa se zaradi neskrbnosti gostitelja pripeti, da tujec trpi škodo, napove onemu vojsko tisti, ki imu ga je zaupal, misleč, da je sveta dolžnost maščevati tujca«), se je spremenilo tako, da »se mora nralomamež zagovarjati« (str. 53). K razpravi o. :razimarju med Obrii ш Slovani pa je treba reči spet nekaj načelnih pripomb. Baš se tu loteva problematike, obravnavane v zamotani pravdi med Malom in Hauptonannom. Vse do danes nerazrešeni problem razmerja med . Obri in Slovani spada med najtežja vprašanja v zgodnji južnoslovansiki zgodovini in B. Ziherl ga 1. 1939 ni brez vzroka uporabil za primer, ki kaže meje, preko katerih ne more metoda meščansikega zgodovinopisja. Če pa menimo, da se da to vprašanje uspešno načeti ita tudi 'rešiti z metodo dialektičnega in historičnega materializma, se vendarle pri tem ne moremo odreči poglavitne pridobitve meščanskega zgodovinopisja, njegove, -tekstne .kritike. Edinole analiza virov samih in.njihova poglobljena kritika nas more pili tam prepeljati do uspeha, in sicer ne le virov v odlomkih, marveč v celoti in ivseh, k i !za prliEadeto vprašanje morejo priti v poštev. Diruga zahteva — tudi že stara — pri vsaki polemiki pa je, da podajaš nasprotnikovo mnenje .res tako, kakršno je, in končno zahteva tudi poljudnoznanstveno 'dello, da vsaj glede večjih kompleksov argumentacije pokažeš, od kod si jo vzel. Baš greši v vseh treh pogledih. Virov ne uporablja ndifei vseh, mlilbi v «eloti, marveč se zadovoljuje z izborom v Kosovem Gradivu, ki je za to problematiko seveda pomanjkljiv, izpopolnjenim še z nekaterimi citati Uz ŠliSićavega dela Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara. Večinoma virom me sledi po origi- јпашет besedilu, marveč -po prevodih. K tamu se pritakne se .spreminjainje citatov in .rezultat ni kritična analiza virov, marveč njihova marsikje pogrešna interpre­ tacija. ' S pogajanjem Justinijana z Anti okr. 1. 545 se na ipr. razlaga udeležba slavenskih, antskih in hunskih čet v Italiji v 1. 536/37 in 539/540; bolgarstó vpad v bizantinsko cesarstvo 1. 558, ki so se ga pod vodlsitvom Bolgarov udeležili tudi Slovani, se pripisuje preprosto Slovanom; Agiaitijevo poročilo o njem naj bi pisal Prokopij; äz sporočila, da so Bolgari na nekem samotnem mestu podrli carigrajski »dolgi zid«* »in nikogar ni bilo, ki bi jih pri tem zadržaL miti ni bilo tam straž zidovja, niti obrambnih strojev in tastih, ki jih znajo uporabljati, in celo niti pasjegiai lajanja ni bilo slišati,... kakor ga je na primer pri svinjskih hlevih in pastirjih«, je nastala ugotovitev, da so »Slovani... pr i š l i . . . do Gailipolskega 235 polotoka, kjer so tako razgrajali, ,da ni bilo čuti niti pasjega lajanja', kakor beremo v viru«! Ponovno mailetiiš na pogrešne podatke im citate^ da molčimo o tem, kaj je v podaftkfth virov »avtorju vse ušlo. Kot priimer navajam njegovo trditev, đa »kdor bo preiskal zadevno giradivo«, 'more ugotoviti le dva primera, v katerih viru zamenjujejo Obre in Slovane: pri Mihaelu Sirskem v poročilu o padcu Ambiala 1. 584 in pri Konstantinu Porfiragenieitu o padcu Dalmacije okr. 614; .podobna mesta prli Agaitiji, Ivanu iz Efeza, Teofillalkitu Sim okati, Ivanu ш Niikija, Taofainu in 'Pavlu Diakonu, da se omejimo le na vire za čas od 558 do 626, je prezrl. Pri drugačnem delu z viri bi se celoten značaj [razpravljanja in njegovi rezultati morali znatno spremeniti. — Dalje Baš v svoji polemiki glede Hauptmannovih nazorov o razmerju Obrov in Slovanov upošteva Ile njegovo po svoji naturi fragmentarno polemično razpravo Staroslovamska in iStarostovenska »svoboda« (Čas 17, 1923, str. 305—334), ne pa njegove poglavitne .sftsiteimaficne razprave o istem problemu Les rapports das Byzantins avec les Slaves et les Avares pendant la seconde moitié du Vie siècle, Byziantion 4 (1927-28), 1929, str. 137—170. Zato marsikje očita Hauptmannu, da, ne upašteviai podatkov, ki bi jih mogel najti! v drugi citirani (razpravi1, pa tudi' sioeir Haaiptimannov© trditve nekajkrat naviaija napačno. In končno — svojo argumentacijo je oprl v glavnem na iMalova izvajanja, «igar vpBvu je močno podlegel, poleg tega sei na Šišićeve konstrukcije o Obran, ponekod se je oprl tudi še kam drugam, premalo pa pove o izvoru svoje argiumentadije; le v bibliografiji se opozarja na Malove razprave. Tako'delo seveda mi moglo dati novih rezultatov. Staro vprašanje se obrav­ nava na star način, ne le v metodi, marveč tudi glede sloga, ne ravno primeir- ' nega pri takem delu. Baš poskuša 'zrušiti Hauptmanmove teize tam, fcjeir jliih nf mogoče zrušiti, kajti glede političnega razvoja so njegove teze z izjemo ene* aH dveh generalizacij dobro podprte. Slaba stran Hauptmannove teorije, njegov način sklepanja iz političnega položaja na družbeno strukturo in n a č i n razmerja med Obri in Slovanli, pa je tudi oib tej priliki ostala nenačeta, dasi bi n o v i pogledi na zgodovinski irazvoj morali vaditi prav k t e j kriiffifci. Оав j© že, da se; v takih problemih ločimo od stare metode in prenehamo s starimi polemikami ter se obrnemo k plodnemu delu, ki čaka, zahteva pa tudi najvestnejše delo na vinih samih. Neprijetno mil je ibilo pisati ta del poiročtta, kjer sam se zanaidi originalnosti teksta spustil nekaj bolj v podrobnosti; na bi .rad, da 'bi ga kdo razumel kot zaviranje iniciative mladega človeka. Prav pri delih mladih avtorjev pai je bistvena naloga, pokazati jim metodične napake, ki jih delajo. Po tem ekskurzu naj se vrnam spet k publikaciji. V poglavju o »državo­ tvornosti Slovanov v zgodnjem srednjem veku« je treiba najprej povedati, da je v naslovu nakazana problematika zajeta le delno, kajti zahodni Slovani so ostali neupoštevani (gradivo o njlih ibi mogla najti avtorja v Slavjanskeim zborniku,. 1947), enako pa tudi Sklavinije v Makedoniji (menda zato, ker služi za podlago prikaza bolgarske zgodovin« DeTŽavinova Istorija Bolgaru, ki je pisana z veliko- bolgarskim konceptom). Marušič po literaturi,** ki je navedena v bibliografiji (str. 82—83), to ja po delih Girekova,' Juškova in Mavrodrima o zgodovtini Kijevske Rusije, dobro povzema njihove .poglavitne teze o slovanskem gospodarskem in družbenem razvoju od 6. do 9. stoletja, o napredovanju družbene diferenciacije m nastanku Kijevske države; nekoliko podrobneje se dotakne pri tem tudi nor- niianske teorije in razredne strukture Kijevske države. Tudi ta povzetek je zadovoljiv, le nekajkrat se ustaviš nad posameznimi! miamj točnflmi ali manj spretnimi formulacijami (uvod str. 55; str. 59 je pod .različnimi naslovi podvojil tkzv. Nestorjev letopis lin lenako obe »pravdi«, kratko in prosittrano; požigalništvo se v večjem merilu zamenja z ornim poljedelstvom prtfl vzhodnih Slovanih šele v 7./8. stal., ne sredi 1. tisočletja, str. 60; Neetorjevih navedb o »mestih« v prednormiamskd dobi je manj, kakor meni pisec str. 60; sovjetski zgodovinarji govorijo pri Antih večkrat o plemenski zvezi kakor o »državi«, str. 63; sirska poročila o Ruđln ob Črnem morju v 4. in 6. stal. navajata že Marquardt in Westberg v prvem desetletju našega stoletja, niso jih torej na novo odkrili, marveč so spremenili le interpretacijo teh tekstov, str. 65). Nastanek bolgarske države podaja po Deržaviinu, kjer je pa brez potrebe sprejel tudi njegov bolgar- ska-makedonskj koncept (str. 74, kjer omejuje bolgarsko državo z 1. 1018). Manj pa'zadovoljuje Matrušičeva kratka skica nastanka države pri Srbih in Bolgarih, 236 kjer se je omejil v igllavneim na precej splošno sociološko shemo, specifična pro­ blematika, in konkretni razvoj ipa ista ostala docela v .temi. Bašev .prikaiz države karantenskih Slovencev, ki je Vložen v Marušičev tekst, se opiiira predvsem na mojo razpravo /v Koroškem zborniku, vendar tudi te teze niso najbolje, ireprodu- cirane in so •vsi diitati znatno spremenjeni. Glede 'bibliografije bi bilo želeti* da bi se omejevala le na to, kar sta -avtorja uporabljaila, kajti popolne bibliografije najvažnejših del v Ljubljani niti ni mogoče sestaviti, slučajen izbor pa nima pravega pomena. Tej zahtevi 'bibliografija le delno ustreza. Za zaključek še besedo lilniciatorju knjližice. Misel, da je treba pri nas seznat- niti z rezultati sovjetskega zgodovinopisja nekoliko širše kroge, kakor pa se morejo seznanita z njimi neposredno 'iz omejenega števila originalnih publikacij, ki so na razpolago, je gotovo pravilna. Potem ko smo IbiM odrez/ami od znanstve­ nega življenja .Sovjetske zveze od velike oktobrske sociallisMčne mevolucije do 1. 1945, je bila ito dm je še daines brez dvoma .resna maloga. V 'sovjetskem zgodo­ vinopisju imamo namreč stvarno prvi poskus, da se na široko upoiraibi metoda dialektičnega in histarlilčnega .materiatiama, tako da se more prli njem naš zgodo­ vinar učiti marsikaterega metodičnega prijema. Uspešnost vsake metode se pa najlepše vidi pri delu. Seveda pa se taka ocena sovjetskega zgodovinopisja, ki je rv dobršnem delu problematike res glede metode dvignilo zgodovinsko vedo na novo, višjo raiven, ne isme stopnjevati do popolnoma nekritičnegiai sprejemainja njegovih trditev im »a drugi strani;; do popolnega omalovaževanja zgodovinopisja na zahodu, kakor se oboje nekajkrat izraža v ocenjevanem delu (prim. str. 3—4, 34, 55). V celi vrsti problemov je še danes na prvem mestu brez dvoma francosko zgodovinopisje, ki mone pokazati tudi na niajzrelajše dosedanje obsežne sinteze obče zgodovine, do kakršnih sovjetsko zgodovinopisje v svojih publikacijah sploh še ni prišlo. Na drugi strani pa nikakor mi! mogoče sprejeti -vsega, kar beremo pri sovjetskih historikiih, alasti še danes, ko povsod najdemo .različne trditve o iruski »prioriteti!; na .različnih področjih za dobe, v katerih so Rusi daleč zaostajali za zahodno Evropo. Tudi glede problematike, kii jo obravnava ocenjevano delo, nikakor ni mogoče pristati na vise teze sovjetskih zgodovinarjev, niti glede etnogeneze, ki je celo pri njih samih še zelo sporno vprašanje, miti glede vloge Slovanov in zlasti južnih Slovanov v zgodnjem srednjem veku. V tem pogledu bi mogel nanizati dolgo vrsto pripomb im popravkov. Vendar se te prolblematike v oceni nisem dotikal, ker jo je treba obravnavati v zveza, z orginalniimi ruskimi deli. Ocena prikazuje le, v koliko so sovjetske teze v knjižici verno podane. Vsekakor pa je že nujno potrebno, da prtistapaimo ih knitdčiramu pretrelsu do 1.1945 pri nas skoraj neznane sovjetske zgodovinske literature oz. njenih tez in da rezultate, ki tak krtiiičen pretres vzdrže, vdelamo v naše domače zgodovinopisje. Zgodnji srednji vek je v tem pogledu dosti aktualno področje, ker so se sovjetski zgodovinarji prav glede slovanskega razvoja v tej dobi prilično mnogokrat dotaknili tudi naše zgodovine. Za razširjanje sovjetskih zgodovinskih del lim njihovih dognanj sta pri. takem položaju primerni le dve pati: ali prevodi primarnih del, če mogoče s krat­ kim zaključnim kritičnim dodatkom, ali pa prikazi dela sovjetskega zgodovinopisja sna posameznih 'zaokroženih problemih, ki pa morajo biti kritični, in vsestransko na višino, nikakor pa ne le navadni povzetki. Bogo Graienauer Dr. Josip Mal, Kontinuiteta slovenske karantanske kneževine, Celje 1949, 15 str. in 2 prilogi. Pisec, 'čigar nedvomna zasluga je, da je v svojih irazpraivah o ustoličevanju koroških vojvod branili vrednost vrinka v dveh 'rokopisih Švalbskega zrcala in zavračal razne teorije, ki bi rade razložile obred iz germanskega prava, je tu v sintetični, poljudni obliki povzel svoje teze o zgodnjesfredmjeveški* slovenski zgodovini. Ker bo, kakor upam, v kratkem izšlo obsežno moje delo o ustoličevanju koroških vojvod in državi karantanskih Slovencev, ki bo pokazalo usitoličevalni obred v bistveno novi lučil 'in močno spremenilo .poglede na njegove vire in razvoj, se v. tej oceni ne mislim muditi s podrobno argumentacijo svojega mnenja, marveč bom le na kratko navedel avtorjeve teze ter nakazal problematične strani njego- 237 vega .dokazovanja. Pise« poskuša v mnogočem bistveno stprememniti doslej ustaljeno mnenje o slovenski zgodovini v dobi zgodnjega in zrelega fevdalizma: I. >Kot. . . svobodni ljudje .so Slovenci poselili alpske pokrajine, kot svobodne so jih' Bavarci lin Franki cernili in upoštevali ter se z njimi kot enakimi pogodili. Pustili so jim pravico, da so si volili svojega kneza. Slovenci so obdržali! svojo staro upravno razdelitev po desetkah, stotnijah in županijah. Posestva so merili s slovensko zemljiško mero. š e nadalje so se smeli shajati na večah in pojezdah. Za Slovenca je sploh še dolgo v srednjem veku veljalo njegovo staro domače pravo, ikeiterega ostanki se kaij jasno kažejo v ustolitvenem obredu kneza karan­ tenskih Slovencev« (str. 5). II. Zato je »popolnoma neutemljeno naziranje, . . . da so Slovenci', takoj ko so iv osmem stoletju stopili v pobližjil stik z nemško državo, izgubili še tisto politično samostojnost dn neodvisnost, kolikor so je sploh kdaj imeli in -da so si vrh tega nakopali še osebno hlapčevsko podložnost. To zgrešeno naziranje temelji v modernem imperialističnem pojmovanju zaključena in isključno nacionalne države« (str. 5), toda <»,sveta rimska dišava' naj bi bila skupnost brez zatiranja, skupnost, ki naj hi pomenila in oklepala .vso evropsko krščansko družino, v kateri je bila le trenutno nemška nairodnost vodilna« (str. 6). V skladu s tem je »Karantanija... veljala.. . za plemensko vladavino z lastnim slovenskim, od drugih različnim praivom... Zato tudi ponesrečeni upor Ljudevita Posavskega glede na izbiro karantanskih knezov nikakor ni tel tako odločilnega p o m e n a — Nasprotno so se knezi tujega pokolenja stapijali s slovenskimi Kairantanci _ v enotno politično skupnost in so slovenski značaj te enotnosti poudarjali z zavestnim čuvanjem starega narodnega ustolitvenega obreda, z varovanjem starih narodnih pravnih običajev in navad ter s priznavanjem posebnih jezikovnih pravic sloven­ skega Karantanca pri obtožbi vojvode v domači deželi kakor tudi na samem cesarskem dvoru« (str. 7). III. »Pravno samobitnost Slovencev«, t. j . da »so bili tudi Slovenci v svetem rimskem cesarstvu priznani kot celota zase z lastnim pravom, svojim ozemljem in z upoštevanjem slovenščine v zasebnem in javnem življenju« (str. 8—9) pisec obsežneje dokazuje ob nekaj podrobnejši obravnavi koroškega palatinata:, obeh oblik ustolioevalnega obreda, določb o sodstvu nad koroškim vojvodo dn sloven­ skega »službenega«" pozdrava vitezu Liechtensteinskemu ll. 1227 (str. 9—14). Nato zaključuje s trditvijo, da so šele Habstouržani »v svoji rodbinski sebičnosti« začeli razdirati vesoljnost srednjeveške nemške države, kajti dotedanji » f e v d a l i ­ z e m . . . nikakor še ni bil počelo razkroja, marveč je v njem temeljila le univeir- zalistična misel zdravega f e d e r a l i z m a « (podčrtal M., str. 14). Argumentacija, ki jo pisec navaja za te svoje teze, pa je v mnogoeem vec kakor samo problematična: I. Slovensko svobodo dokazuje tokrat predvsem s pomočjo po vzorcu Grekova (Krestjane na Rusi s drevnejših vremen do XVII. veka, 1946, str. 21—42) pri^ rejene analize slovanskega gospodarstva, v katerem je bila poglavitna panoga poljedelstvo, poleg njega pa važna tudi živinoreja. To je vse res, toda za problem, ali so se Slovani v Vzhodne Alpe priselili svobodni ali pod Obri, brez pomena. Iz tega, da BO bili .Slovani poljedelci, namreč še ne sledi, da so morali bito od Obrov neodvisni. Sicer bi bilo pa v podrobnostih нжгеЉај pripomniti. Tako bo osiupml vsak, kdor pozna dela sovjetskiiih (zgodovinarjev in čita piščevo 'trditev, ida je »tudi moderna ruska znanost z menoj istega mnenja«. Jedro vsega dosedanjega Malo- ve-ga dokazovanja je v tem, da so bili tudi Slovani p o s v o j i n a t u r i državo­ tvorni jedro anaiLilz sovjetskih hisitorikov pa v ugotovitvi, da se državnost pojavi na neki določeni stopnji razredne diferenciacije, da torej ne moremo dehti narodov po njihovem z n a č a j u v državotvorne in nedržavotvorne, da je prirodno, ce Slovani niso ustviatrjali držav, preden so dosegli tako stopnjo razredne diferencia­ cije da pâ so po nujnem gospodarsko-družbenem razvoju prišli pač tudi do te stopnje. Med obema stališčema je torej bistvena razlika: prvo je idealistično, drugo marksistično. Iz dragega stališča še ne sledi, da so Slovani že ob svoji naselitvi na Balkan in v Vzhodne Alpe »državotvorni«; bizantinski viri (kaiteruh podatke navaja Mal spet kot domneve zgodovinarjev ob aaiöetku našega stoletja!) pričajo trdno, da v času naselitve južnifli Slovanov pri teh nikakor še ne moremo 238 govorili o (razredni družbi, .ki je podlaga državne organizacije, marveč da so mastalle prve njihove države šele -po daljšem razvoju po naselitvi. Tudi Anti niso imeli ^države«, marveč le plemensko zvezo. Noži in druge najdbe v grobiščih od 9. do 11. stoletja (Ptuj in iudiii Bled) seveda ne povedo ničesar o oborožitvi in obrti pri Slovanih v 6. stoletju. Su­ ženjstvo je .bilo pri Slovanih pred naselijevanjem na Balkan izjemen pojav. Pseudo- maurikij mam izrecno priča, da gre pri 'teh začetkih le za začasno hlapčevanje vojnih ujetnikov, ki so jih nato sprejeli kot enakopravne medse. Dokaz za to je tudi samostojen slovenski izraz »krščenica«, potreben za nov pojav, ki je plod našega razvoja v novi domovini; v dobo pred preseljevanjem je namreč prenesel ta izraz pisec zato, ker je napak nazumiel »Kranjce« v 'ruskem besedilu kot »Ukrajince« («u k r a i n c e v . . . hristiamami (keršenica) do sih por nazivajut nevol'nic«, Grekov, n. d., sitr. 18). Tudi paberkovanje za novimi sledovi starega slovanskega prava, pri čemer v ostalem .Mal ne navaja svojega vira (Šašel J., Pravne stairožitnosti iz Roža na Koroškem, Slovenski etnograf I, 1948, str. 82—88), je ostalo brez rezultata. Reklo otroške igre iz Roža1 »v župo podrabiti« namreč po mojem mnenju ni »očiten spomin na starostovansike vojne zarobljenike«, ipač pa me spominja' na druga slovenska rekla iz vsakdanjega življenja, zlasti »v župo (močnik itd.) pasti«. Šašlova argumentacija, 'da gre za »verno slikico družbene ureditve« iz časov, »ko so naši predniki še živeli v ižuipah« (n. n. m., str. 84) je zgrajena na po­ grešnih Dolenčevih konstrukcijah o .slovenski družbi po naselitvi, ob čemer Šašel sam 'združuje, še elemente rodovnoplemenskega reda v enoto z elementi suženj­ skega reda. Tako pride do domneve, da je imela župa kot kolektiv svoje sužnje. Historično pa ise suženjstvo pojavlja povsod vzporedno z izdvajanjem posameznih i veljakov iz kolektiva in nikjer ne poznamo kolektivnih sužnjev. Da tudi pri Slovanih ni bilo drugače, nam priča že Prokopij sredi 6. stoletja v zvezi z lažnim Hil'budijem (gl. Kos Fr., Gradivo I, št. 33). Tudi interpretacija sporočila Polji- škega statuta, po katerem pripada vojni plen 'tistemu, »ki otme, odlože ako je robje« (öl. 98), je isimdlseilna le glede tistega, ki pleni (t. j . če je on rob, pripada pien njegovemu 'gospodairju!), ne pa glede plena. Tudi koroška rečenica »na kozji rog potočitli« (lai jo Guitsmann navaja v svojem slovarju k geslu Stürzen, 'prekucniti, prevaliti) ali »v kozji irog ugnati«, po mojemi ne more biti v zvezi z izrazom »potok« Rusko prostrane piravde (Pravda russkaja II, red. Grekov, 1947, str. 291—293). Ruski »potok« je-namreč šele termin razrednega sodstva: izvršuje ga vedno knez, ki se ,mu 'zločinec izroči »na potok«*ali »na potočenije«, ne pa soseska ali župa; Kratka pravda (zapisana v 11. stoletju) ga še ne pozna, marveč šele predelana Prostrana iz 12. stoletja; •pomeni pa i z g o n iz dotedanjega bivališča. Slovenska rečenica pa ima prav obraten pomen, namreč spraviti koga v tako z a g a t o , navadno na zvit način (zato »kozji rog«), da mora odnehati; poleg tega je vzeta iz vsakdanjega življenja, pa tudi historično je zveza iz ruskim. >potokom«, kakor je razvidno iz zgornjih navedb, nemogoča*. Pomen izraza »poto- čliti se« za »izpriditi se« pa ni nič izrednega, marveč točno odgovarja hrvatskemu pomenu besed« »potočitk = izgubiti (na pr. Ruku ti isti, a ti si nogu potočio) in »potočiti se« = sich wegbegeiben; s pomenom »izgubiti se« se da torej rožanski pomen besede kar lepo združiti. Podčrtati pa je treba, da je v ruskem pravu ta beseda dobila s p e c i f i č e n pomen, iz katerega ne moremo izvajati hrvatsko- stovieinskega s p l o š n e j š e g a , mamveč sta izraza povezana v obratni smerni, torej hirez izveze s pravom. Tudi zadeva z izvorom in pomenom izraza »kmet« ni tako preprosta, kakor se zdi po Malovem izvajanju, kjer je iz raznih mnenj, zbranih pri Grekovu (n. d. str. 17—18), vzeto le eno, Malu najpriročnejše. Navadno namreč trdijo, da izvira izraz iz latinščine (comes, cornetta, comitatus; tako n. pr. Jagić, Berneker, pri nas Kelemina, Glasnik Muzej. dr. za Sloven. 14, 1933, str. 65; pri) Slovanih je izraz prvič registriran v 13. stoletju). Pa tudi Ostrebski J. (0 pochodzeniu wyrazu kmieć, Slavia antiqua I, 1948, str. 563—567), ki ga ima za slovanskega (gl. tudi Oštir K., K predslovansfci etnologijnt Zakarpatja, Etnolog I, 1926/1927, str. 23), dokazuje, 'da je prvotno nomen oollectivum s pomenom »otroci«, kar je pri sorodnem položaju otrok s hlapci v slovanskem pravu dalo izrazu pomen »podložnik«. Uporaba tega izraza za vaškega načelnika in druge višje funkcije 23» je tudi po njegovem mnenju plod kontaminacije z latinskim izraizoni comes. Zveza izraza s poljedelstvom je torej za njegov prvotni pomen, zelo problematična, še celo pa zveza s kakimi javnopravnimi pravicami. Ne Tem, kdo bi p r i mais tallii, da naj toi se poljedelstvo pri Slovencih razvilo pod obrsikim vplivom? Zianimivo pa je, 'da Mali pristaja na trditev, da so Slovani prišli v Alpe s požiigailniškiim poljedelstvom, torej s poljedelstvom z nestalnimi njivami. Seveda pa je potem nemogoča domneva, da bi se pri tej poljedelski tehniki izoblikovala slovenska zemljiška mera za čas triletnega kolo- barjenja s prano. -Skratka, vsa Ma-lova argumentacija niti malo ne more premakniti poročil pisanih virov, ki pričajo o povezavi Obrov s Slovani ob slovanski naselitvi na Ballkan in v Vzhodnei Alpe, ki jih j-e povzel 1. 1043 ruski zgodovinar Gnacianskij s sledečimi besedami: »Podčrtati je treba, da je obroka oblast. . . združila Slo­ vane in jim pomagala pri njihovem prodiranju proti jugu. Vsi slavisti priznavajo, da iso Obri v znijtiii meri olajšali napredovanje na Balkan« (na razpolago imam- ile španski prevod razprave, El reino eslavo de Sanno*, La rivista de estudios eslavos, Mexico, I/l, 1947, stir. •-27). II. Prav -tako malo pa more premakniti poročila, ki govore o tem, da so bili Karantanci Frankom podvrženi s silo, da so torej vsekakor izgubiti, politično neodvisnost in samostojnost, ne pa da bi bi bili s Franki »enaki«. Le zaradi česa so se pođi Ljudevitom Posavskim uprli svojim »zaveznikom«, k i so jih tako »oeniM in upoštevali«, da so prišli od Okr. 745 do 820 kar štirikrat z vojsko naidnje? Zgodovinska dejstva, izpričana s stotinami dokumentov, so, da se od upora "Ljudevita Posavskega dalje 'začne oblikovati nad Slovenci tuj vladajoči raœred nemških fevdalcev, da so bili Slovenci v dveh ali treh stoletjih po tem skoraj v celoti potisnjeni v podiožništvo, da predstavljajo vsaj nekako od 13. stoletja dallje skoraj izključno podložne kmete pod tujimi zemljiškimi gospodi. Teh dejstev niti .malo ne morejo premakniti nobene romantično-idealisitieme potvoirbe značaja srednjeveške nemške države, niti ne popolnoma nezgodovinsko zamenjavanje fev­ dalnega parffikulairizma, ki je doma že v 10. in 11. stoletju, z nekakim federa­ lizmom. Res sicer v tem času ni bilo »narodnostnega« 'zatiranja v modernem smisilu, saj ni bilo ne narodne zavesti ne narodov, ki jih ustvari iz narodnosti selle kapitallisitično gospodarstvo. Toda v baje'idealni srednjeveški »skupnosti brez zatiranja« je bilo slovensko ljudstvo potisnjeno v podložnost nemškim zemljiškim gospodom, ki so se .polastili slovenske zemlje; oropano je bilo slovenskih višjih družbenih skupin. To je sicer s o c i a l n o zatiranje, a v izvezi z narodnostmilm značajem izkoriščujočega in zatiranega razreda je imelo neprecenljive posledice tudi za slovenski n a r o d n i razvoj! In začetek tega r zatiranja je zvezan prav z uporom Ljudevita Posavskega, ki je torej odločilna prelomnica v tem razvoju in s tem tudi v »zgodovini Slovencev. Formalistični pravni ostanki v življenju malo pomenijo. Odločilno je, kdo ima v rokah oblast, in pravo, ki ga o n nosi. Na Koroškem pa je v dobi zrelega fevdalizma nosilec slovenskega prava oz. bolje njegovih bornih ostankov, ki se vedno bolj utapljajo v novem razrednem fevdalnem pravu, brez dvoma le kmet, in sicer poleg koseza čedalje bolj redki svobodnjak. Vojvoda in 'zemljiški gospodje so nosilci novega razrednega fevdalnega prava, preden pa se to uveljavi do kraja, se tudi ostankov svojega domačega, nemškega, plemenskega prava. Pri­ padnost vojvode ih koseškemu pravu pri starejši obliki ustoličevalnega obreda je le kratkotrajna epizoda, ki traja le od ustoličenja do podelitve dežele v fevd. Pri ipoznejši obliki tega sploh ni več. Značilno je, da je prav v tej dobi vojvoda simbolično izločen izmed fevdalcev in nastopa kot kosez. Fevdna: podelitev dežele pa ga nemudoma_vrne v njegov pravi razred. Kje je potemtakem mogoče govoriti o slovenskem značaju baje enotne karantaniske politične skupnosti, ko je «Mia vsa resnična oblast v rokah tujih fevdalnih gospodov, slovenske pa so bile le nekatere formalistične pravice, pa mnogo dolžnosti in trpljenja pod fevdalci? Več kot problematična je tudi Melava konstrukcija' starosloivenske uprave (desetnij, stotihij in žup), oprta v celem na interpretacijo iene same listarne, ki ne upošteva sociološkega in zgodovinskega razvoja te vrste enot. III. Koroški pallatiinat je tvorba 14. stoletja in nima nobenega opravka z domnevno slovenskim pravnim značajem pokrajine. Tudi sicer so Malove opombe 240 o .palatinalu v dobršni meri neprecizne. IMoličevanje .koroških vojvod dokazuje sicer res kontinuiteto v obstoju posebne koroške teritoriatao-upravne enote ne pa kontinuiteto slovenskega značaja v njej vladajočega družbenega razreda fev­ dalcev Obratno dokazuje - najsi se sliši to še talko paradoksno - prav ono p r e s k o k v kiao-antanskeim .družbenem razvoju, 'in sicer prav w formiranju tega razreda! Ce bi se namreč v Karantaniji dovršili domači razvoj v fevdalno družbo, bi predfevdalni obred v fevdalni dražbi nujno propadel, kakor je .propadel y istan razmerah podoben obred povsod drugod. Ker pa je nenadna presilojitev karan- tanske družbe s tujim, že izgrajenim razradom fevdalcev preprečila nadaljnji razvoj in razkroj »družine« karantenskega kneza, fcosezov, se je s tem preostankom stare družbe ohranil tudi obred, ki zlasti v svoji starejši obkiki predstavlja y fevdalni ureditvi Koroške izrazito taje telo. To nekajkrat pride do izraza tudi v razmerju vojvode do obreda .in .enako v ocenah fwdalnih p « e v glede njega Podrobnosti glede mstoličevalnega obreda se ne bom dotikal, dasi bli hilo tudi tu marsikaj '.pripomniti (n. pr. glede vloge knežjega каишш .v vojvodskem wdstvu, nastanka vojvodskega atola, domnevne ustaljenosti novejše oblike obreda itd.). Podčrtam naj ,le da se- obred ni tako dolgo ohranil zaradi s l o v e n s » družbenih Sil niti zaradi slovenskega, značaja vojvodine, niti po zaslugi svojega formalnega nosilca ko«,ezov, marveč zaradi tega, ker je v posebnih okoliščinah koroškega • xazvoîà izrabil obred .za uveljavljanje svojih razrednih interesov na Koroškem S i to je maizred Udalcev. In čim qjegov interes na obredu izgine, keir fevdalci dob© v deželnih stanovih svoje lastno pravno .telo, ki Jim ije prijetne je od »kmečkega« obreda, njegov predfevdalni del dokončno propade T A tamuđna poosodnoat pod koseškega »sodnika dežele« propade obenem s staro obliko obreda in koseškim sodnikom dežele ze Siredi^. stoletja Voi vodova pravica do slovenskega zagovora pred kraljevskim sodiščem pa e nezgodovinska. Podlaga iteh vesti je sporočilo A t r i j s k e irimane кшпЉе Otokar a ouz der Geul, ki je'tako spremenjeno posneli poročilo vmnkav Švabskem zrcalu fin sicer v pokvarjeni obliki, ohranjeni v giefiensikem irakopisu), ke;r ga zaradi spremenjenih .razmer ni več razumel. Slovenski pozdrav ^ « ^ Д ™ Venus« v ustih koroškega vojvode in n egovega spremstva 1. 122/ Ulriku Liechten- ste™skemu ni službeni pozdrav (saj je sicer »službeni« jezik* v d o k u m e n t izključno latinščina in nemščina), marveč samo dokaz, -da ni bilo v- tem času se narodnostnega nasprotja, ki bi ob tako svojevrstni priliki onemogočilo nemškemu plemstvu uporabiti ljudski jezik pokrajine, kjer se je sprejem vršil (Vrata v Ziljski dolini) in tako pokazati koroško svojevrstnost. _ Malora argumentacija je torej nevzdržna. Koroški razvoj v srednjem veku ni plod volje diLstov v deželi, marveč veren odraz e o e p o d a r a l ^ i A e ^ w o j a in v tem razvoju utemeljenih razrednih lezenj. Bogo (jratemauer Dr Dragoslav Janković, Istorija države i praiva naroda FNRJ I. Ranofeudalne države jugollovenskih naroda (do XII. veka). Predavanja.. . docenta Pravnog Š t e t i Univerziteta u Beogradu. Drugo preradjeno -izdanje. Naučna ta]iga, izdavačko preduzeće nairodne republike Srbije, Beograd 19o0. 8°, str. 114. Knjiga docenta D. JankovMa je že po .dveh letih izšla v drugi izdaji. To samo najbolje priča o stvarai potrebi takih provizornih učbenikov za s t a « * » e n T l i v e r z i , pa tudi o želji širše javnosti, da se.spozna z zgodovmo narodov-T>LRJ osvetljeno in analizirano z znanstveno metodo .maHtatoma-lenmizma. Tako javna kritika katar privatni nasveti po izidu prve izdaje so avtorju pokaizali marsi­ katero problematično stran knjige, tako da je druga/izdaja v ,resnici tetveno predelana in dopolnjena, prav glede slovenske zgodovme kar na: novo napisana. Ne Slede na to, dia predstavlja knjiga po izrecni avtorjevo) uvodni pripombi le »štampana predavanja za privremenu pomoć studentima u učenju i spremanju za ispit« (str 4) je vendarle pokazal piteec tolikšno težnjo po zboljšanju prvot­ nega teksta, da mu je kritika vsekakor dolžna pomagati pri njegovem bodočem Primerjava prve izdaje z drugo - omejujem se pri tem na najbolj splošne- 0 O t e z e _ kaže pred vsem tri stvari: avtor je snov mnogo bolje razporedil ako v historičnem smislu (n. pr. predslovanska doba je sedaj res pred začetkom 241 Zgodovinski časopis — 16 obravnavanja Slovanov, ne pa v okviru nastajanja slovanskih držav že po slo­ vanski etnogenezi) kakor tudi predmetno (to velja, zlasti za poglavje o Hrvatih}; osvobodil se je marsikaterega balasta tako snovno (zlasti v .uvodu; polemik» proti že davno ovrženim teorijam; črtanje odstavka o Bosnrii, katere zgodovino poznamo šele v fevdalni dobi) kakor stilistično (odvečna retorika) ; marsikje se je na novo poglobil v vire in (izboljšal formulacije, daisiravno jih je skrajšal. V mnogočem je popravljen zlasti opis hrvatske predfevdalne države, po Kovačevićevih dopol­ nilih (Istoriski glasnik 1/2, 1948, str. 81—88) izpopolnjen opis Zete, odstavek o Slovencih je nai novo napisan. Na novo je vključen v knjigo tudi prevod treh virov (opis Duvanjskega sabora iz Letopisa popa Dukljanittia, poročilo frankovskih državnih letopisov o uporu Ljudevita Posavskega, Trpimirova listina, sittr. 107—114) kot dodatek Ik tekstu. Dočim je prvotni tekst zbujal na marsikaterih mestih zelo resne pomisleke, (marsikje vtis prevelike konstrukcije, menim, dia predstavlja druga izdaj» kljub pripombam, ki jih navajam v naslednjem, vendarle temelj, iz katerega bi mogla nastati dobra pregledna knjiga o pravni zgodovini južnih Slovanov v prvin stoletjih ipo naselitvi, ustrezajoča današnji, seveda še v marsičem nepopolni stopnji raziskave. Da bo dosegla ta namen, ki si ga seidaj niti ne postavlja, bo pa vsekakor potreben še preeejšen^rud. V prvem dellu svoje kritike se bom zadržal v večji meri na nekaterih podrobnostih, v zaključku pa bom načel nekaj širših vprašanj, ki se ne postavljajo le ob tem, marveč tudi ob d r u g * provizoričmh učbenikih za univerze v izadnjih letih pri nas. Pregled dosedanjega dela na pravni .zgodovini narodov FLRJ (sto. 7—8) je v primeri s prvo izdajo sicer izpopolnjen, kljub temu pa je, zlasti ker naj nudi študentu uvod v samostojnejše delto, še vedno mnogo preskop. To je zvezano z zasnovo cele 'knjige, ki literaturo sploh le malo navaja, marveč večinoma le vire, dellno pa morda tudi z avtorjevo oceno dosedanje naše historiografije; po njegovem mnenju se omejuje napredek jugoslovanske (historiografije na 19. sto­ letja: »u XX veku, a naročito u periodu izmedjiu dva svetska rata« je »i jugo- slovenska buržoaska istoriografiija ili stagnirala ili opadala.« (str. 8). Tlako gene­ ralizirana je ta sodba gotovo pogrešna. Kot primer navajam slovensko historio­ grafijo, za katero brez .dvoma v celoti veljajo ob smalti Franceta Kidriča izrečene besede, .da so prav v tem času kulturni delavci »s svojim delom v zadnjSh petdesetih letali izvedli iresnilčno občudovanja vreden preporod naše; kulture in jo iz provimciallne zaostalosti dvignili na raven véliMh in naprednih evropskih narodov« (J. Vidmar, Novi svet 1949, sitr. 385). To je šele čas, v katerem .se pri nas (razvije kritična historiogirafiija. Kakor se mi -zdi, pa ве tudi pni srbski in _ hrvatski historiografiji začenja njun relativni zastoj šele po prvi svetovni vojni,, in še ta seveda le v primeri' z velikim delom, ki je bilo opravljeno v prejšnjih desetletjih, ne pa da bi s tega stališča smeli podcenjevati delo, opravljeno tudi v času med obema svetovnima vojnama (ne glede na naše kri­ tično stališče do njega). Glede etnogeneze starih Slovanov je Janković v celoti sprejel problematično teorijo UdaFcova, ki išče — ne po pravici — težišče tega procesa v zvezi s Skiti (Skoloti) v Ukrajini (str. 16). Problematiko priselitve Srbov in Hrvatov na Balkan v zvezi s poročilom Konstantina Porfirogeneta ibi imoral podati precizneje in pri tem ne mešati obeh raizličniih variant, bizantinske tendenčne v pogl. 29, 31—36, in nepokvarjene v 30. pogl., ker nista enotni, (kakor se zdi po tekstu (str. 16—17). Polemika z bizantinsko tendenco (vloga Herakleja pri naselitvi) j© sploh nepotrebna (str. 18—19), kar jo je odpravila že. tekstna kritika, ki je dokazala, da je to Konstantinova konstrukcija Prav tako napačno je mešati i Kopitar-Mnlklošičevo in Hauptmannovo koncepcijo dvojne naselitve Hrvatov (str. 17). Izvajanja Raekega o tem vprašanju so od Buryjeve analize De adm. imp. ziastarela 'in ne rešujejo vprašanja. Jagićeva izvajanja prizadenejo le staro koncepcijo., ne pa Haiuptmannove. Z njunim izvajanjem je bilo mogoče .ugovarjati koncepciji •̂ s dvojne selitve pred pol stoletja, dfames pa nikakor ne zadoščajo (sito. 17—18). Tudi V shematično zavračanje te koncepcije, ker je navadno združena; s teorijo o nastanku države po zavojevanju, je nezadostno (18, 29, 79—80); ta teorija ni »nenaučna« v tem smislu, da bi bil tak nastanek države sploh nemogoč (prim, o nastanku germanskih držav v zahodni EvropV Engels F., Izvor družine itd., slov. pre v., 242 1947 str 119), marveč le v temi, da bi vsaka država nastala ina ta način. Vse vprašanje, če se ga je avtor že lotil, bi bilo torej treba načeti konkretno Glede slovanskih napadov na Balkan imata Stanojević (ViaamiWja til Srbi I—II) in Kos br. (Gradivo iza zgodovino Slovencev I) pravilnejšo kronologijo, kakor zastareli Drinov, po katerem jih navaja avtor in zato večkrat pogreši (str. 19). Ornerai bi, da mesta o sloviatnaki večji vojaški sposobnosti od bizantinske! prti Ivanu Eieskem, na katero se avtor ponovno sklicuje (str. 20, 22), v novi Brooksovii izdaji Ivana Efeskega ni v tej zvezi; popravek je brez ugovora sprejel tudi Djakonov (Vestnik drevnej istoria 1946, št. 1, str. 32), najboljši poznavalec dela Ivana Efeskega, zato se zdi njegova izločitev upravičemiai. Prevajanje Prokopijevega opisa slovanske vere, da verujejo, »da postoji samo jedan bog« (20), je nezdružljivo s skopimi ostanki slovanske .mitologije, kar jih sploh poznamo: dasiravno so okrog nje veliki spori, te<*a da bi bili Slovani p r a v i monoteisti, pa .gotovo ni mogoče braniti; .pogrešni «T seveda tudi sklepi na tej podlagi (str. 22). V času, ko so Slovani Pohajali že do Egejskoga morja, se «udno sliši formulacija »i dopiru cak do JNisa« (str. ZU). Prevod Psedomaiurikija — po splošni sodbi sodobne bizantologije je nastal njegov Strategikon v prvih dveh desetletjih Heraklejeve vlade, ne. nioirda v 6. stoletju, kakor so menili včasih — je na dveh mestih pogrešen (str. 21; ne »žuta m prosa«, marveč kvečjemu »prosa in ječmena«, a najbrž gre.za dve vrsti prosa; iamita tu pomeni premoženje, ne pa družino), citat iz Menandra prav tam pa tako skrajšan da ga je zelo lahko napačno raamett (»vsi sovražniki« maso le Slovani, marveč tudi Perzijci in prav zaradi perzijske vojne je v tem času mesa na Balkanu nezavarovana). Stopnjo družbenega razvoja .pri Slovanih v 6 stoletju Janković pod vplivom sovjetskih zgodovinarjev gotovo pretirava (li, tudi 2A), • kajti Slovani so v tem času gotovo šele na začetni stopnji vojne demokracije, kakor' kažeta kratkotrajnost njihovih plemenskih zvez in še zelo velika veljava posameznih plemenskih enot. Bizantinski poljedelski zakon ne govori nikjer o ponovni razdelitvi zemlje vsiaMh 30 let (str. 23), marveč se opirajo trditve o teki periodični delitvi — njihova .splošna obveznost ni dokazana. — n.a magistra Kozmo iz 10. stoletja;- izvor tega običaja ni pri Slovanih, marveč v Egiptu (Vizan- tijskij sbornik 1945, str. 41—42, 119—122); delitev zemljišč, omenjena v polje­ delskem zakonu, je drugačne narave, ne fiskalne, kakor ta. Slovanski razvoj od 6.-9. stoletja v zvezi z nastajanjem prvih slovanskih držav nikakor ne dokazuje »relativno visoki stepen ekonomsko-društvenog razvitka« (str. 24) že za 6./7. sto-, leitje kajti p r a v i l o m a nastajajo te države šele v 9./10. stoletju, iz 7. nimamo le dve izjemi. Tako nastane v izjemnih okoliščinah na stiku z naprednejšimi «ermanskimi sosedi in stiskana od dveh strani država) .karantanskih Slovencev, v še bolj izjemnih pogojih pa bolgarska kot plod pokoritve slovanskih plemen v vzhodnem delu Balkanskega polotoka, ne pa -kot plod samega, domačega razvoja; v toliko ie tudi ne smemo imenovati le »slovansko« (str. 24-2o). Pripomnil t>i še, da nikakor ni d o k a z a n o , da bi bol Samo Slovan, še celo pai nei, iz katerega slovanskega plemena (str. 25). Med vsemi nlairodi FLRJ iso najobsežnejše obravnavani Hrvalti (str. al—to), ker je zanje v tem razdobju na razpolago največ gradiva. Vendarle pa je zlasti gradövo za notranji razivoj do 11. stoletja itaiko skopo, da dopušča različne inter­ pretacije in da so lake Taizilične interpretacije v (resinaci tudi nastajale, l o proble­ matiko Janković obravnava zelo sumarno na nekaj mestih, premalo pa jo upo­ števa vm obravnaviamju konkretnega gradiva. Mimo .različnih teorij o nastanku hrvatske države pri čemer bi bilo treba bolj razlikovati še danes aktualne od ze zavrženih .bi bilo priaiv nakaeaM tudi različna mnenja o postanku in značaju hrvatskega plemstva in jih oceniti (str. 34, 42-47). Tu bi bilo se posebej treba vzporediti »rodovske.« poteze hrvatskega plemstva, ki so temelj toHco sporov, z istimi potezami pri poljskih vitezih, zetskem (plemstvu lin slovenskih kosezih; stvar namreč ni tako osamljena, kakor se zdi po hrvatskih razpravah, in hi jo bilo najbrž laže rešiti v širšem okviru. Poleg teh načelnejših opomb imam k obrav­ navi hrvatske zgodovine le nekaj manjših .pripomb. Nerodna je f o r m u l a c i j da so Obri začeli »napadati . . . i podjarmijìwaiti« Slovane, ki so bili ze vključeni y obrsiko-slovansko plemensko zivezo (str. 37, isto pri Slovencih str. 87). Popito, je 791 vpadel >v Ilirik«, »et inde in Pannoniam« je poznejši napačni dosiavek, kajti napad se ni raztegnil preko področja zgornjega Posavja (str. 37) ; Erikov pohod 243 proti Obrom spada v il. 795, ne 796 (str. 37). Hrvati so fotti priključeni k fran- kovski državi v obliki polvazahtih plemenskih kneževin, ne kot fevdalne pokra­ jine; zato je napačen prikaz frankovskega razmerja do Hrvatov, pa tudi vzroke lipomi Ljudevita Posavskega ibi Mio treba poiskati s tega stališča, ne pa se na frankovski strani zadovoljiti is Kadalohoviim »terorjem« (str. 38). Omeniti bi bilo treba tudi položaj Slavonije v frankovski državi, ko so jo Franki 838 spet iztrgali Bolgarom iz .rok — viri jo omenjajo kot regnum (Raoki, Documentai, •str. 379, 380), torej še vedno kot polvazalno plemensko kneževino (str. 39). Izraz »petente populo« glede Vladislava (Rački, Documenta, str. 325) v frankovskjh državnih letopisih je v zvezi s frainkovsko-lirvatskim irazmerj.etm — ponavlja se tudi drugje v podobnem položaju v frankovskih virih — dm. aaito ni v nasprotju z domnevo o že .riaizredno diferencirani družbi na Hrvatskem v vtem času, ker »populus« v teh primanih ne pomeni nujno »ljudstvo« (str. 40, tadi 46). Glede sklepov splitskega cerkvenega sabora il. 925 o kaznih za uiboj kneza, gospodarja ali duhovnika (str. 49) bi imelo precejšen' pomen za vse sklepanje na njihovi podlagi, da foi se ugotovio, ali so Tes specifični za Hrvatsko, ali pa srečamo podobne odločbe tudi na kakšni drogi sinodi tega časa. Niacin kronanja hrvat­ skega kralja je prevzet po tujih obredih, zato na njegovi podlagi mi mogoče ničesar sklepati posebej :za njegov položaj (str. 50). Sporofillo Ivana iz Turoesia o vojni med Zvonimiirjem in Karamtanci1 (ne Koroško, kajti Koroška /tedaj ne meji nikjer na Hrvatsko ali Slavonijo) je zelo dvomljive vrednosti; pa tudi če bi trillo kaj na njem, vsekakor ne spadai v čas, ko je foil .Zvonimir kralj, mairveč v prejšnjo dobo; za sklepanje o njegovih pravicah kot kralja je torej neuporafono (str. 50). Indilkoija ne izvira :iz cerkvenega koledarja (str. 60), marveč je to ciklus davčne uprave, ki ga je uvedel Dioklecijan ll. 297 in se je v Biaamcu ohranil še v srednji vek; od tod se je prenesel v datiranje listin. Dalmacija je bila podrejena sprva ravenskemu efcsarhu, šele sredi 8. stoletja je bila organi­ zirana kot poseben temat (str. 66). Srbi so glede nia razpoložljive vire obdelani mnogo krajše (str. 77—86). Ta oddelek je foil ob prvi izdaji najobsežneje prodiskutiran tin je v zvezi s Kova- čevičevo ocemo tudi dopolnjen. Opozoril bi le, da zXsóftspot grških listin niso svobodnjaki (str. 82), marveč ljudje, ki so .bili »svobodna« državnih dajatev zaradi svoje .revščina (SolovjevHMošin, Grčke povelje srpskih vladara, 1936, str. 429; gl. sedaj OstirogOTSkii G., Elevteri, Zbornik Filozofskog fakult. Beoer. univer., il. 1948, etr. 45—62). Poročila Letopisa popa Dukljaraina mii -ustvarjajo vendarle vtis večje vladarske oblasti in svobodnejšega razpolaganja z dedovanjem oblasti, kakor bi se dalo združiti z izvajanji Jankovića o safooru in njegovi sestavu (str. 84—85). Zase sem prepriilčan, da v 11./12. stoleitiju taka sestava in oblast sabora gotovo ne veljata več kot pravilo in da Radtojčideviaj sodba o teh vprašanjih bolje ustreza celota emm položaju. Poglavje o Slovencih (str. 87—91). je v bistvu napravljeno ma novo. Pohvaliti moram avtorja, da si je za obdelavo obreda ustoličevanja koroških vojvod pri­ skrbel vse itri poglavitne vire o obredu (dasdiravno Švabsiko zrcalo v zastareli Lassfoergovi izdaji iz 1. 1840, ko foi mu bila boljša Malova s fotografskimi repro­ dukcijami obeh irokopiisov z vrinkom o pravlioah koroškega vojvode v Glasniku Muzej, društva za Slovenijo 19, 1938, najbrž lažje dosegljiva.). S tem je odpravil več napak, ki so se vlekle skozi naše pTavnoagodoviniske priročnike od Dolen­ čevega in Solovjovovega. Vendar pa je v posnetku vsebine poročil — posebno obeh, ki isitai pisani v isrednjevisotki nemščini — atìlo mnogo pomembnih prevodnih napak (preveč, da bi jih mogel tu navajati), ki jih foo do nove i-zdaje trefoa vse­ kakor odpraviti, ki pa so privedle pisca tudi do nekaterih bistvenih napačnih zaključkov. Tako mi res, da bi po vrinku v Švabskem zircalu imeli poleg »svo­ bodnih lantsassov« ( = kosezov) drugi kmetje karkoli odločati o novem vojvodu. Prav tako »die herren« Otokarjevega poročila, ki po ustoličenju pridejo prejemat fevde, niso kosezi, mairveč plemiča. Vzroki, zaradi katerih se je obred tako dolgo ohranili, se dajo trdneje ugotoviti, kakor meni Janković, vendar o tem dnugje. Vse­ kakor pa ponavljam, da obred ni »pretstavljao stvarno jedno grubo izrugivanje nad teškom sudbinom porobljenih i ekspipatisantiih slovenačkih seljaka«, кет je imel иа eni strani svojo funkcijo v karantanskem družbenem .razvoju in razrednih težnjah, na drugi strani pa ga fevdalci zaradi kmečkega značaja smatrajo za 244 s v o j o sramoto in zato končno tudi propade (vse k str. 90). Tudi položaj Karan­ tanije v frankovski državi do 1. 820 je delno napačno' prikazan, ker ne upošteva Janković položaja polvaizalnih plemenskih kneževin v njenem sklopu: ker v deželi ni še nemškega fevdalnega sloja, tudi ni mogoče govoriti o postopni germanizaciji feirantansfcih knezov (Ingo ne ispada mednje), tudi ne o terni, da bi omi od Frankov »dobivali« zemljiška gospodstva (str. 91). »Slovanska« (ne slovenska) desetima je bila šele po 796 isploh uvedena, torej je niso »jos 796 godine« Slo­ vencem dovoljevati, siicetr bi pa problem te desetine glede na njeno problematiko (tudi za Hrvate in druge Slovane) zaslužil nekoliko podrobnejšo obdelavo (str. 91). Koseške naselbine se omenjajo ne le do 14., mamveč do 16. stoletja', nekatere celo še dalje; tkzv. »teharski« kosezi niso prebivali le v Teharjah, marveč v osmih krajih v Teharjah im. okotiidii in desetih od Celja do Vranskega (str. 91) ; prvotno število tkzv. »zagorskih« koseščin je 70, število 175 ustreza stanju v 16. stoletju, ker so se ikoseščine drobile; tudi ti kosezi naso prebivali le v Zagorju, marveč v osmih krajih v Zagorju in okolici (str. 92). Avtonomija,, ki so jo Slovenci .uživali do okr. 820, ni posledica nekega posebnega ukrepa Karta Velikega, marveč je značilna'za položaj polvazalnih kneževin v sklopu fran- kovske držaive (str. 92). V delu pogrešani predvsem opis fevdalnega zasužnj e van ja slovenskega kmeta v 9. stoletju, kjer bi se po ohranjenem gradivu dale pokazati njegove oblike in e leim pot v razredno dražbo, poleg lega pa tudi obravnavo socialne in pravne strukture slovenske vasi od 9. do 12. stoletja, sodstva, uprave in tudi strukture razreda fevdalcev v istem razdobju; s padcem Karantanije se seveda ne neha slovenska pravna zgodovina. Pri Makedoncih (str. 93—98) hi bilo treba razvoj njihovega razmerja z Bizaneemi pred 9. stoletjem (nastajanje bizantinskih temaitov na njihovem ozemlju!) podrobneje ocrtati, kajti trditev za vso dobo in ves prostor, da »makedonska ple­ mena nfilsu priznavala vizaiilisku vLaist« (str. 93), ne ustreza dejisitvoim. Že v prejšnjih poglavjih, zlasti pa v sintetičnem zaključnem poglavju o zgod- njefeivdalnih državah jugoslovaneMh narodov (str. 99—105) bfii moral avtor "vse­ kakor močneje upoštevati vpliv širšega okolja (Bizanc in Franki, pozneje Nemci, Italija) na našo pravno zgodovino. To je todi še sedaj ena med naijišibkejšimi stranmi vse knjige. Še nekaj stvari, ki pa ne zadevajo veič posebej prav to knjigo, marveč tudi mnoge druge podobne publikacije pri nas v zadnjih letih. Podčrtal sem že, da so te vrste študijski pripomočki na univerzi nujno potrebni, zaradi razmeroma slabega znanja tujih jezikov rpri študentih danes bolj kakor kdaj prej. Vendar pa se ne morem sprijazniti, z mislijo, da je funkcija takih del le v tem, da nudijo kandidatu neko snov iza izpitni študij — če se tega nauči in izpit opravi, je zadeve konec. Tako pojmovanje »skript« se je sicer pri mas poskušalo uveljavljati in je do neke mere našlo odraz tudi v zasnovi marsikatere publikacije' te vrste. Kljub temu pa je s stališča celotne organizacije in namena univerzitetnega študija bistveno zgrešeno. Skripta niso priročnik in ne smejo imeti namena-, da bi ga zamenjale. Res marajo obravnavati listo snov, toda predstavljati morajo oheneni navodilo iza samostojno delo študenta. Šele v zvezi s takim deloni morejo doseči svoj namen. To se pravi: veliko pažnjo morajo posvečali proibìemom, ki so odprti in ki jih je zato treba kritično nakazovati tako v sumarnih pregledih kakor tudi v njihovih posameznih izrazih pri drugih vprašanjih; obravnava sama mora sloneti seveda na virih, toda ob tem je treba k vsakemu večjemu problemu navajati in kritično označevati znanstveno literaturo, tako starejša temeljna dela kakor tudi novejše, danes aktualne publikacije; študente je ' treba navajati k samostojnemu poglabljanju v snov, ki jo predavanja morejo preiti le v obliki pregleda. Le na ta način bomo mogli dobiti z univerze visoko kvalificirane moča, le na ta način si bomo mogli vzgojiti tako potrebne nove znanstvene delavce. Bogo Grafenauer Urkundenbuch des Herzogtumes Steiermark. Dodatek zvezkom I. do III., izd. H a n s P i r c h e g g e r i n O t t o D u n g e r n . Veröffentlichungen der Histo­ rischen Landeskommission für Steiermark, XXXIII. (1949). Str. 144. Zbornik štajerskih listin, ktil ga je izdal Zahn 1873, 1879 in 1903, je bil že davno deloma zastarel. Pri mnogili listinah se je dalo namreč ugotoviti, da so 245 1 Mziiifiikati ali interpolirane, pri dragih je biilo cesto mogoče popraviti tekst ali datum ali lokalizadijo krajevnih imen, a znatno je tudi število novih listin, bodisi da .so se našle šele pozneje, bodisi da jih Zaton ni sprejel, ker po tedanjem stanju topografije še ni mogel spoznati njihove zveze s Štajersko. Radii vseh teh nedo- stahkov je izdala Historische iLandeskonimissioii dodatni zvezek, katerega sta priredila Pirchegger in Dungem. Pircheggei* daje po vrati 1. konkordance, Iti kažejo, katere listine Zahnovega Zbornika so že lizale v zanesljivim, mlajših izdajah (Monumenta Germaniiae, Acta Tirolensia, Monasmenta Carfinithiae in Sallziburgeir Unkundenbuch), 2. 83 novih listin, beležk in odlomkov, t i se tičejo Štajerske, 3. popravke in dodatke po pravkar omepjemliih izdajah in specialnih raziskovanjih, 4. popravke imenika krajev in oseb, 5. pregled o provenienti, listin, navedenih pod 2., dalje 6. imenik krajev in oseb ad 2. in imenik krajev lad 3. Dosti obranega (gradiva se nanaša na Slovensko Štajersko; vendar nam je samo deloma novo, iker ise že F. in M. Kos nista zadovoljila s Zahnom, ampak Sta vestno upoštevala povsod moderne izdaje. Tako ostane za nas v prvem oddelku samo 18 novih številk. Izmed telh so najvažnejše listine za Jurnklošteir (31, 39, 42, 53, 57), posebno št. 39, ki izpopolnjuje opis samostanskih mej od 7. XI. 1227, in št. 53, ki prinaša popolno besedilo doslej Ile v izvlečku znanega privitega koroškega vojvode Bernharda z -dne 13. IV. 1243. Zanimiva ije tudi št. 58, ki govori Kairantancac falzdfikatia. Toda že F. Kos je pravilno opozoril, 'da Salzburg gotovo ne bi uspel s svojo pre­ varo, 'da' je vpletel v tekst sodobne osebe im dogodke. Za: Amulfa pa 'je res živel »Carantanus«, iki se je uprl frankovski oblasti in zato bil tako 'osovražen, da mu Conversio mi privoščila nobenega naslova, nitï dux miti comes — Kooelj —, nego ga je zvala samo »Carantanus«. No, iako je to tako, potem je fal'zififkator posnel odstavek o Karantancu brez dvoma ж, neke pristne predloge, za nas posebno dragocene, ker nam daje nepri­ čakovan vpogled v bližnje okolnosti Kocljeve katastrofe. Kajti kralj je podaril salz- burškemu nadškofu zaplenjeno imetje >exceptö,s subnotatis rebus, p a s u x o r i i l l i i u s p r o p t e r f i d è l e s e r v i t i u m c o n e e s s i m u s , id est in supe- riori .civitate in 'orientali parte civitatis ipsius curtilem locum, ubi nova aecclesia incepta est, atque iti inferiori civitate in occidentali parte civitatis; ipsius illa cur- tilia loca, que in potestate tunc habuit«. Salzburg gotovo ni imel niti najmanj šegB vzroka izmisliti ta pridržek, ker mu nikakor ni bil v ikorâst. Moral je torej stati v neki izgubljeni predlogi. Po- udarek pa, s katerim se govori o verni službi izdajalcev© žene', daje slutiti, da ta v usodni krizi Kocljevega življenja ni stala na njegovi strani, ampak na nemški, •ker je bila morda neka bavarska velilkaška, ki za slovansko bogoslužje ni imela 346 smisla, ako ni bila celo Velilkomoiravka, ki je lizdaila možav kakor Svetopolk 870. strica. Ostali popravki, v kolikor prihajajo v poetev za naše kraje, imajo za predmet samo datiramje in lokalizacijo. No, večina medostatkov ite -vrste je popravljena že v Kosovem Gradivu. Kjer še niiiso, navajam vzporedno zvezek in številko Gradiva in Zahnovjga Zbornika s Pirchegigeirjeivfiim popravkom: KG. HI/35 = PZ. 1/37: Sptla ne pritok Save nego Mirne. Traskendorf ne Kozje, temveč Drešinja viae imata že Zalrn, Ortsnamenbuch in Kos v Dosta vari. — 36 = 38: O sorodstvu grofinje Heme s cesarjem Henrikom II. gl. Pirchegger, Zeitschrift des Historischen Vereines 37, 1948 in Hauptmamn, Rad 255, 1936. — 117 = 58: Na­ mesto Kaple Miau Arveža St. Martin pri Deutscblandsbergu. — 126 = 51: Imena vasi, lai jih je Hernia izrvzela, ko je darovala Kriki vso svojo posest »in Soivnital«, reducira Zahn tako: Teramperch = Trenneniberg (?), Chotana = Köttalg, Stein- dori = Weitenstein (?), pozneje po Ortsraaimenbuobu >v celjskem okraju«; a Sirdo- seg išče po urbarju lemberške gospoščine »južno od Ponikve«. Kos se strinja z njim glede prvih limen (Dremlje, Hotunje), Steindori smatra za Kameno, a Sirdoseg za samo Ponikvo. Istega mnemja je Pirchegger, samo Sirdoseg tolmači po lemberškem urbarju točneje Ikot Zadrže. Toda za Teranrpeirch-Trennenberg (Draimlje) velja še vedno Zahnov vprašaj. Kajti Jaksch je dobro opazil (MC. I, str. 59, op. 6), da spominja Tennibercli, ki ga je krški škof Romam. I. .kupil 1154, zelo •vabljivo na Teramperoh, ki ga je Hema izvzela iz idasràtve krški cerkvi 1042. Sicer je ležal prvi »iuxta fluenta Sowie«, a drugi »m Sovnital«, radi česar je Kos razlikoval dva Temnberga, Dramlije in Tirno nad levim bregom Save v litijskem okraju. AM miti Draimlje ne ležijo v savinjski dolmfc. »Soivnital« pomeni zato tukaj vso Saivinjsko krajino, klakoir n. p>r. »Muerztal« vso Muriško grofijo; a Sajvinjskffl krajini je pripadala' tudi Tirna. Domneva je torej upravičena, da gre pri obeh Ternbergih za isti kraj, Tirno. KG. IV/77 = PZ. 1/138: V »Erläiuterangem zum Historismen Atlas der öster­ reichischem. Alpeniänder« II/l, 161 in. 402 je Pirchegger še imisiil kakor Jaksch, da je »ecclesia sancti Michaelis in Saunio« župna cerkev v Vranskem; zdaj jo istoveti s šelle pozno izpričano podružnico v Radmirjah. Toda ker se omenja Siv. Mihael skupaj s tremi vasmi, v katerih je Kos srečno spoznal Ločico, Slivno in Motnik, je prva lokalizacija pravilna. — 149 = 115: Pircheggerjeva pripomba o Frideriku Ptujskem se nanaša na argument, s katerim opravičuje Zahn svoj idatum »c. 1125«. Natančneje .datira Kos: »pred 10. oktobrom«. — 169 = 208: Cesta pri Višnji Gori a ne piri Rogatcu. — 223 = 254: Ne Losiza niti Kozica nego Kojca v Tolminskem okraju (Kos, Dodatki). — 342 = 357: Dva akta (pred majem 1147 in 27. III. 1155). — 429 = 244: Drobljenje admonfeke posesti, po smrti grofinje Kunigunde (okoli 20. VII. 1161)- in, Friderika Ptujskega (okoli 1170). — »Harde« = Dobrova prä Marenbergu, Würben = Vrbho istotaim; nasprotno ostaja Chorbe = Koirpiče. KG. IV/479 = ZP. 1/485: Namesto 1165 »morebiti« 25. do 30. XII. 1164 (Wo- misch, Zeitschrift dee HVSt. 22, 1926, gl. tudi Kos 1. e. sta-. 243, 1). — 668 = 623: Po Wonischu 1. e. ne ' 1183, ampak 1173. Pissich bržkone iPischk pri JB ručku, a ne koroški Pisweg. — 779 = 707 : Allboldisueìd ne Eilbisf eld pri Liipndci, ampak nekje pri Mamiboru Tukaj tudi Mogoy de Gestniiioh (= Gačnik, ne Gosting). — 11/40: 1267/82, ne c. 1200. — V/136 = 11/91: Piesnich = Špičnik prli Svečini, ne Pesnica. — 212 = 124: Namesto »in officio Bratfonis ministerijalis« mora sitati »Brat[onis offici] alis«, ker gospodar oficija, Ortolf s Planine, kot ministerial ni mogel imeti minist e riailov nego samo viteze (milites.), kar se vidi tudi po pričah, ki jih je dovedel. — 215 = 125: Namesto Gsenoe baje Jašeniea južno od Maribora. 296 = 181: Pircheggerjev 0(rtolf) iz Dnamberga pomota, »Oton«. Srečno določil »Cememz« = Steinbaeh pri Gomfiilici blizu Spielfelda (Crèanenz). — 349 = 191: geografski podatki po Pircheggerju točni, falzifikat se nanaša samo na krvno sodišče. — 410 = 225: Spadal k letu 1294. — 409 = 224: Spada k leta 1294. — 495 = 257: Spada k letu 1298. — 554 = 334: »Spada pred 1232.« AM zakaj? Jakseh- Kos 1231/39. — 757 = 395: Koprivnica (z oziram na Pircbeggenjev dodatek v prvem oddelku š t 62) pni Podsredi, a ne pri Ivnàcd: Mirai Amveža. — 853 = 449: Erinprehtsdörf ne Erbersdorf pri Studemzenu na Srednjem Štajerskem nego v Lungavu. — 390 = III/32: Hard = Dobrova pri Velenju (dodatek II. zvezku). — 247 III/49: Criezzendorf = Chriezzendorf ex altera parte Trevne (Dravinje) = Krois- sendorf severno od Studente (Križna vas). Zahn spaja z njim -v kazalu pomotoma Gorissendoirf = Gorišnica vzhodno od Ptuja. — HI/61: Ayten = Lastija vas pri Slovenski Bistrici, i Posebna novost je imenik plemiških rodov, ki ga je sestavil Dungern. Zahnov Zbornik, jih namreč navaja samo po predikatih, kakor da je imel vsak rod že od početka le en priimek. Ali predikati lizprva niso bili stalni, nego so se marsikdaj imenovati Slani istega rodu ali celo prav isti dan po različnih gradovih. Iz tega razloga je združil Dumgeirn fonema vseh oseb, za kaiteire se da dokazati ali vsaj upravičeno domnevati, da spadajo po krvi skupaj, pod tistim imenom, pod katerim se javljajo naijčešče, ter omogočuje na ta način bralcu, da se hitro pouči o genealoških zvezah in posesti posameznih rodov. Oboje je izredno važno, ker nam pomaga, tabor kaže primer grofov Vfflšnjegoirefcim, Heme ali gospode Mariborske (Rad 250, 1935, 255, 1936 in 260, 1238), d« izpolnimo semtertje z nepričakovanim uspehom mučne praznine, ;ki kazijo naše pičle pripovedne vire. Želeti bi bilo samo, da dobimo k novemu imeniku čimprej nadaljevanje izvrstnega Dungernovega priročnika,* ki bo prinesel izčrpno dokumentacijo. Lj. Hauptmann. Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafeo in Kärnten. I. Band: 957—1217. Mit Benützung der Abschriften Dr. Andreas Veideirs gesammelt, bear­ beitet und herausgegeben von Dr. H e r m a n n W i e s f 11 e ck e r , 1949. Uni- versitäisverilag Wagner. Innsbruck. — Publikationen des Institutes für öster­ reichische Geschichtsforschung, Herausgegeben von Leo Santifaller. Vierte Reihe: Erste Abteilung. — Veliki kvari. XII + 234 strani. Ozemlje, nad katerim so imelli v srednjem veku zemljiško gospostvo oziroma deželnoknežjo oblast grofje, imenovani po Gorici, mi hilo v teritorialneni ozira sklenjeno in zaokroženo, marveč razkosano in raztreseno od Tirolskega pa preko Koroškega do Furiami je, Istre in Bele Krajine. Na Zgornjem Koroškem in današ­ njem Vzhodnem Tirolskem, kjer je bil ta fevdalni rod od starine doma, je velik del tamošnjih gorskih dolin in kotlin bil in ostal goriški skoraj do (konoai rodu. Od 12. stoletja dalje se imenujejo «lani te ievdafae rodbine po Gorici, gradu, ki so ga postavili tik ob slovansko vas vrh ene goric v pokrajini med Trnovskim gozdom in Krasom. Gorica je bila središče obsežne posesti, ki so jo goriški grofje imeli v njeni okolici, v »gorah« severno od Gorice, v Goriških Brdih, v Vipavski dolini, na Krasu in v Furlanijli. Ta posest jim ije ostala do leta 1500, ko je umrl zadnji moški potomec irodu, nakar je prešla na avstrijske Habsburžane. Že pred tem je postala habsburška goriška zemlja v notranji Istri (Pazinska knezi ja), v delu Dolenjska in v Belli Krajini, ki jo je do 1374 imela v posesti stranska veja goriških grofov. Goriški grofje so si pa s spretno dinastično politiko in s sredstvi, ki se jih je .ta posluževala, znali razširiti svojo zemljo in oblast tudi še daleč izven Koroške, Furilamije ter .slovenskih in hrvatskih krajev. Eden njih, Majnhaird IV., je kot mož (hčerke zadnjega tirolskega grofa (umrlega 1253) pridobil njegove fevde v zgornjem Poadižju. Majmhardova sinova, Majnhard in Albreht, sta pa pridobila še ostalo posest zadnjega grofa iz Tirola in leta 1271. razdelila gomiško-tirolsko zemljo tako, da je tisto, ki je ležala na zapad od spodnjega Pustertala, dobil kal grofijo in gospostvo Tirolsko Majnhiard, tisto vzhodno od tam, 'torej tudi vso gorSiško zemljo na slovenskih in hrvatskih tlehi pa Albreht oziroma njegovi nasledniki. Od delitve leta 1271. razlikujemo dve. glavni veji goriških grofov, gomško-ttirolsko in ožjo goriško. Gradivo za zgodovino goriških grofov do te delitve ohsegiai publi­ kacija, ki jo naznanjamo. Zbrati gradivo za izgodovmno goriških grofov in nekdanje njihove zemlje ter posesti ni lahka naloga. Posledica razkosanosti njihovega ozemlja, razprostirajo­ čega se v širokem teritorialnem območju, je, da se to gradivo nahaja danes v arhivih, ki pripadajo kair trem državam, Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Med tem gradivom jé sorazmerno mnogo starega arhiva goriških grofov. Potem ko so Go- * Genealogisches Handbuch zu bairisch-österreiehischen Geschichte, 1. sno­ pič, Gradec 1931. 248 risk! let» 1500 izumrli, so z goriško zemljo vred prevzeli goriški asrhiv njihovi nasledniki m dediči Habsburžani, tako da se dames nahaja njegova glavnina v nekdanjih habsburških irezidemčnih mestih, na Duniaju (Staatsarchiv), v Inmsbrucku (Landesregierungsarchiv) in v Gradcu (Landesregierungsarcihiv). Ohranjena sta tudi dva dragocena repertorija starega goriškega arhiva, fei sta bila sestavljena kmalu za tem, ko je goriški arhiv z goriško zemljo prešel v posest Habsbur- žanov; enega hrani Državni airhiv na Dunaju (signatura Artbivbehelf 331, stara signatura B 534), drugega pa LandesTegierungsarchiv v Innsbrucku (signatura Rep. 10). Poleg teh repertorijev in dolge virate originalnih listin iz isterega _ gori­ škega arhiviai pa imamo ohranjene še nekatere registraturne knjige, kartularije in fevdne knjige iz 14. 'in 15. stoletja. Wiesfleokerjeva publikacija našteva te vire na strani 2 v seznamu tistih arhivov in zbirk, iz katerih je neposredno črpala; mimo tah, ki pripadajo fondu starega goriškega arhiva, pa tudi še nekatere manjše in mlajše zbirke originalnih airhitvallij, prepisov in fotokopij iz raznih avstrijskih arhivov in zbirk. — Pri'izdelavi svojega della je Wiesflecker mogel v izdatni meri uporabljati gradivo, ki gla je zbrali teta 1943 umrli dr. Andreas Veider. Žal nii bilo editorju mogoče v enaki meri kot avstrijske pritegniti arhivalije, ki so hranjene v raznih arhivih v Furlaniji in Zgornji Italiji. Prilike časa, v ka­ terem je nastajala ta prva 'knjiga goriških rqgestov, so bile take, da je glede gra­ diva v Italiji Wiesflecker mogel za svojo deilo uporabljati zadevne vire le, kolikor so ti bili v tisku že objavljeni, Razne rokopisne zbirke in listine v italijanskih arhivih navaja po literaturi in le zelo sumarno (na strani 10). Ta sezniam bi se dal v marsičem spopolniti. Iz Državnega arhiva v Trstu bi nekaj malega nudil roko­ pis Monumenta Patriae Fori Julii z izvlečki oglejskih listin iz 13., 14. in 15. sto­ letja. Prav tam bi bilo pregledati itudi dva goriška rokopisa: diploniatarij grofov goriiško-tirolskih 1228—1340 iz 14. stoletja (staira signatura W 207) in diplonia­ tarij goriških listin iz 14. stoletja (stara signatura B 139). Iiz biblioteke pri sv. Marku v Benetkah (Maireiania) manjka navedba Fonitaninijevie zbirke Auto­ grafila membranea Aquilejensóa (miss, lat., el. 14, n. 101) in imbreviaturnih knjig notarja Johannesa de Lupico (mss. lat., ci. 14, n. 80; nova signiaitura 4601). Od jugoslovanskih arhivov ni Wiesfleeker za svoje delo uporabljal nobenega. Tudi se ni« 'posluževal naših edicij virov oziroma literature, traizem. da nekajkrat citira iKufculljevicev oziroma Smiclkllasov Codex diplomaticus. Neobhodno je, da, kdor objavlja gradivo za zgodovino rodu, k i je nekdaj imel obsežno posest na slovenskih in hrvatskih tleh, upošteva tudi objave in literaturo na jezikih tega ozemlja. Zasnovo Wiesîleckerjevega dela bi mogli imenovati pensonalno^dinastično, to se pravi: pritegnjeno, uporabljeno, obdelano in objavljeno je gradlilvo, ki se nanaša na člane goriškega fevdalnega rodil, pa kjer koli in kadar koli bi se kateri njih z imenom imenoval. Zasnova torej mi teritorialna, kar bi bila, če bi se gradivo nanašalo na ozemlje, ki je nekdaj kjer koli in kadar koli bilo pod zemljiškim ali dinastičnim gospostvom grofov goriških. Wiesflecker meni^ da bi bila izdelava zbirke iregestov po teritorialniih vidikih zarad» današnje razkosamosti nekdanje goriške izemlje na tri države in s tem tudi arhivov izvedljiva le z največjimi teža­ vami. Zemlja Goriških ni bila nikdar politično, pravno, gospodarsko in kulturno enotno sklenjena dežela. Historično učinkovitejši faktor nd bila zemlja, marveč dinastija, ki ije sklopila heterogeno gospostvo Goriških (predgovor, stran IX). Temu mnenju, ki naj opravičuje personalno^dinastično zasnovo Wiesîlecker­ jevega deta, bi ugovarjal. Tudi za zasnovo dela po personalno-d'imastìicnih vidikih je potrebno črpanje virov, ki se nahajajo danes v številnih arhivih treh držav. Za nastanek nekdanjih goriških ozemelj je bila resda merodajna dinastija Goriških in njena dimastima politika, toda historični razvoj teh ozemelj so usmerjali fak­ torji in silnice, tei so bile močnejše in učinkovitejše od dinastičnih. Teh pa zgodo­ vinar s pritegnitvijo gradiva, izbranega po dimastično-peirsonalnih vidikih, v celoti ne more obseči in prikaizati. Piri na'čeMh izbire, kot jO ima publikacija, ki jo na­ znanjamo, odpada nujno velik del gradiva, ki se nanaša sicer na goriško ozemlje, ga pa v publikaciji ni, ker v njem po imenu ni omenjeno ime nobenega grafov Goriških. Zategadelj je ob taki izbiri gradiva nemogoče podati na primer politično- teritorialni, gospodarski, družbeni in kolonizacijski razvoj goriškega ozemlja^ v celoti. Zgodovinarju teh panog trazivoja Wiesîleckerjevo — sicer nadvse zaslužno 249' delo — ne bo zadoščalo; moral si bo poiskati še drugih virov in od drugod. Pač pa bo publikacija v zasnovi, kot jo imamo pred salbo, zadovoljevala na primer raz- iskovalca genealogije in zgodovine dinastije Goriških, njihove politične dejavnosti, političnih in drugih zvez, itiineranija tin podobnega. Glede pritegnitve (gradiva, - cundum«, to je druga kmetija (mansus), po vrsti od štirih pri Moši Rožacu darovanih (secundum prope Mossami). — Pri ustini za ženski samostan pri Ogleju iz leta 1139 (št. 203) so izpuščeni številni kraji, doäm so drugi (navedeni; kraje navaja v celoti Joppi v Archeografo Triestino, XI, 383. — Pri: listimi za samostan Možae (Moggio) iz leta 1149 je izpuščena navedba mnogih krajev v Furfaniji in na Goriškem, potrjenih takrat samostanu (št. 224). — Dragocen, zlasti zaradi imen krajev in oseb, je seznam goriških posestev, ki ga Wiesfltecker datira v 13. stoletje (št. 306). — Za aivanturo, ki jo je leta 1192 angleški kralj Rihard, ko se je vračal iz križarske vojske, doživel na ozemlju goriškega grofa, bi bilo citirati med Tiri še: Flores historiiarum Rogerja de Wendover, Historia Anglicana Viljema iz Neuiburga, Rigordova Gesta Phüippi II. Augusti in anale iE Marbacha (št. 296, 297; prim. Gradivo za Egod. Slovencev, IV, št. 817, 818). Le malo listki morem navesti, v katerih se omenjajo grofje goriški in ki bi jih Wiesflecker, dosledno zasnovi svojega dela, moral v regestih objajviti, pa jih v njegovi publikaciji ne najdem. — 1214 maj 25, Oglej, med pričami comes 260 Maynardus Goritie (F. C. Carre ri v Memorie storiche Forogiuliesi, X, 1914, 326). —• 1231—1242, možaški opat Jakob da goriškemu grofu (Majnhardu) kot odkupnino za kmetije v Castelonz in v vasi Rovoreto 500 liber malih veronskih (Ant. Batti- stella, L'abbazia di Moggio, 1903, 119); datiranje z ozironi na opata Jakoba (Bartrtistella, n. n. m., 140). — 1253 april 4, Benetke, omenja se vsota, ki jo je bil dolžan grof Majnhard nekaterim Benečanom (Minotto v Atti e memorie della Società istriana, IX, 1893, 68; italijanski regest ima tudi Predella v Archivio Veneto, II, 1872, 170). — 1257, listina je datirana v Gorici »in eamenata comitis« (biblioteka Marciana v Benetkah, rokopis mas. la t , d. 14, n. 101, fol 81). — 1264 jul. 6, S'anvinoenat in jul. 17, Milje, med pričami grof Albert (Minotto v Atti e memorie della Società Istriana, X, 1893, voi. 9, 74, 75). — 1266, junij 29, München, med pričami Meìnhardus comes Goritiae (Hund, Metropolis Sailisburgensis, II, 327). Za dobo od srede 10. stoletja pa do leta 1271 obsega Wiesfleckerjeva edicija 895 številk regestov, od teh je 791 regestov izdelanih po listinskih tekstih, 104 pa po virih Mstoriografskaga in drugega značaja. Od 895 številk, pravi izdajatelj, je 181 obdelanih prvič v uporabljivi obsežnosti. V »veliko zaslugo je stetti Wies- fleckerju, da je številne regeste obdelali po originalih, četudi so bila za nekatere na 'razpolago več tali manj dobre edicije.' Mnoge listine so pa vobče prvič -v obliki regestov v tej publikaciji priobčene, med temi tudi take za slovenske in hrvat­ ske kraje. Pirvi knjigi aregesfav goriških grofov bodo po načrtu sledile nadaljnje, ki naj bi obsegale v celoti pisane vire za zgodovino tega fevdalnega rodu, vse do njego­ vega konaa lieta 1500. Drugi knjigi bo pridejan imenik tudi za prvo. Dodam naj slednjič nekoliko opomb, ki se tičejo datiranja, niapak, lokalizacij pa navedb pni edicijah in literaturi za posamezne regeste, zlasti za tfilsite, ki se nanašajo nia slovenske in hrvatske kraje. Dodatki m popravki pri d a t i r a n j u . — Pri št. 10 je dodati mesečni dan (27. oktober). — Pri št. 238 kaže indikcija na leto 1157, torej ibii bil pravilni datum 1157 januar 31, ne pa: (1158 circa) jan. 31. —Listiniai pri št. 268 iz leta 1177 ni.bila izdana 6. novembra, marveč 2. julija; naveden bi moral biti tudi celoten tekst llisìtóme, kot ga je objavil Schumi, tlrikundenbuch... Krain, I, 150, št. 173a, ne pa slamo regest, ki ga ima Schumi na str. 127; glede pravilnega datiranja primerjaj Gradivo za zgod. Slovencev,- IV, 583. — Regest pri št. 290 je pravilno • datirati 1189 idee. 20, ne nov. 19, kajti die exeunt© XII mense decembre je 20. december. — Pravilni datum pri išt. 396 je 1221 maj 20, ne maj 21 ; prav tako pri št. 410 pravilni datum 1225 miairec 24, ne 1225 marec 22. -— Št. 429 ima pogiriešni diaitum 1230 jan. 6, pravilni idatum je 26. januar (die sexto menses januaru extan- tis). — Regest pri št. 537 je datiran 1249 januar 19, pravilno bi bilo januar 21, ki je bili tega leta četrtek (die Jovds XI ex eunte januario). — Pravilna letnica pri št. 755 je 1267, ne 1266. — Pri št. 811 je pravilno datiranje 1268 avgust 19 (ne 1268 avgust 13), kajti trinajsti dan exeunte augusto more biti le 19. avgust., Napake pri č i t a n j u i n p r e p i s o v a n j u . Navesti hočem nekatere oblike krajevnih in osebnih imen, kot jih v regestih navaja Wiesflecker, ki so drugačne od oblik v tekstih, po katerih je regest sestavljen (te v oklepaju). Številke regestov: 08, Nawel, Pezeli (Nouol, Pezili); 161, Pinguent, Deuuina, Unege (Pinquent, Druuina, Unege); 171, Pozolo (Puzolo); 195, Putze! (Puzel); 202, Felgradu, Deudenburch, Dietalmus (Velgradu, dendeburch, Diethalmus) ; 206, Swarzenburch (Swatrzemburch) ; 230, Pristinic», Ooricia (Pirfeimioo, Gvricia) ; 319, Herberdus, Scoubemberg, Cossaco, Filem, Milast (Herberardus, Sconibemberg, Oassaco, Fliç, Milstalt; prim. Jaksch, Mon. hist. duc. Car., IV, 12,' št. 1540); 346, Ravennatensis, Namburgensis, Goricia (Ravannas, Nuvenburgensis, Gorcia; pirim. Winkelmann, Acta imperii inedita, I, 22); 462, Gorze (Gorz). — Pri št. 239 (1158, Oglej) bi se držal pravilnejših čitanj imen pri J&ksohu, Mon. Car., III, 371, št. 973, na pa čitanj po starem Ugheffijevem t i s ta (Italia sa«ra, V, 64, 2. izdaja). — Pri št. 747 (listina 1266 febr. 14, Čedad) bo pač pravilno Hugo de Dewino, kot ima Joppi (Archeografo Triestino, XII, 42), ne Dietalmus de Dewino; 1266 med Devinskimi ni bilo nobenega Dietalma. — Pri št. 791 (konec avgusta 1267) bo pač pravilno čitanje Breniza, ne Loeniza (Branka pri Rihemberku na Goriškem, kjer je imel samostan iz Možaca posest). — Pri št. 824 251 (1269) bo pravilno čitanje Vnnder Zont, ne Zout, kar je krajevno ime za vas Sveto- pri Komnu na Krasu. L o k a l i z a c i j e . — (Maona pri St. 11 (1001 april 28) ni Devin, marveč Vritovin na Vipavskem (prim. F. Kos v Izvestjih Muzaj, društva, 1895, 210). — Lescah pri št. 73 (pred 1063) ni lokalizirati »na Kranjskem ali v Lesachtalu?«, marveč so to Lese cr i Tržiču na Gorenjskem. — Pri ragestu iste številke ponav­ lja Wiesflecker staro napako Redlichove edicije briksenških tinaicii.cii.j (Acta TiroLem- sàa, I, 30, št. 74), 'ki bere Cónere, mesto pravilnega Cóuere, kar je Kovor pri Tržiču na Gorenjskeni (Gradivo za zgod. Slovencev, III, 143). — Chreina ni Kranjsko, marveč Kranj (št. 100). — Povsem neutemeljeno je, da ibi bil kraj Lauriân, M ,@a Redlich (Acta Tirotaisia, I, 90, št. 251) ne ve lokalizirati, Lovrana (št. 106). — Episcopus Petenensis ni škof puljski, marveč piičanski (Peidena) v Istri; abbas Hosiaeensis pa ne opat rožaški (Rosazzo pri furlanskem Vidmu), marveč osojski na Koroškem (št. 253, 1169; št. 269, 1178-1179). Dodatki im popravki pri navedbi e d i c i j oziroma M i t e r a t u r e . — Kar se edicij tiče, -bi Mio dodati pri številkah regestov: 2, Biittterauf, Die Traditionen des Hochstifts Freisinig, II, 167, n. 1275; 354, V. Joppi, Aggiunte inedite al codice diplomatico Istro-Teirgestàno del secolo XIII, 9; 360, Bianchijev ragest v Archiv für Kunde österreichischer Gesohichts-Quellen, 21, 183; 343 in 412, Atti e me- morie della Società Istriana di archeologia e stoma patria, Vili, 1892, 25, 37; 427, Rosiai v istem časopisu, IV, 1888; 613, Kandier, Codice diplomatico Istriano; 450 in 451, Jaksch, Monumenta test. due. Carinthiae, IV, 214, 215, n. 2076 in 2077; 474, Böhmer-Fieker-Wimkelmann, Regesto imperni, V, 11, 225; 624, edicija v pri­ godni publikaciji Nozze Moretti — Spilinibeirgo (Spilimbergo 1885); 686, dodati Komatarjev regest v Mitteilungen des Musealvereines für Krain, XVIII, 1905, 125, n. 7; 719, .Kandier, Codice dipìlomatiiico Istriano in Sohumijev Urkunden- buoh. . . Krain, II, 260, ;ki imata tekst v celoti, dočim imia citirana objava Bianchi- jeva v Airchiv f. Kunde öst. Gesch.-Quellen, 21, 411, samo regest; 722, G. de Sardagna v Archivio. Veneto, 13, 1877, 10; 769, dodati je objavo v Thesaurus eccilesiae Aquilejensis (ed. Bianchi, 1847), 6, n. 3; iregest je datirati z ozirom na ilistinski izvleeeik objavljen prav tam, 169, n. 338, z okoli 1265, najprej pa z letom 1262. < Regest pri št. 77 (1040 julij 12) bi [bilo bolje obdelati na podlagi objave Kandlerjeive v Codice .diplomatico Istriano ,kot pa Sclramijeve v Urkundenbuch . . . Krain, I, 37, n. 30. — Listin pri regestih št. 259 (1174) ni v Archeografo Triestino (XIV, 403) objavil Joppi, marveč Swida, enako ne listin pri št. 343 in 344 v Archeografo Triestino (II, 41 in 53) Joppi, .marveč Buttazoni. — Napačna je stalno ponavljajoča se pisava imena Winckelmann (mesto pravilno Wimikelmaan), avtorja deiai Acta imperii inedita (dva zvezka, 1880, 1885) in imena Auvrayn (mesto pravilno Auvray), ediitorja registrov papeža Gregorja IX (Les registres de Grégoire, 1890 dalje). — Pri št. 379 (1217), in 403 (1223) je navedba »Org. Sittich Klosterarchiv« nepotrebna in netočna; zadevni listini sta nam ohranjeni zgolj v sicer citiranem Pucljevem prepisu v Državnem airhivu v Ljubljani. — Regest listine pri št. 629 (1255 okt. 21) je najti itudi v dunajskem repertoriju starega arhiva goriških grofov (kod. B 534 oziroma Archivbehalf 331, fol. 24', v Drž. arhivu na Dunaju, ,k letu 1252). Navedeni popravkdi in dostavki v celoti ne zmanjšujejo velike vrednosti Wiesfieekerjevih regesiov, bogatih predelanega že znanega pa tudi neobjavljenega novega gradiva za zgodovino grofov goriških in njihove zemlje. Neobhodno bodo potrebni vsakemu, kdor bo proučeval starejšo zgodovino tistih delov slovanske in hrvatske zemlije, nad katerimi je neikdaj imel »zemljiško gospostvo oziroma dežeinoknežio oblast rod, M ga zgodovina pozna pod imenom grofje goriški. M. K o s Albert Kos, Družbeni nazor slovenskih protestantov. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Pravna fakulteta. Ljubljana 1946, str. 125, litografirano. Ponatils omenjene razprave je izšel v nekoliko izprenienjeni obliki v Slavi­ stični revriijl I (1948), Ljubljana, stran 59—85 in 157—198. Ponatis se od originala loči v tem, da je v poglavju Družbena organizacija izpuščen tekst od strani 61—81 252 iz odstavki Družina, Pnervni red, Protestantska politika, Razmerje do cerkve in "Turške vojne) im. da je opremljen le z najvažnejšim delom avtorjevega znanstve­ nega aparata. Ostale spremembe so še v manjših jezikovnih korekturah in da so odpadli v nekaj prim enih (na straneh 64, 183 in 193) stamki, ki so vsebinsko in stilistično odveč. 0 reformaciji, enem najvažnejših pojavov v zgodovina slovenskega naroda, še vedno nimamo sinteze, iki bi prikazala njeno obdobje z vseh strani, Saj se je obravnavala, razen strnjene analize, ki jo je dal Kardelj v »vezi z razvojem slovenskega narodnega vprašam ja (Sperane, Razvoj slovenskega narodnega vpra­ šanja, str. 49 si.), predvsem s političnega in literarnozgodovinskega vidika in sem spadajočih problemov. Zato so ostali kljub obsežni, lahko Tečemo skoraj nepre­ gledni literaturi o naši reformaciji še vedno številni odprti problemi, kar onemo­ goča sintetičen prikaz reformacijske dobe. Z omenjeno razpravo je rešen eden teh problemov, je izpolnjena velika vrzel v poznavanju naše .reformacije in smo dobili delo, ki osvetljuje .reformacijsko dobo z doslej še neobdelanim problemom družbenega nazora naših protestantov. Seveda je pa to le del problema o ideo­ loških osnovah splošnega reformacijskega gibanja na Slovenskem, saj bi bilo s .te strani nujno obdelati tudi našo pleBejsko smer trefarmaciiije, ki sloni na ideologiji prekrščevalcev in drugih v tej dobi p ©javljajočih se sekt, predvsem etiftarjev. Predaleč bi nas zavedlo prikazovanje vsebine in ugotovitev, ki jih je avtor dal v štirih vsebinsko izredno bogatih poglavjih o ideologiji naših protestantov, njihovi družbeni etiki, njihovemu odnosu do družbene organizacije in narodnosti. Vsekakor pa je treba poudamti, da je v njih podana' pravilna podoba o vsebini, vlogi in pomenu naše meščanske reformacije in pratestamjtizma kolt ideologije, ki je bila najbližja težnjam našega meščanstva. Prav zato je moral Trubar' zakrivati svoje ovinglijamstvo in je slovenska evangelijska cerkev'sprejela augsburško vero­ izpoved in so predikainti prisegli na formulo concoirdiae. Reformacija je ostala »pri srednjeveškem pojmovanju, da je smoter življenja izven tega svelta in vse pozemeljsiko bivanje zgolj priprava za kraljestvo božje brez vrednosti v samem sebi«, je stala na pozicijah obstoječega družbenega in političnega spedai, kot je bil takrat piri nas, je bila načelno proti kakršnemu koB posegu v ta red. Refor­ macija je bila »le poskus prenovitve vsega življenja v okvtilru tega enotnega, celotnositnega pojmovanja, .ki nima svojega središča in težišča nai zemlji«. Refor­ macija je bila značilna »manifestacija svoje dobe in v njenem oikviru najtesneje povezana z damo družbeno problematiko«, to je s prvo veliko krilzo fevdalnega -Sistema pri nas, in meščanstvom, iki je bilo pri reševanju svojih teženj obrnjeno nazaj in ne naprej. Zato naj tu dam le nekaj pripomb k posameznim poglavjem. Mislim, da se je treba najprej dotakniti pristopa ik sami analizi družbenega nazora naših protestantov. Avtor sanr je pri tam pravilno nakazal itri smeri: 1. dai je treba 'soočiti njihovo filozofsko in sociološko stališče s takratno stvarnostjo, 2. da je treba ugotoviti mesto, ki ga' ima protestantska ideologija v razvoju socialnih in političnih sistemov, in 3. ugotoviti zveze z razvojem celotne evropske miselnosti. Vendar se tega ni v celoti držal, zlasti ne v prvi točki. Kakoir je praviiLno, da je avtor nazor našilh protestantov obdelal in osvetljeval v komparaciji z drugimi ideologijami in gibanji tedanje Evrope — in prav zato dal v svojem delu kratko, toda dragoceno analizo cvinigiliijanstva, kalvinizma, humanizma 'in humanistične -doktrine krščanstva, antitrinitairizmiai in prekirščevalstva — ter ob tem prikazoval pomen, v .kolikor ga ima protestantska ideologija za razvoj modeme misli, tako pa nikakor ni prav, da je malo, mnogo premalo, upošteval ekonomsko-socialno stanje doma, čeprav je na drugi strani izireeno poudarjali, da je (reformacija »najtesneje povezana z dano družbeno problematiko«, da »odražajo verski boji vso socialno problematiko svojega časa«. Samo kratke splošne oznake (str. 63, 167, 170) in ugotovitve, da so razmere v tem pogledu pri nas slične nemškim (str. 157, 170), so vsekakor premalo. Dovolj pa so prikazane notranje in zunanje politične prilike v naših deželah ob začetku reformacijske dobe in med njo>. , Ravno zaradi te premajhne povezanosti obravnavanega predmeta z družbeno .in gospodarsko strukturo doma je ostalo delo mnogokje abstraktno in ponekod 253 celo napačno. Le tako je bilo mogoče avtorju že, ko je v uvodu postavljal problem usode kmečkih uporov din protestantizma, postavljati vprašanje: »Toda ali ne utegne bili eden skupnih vzrokov za poraz obeh, da sta ostali obe gibanji ne­ povezani med seboj?« (str. 62), čeprav pni nas ni M o mia splošno možnosti miti pogojev za talk niaisttop. Težnje meščanskega irefomnisitičnega tabora, se se vedno sučejo v krogu vezanega mestnega gospodarstva, svoje gospodarske koristi je hotel reševati v okviru fevdalne regelmentacije in v smislu fevdalne miselnosti o delitvi dela, .seveda tudi na' veliko škodo kmeta. Prepad med meščanstvom in kmeti je dalje že pred nastopom reformacije .povečala: revolucionarna proitr- fevdalna akcija kmetov leta 1515. Protestantska ideologija, ki jo je sprejelo meščanstvo, s svojo onostransko usmerjenostjo in s svojim pozitivnim stališčem do obstoječega reda za kmeta nikakor ni mogla biffi, vabljiva. Tem manj, ko se je reformaciji priključilo plemstvo in postalo celo »dejanski nosilec in predstavnik vsega našega protestantskega gibanja«. To v smislu družbenega razvoja nenaravno povezavo obeh nasprotnih družbenih razredov pa ni pogojila le opozicija proti deželnemu knezu. Važnejše je bilo pri tem dejstvo, da so se politične težnje stanovskega pokrajinskega separatizma skladale z gospodarsiMImi koristmi našega meščanstva. Kmečke revolucionarne množice, ki so že pred nastopom reformacije začele borbo proti fevdalizmu, se torej na splošno nikakor niso mogle priključiti reformacijskemu gibanju oziroma protestantizmu. Saj tudi kmecko-plebejsika re­ formacija pri nas nima take širine in pomena kot v Nemčiji. Val te reformacije v obliki verskih sekt, »ki so sicer potegnile v Tevolucionarni situaciji vznemirjene duhove iza nekaj časa v isvoje območje, niso jih pa mogle Њгајпеје zadržati« (Kardelj), je sledil obakrat po velikih uporih (prekrščevaistvo po uporu leta lolo, štiterstvo desetletje po uporu leta 1573). Zdi se nekako tako, kakor da je bila to duhovna borba proti fevdalnemu sistemu takrat, ko je z,astajala zaradi pritiska vladajočega razreda dejanska revolucionarna borba kmetov. Nedvomno pa, je reformacija vplivala na notranjo, ideološko stran kmečkih uporov. Le tam, kjer so posetbne okoliščina .dajale videz odpora proti fevdalizmu tudi protestantski obliki reformacije, je šel kmet v pratestanfeeni. Taki primeri so bili predvsem ma posestvih cerkvenih zemljiških .gospodov (n. pr. na posestvih bamharškega, bmfcsenškega, rreizinškega škofa itd.). Tu je potem ob protirefor- macijskem delovanju (n. pr. na Bledu) prišlo celo do obrambe kmetov s .plemiške strani ker je plemstvo v tem videlo vprašanje svojega-političnega ugleda. D>rugace jo bilo s flacijamstvom, radikalno meščansko smerjo v protestantski reformaciji. Pojave ilacijamstva imamo tudi na Slovenskem, vendar v omejenem obsegu, ker zanj na splošno ni bilo pogojev. Saj v Ljubljani! celo Flawiijev učenec Sebastijan Krelj, kot superintendant Trubarjev naslednik, ni »niti s svojim književnim delom niti s .svojim javnim nastopanjem prenesel Flaicijeve tradicije v izrazitejši obliki na naša tla«. Adiaphoristični spor, ki ga je sprožil Matej Klomhner, je le slaboten odmev velikega boja ob tem vprašanju v Nemčiji; končal se je s pre­ vlado Trubarjevega stališča. 'Tu se zopet pokaže Trubarjeva spretnost, •ki je svoje reformatorsko delo prilagodil našim prilikam. Ne smemo pozabiti, da je to cas, ko .ie cesar Ferdinand še upal na splošno reformo in začasno dovolil obhajilo pod"obema podobama in poroko duhovnikom. Ni pa čudno, da se je v večji men razširilo flaciijanstvo le v Beljaku, največjem središču tranzitne -trgovine, trgovine na velike razdalje, kjer je bilo meščanstvo v ostrem, sporu s svojim mestnim gospodom bamberškiim škofom, zaradi mestne avtonomije in v sporu s plemstvom, M je po priznanju hamherškega škofa dežalnoknežje suverenosti nad svojimi posestvi skušalo verjetno še bolj uveljavljati svoje pravice pri prometu skozi Beljak kot prej Tu se je и izrazitejšo, radikalnejšo smerjo reformacije kmet povezal tem laže, ker je tu odločal še en moment več kot na ostalih cerkvemh posestvih Po vsem tem je popolnoma razumljivo, dai imamo v beljaski okolici edini primer pripravljenosti kmeta, braniti reformacijo proti akciji protireior- macijske verske komisije. Pri organizaciji tega odpora pa beljaski mescami niso imeli majhne vloge. To je nekako čutil tudi avtor, ko je poudarjal: »Onoetsranska usmeritev reformacije, ki se ni prav nič približala kmetom v njihovem obupnem boju za obstoj in življenje na domači grudi, je oslabila učinkovitost in silovitost ideolo- 254 gije ki je v prvem tremofku obetala ostvariti evangelijsko pravičnost in ljubezen med ljudmi na zemlji«:. Isto je izrazil tuđi pri sodbi o Trubarju, ki »je še ves trcal v sponah srednjeveške miselnosti ter obstoječega družbenega in političnega reda, da ni videl pravega obraza tistega ljudstva, kateremu je hotel z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo služiti«. Toda pri tem naj poudarim, da. je razumeti ta>sluzitk v smislu protestantovskega pojmovanja službe bližnjemu, ki je del bozje službe. _ V zvezi s flacijanstvom naj pripomnim, da adiaphoristični spor ni vse kar ! S J e ^ . ° n a Slavemsfeem v z v e z i s Flacijevim nastopom, kot domneva avtor (< 6). 1 udi drugi veliki Flacijev nastop, ki je sprožil spor o izvirnem grehu, je našel odmeve na naših tleh. Jeseni leta 1575 sta v Celovcu, kjer je bil, kot se zdi, Mao jamski krožek, poleg rektorja šole Hieronima Haubolda zagovarjala Flacijeve teze tudi predikanta Lang in Ziegler. Auigisburška veroizpoved ičlm je Dilla tìloyeska norost; Haubold je označil stanove celo kot od boga odpadle Poseg stanov je izatrl vsako dispufacijo o izvflrnem grehu z izgonom vseh tireh iz deželi pa tudi. flacijanstvo v Celovcu, fki v njem odslej, kolikor vem, ni več sledu (prani. Hermann, Handbuch d. G.- d. Berzogithums Kärnten IL Band, skr 165 si l o o / ìn ^ a u m ü M ] e i r ' Z u r Gesch. d. Klagenfurter Schulwesens, Carinth'ia I 114 , ' S , °Ì, G:rudffll> Zgodovina slov. naroda, str. 709 navaja Ziegterja kot nteproinikaflaeijamsiva, toda verjetnejša se mi zdi Heoim.annova trditev) Pri toditvp da »je od vsega slovenskega reformacijskega gibanja ostalo samo lasto, ka,r je bilo prekaljeno v borbenem duhu flacijanstva« (74), j,e avtor spregle- dal dejstvo, da so se v Brekmurju, ki je v okvirni Ogrske doživljalo svoj poseben razvoj tudi jpo kronanju Habsburžana za ogrskega kralja, ohranili protestanti 'in kalvimci se aiz reformacijske dobe. Pravilno je avtor domnevali, da j« prekrščevaistvo pospeševalo in poživljalo pra nas mit evangeljskega zavijanja na zemlji (82) (prim. Dingenauarja v Losarth, i i ? ? ^ е O™'1 0 ™r G. d. Wiedertäufer in St., J. G. G. P Ö LVI Г19351 lb4-lbb). Se vec, zdi se mi, da je celo štitorstvo, v kolikor po mojem mnenju navezuje na pi-ekrscevalstvo, odigralo isto vlogo. (Na to me navaja več dejstev. Stittairji se med seboj nazivajo brate in sestre [vicedomski arhiv F 1/135 listina 1584, 27 dee.J; pri zasliševanju štiftarjev iz Planine je bilo med drugim postavljeno tudi sledeče vprašanje: »Ob nit Jr fürnemben vnd Abred zwischen Jnn gewest das bi alles ш G « miteinander hallten ainen gleichem Seckhel haben, alls bchwestar vnd Bmieder zugleich darauss sein, vnd dar khein vndarscheid zwischen einander halten, auh dar Obrigkhaiit khain gehorsamb laisten sollen, wer solhes am Ersten furbmacht.« [vic. airMv, F 1/135]; le v zveai s tam ,je nekako razumljivo izdajanje Jeroma Stopiitrana za Kritusa). Posredna pomoč protestantizma s tem, da je napravil biblijo dostopno ljudstvu, pa je pri obeh gibanjih vsekakor nesporna _ Nekako v zraku je obvisela trditev, da je povezanost slovenske cerkve s .kranjskimi jstamovi in preko njih z nemškim plemstvom določila polMčno in druž­ beno staksce naših .reformatorjev (84). Mislim, da ni varak temu stališču v tei povezanosti, marveč v tem, kar je tudi to povezanost posojilo, o čemer pa sem govoml ze zgoraj. v _ K poznavanju' stališča našith ireformatorjev do oderuštva in pravične cene naj aodam se dvoje pripomb. Za odnos do oderuštva je značilen nastop Jurija Dal­ ma-tana ki je v času svojega župnikovamja v škocjanski fari malo pmad svojo T . J°i ог^ш1^ек^^ svojega župljana pred oderuhom. V tem spora je odločno oosojal odarustvo m opozai-jal svojega cerkvenega, gospoda, turjaškega grofa Kri­ štofa da bi bilo pravično ščititi podložnika pred takimi nepravičnifci, ne pa oderuhe podpirati (Kaspret A., J u « Dalmatin kot zagovornik škocjanskega žup­ ljana, ČZN XI [1914], isto-. 18-32). Kar se itiče pravične cene, pa so naši prote- stantje sli zairaddi razvoja trgovine in proizvodnje v kompromis, slično kot tudi ohcialni 'rimski cerkveni krogi. V smislu službe bližnjemu kot dela božje službe in v smislu uveljavljanja etičnega izvendiružbenega načela karitaltivnosti j e . namreč vsakdo dolžan, da v svojem poklicu vedno služi in pomaga bližnjemu Zato «o razlikovali med dovoljenim in nedovoljenim dobičkom. Obsojali so velik dopuščali pa »spodoben« dobilček, Trubar je namreč zahteval, naj se vsakdo ». . .na enim spodobnnm dobičku zadosti inu za dobru ima inu tem todam nih denar dobru plača de on pravo mero inu vago daja . . . Kateri pak zvejstu kupčuje ali rovna, akò 255 lih taisti ništer zabatoj.il ne da, imi vzame en spodoben dobiček, ta da eno almozno (miloščino).« (Trubar, Hišna postila II, str. 120). _ _ . Dotaknem naj se še 'vloge Trsta, ki ш evtor po mojem m ^ ВД^Ј? nekoliko prevelik pomen. Trst je v primeri z mesti v zaledju v svojih -težnjah po o b T u Ä trgovine na njem V v borbi za svojo p o l » avtonomijo res pred­ s t a v i l n e k f e r n e n slučaj v tedanjih naših razmerah Stisnjen med• B ^ e t o m i , ki vrše kontrolo nad Jadranskimi morjem in večjim delom njegove vbodne^obale in svojim zaledjem, zlasti Kranjsko, ki hoče direktno in mimo T r s t a | t a s o v a t * Benečani oziroma beneško Istro, se Trst bori za trgovino svojega naravnega ?za­ ledja Toda to skuša doseči s sredstvi srednjeveške mestne gospodarske politike, z monopolnim obvladanjem le trgovine ob pomoči deželnega kneza, ki mu daje л druffii polovici 15. in-prvi polovici 16. stoletja vrsto privilegijev, ne pa z borbo za ffiïàe s svojim naravnim zaledjem (190 si.)._ Vendar kobiljo v tem boju v zaledju stvarno le tiste pravice, kakor jih imajo meščani vseh avstrijskih dežel, v monopoliziranju trgovine ш svoj trg pa kljub vsem privilegijem m ukazom deželnega kneza še dolgo niso uspeli; m zalleda.je sla trgovina mimo njih na b e n e S o o z e m l j e . Težnje Tržačanov po monopolni obvladi trgovine v »zgornjih W h < ( e x partitas mperioribus et Carnioliae) predstavljajo le poskus, pove­ zova la Uèih poterai* v večje gospodarsko področje, toda temu s e , ^ № * uspehom upira še ves ta čas, Zato ne moremo govoriti,, da- bi bil to cas dejanskega prvega oblikovanja in povezovanja slovenskega ozemlja v gospodarsko.enoto• v modernem smislu (192), čeprav so take težnje obdajate. &«* Bonomo je glasnik pZfejše™ razvoja- v tem pogledu. Vendar sto tržaško okolje in sam Bonomo močno v X a t e n a Trubarja in po vsej verjetnosti nam je tu tekati začetke njegove zavesti k pripadnosti ubogemu slovenskemu ljudstvu, ,ki mu ;je pomege hotel s »pravom vero odpreti -vrata v »nebeško kraljestvo«. _ _ _ Vse zo-oimle pripombe im dopolnitve v nobenem primeru ne zmangsujeijo vieok.e znanstveme%reânostii omenjene razprave, s katero J e po nesrečnem nakljuqu prezgodaj umrli avtor dosegel doktorsko čast na ljubljanski univerail Zdi se mi. c T m f pretiravam, če 1 г Љ т > smo v pokojnem dr. Albertu Kosu izgutah mnogo obetajočega znanstvenika, ki bi v doglednom času lahko dal s u n t « « * f . ^ „ Г maciiske dobe ter tako izpolnil občutno vrzel v slovenskem zgodovinopisju, l a ocena in le skromne vrstice naj mu bodo napisane in memonam. a Gestnin Ferdo P. Petre, Rod in mladost Ivana. Cankarja. Zbirka »Pogledi« 11-14. Slovenski knjižni zavod. Ljubljana 1947. 126 strani. Ta knjiga je nedvomno pomemben doprinos literaturi o našem največjem Pisatelju dobe pred prvo svetovno vojno, čigar »pisateljska tvorba obvladuje vso slovensko modano in sega po svojem vplivu globoko v naš cas«, o pisatelju m čoveku «par » i« navduševal v dobi narodnoosvobodilne borbe nase ljudstvo, k ? se te borilo ludi pod njegovim imenom proti okupatorju, rasizmu m ^korisce- vâlskim razredom za svojo nacionalno in soeđatao osvoboditev. Ko se je avtor spustil na področje canikairoslovja, se je dobro zavedal, da ni mogoče obravnavati Cankarjevega dela ibneiz poznavanja in analize .družbenega Рко1јаГ fe katerega je Cankar izšel. Še več, da je treba poznati ves razvoj njego­ vega rodu, kajti ta kaže, »da Cankar ni le glasnik fcrdvic m bolečine svoje duše marveč da se je v njem zgostila stoletna izkušnja slovenskega ljudstva«. Ta zavest ie rodila omeniano knjigo, ki jo je imeti za uvod v nadaljnje avtorjevo raziskovanje Ä T f e t o naj omenim, pred letom zopet objava n o v o * too Ivanu Cankarju (F. Petre, Ivan Cankar rudarski kandidat, Nem svet IV, Ш 9 , S l e V ' N e ' d a ' b i se spuščal na prikazovanje pomena avtorjevega^dek za cankaro- slovce m literarno zgodovino sploh, o čemer glej recenzijo A Sloto^ka v slavi­ stični reviii I (1948), str. 291 si., je treba tu poudarita vrednost _te drobne, pa vendar bogate knjige tudi za zgodovinarja. Saj nam v ozkem pokrajinskem okviru Vrhnike in njene okolice ob Cankarjevem rodu podaja podobo gospodarskega in družbenega razvoja, ,ki jo v osnovnih črtah lahko apliciramo^ za velike prede e slovenskega ozemlja. Z ozirom na ta oris bi morda lahko razdelili knjigo v dva 256 •dela. V prvilTpetiih poglavjih (Najstarejši Cankarji, Polgruntarji v Kotlu, Bajtarji in gosta«, Kočar prevzema polgrunt in Tiretjinarji na .razpotju) nam daje Petre zaokroženo sliko usode podeželskih nižjih slojev v obdobju razkroja fevdalizma pri nas. Proces diferenciacije vasi, ki je v vedno večji meiri napredoval na Slo­ venskem od 16. stoletja dalje, ko se je skoraj ob enakem številu gruntov javljal na podeželju vedno številnejši sloj kajžarjev in ljudi brez zeimlje, je zajel tudi Cankarje, o katerih avtor ugotavlja, da so spadali »z redkimi izgemami... od- davna, stoletja nazaj, med gostače-dninarje .brez .lastne aarnlje in doma ter med hlapce in dekle«. Ob prameni Cankarjev so nanizane težnje teh slojev po zemlji in načini, .kako so prihajali do nje, kar pa se je le Tedko zgodilo, težnje po zboljšanju socialnega in gmotnega položaja, kar je podilo vse Cankarjem enake tudi v obrt v mestne naselbine že pred in po odpravi nevoljMŠtva in je pri­ kazana beda in trpljenje vaškega proletariata, ki je našel skorjo kruha na podeželju. Ob ugotovitvi, da so bili Cankarji predstavniki izrazitega kmečkega proletariats., se nam vsiljuje vprašanje, kakšni so bili obseg, velikost in način zaposlitve najnižjih kmečkih slojev v tem obdobju v okviru samega podeželja na Slovenskem sploh. Saj prodiranje proizvajalnih odnosov zgodnjega kapitailizma na vas v dbliki založništva, imainufaktuire od 18. stoletja dalje, podeželska obrt, trgovina in kar je z njo v zvetA, proti čemur se cehovsko meščanstvo bori vse ob­ dobje razkroja fevdalizma od 14. stoletja dalje, nikakor niso mogli preživita vedno bolj množeče se vaške revščine. Tudi beg v mesta je ihdl pri vseh ovirah, ki so se mu postavljale, le slaboten ventili, skozi katerega je v obdobju fevdalizma bežala odvečna delovna sila s podeželja. Skozenj so prihajali v mestno naselbino v gospo­ darskem pomenu hesede tudi Cankarji, meid njimi Cankarjev sitali oče Jakob, ki si je leta 1823 ustvaril družino na Vrhniki. Družina njegov© žene pa je predstavljala primer, >xkako si je skušala emigracija iz zaledja v teg rešiti svoje gospodarsko vprašanje z" združitvi jo kmečkega življenja s trškim«, kar je vsekakor tipično za ' celotno slovensko ozemlje. S tem pa nekako prehajamo ž© v drugi del knjige., k i je v glavnem zajel čas prvega obdobja kapitalizma pri nas nekako do 90-ih let pre­ teklega stoletja. V šestih poglavjih (Prve generacije teških ikirojačev, Materin rod, Zakon Canikamjevega očeta, Jožef Cankar ustanavlja bralno društvo, Otroška leta, Gojenec deželnega neimštrva) sledimo življenju Cankarjevega starega očeta in .mla­ dostni dobi samega Cankarja, ob njih pa rasti kapitalizma in kapitaHs.tiičnjih odnosov ter ob tem osnovnem procesu na vrhniškem primerni še vsem drugim značilnim pojavom na Slovenskem te dobe: nastajanju socialne strukture, kot jo poznamo konec druge polovice 19. stoletja, razvoju socialnih nasprotij, narodnemu gibanju, političnim borbam in kulturnim razmeram, med njimi šolstvu še posebej. Usodi propadajočih kmetov in srednjih slojev — obrtnikov v mestih, ki so se hoteli rešiti iz uničujočih objemov kapitalizma s sezonskim delom, seveda brez­ uspešno, in končavaH pri proletaraatu, je Sledil itudi Cankarjev oče. Če se je stari oče še obdržal, pa je moral oče, kot verjetno del one polovice od dve sto pet­ desetih obrtnikov, ki so v času od 1870 do 1890 na Vrhniki propadi^ iti v Bosno s »hrvatarji« na sezonsko delo. Jz življenja same Vrhnike je treba poudarili dvoje avtorjevih ugotovitev. Na .eni strani, da je socialno nasprotje pognalo trško reakcijo že ob pavi manifestaciji delavstva, čeprav -na kulturnem področju, »na pozicijo naj ostrejšega .družbenega, nastopa«. Bralno društvo, ki so ga ustanovili leta 1876 delavci in mali obrtniki, med njimi Cankarjev oče, z namenom, da bi si z njim odprli »pot saimovzgoje k izobrazbi in kukuri«, je pod^ pritiskom tega nastopa kmalu prenehalo. Na 'drugi strani pa, da sta se žei v začetku 80-ih let, torej še preden je Šuklije zagovarjal kompromis s kranjskim nemštvom v deželnem zbora, »sredi zagona slovenske narodne bosbe v trgu laže našla slovenski in nemški politični tabor, kot pa sta se moglla najti: tenka slovenska, malomeščanska plast in nižji slloj, to je kmetje, Obrtniki, delavstvo in dnilnarji«. K posameznim poglavjem naj dodam še nekaj pripomb: Moč fevdalno^monair- hične -države ni rasila1 šale po zlomu organiziranega revolucionarnega gibanja v 16. stoletju, kot sledi iz avtorjeve formulacije (19), marveč že od konca 15. sto­ letja dalje. V borbi s paritikulariizmom deželnih stanov je v 16. stoletju moč razvijajoče se centralizirane diržave sicer še zelo nihala, vsekakor pa je od zloma politične moči protestantskih stanov neprestano rasla. Ne morem se tudi strinjati s teditvijo, da se je morala kmečka množica omejevati po tem Zgodovinski časopis — 17 257 stoletju le na pasivno obrambo svojih življenjskih pogojev vse do novega revolu­ cionarnega vala leta 1848 (19). Res, da niso zajele .revolucionarne akcije kmetov po tem «asu celotnega slovenskega ozemlja, toda v ožjem okviru sledimo v bistvu revolucionarnim nastopom kmetov še vso to dobo. Reforme prosvetljenega absolutizma niso izšle iz teženj fevdalcev (33) marveč zaradi potreb države od vladarja samega, fei pa se -je pri tem predvsem opiral na .razredne težnje buržoazije. Dalje, s formulacijo »Prevedba iz konca osemnaj­ stega sioletjaje M a talko vmesna postaja med čistim fevdalizmom (ali te «red Z MR? m f K f a v - d f z e m ? ) in zemljiško odvezo, ki jo je prinesla revolucija 7 ^ L r Ì S 'iT ' i> \ ^ ^ теа тевоша Problema, razkrajanja fevdalnega sistema v tem obdobju. Podloznisko razmerje kmeta do zemljnlškega gospoda se je izražalo v dvojnem razmerju: stvarnem in osebnem, č e se torej omejimo le na prevedbo £ i t ^ ^ n f f 0 1 1 ^ , g n * k P o d l o ž I A o v e pravice do uživanja podložnega zemljišča m razrahljala e tem stvarno .razmerje, nismo povedali še vsega. Zato bi moral avtor upoštevat^ se nevoljniški patent, saj spada tudi (k tej »vmesni -postaji«. Z njim j_e namreč odpravljena, druga, osebna stran podložniškega .razmerja (elebae f f f Ä , - h m™sJ™t№&S*. P a z n i k a , ki je dobil kmetijo po kupnem pravu ' t e ^ P S ? 1 J i f r 0 1 ^** ' , P iV? ° d p r a , v a ' * e v < * 4 ™ ^ pomenila edino pridobitev tega casa v rahljanju fevdalnih vezi. _ Trditi da defavaki razred v Ljubljani vse do ustanovitve »Društva za izobra­ ževanje delavcev v Ljubljani« leta 1870 ni imel svoje- organizacije (91), ni točno Tudi ce ne upoštevamo društva rokodelskih pomočnikov v 50чШ letih ki- ima še povsem cehovski značaj, je vendar tu že leta 1868 ustanovljeno društvo graftlrih delavcev. Prej omenjeno društvo je pa res prvo -društvo ki ;je vkljufevalo^v svojem okvira delavce brez ozira na stroko, in morda je avtor mislil na to ko je postavil svojo trditev. * H koncu naj ponovno poudarim pomembnost te .knjige, katere se -bo moral posluzi.ti_ vsak Merami izgodovinar, ki se bo bavil s Cankarjem, bo pa seveda zelo koristila tudi zgodovinarju, zlasti za obravnavano obdobje 19. stoletja. Gestrin Ferdo konfÌn r0ne kÌKphT Ìy iKQiS1U,ÌQotÌekeT!artlj1 e J u g f ! a v i j e ' t o m I L Kongresi i zemaljske £ S Ä Ä ^ ^ 1937- IStoniSk0 ° d e l l j e n j e ° m t r a l n 0 è Komite^a KPJ> oTftd^rtf^i? - ^ i6 tó m « 1 * n a m ( » P» *e oblo splošno dostopnega iZtZ' • ^ f 1 ™ 6 .delovanje KPJ. Med najvažnejše tako gradivo spada Г Г ^ Р Т * T k o n f e r e n o n i materni, ki je izšel v II. knjigi Zgodovinskega oddelka. T,™ ™ * к љ ? Т T ° ^ * ^ 0 . j e Ponaöanjoio * celoti, manjkajo samo dokumenti prve partijske konference, ki je bila julija 1922. leta na Dunaju in druge partij- t I T , ' l k i J e b l l a ' tadi M D u n a j u m a J a 1 9 2 3 - l l e t a - Del dokumeltov obeh partijskih konferenc se po .podatkih, s katerimi razpolaga uredništvo arhiva nahaja v Marx-Engels-Leninovemu inštitutu v Moskvi, od koder iih seveda niti za ponatis ni bilo mogoče dobiti. Poleg dokumentov kongresov, ki so, kakor že omenjeno, .popolni, in konferenc, od katerih manjkajo dokumenti kar za dve, je redakcija v »Prilogah« (stran 271-414) in »Dodatkih« (stran 417-468) objavila še vrsto drugih važnih doku­ mentov. Tako so v »Prilogah« objavljeni dokumenti Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, ki je bila v letih 1923 in 1924 legalna oblika KPJ Vse kar se nanaša na spore v NDSJ, je prav tako priobčeno, ker gre aa spore v sami KPJ. A i ^ n o ? 1 ? 0 ^ ? a ^ ^ i ^ ^ e j š i tisti dokumenti, ki se nanašajo n a dobo oa i. 1УЗо do 1937, ko se je Partija znatno okrepila in je postala posebno v Slo­ venija voditelj širokega ljudskega gibanja, saj je prerasla nasprotne sile tako da ji niso mogie vec v znatni meri škodovati. . . . * J Prvi knjigi, M je izšla prav tako 1. 1949 v dveh zvezkih, so ponatisnjeni traje letniki »Borbe«. Prvi zvezek s ponatisom »Borbe« letnika 1941 ima 382 strani drugi zvezek s ponatisom »Borbe« letnikov 1942 in 1943 pa obsega 506 strani! Ponatisnjeno gradivo ni komentirano. 258 V »Dodatku« so tiskani še dokumenti Kominteme iz let 1922 do 1928, seveda ашто talki dokumenti, ki imajo zvezo z našo Partijo in tako doprinašajo k osvet­ litvi tega razdobja partijske zgodovine. Ta dokumenti so važen doprinos k spozna­ vanju notranje partijske .borbe, predvsem o nacionalnem in kmečkem vprašanju, kakor tudi frakcijske borbe v tem razdobju. Bazen ten .so v »Dodatku« tiskane tudi še resolucije posameznih partijskih organizacij in resolucija CK SKOJ, spregata v zvezi z Odprtini pismom Izvršil­ nega komiteta Komunistične Internationale. Ti dokumenti so važni predvsem za­ radi tega, ker dokazujejo, da frakcijska borba ni mogla spraviti z revolucionarne poti večine članov Partije. Iz teh dokumentov pa so tudi vidne težnje članstva Partije, da se v KPJ likvidira frakcionaštvo. Dokaiz za to, da je članstvo KPJ šlo svojo revolucionarno pot kiljub frakcijskim borbam, so nam Številne stavkovne in druge akcije, ki so se nizale druga za drugo od ustanovite Partije do i. 1941, ko je Partija organizirala in prevzela vodstvo osvobodilnega gibanja vseh jugoslo­ vanskih narodov. Kot zadnji dokument je v »Dodatkih« priobčen govo,r Togliatli-ja, ki je pri­ sostvoval IV. kongresu KPJ v oktobru 1928 v Dresdenu kot predstavnik Komu­ nistične Internationale. V posebnih »Opombah redakcije« (stran 469—472) so navedeni še viri pri- občenih dokumentov. Zelo važna so na koncu knjige »Pojasnila« (stran 473 do 486), to so opombe k tekstu, ki jih bo za drugo izdajo seveda treba še dopolniti. Knjigi je dodan tudi tolmač okrajšav (stran 487—488) in Predmetni negister .(stran 489—494) in Registar (stran 495-^98). Kakor že poudarjeno, je ta knjiga, obsegajoča 498 strani, zelo dragocen pri­ spevek za osvetlitev posameznih obdobij partijske zgodovine. Z uspehom bo to gradivo uporabljal predvsem tisti, M: je dobro proučil vse referate V. kongresa KPJ, še bolj pa seveda tisti, k i je bil že tiste čase politično aktiven v vrstah Partije. Presledki med konferencami in kongresi so veliki in dokumenti, priobčeni v arhivu, ne predstavljajo kontinuitete, saj je med Vukovarskim kongresom SDPJ(k) junija 1920. leta in III. konferenco KPJ decembra 1923. leta v Beogradu preteklo več kot tri leta. Tudi če bi ne manjkali dokumenti obeh partijskih konferenc v juliju 1922. leta in v maju 1923. lete na Dunaju, bi še bila prazntaai. Res je, .da stai se vršila v prvi polovici i. 1921, to je pičlo leto po Vukovarskem kongresu, dva razširjena plenuma Centralnega partijskega sveta, ki sta gotovo ohnavnavala^ in analizirala vso dobo po Vukovarskem kongresu, toda ta material ni priobčen in zato manjka kontinuiteta v dokumentih med Vukovarskim kongresom in III. partijsko konferenco KPJ. V tem času se je v Beogradu menjalo kar šest vlad. Od teh je druga Vesniéeva vlada (od 18. VIII. 1920 do 1. I. 1921); v kateri je bil Draskovic notranji minister, objavila 30. decembra J.920 obznano proti KPJ. Leta 1921 pa. je beograjski protUjudski parlament sprejel zakon o zaščiti države, po katerem se je delovanje v ilegalni KPJ strogo kaznovalo. Med III. konferenco v decembra 1. 1923 in III. kongresom KPJ v juniju 1926. leta so prav tako pretekla skoraj tri leta. V tem času se je menjalo v Jugoslaviji prav tako šest vlad, med katerimi sta bili dve Pašić-Priibičevićevi (zloglasni PP-rež:m, prva od 21. maja do 27. julija 1924, druga pa od 6. novem­ bra 1924 do aprila 1925). PP-irežim je poskušal z masovnim terorjem fašistične Orjune po Mussolini j e vem načinu zatrati revolucionarno delavsko gibanje. To je slavno razdobje KPJ, kajti četudi je bilo partijsko vodstvo neenotno, razbito v frakcije im grupe, je partijsko članstvo, naslanjajoč se na široke ljudske množice, kljubovalo vsem nasiljem Orjune in je končno ibala Orjuna tiste, .ki je morala odnehati. Kako drugače se je končal boj med italijanskim fašizmom in delavskim razredom pod vodstvom KP Italije! V Italiji je 1922. leta podlegla KPI, ki danes sploh ni več revolucionarna stranka, ker je prepustila osvoboditev italijanskega delavskega razreda oboroženi sili Sovjetske zveze. Enako, stališče so zavzele druge informbirojevske Partije in se tako podredile politiki interesnih sfer med zapadom in vzhodom. 259 Med III. kongresom julija 1926. leta in IV. kongresom oktobra 1928. leta v Dresdenu sta pretekli dve leti in pol. Leta 1928 je bilo že jasno, da jugoslovanska reakcija pripravlja diktaturo, partijsko vodstvo pa kljub 'temu ni poskušalo organizirati širokega ljudskega gibanja proti reakciji, ki je pripravljala diktaturo, temveč je svoje sile izčrpavalo v težkih frakcijskih borbah, ki so pratile, da v začetku leta 1928 popolnoma razbijejo Partijo. Edino v Zagrebu, kjer je deloval tudi tov. Josip Broz, je bila tako imenovana antiifrakcijska, skupina, ki je nastopila proti nenačelni borbi frakcij in s tem proti razbijanju Partije. Od meščanskih strank — razen Kmečko-demokratske koalicije in posamez­ nih politikov, kakor je prav dr. Ribar — sprva ni nastopila proti diktaturi nobena stranka, KPJ pa se tudi ni mogla uspešno upreti, ker je bila razbita zaradi frakcijskih borb, tako da so oblastniki imeli vtis, da jim je zagotovljeno dolgo in relativno mirno vladanje. Vlada, M jo je 27. julija 1928 sestavil dr. Korošec (ki je zase obdržal tudi resor notranjega ministrstva), je bilia nekaka prehodna vlada. Neposredno po umoru Radića še ni kazalo proglasilo niti diktature niti sestaviti »parlamentarne« vlade na čelu s prononsiranim! Velikosrbi, ker bi hrvatsko ljudstvo na tako dejanje .reagiralo kot ma očitao izzivanje in provokacijo, zato je in drugo leto monairhofašistične idiiiktalture, ko so bili fizično likvidirani mnogi voditelji Partije in SKOJ-a, lako da je Partija ostala brez vodstva1'. Ivan Kreft Dr. Ivan Ribar: Politički zapisi. I. del, strani 223, 1948, II. del, strani 229,1949. Prosveta, Beograd. Dr. Ribair je v svojih »Političkih zapisih« razkril proitiljudsko delovanje bivših jugoslovanskih meščanskih strank in politikov, njihovo udinjanje imperia­ lističnim in fašističnim državam, njihove medsebojne spletke, vmešavanje dvora v tie splettka 1er njihovo vziaijemno borbo proti KPJ. • Posrečilo se rim je to. v mnogo večji meri kakor Pribičeviću v njegovi, v francoščini iizišli knjigi: Diktatura kralja Aleksandra*. Pomen Pribičevdćeve knjige je bil v tem, da je v času, ko so jugoslovanski narodi ječali pod terorjem monarhofašilstične diktature, opozorila svetovno javnost na metode, kalerih se poslužujejo v Jugoslaviji kralj Aleksander in drugi oblastniki proti borcem za demokracijo dn ljudske svoboščine. »Politočki zapisi« potrjujejo, da kralj Aleksander in pozneje princ Pavle nista nikoli dizbiirala sredstev v svoji politiki neomejenega vladanja, hitrega bogatenja, teptanja vsake, ludi meščanske demokracije, in zatiranja jugoslovan­ skega ljudstva. Kdor je idvora nasprotoval politično alli kdor je dvor pri provi­ zijah zia državne nabave in drugih dobiičkanosnih poslih premalo upošteval, ali je bil pri takih ali sličnih poslih v napoto, je bil odstranjen s položaja, * Pribi'tchévitch, Sveitozar: La dictature du roi Alexandre. Contribution à l'étude de la démocratie. (Les problèmes Yougoslave et Balkanique). Documents inédits et révélations. Paris, P. Bossuet, edit. 1933, 324 str. 80°. 261 pa tudi likvidirali, če so se ga hoteli rešiti za vedno. Pri tem posebno Aleksander ni izbiral sredstev, kaikor to dokazuje primer polkovnika Apisa, ki je bil v solunskem procesu krivično obtožen, obsojen din justificiran. Drug tatk primer, ki ga navaja Ribar, je bila usmrtitev Stjepana Radića v parlamentu. Zìa.' usoda pa je čakala tudi Pribičevića, ki se je z begom rešil iz krempljev Aleksandrovih likvidatorjev. Posebno dobro je dr. Ribar osvetlil dvolično vlogo vatikanskega, dvorskega in nazadnje nacističnega agenta dir. Korošca. Ribar ugotavlja, da je dr v Korošec tudi kot »opozicionalec« ostal v affini z dvorom in da je vestno izvrševal vse Aleksandrove in Pavlove direktive. To dr. Ribarjevo ugotovitev potrjujejo mnoga dejstva, tako tudi dejstvo, da rje Aleksander po umoru Stjepana Radića zaupal dr. Korošcu poleg notranjega ministrstva tudi mesto ministrskega predsednika in da ga ije nato vzel v svojo prvo diktatorsko vlado. Prav tako je dr. Korošec napravil razne politične usluge tudi princu Pavlu, !ki ga je Korošec pridobil za vse tesnejše sodelovanje s fašistično Italijo in Nemčijo. Ob peitomajskih volitvah se je hinavsko pogajal z Združeno opozicijo za skupen nastop p r i voliitviaih proti Jevitiću. V resnici pa se je dr. Korošec s predhodnim prisitamkoni nemškega poslanika v Beogradu von Heerena dogovoril že prej s princem Pavlom in Stoja- dinovićeim za novo vlado, k i bo po volitvah zamenjala Jevtićevo lin po Göringovem nasvetu vodila profašisMično notranjo in zunanjo politiko. Dr. Korošec je nameraval taiko dolgo vleči Združeno opozicijo za nos, 'da bi le-ta. v Sloveniji zamudila rok za vložitve (kandidatnih list, s čimer bi bil onemogočen nastop opozicije po vsej državi, ker je po zakonu Mia dopuščena samo državna lista s kandidati po vseh banovinah. Zarodi budnosti 1KPJ, ki je Koroščevo namero odkrila, se to ni posrečilo. i Kmalu po volitvah, in sicer 24. junija 1935, je dr. Korošec vstopil v Stojadi- noviićevo vlado kot notranji minisiter in njegova vloga dofligoleitaega »opozicionalca - je bila kompromitirana. Vendar so se še vedno našli ljudje, ki so Koroščevo taktiko izagoviairjali kot koristno iza slovenski narod. Dvor pa ni imel saimo ©nega Korošca. Pri gospodarskih in trgovskih poslih se je posluževal predvsem takih strokovnjakov, kakor sta bila dr. Stojadiylovic in dr. Kojić, ki sta bila vmešana v nešteto prevar in korupcijakih alar, pa vendarle nista prenehala igrati važne politične vloge. Dr. Stojaidinović, iznaša dr. Ribar, se je Aleksandru zameril samo zaradi tega, ker je dobil visoko provizijo pri nekem poslu, obljubljajoč, da bo provizijo delil z Aleksandrom. Ko pa je provi­ zijo dobil, jo je zadržal zase. Po Aleksandrovi smrti je Olga pri princu Pavlu dosegla, da se je pobotal s Stojadinovićem, kar je H o v gmotno korist obeh. Že iz tega se vidi, .da so dr. Ribairja, idealnega in poštenega meščansko-- demokratskega politika, najbolj motile nepoštenost, 'korupcija' in intrigantstvo, ki jih je uvajal dvor v 'dnevno politično življenje. Dr. Ribar je zahteval od vsa­ kogar poštenost, prezrl pa je sprva, da je bil »nepošten« ves sistem sitare Jugo­ slavije in -da so pošteni meščamski politiki bili redka izjema. Jasno je, da> se je morali dr. Ribacr v svojih zapiskih v glavnem omejiti na delovanje raznih meščanskih strank, manj pa- na delovanje KPJ, s katero je dobil posredno stike šele 1. 1935, ko je začel v vrstah KPJ aktivno delovaiti njegov sin Lola. Pa .tudi v tej dobi je spremljali samo razne legalne akcije Partije, predvsem njeno iniciativo in poskuse ustanovitve Ljudske fronte. Četudi je dr. Ribar na več mestih omenil ukrepe, ki so jih beograjski režimi podvaemalli proti KPJ, ni bil njegov namen, pisati kaj več o delovanju KPJ, saj sam v uvodu pravi, da je že v Bihaću 15. jan. 1943 končal zapiske pod naslo­ vom »Jugoslovanska begunska vlada' in politične stranke«. Prav ta prvi naslov, ki ga je dal dr. Ribar svojim zapiskom, kaže, da si je dr. Ribar postavil predvsem nailogo, opisati proffljudsko delovanje vlad in striank, ki so pri nas vedrile in oblačile do leta 1941. Prvi del je napisal samo po spominu, drugi del pa tudi po svojih ohranjenih ibeležkah iz tiste dobe. Ni pa bil in tudi ni mogel biti njegov namen, obširno pisari o ljudskem gibanju pod vodstvom P/airtije, saij pravi zopet v uvodu I. dela, da so mu bila edino pomagalo pri pisanju osebna opazovanja oziroma njegovo aktivno isodelovamije v političnostrankarskem življenju skozi 30 let. Jasno je, diai je dir. Ribar tudi iz Slovenije poznal le oficialne politične ljudi: predstavnike SLS, SDS in SKS, s katerimi se je srečaval v Beogradu 262 in o n-jiih je tudi pisal, mi pa mogel spremljati ilegalnega in pollegalnega progre­ sivnega gibanja pod vodstvom Partije v Sloveniji. Če pogledamo nazaj v leta 1923 do 1927, vidimo, da je telo takrat posebno v Sloveniji močno ljudsko gibanje proti fašistični »Orjuni«, mimo itn proti poli­ tičnim predstavnikom, ibi so zastopali Slovence v Beogradu. »Orjuma« je v letih 1924 in 1925 uživala direktno zaščito PP-režima, toda v borbi % ljudskimi gibanjem je kljub temu podlegla. Prav tako smo imeli široko gibanje proti diktaturi, ki ga je v letih 1932 in 1933 že vodila Partija. To gibanje se je v letih 1934 in 1935 'tako .razmahnilo, dai je postalo važen faktor v slovenskem političnem življenju in je po VII. kongresu Komunistične Internationale nastopilo kot Slo­ venska ljudska fronta. Prav tako je Partija po Hitlerjevem prihodu miai oblast sprožila široko, gibanje proti fašuteitični nevarnosti in za mir, ki je zbiralo v svojem okrilju že takrat skoraj vse tote, ki so se 1. 1941 pod vodstvom in na poziv Partije uprli okupatorju. Med temi je bil siami dr. Ribar. To vlogo iKPJ je opisal dr. Ribar' le toliko, kolikor je njeno vlogo poznal iz perspektive poštenega meščamsko-demo- fcratičnega politika, ki nikoli ni odobraval ukrepov, katere je režim podvzemal proti KP J. V Jugoslovanski demokratski sitTamki' je bil dr. Ribai- prav zaradi kakega svojega stališča zadaja leta popolnoma osamljen, brez vsakega prijatelja in somišljenika, dokler ni sam prelomil tudi s stranko in sledil svojima sinovoma Loia in Jiirici. V knjigi je tudi nekaj tiskovnih napak. Tako je v prvi knjigi, stran 133, pri »Qrjuni« v oklepaju tiskamo »Organizacija jugoslovanske omladine« namesto »Organizacija jugoslovanskih nacionalistov«, kar je v drugi knjigii že popravljeno. Bolj moti tiskovna napaka v drugem delu na strani 25, zadnji odstavek, kjer je letnica 1922 namesto 1924 — letnica demisije prvega PP^režitaia in formiranje vlade Davidovie-Korošec-Spaho (od 27. julija 1924 do 6. novembra 1924). Dr. Ribarjevi 'zaipiisi so vsekakor zelo zanimivi in bodo~ koristno služili vsakomur, ki želi spoznati delovanje meščanskih vliaiđ in strank od nastanka Jugoslavije do leta 1935 oziroma do leta 1941. Obdobju 1935—1,941 bo Ribar posvetil ì l i . zvezek svojih Pouličnih zapisov. Izid tega zvezka je že napovedan. Ivan Kreft Metod Mikuž: Iz Dolomitov na Rog. Dokumenti IX. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani 1947. Ilustriral in opremil Božidar Jakac. Str. 134 + (II). 8°. Mikuževa knjiga >Iz Dolomitov na Rog« je 'knjiga, ki se z dogajanjem narodnosvobodiilnega boja bavi na poseben način. Na zunaj je .razdeljena v dve poglavji: »Na pot« in »Rog«. Jedro prvega poglavja je preselitev in potovanje vrhovnih organov osvobodilnega gibanja iz »Dolomitov« v neposredni okolici Ljubljane aa daljni Kog, 'drugega pa življenje na Rogu, na bazi vrhovnih organov osvobodilnega gibanja. V obeh poglavjih je pokazal pisec v glavnih črtah vznik, potek in zmago osvobodilnega gibanja. Crta tega podajanja ni ravna, ni »zgodo­ vinska)«, spušča se v stran, seže nazaj, pa tudi naprej, kakor se mu zdi prav in potrebno. Opise prepleta s svojimi osebnimi doživljaji, »Na Bogu« še .posebej pripoveduje o delu vodilnih organov, o partizanski vztrajnosti, iznajdljivosti in konspirativnositi, o kurirjih, bolnicah, urejevanju oziroma pisanju osrednjih listov. Mikuževa knjigai seiveda ni zgodovina, pa tudi me pravil memoar, čeprav je temu še najbližja. Kljub vsemu pa je ta reportaža nadvse dragocen prispevek k pozna­ vanju osvobodilnegiai gibanja, zlasti pa partizanstva. Pisec, k i je sam bil partizan, je znal spretno povedati tisto, kar je bilo za partizane značilno. Njegove oznake so kratke, jedrnate in ludi točne, (kolikor se nanašajo na tipe, kakršne opisuje. Slaibih strani pisec ni hotel opisovati. Še tam, kjer bi jih bralec mogel slutiti, jih hitro zjaibriiše in gre preko mjilh. Bralec čuti, da je pisec hotel povedati in opisovati samo tisto, kar je bilo v partizanih lepega, prijetnega, junaškega in vzglednega. Opisi so zato marsikdaj ostali bolj na površju in so preveč splošni, da, celo skopi. Prav tako so estetsko močnejši tisti opisi, ki so prežeti z neposred­ nim osebnim doživljanjem, medlejši, celo mehanični pa tisti, v katerih govori po 263 pripovedovanju drugih. Toda če odmislimo piščeve šiibke strami v knjigi, M so posledica njegove posebne volje, pokazati sliko partizanstva z lepše strani,. moramo reči, da je svoj namen dosegel. Kdor je Ml sam paintizam in je doživljal domovinsko vojno kot pravi aktivist ali borec s puško v roki, bo pròznal, da je Mikuž prispeval k poznavanju partizanstva dragocen delež, ki zraven v jedru ustreza resnici. Za zgodovinarje pa je važno ravno to. Kar se tiče resnice dejstev, maramo reči1, da pri tem ne gre toliko za dejstva _ in notranje -ter zunanje silnice vojaškega aldi političnega življenja v partizanih, ki se bo iz drugih pisanih dokumentov dalo prikazati še bolje, temveč gre pri 'tem za dejstva bolj »vsakdanjega« življenja, sistema in oblik tega življenja, M jih pisec tako obilno razkriva. Za zgodovinarja pa je tudi to. važno. In v tem je posebna; vrednost knjige. Dokumantarimo vrednost predstavljajo tudi Jakčeve ilustracije, ki se nanašajo na osebe in kraje, ki jih pisec omenja v knjigi. Mikuževa .knjiga je pisana v preprostem in lahko umljivem jeziku, ki ji bo stalno olajševal pot v najširše ljudske sloje. Večja smiselna napaka se je vrinila mal stnanit 45 v stavku »Po okupaciji Italije je bila vsa Bela .Krajina tosvobo- jena.. .«. Pravilno foi moralo pač biti »Po kapitulaciji Italije...«. Na «mnoge bralce bo neprijetno vplivalo, da pisec pri imenih uporablja .skoraj izključno le ilegalna imena. »Partizanski« «značaj knjige je avtoir is tem sicer še .poudaril, toda knjiga ni samo spomin na partizanstvo, temveč tudi dokument. Ta pa potre­ buje pojasnil, če .stvari same niso dovolj razumljive. Zato bi bilo dobro in koristno, če bi bil avtor na «koncu dodal seznam ilegalnih imen s pravimi imeni. Skerl France Edvard Kocbek: Tovariši ja. Dnevniški zapiski od 17. maja 1942 do 1. maja 1943. Ljubljana. Državna založba Slovenije, 1949. Str. 436. 8°. Kocbekova knjiga z značilnim imenom »Tovarišija« je prvi del -dnevnika, ki obsega čas od avtorjevega odhoda iz okupirane Ljubljane do 1. maja 1943, ko je bilo na Pugledu na Kočevskem zaključeno prvo zborovanje aktivistov Osvobodilne fronte. Tej dobi' je dodali «kot uvod še «kratek opis. pirvega obiska parti­ zanov 26. «septembra 1941 v hribih nad Sostrim. Kocbekovi dnevniški zapiski zajemajo čiais, iki pomeni najkiutiiičnejšo dobo narodnosvobodilmega «boja na Sloven­ skem. Tedaj je slovensko ljudstvo doživelo sicier prvo .osvobojeno ozemlje v velikem delu tako im amavamo Ljubljanske pokrajine., toda tefcoij na to mu je sledila vrsta težav, ki so ogrožale slovensko ljudstvo pni jedru. Najprej se je nad njim zdivjala tako .imenovana »Toška« ofenziva s požiganjem celih naselij, z množičnim streljanjem vaških prebivalcev, načrtnim uničevanjem slovens«kega ljudstva, s komcemtracijsikimi taborišči1 itd., nato pa se je z okupatorako pomočjo razbohoffla belogardističnia «kuga med Slovenci. Vse te težave so ogrožale usodo slovenskega lijudsitva v jedru zato, «keir je v ,Ljub«ljanskii pokrajini' telo jedro upornega osvobodilnega .gibanja in njegovo vodstvo, proti kateremu so še posebej bili namenjeni njeni okupatorski udarci. Kocbek je kot .član Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in predstavnik (krščanskosocialistične skupine živel v središču, ki je vodilo osvobodilno gibanje. Kot tak je mogel naslikati verno podobo o do­ gajanju v tem središču. Zraven je pa ta podoba odražala Kocbekovo katoliško osebnost. Preden pokažemo Kocbekovo »Tovarišijo« kot dragocen vir za zgodovino narodnoosvobodilnega 'boja na Slovanskem, moramo opozoriti, da je Kocbek človek, ki si je že pred vojno pridobil ime kot slovenski pesnik iin kot urednik revije '»Deijanje«. Pesniška žila mu tudi med osvobodilno voijno ni zamiiia. Bogato se kaže tudi v dnevniških zapiskih njegove »Tovarišije«. Poleg nje moramo opozoriti pa še na .avtorjevo miselno razglabljanje o zunanjih dogodkih in doživ­ ljanju v lastni duši, ki jih tehta, presoja in razvršča .po vrednotah ter s tem spreminja in dopolnjuje svoj miselni sestav, svoj pogled na« žiivljienje, človeka in svet. Popolnoma pravilno je J(anez) G(radišnik) v Novem svetu I960, str. 191 razlikoval v Kocbekovi »Tovarišiji« tri komponente: zgodovinsiko-dokumentarno, doživljajsko-umetniško in miselno-ideološko. Tako določeno strukturo tokov mo­ remo sprejeti in potrditi. Izhajajoč iz tega dejstva, moremo potem reči, da na> tem mestu ni naša« naloga, bavitii^se posebej s Kocbekovim filozofskim razmišljanjem - 264 ali vrednotenjem njegovega pesniškega izraza, temveč hočemo na »Tovarišijp«- pogledata predvsem kot ma prispevek k poznavanju zgodovine našega narodno­ osvobodilnega boja. Kocbekova knjiga so dnevniški zapiski, to se pravi, da je dogodke zapisoval sproti, kakor so se zgodili ali kakor je zanje zvedel. Za dnevnik je vsekakor to glavna zahtev». Moč dogajanja se s tem izraža neposredno, primarno in običajno nadvse originalno. Vrednost dnevnika kot -zgodovinskega vira se s tem lahko dvigne na stopnjo prvega reda. Kocbekova »Tovairišija« ima vse lastnosti takega vira. Avtor sam sicer pravi, da ni bil njegov naimen pisati časovno kroniko (»Od vsega početka pisanja dnevnika sem sklenil, da me bom zapisoval časovne kronike in zbiral dokumentacije.« Str. 266), toda tega Sklepa se ni~ mogel držati. Stal je preveč v središču gibanja, da bi se mogel izmakniti tudi zunanjemu toku dogodkov. Saj je sodeloval zato, da bi ga po svojih močeh pomagal usmeriti, in. pripeljati k' ciljem, ki so tudi njemu lebdeli pred očmi. Avtor je moral svoj sklep korigirati v toliko, da le primarno ne more biti kronist, temveč zraven še in celo predvsem pesnik, filozof itd. (>Vem, da ne morem biti 'zgolj kronist zuniamjih dogodkov, niti zgolj seizmograf svoje notranjosti. Vem, da moram biti hkrati pozoren na zunanjo in notranjo dejavnost.« Str. 69). Ko je po končanih zapiskih napisal uvod, je moral o zapiskih popolnoma pravilno ireči: »Marsikdo bo videl, da niso zgolj zunanja kronika, pa tudi zgolj oseben ireffleks ne. V dnev­ niku sem vezal dogodek in premišljevanje...« (Str. 8). Temu premišljevanju je avtor posvetil veliko časa in prostora, .toliko, da se zgodovinsko-dokumentarna komponenta večkrat kar utaplja v premišljevanju. Kot zgodovinarji fois seveda bolj želeli, da bi ravno ta komponenta bila bolj zastopana, želeli (bi iz stvarnih razlogov, ker vsebujie kvalitete, ki jih zgodovinar ceni in upošteva. Ker je avtor bil sposoben prisluškovalec vsem utripom osvobodilnega gibanja, bdi mam nedvom­ no lahko nakopičil v svojih zapiskih nadvse bogato vsebino iz opisane dobe. Na škodo zgodovine je zgodovmsko-doikiuimentairna komponenta v -resnici precej kronistična. Kljub temu pa ne moremo reči, da bi zato ne bila dragocena. Njena vrednost "drži iri bo držala tudi v obsegu, kakršnega sedaj ima. Zaradi položaja, 'ki ga je/Kocbek imel v osvobodilnem gibanju, ja bil pred­ vsem /kronist tistega, kar se je godilo in vrtelo okoli Izvršnega odbora. Pri tem ne zapisuje točno samo njegovega premiilkamja in -preseljevanja, ki je prav v dobi,.. ki jo »Tovarišija« obsega, bilo največje — to je iz Ljubljane v Polije, Tisovec, Rog, Podlipoglav, Dolomite in zopet na Rog — temveč se povsod dotika njegovega dela. Zlasti so važni podatki za dobo osvobojenega -ozemlja 'in za bivanje v Dolo­ mitih. Zgodovinar mora seveda obžalovati, da avtor — ki pač niii hotel biti kronist! — ni bil temeljiteljši in obsežnejši v podajanju omenjenih dogodkov. Preveč jih samo nakazuje, ne rrazgrme pa zadeve v celoti. Na primer v prvem tednu po prihodu na osvobojeno ozemlje pravi: »Danes smo začeli z delom. Prvi razgledi in prvi zariši našega delovanja. Izvršni odbor in Glavni štab sejeta vzporedno. Obenem sprejemamo prva poročila...« (Str. 25). Po prihodu v Dolomite po roški ofenzivi je 13. novembra zapisal: »Nocoj smo imeli po dolgem času skupno sejo Izvršnega odbora . . . Naši nocojšnji sklepi so zelo resni in trezni. Preden 'je prišlo" do njih, smo mnogo govorili in molčali...« (Str. 259.) In 18. novembra piše: »Daines smo nadaljevali sejo. Unadili smo predvsem tehnično delo. Sestavili smo okrožnico, si'razdelili delo za brošuro, 'ki naj gre v tujino in zavzeli stališče do zadnjega Rozmanovega pastirskega pisma.« (Str. 260.) To je vse. Sicer kratko, vendar stvarno im jasno. Podobno opisuje razgovore z aktivisti in težave med njimi. Preveč se v takem primeru omejuje le na svoje sodbe, ki so povsem abstraktne, manjka pa jim konkretnega gradiva. S tem seveda nočem reči, da so avtorjeve sodbe napačne. Iz lastnih izkušenj bi mu mogel pritrdilti in k njegovim težavam dodati še kako novo. Kot zgodovinar bi le želel dokumentov za izrečeno trditev. Kocbek je v Osvobodilni fronti pripadal vodstvu skupine krščanskih sociali­ stov. Na tem položaju je v povezavi z ostalimi skupinami spoznaval funkcijo svoje skupine v Osvobodilni fronti, kolikor mu že od začetka ni bila jasna. Gledal je od blizu uravnavanje razmerja med skupinami in naravno sodeloval pri njem. V svojih zapiskih se ga večkrat -dotika in nudi za njegovo poznavanje mnogo dragocenega gradiva. Lahko rečemo, da bo Kocbekova knjiga vsakomur, pa naj ' 265 o Kocbekovi vlogi v Osvobodilni fronti! misli kakorkoli, vedno dragocen vir tudi zaradi prikazovanja razmerja .med .skupinami in o funkciji krščanskosoeiaristične skupima v OF. Kocbekovi zapiski kažejo v tej zvezi velik smisel za sodelovanje vseh za skupne cilje. Intimna povezava vseh skupin, ki bo v zgodovini Slovencev znana kot koncept Osvobodilne fronte, je M a v bistvu tako važna, da njena važnost presega slovenski okvir in ima širši pomen. Kocbek sam se je njene važnosti v polni meri zavedal. >Zaivedajmo se«, pravi na strani 80, »da delamo v Sloveniji z vso jasnostjo in prepsičanostjo poskus, ki je v moderni zgodovini edinsitivein, komunisti in kristjani gradimo novi svet in želimo, da bi ne ostalo le pri poskusu. To pa je odvisno ob obeh partnerjev«. Avtor se je osebno v tej smeli razvoja zelo trudil in potrudili. Njegovi zapiski nam razgrinjajo razvoj vskladenja mnogih pogledov ferecanskosocialistiöne in komunistične skupine v OF. 0 tem govore predvsem '.zapiski, v katerih opisuje .razgovore s Kardeljem in Kidričem, ter zapiski, kjer obraičuniaiva s .slovenskim klerikalizmom. Çoleg raz­ govorov ob ustamoiviltvi OF in .razgovorov okoli Dolomitske izjave so bili (nedvom­ no zelo pomembni razgovora, ki [jih Kocbek opisuje 13. juMija 1942. (Str. 78—80). Takrat je Kocbek problematiko medskupinskega razmerja orisal najkonkretneje. Seveda je pri tem gledal stanje, kakršno je po njegovem takrat 'bilo. Kocbekovi zapisi o irnadsfcupimskeim razmerju so predvsem načelnega značaja. Organizacijskega področja se izrecno ne dotikajo. Če pa. se kak zapisek na to na­ naša, ga ne tolmači in ne razloži:. P® sami navedbi bi ga bilo mogoče imeti za manj važno dejstvo. Tak zapisek ima Kocbek 13. oktobra 1942. >V brigade smo poslali politično trojko: Brileja-Bolka, Pavišiča-Juriilja lin VrhovcanSIavka. Preden so odšli, smo precej časa govorili z'njimi in jim dajali smemnice.« (Stir. 214). Ta za­ pisek postane mnogo važnejši, če ga dopolnimo z poznanjem iz usitaih virov, da so namreč poslani bili člani itreh tako imenovanih ustanovnih skupin: KP, KS in sokolov; da je trojka bila dopolnilo Glavnega štaba slovenskih partizanov; da je bila sad posebnih razgovorov Izvršnega odbora in. Glavnega štaba -med njihovim itaiivanjeni v PodMpoglaivu po roški ofenzivi, iki so hoteli is tem poudariti enakopravnost skupin v Osvobodilni fronti in da je .ta enakopravnost bila formalno poudarjena tudi zato, da 'bi zmanjšala vpliv obrekovanj porajajoče se oborožene bele garde, skratka, zavemo se, da je zapisek važen, čeprav ga avtor ni pojasnil in razložil. Takih in podobnih primerov, k i jim manjka vsebinsko ozadje, bi lahko sicer navedli mnogo. Nastali so pač zato, ker sie je avtor v tistem trenutku posebno zavedal, da noče zapisovati časovne kronike in zbirati dokumentacije. Naravno, da se tega sklepa ni mogel dosledno držati, kakor je tudi sam spoznal in priznal. Kot zgodovinami bi si želeli, da bi bil nanizal več itakali piripovedovanj, kakršno je Melino (str. 150—152), ki je pripovedovala, potem ko se je vrnila iz bolnice, o poteku .roške hajke, kakor jo je ona doživela. Pravtako. 'bi želeli več takih poročil, kakršno1 je bil Kidričev obračun o roški ofenzivi (str. 152—153 in 199), Kocbekovo tolmačenje razgovorov o Dolomitski izjavi (str. 355—357) itn njegovo pripovedovanje o z'boroviaaiju aktivistov na Pugledu na. Kočevskem (str. 426—435). Noben subjektivni pečat v pripovedovanju ne more izbrisati objektivnih dejstev iz tako opisanih dogodkov. Mnogo prostora je Kocbek posvetil razglabljanju o funkciji krščanskosoeiali- stične skupine v Osvobodilni fronti. Poleg splošnih narodnoosvobodilnih tendenc je ta funkcija vključevala tudi posebne cilje, ki so zasledovali družbeno- pre­ obrazbo, ki se naj razvije kot sad uspešnega narodnoosvobodilnega boja. Naloga krščanskosocialisklčne skupine je bila .pomagati pridobiti za ta cilj tudi katoliške množice, jih odtrgati klerikalnemu vplivu, družbeno zrevolucionirati, jih pridobiti za aktivno sodelovanje v na.rodnoos.voiboidilnem boju in po njem za družbeno preobrazbo. Kocbekovi zapiski nudijo za to .problematiko zelo iveliko gradiva, ki bo vsakemu zgodovinarju dragocen vir za poznejšo historično analiizo vloge krščanskosocialistične skupine v OF. Kocbekovi prispevki k razumevanju te vloge so toliko važnejši, iker je treba upoštevati dejstvo, da je Kocbek vstopil v OF kot predstavnik inteligenčnega kroga okrog revije >Dejanje«, ki jo je on izdajal v zadnjih treh letih pred vojno in v kateri je nastopal proti liniji .takratne klerikalne politike. Kocbek je svoj miselni svet v dobi narodnoosvobodilnega "boja vedno znova kontrolirali z miselnim svetom izpove dovale e v marksističnega 266 svetovnega nazora. Na več mestih je izrazil svoje občudovanje do njega in njegov .vpliv naise. Odkrito je priznal Komunistični Partiji primat v narodnosovobodil- nem boju. Lahko celo zaključimo, da je za vsestransko moč Komunistične Partije v narodnosvobodilnem boju Kocbekova »Tovarišija« eden najmočnejših dokazov. Naravno je, da ob Partiji ni rasitel samo Kocbek, temveč prav tako tudi mnogi drugi, ki pa »posebne vrste .regeneracijo svojega osebnega življenja1« niso hoteli ali tudi ne znali izraziti. Kocbekove besede o »regeneraciji« dobé s tem splošneje! pomen in izražajo pomembno dejstvo. Vendar bi ne bilo prav, če bi miisilili, da je samo Kocbek'sprejemal znanje od Partije. Reči je treba, da je tudi Kocbek s svo­ jimi ljudmi prispevali marksistiičniiim tovarišem ipozitivne misli, zlasti misli h kon­ cepciji Osvobodilne frante. To dejstvo je važno, kar je slovenski koncept Osvobo­ dilne fronte vpliviall na ustanavljanje osvobodilnih front pri Hrvatih in Srbih (str. 295). Mnogo je Kocbek v tej emani napravil predvsem s tem, da je v Fronti bistril poglede na katolicizem. Zelo bogati so Kocbekovi zapiski v prikazovanju in razkrivanju klerikalizma in beloigardizma. Večkrat izražajo pravo »isveto jezo«, s čimeir dokazujejo vso pristnost in neposrednost njegovega doživljanja. Boj proiii klerikalizmu in belogar- dizmu je bil v skladu s funkcijo ikrščanskosacialistične skupine v Osvobodilni fronti. Skupina ga je bojevala z besedo in dejanjem. Na poseben niaein kaže Koc­ bekova »Tovarišija«, da je skupina izvrševala svojo funkcijo in svoje naloge, to je, da je intenzivno dovajala slovenske množice nia revolucionarne pozicije osvo­ bodilnega boja, se borila neustrašeno z orožjem v roki proti okupatorju ïn hkrati plačevala ikrvni davek za cilje Osvobodilne fronte. Številna dejstva povezuje Kocbek z imeni različnih aktivistov, za katere pa izrecno ne pove, da so pripadali skupim krščanskih socialistov. Toda Kocbekovi dnevniški zapiski v zvezi z izvrševanjem nalog in funkcije KS dobe svoj poseben pomen, če se ob imenih, ki jih avtor povezuje z dejstvi, zavedamo sieheirni trenutek, da so to imena aktivistov iz sku­ pine KS. Šele v zvozi s tem dopolnilom moremo navedena dejstva pravilno poj­ movati in ocemijevati. V zvezi s tem dopolnilom Kocbekova knjiga na dokumen- taričnem pomenu silno pridobi. V zvezi s tako opre deljenimi imeni knjiga potrjuje eno od avtorjevih tez, da kristjanov kot kristjanov mi mogoče v celoti stisniti v reakcionarni kalup, da se tudi oni družbeno lahko 'različno opredeljujejo. V taki povezavi knjiga tudi kaže, da je skupina KS žela uspehe v svoji funkciji, da je namreč spolitiziirala in ^revolucionirala mnoge ljudi katoliškega svetovnega nazora. • Kocbekova »Tovarišija« je knjiga, ki bo zgodovinarju naše domovinske vojne vedno dragocen vir. Dogodke je avtor zapisoval sproti, kakor jih je doživel ali zvedel. Pri vsem zapisovanju je hotel biti brezpogojno resničen. Že prve dni po odhodu iz Ljubljane, ko je sklenil, da bo tudi zunaj nadaljeval s pisanjem dnev­ nika, je napisal v dnevnik: »Vem le, da moram biti zvest, aresnieen...« (Str. 18). Predanost resnici izpričuje njegov dnevnik na vsaki strani. Ce je zdvomil v res­ ničnost kakega dogodka, je to tudi izrazil. »Tonček nam zvečer govori o novicah, ki krožijo med ljudmi, češ da bodo Italijani popusti l i . . . Vprašujemo se, od kod take naivne vesti, če ne dz vrst bele garde.«. (Str. 305). Danes moremo Kocbekovo resničnost potrditi tudi z mnogimi drugimi viri. Seveda pa prti tem ne gTe za resničnost v vseh mogočih podrobnostih, ki so zvezane s subjektivnim opažanjem, temveč le za glavno vsebino dogodkov. V tem smislu moremo avtorjeve navedbe primerjati s podatki v Slovenskem poročevalcu, zlasti pa z memoari iz te dobe. Od njih je v prvi vrsti mogoče uporabiti spomine Toneta Fajfarja »Kočevski Rog 1942« in »Dolomiti«. Fajfar je bil prav tako član Izvršnega odbora in je hodil v glavnem po istih potih kakor Kocbek. In glej! V svojih spominih se lepo sklada s Kocbekom, kolikoir govori o istih dogodkih. Marsikdaj Fajfair pove še več, mnogo­ kdaj pa tudi manj, kakor je -pač dojemal dogodke in si'jih zapomnil. Na tak način potrjena resničnost dogodkov daje večjo verodostojnost tudi itistnim dogodkom, ki jih omenja samo Kocbek. Mnoge od njih pa je danes še mogoče kontrolirati z nenapisanimi spomini ljudi, ki so s Kocbekom sodoäivljali ves potek. Malo manj uporabno j e v Kocbekovi knjigi datiranje. Pri tem ne gre za to, da bi tisto, kar je povedal, ne bilo resnično, temveč je le. premalo precizno. Za­ piske je sicer avtor delal sproti, ,kakor je dogodek doživel ali zvedel zanj, toda ' za dogodek ni zvedel vedno isti dan, kakor se je zgodil. Ker ni hotel biti kronist, 267 na datum ni polagal važnosti. Včasih ga je zapisal posebej, včasih pa; ne. K temu: je treba še dodati, da je včasih tudi zapiske delal za več dind skupaj. Vprašiamje> točnega datiranja pa posteme s tem bolj komplicirano. Včasih je datum mogoče razbrati iz vsebine, včasih pa niti to ne. V takih primerih ga je treba ugotoviti iz drugih virov, če se hočemo izogniti približni ugotovitvi. Povsem subjektivna) je Kocbekova pariodiiizaoija dobe, iki jo je opisal v prvi. knjigi »Tovarišije«. Prva tri poglavja se morejo skladati s trama opisanimi fazami, osvobodilnega boja, razdelitev drugih treh je pa izrazito subjektivna. Očividno se je adela avtorju potrebna zato, da 'je v knjigi izrazil svoje interne odmore ne glede na to, ali ustrezajo objektivnim fazam procesa ali ne. Kljub vsem pripombam, ki so pisane z vidika zgodovinarjevih pogledov in želja, moramo, reči in poudariti, da predstavlja Kocbekova »Tovarišija« dragocen, doprinos k poznavanju slovenskega osvobodilnega boja. Od vsega, kar je bilo o njem doslej napisanega z vidika proste nezgodovinarske obdelave, je Kocbekovo- delo najpomembnejše. Zaradi svoje neposrednosti, originalnosti, točnosti in tudi. množine dejstev bo »Tovairišija« kot zgodovinski vir obranila trajen pomen.. Ostala bo zakladnica spoznanj in dogodkov. Škerl France Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu, Nova serija I—V, 1946—1950.- Od vseh južnoslovanskih zgodovinskih časopisov je po vojni kot prvi obnovil svoje delovanje organ deželnega muzeja v Sarajevu. Samo leto dni po osvoboditvi,, leto idni po tolikem uničevanju, ki smo ga doživeli pod okupacijo oziroma pod tako imenovano neodvisno državo Hrvatsko, se je pojavila prva knjiga novega Glas­ nika. Vsi se spominjamo, kako bodrilno je deloval njen pojav in s kakšnim zado­ ščenjem smo jo sprejeli kot poroka bodočega znanstvenega dela. Dobesedno smo­ bili še obkroženi od ruševin, toda že je Glasnik javljal, da nastopa nova plodna doba. Prva dva letnika revije še kolebala glede na naslov, od tretjega letnika dalje pa se glasilo muzeja vrača na naslov, ki ga je nosilo skozi več kot 50 letni-- kov, začetek novega obdobja pa označuje- z >novo serijo« in štetjem od knj. 1 naprej. Glasnik državnog muzeja u Sarajevu, Nova serija 1946. Društvene- nauke sv. 1. Sarajevo 1946, str. 146. Program atične uvodne besede novi serilfi Glasnika ije napisal znani avtor- prve, čeprav knaltike južnoslovanske zgodorvftne na podlagi dialektičnega materia-- ljzma, Ante Babić (o njegovem srednješolskem učbeniku >Istorija naroda Jugo­ slavije« v ZČ II/III 240 si.). Prvi letnik nove serije ima razprarve samo iz prehi- storije, srednjega in novega veka, bosanska antika v njèm še. ni zastopana. Josipv Korošec daje v razpravi P e ć i n a E L r u s t o v a č a , n o v i lo, k a l i t e t s l a ­ v o n s k e 'kiultiuir e , bogato ilustrirano analizo iprehistoniiijskaga miaiteriala, ki, je bil najden v jami v Hrustovači. Material pripada krogu tako imenovane >sla- vonske kulture«, ki se razteza od Ljubljanskega barja do Podonarvja. Hrustovača je - do sedaj edini zastopnik te kulture na tleh Bosne. Svetozair Radojčić v U l o g a a n t i k e u s t a r o m s r p s k o m s l i k a r ­ s t v u kaže, fkaiko so vplivali antični 'zgladil na srbsko slikarstvo v srednjem veku. ne ашпо glede na imotive, kar je bilo znamo že prej, ampak tudi glede na tehniko - slikanja, na niisbo in kolorit lim na kompozicijo. Ta vpliv itraija do konca 14. stoletja,. od tedaj naprej pa se zaradi spremenjenih družbenih osnov začne čedalje bolj. zgubljati. Taitomirja Vutaattiovdća S r e b r n i c a u s r e d n j e m v e k u je .pregled, vseh vesti, ki jih imamo v virih o tem važnem rudniku srebra im obenem pregled. borb med Bosno in Srbijo za posest mesta oz. rudnikov. Vladimir Mošim v razpravi UgO'VO.r sv. S a v e s a sv e t o g o r s k i m» p r o t a t o m o z e m l j i z a v i n o g r a d . S a p r i l o g o m za i s t o r i j u t 268 ••srpskog b r z o p i s a dokazuje, da je pogodba sv. Save s svetogorskim pro­ statom (uprava svetogorske meniške republike) o odstopanju zemlje za vinograd nastala v drugi polovici leta 1228, medtem ko sama pogodba, ki je obranjena sauno v .prepisu, nosi letnic© 6701, kar ustreza letu 1192—1193. Zairadi krive letnice in zaradi tega, ker pogodba ni ohranjena v originalu, 'ampak samo v dveh grških prapisth in v enem srbskem prevodu, so do sedaj smatrali pogodbo za falzifikat. Vil. Moški dokazuje njeno avtentičnost in ugotavlja čas, kdaj je bila pogodba napravljena, namreč leta 1228, ko se je Sava čez Sveto goro vračal s svojega potovanja v Jeruzalem. - l V dodatku »Prilog za istoriju srpskog brzopisa« VI. Moših daje kratek pre­ gled razvoja 'tako imenovanega b r z o p i s a v cirilici. Jaz sem v članku S t u ­ d i j e i z s r p s k e p a l e o g r a f i j e i d i p l o m a t i k e v Glasniku Skopskog naučnog društva XXI 1940 ugotovil, da cirillica nima samo tri vrste pisave, ustav, poluustav in brzopis, kakor to navajajo vsi učbeniki ćirilske paleografije, ampak da ima cirilica pet vnst pisav, obenem sem predložil, da se namesto'starega izraza »brzopis« uvedejo trije novi, ki ustrezajo nomenklaturi zapadne paleografije, namreč minuskula, diplomska minuskulla in kurziva. Na podlagi moje klasifika­ cije ćirilskih pisav podaja Mošin kmatek, toda točen pregled (razvoja ciriiMce vse do XVII. stoletja', obenem pa predlaga, da se stari maziv »brzopis« oz. pozneje »diplomski brzopis« ohrani v ciriliski .paleografija še vnaprej za ono, kar bi jaz nazival minuskula oz. diplomska minuskula. Mislim, da je vseeno, aLi se držimo oznake, ki nam je domača iz latinske in grške paleografije, ali pa oznake, ki ima že domovinsko pravico v paleografiji cirilice. Edino i »diplomskim brzopisom« ne^bo šlo gladko, ker bi morali tolmačiti, da je to skrben, in zaradi tega zelo počasen »brzopis«, ki se ne da pisati nič hitreje, kakor kaka majuskula oz. ustav. O vseh vprašanjih ćirilske paleografije pa bo še priložnosti razpravljati, bolj ob­ širno pozneje ha drugem mestu. Glavno je, 'da smo danes v poznanju razvoja cirilice za dobršen korak dalje, kakor je to bilo še nedavno. Moj kratki članek U g o v o r k r a l j a T v r t k a I i D u / b r o v n i k a o d 9. a p r i l a 1387 ugotavlja, da je dokument o pogodbi med Tvrtkom in Dubrov­ nikom samo koncept, ki se je ohranil, medtem ko je original izgubljen. _ Branistav Đurđev objavlja tekst in prevod P o ž e š k e K a n u n - n a m e i z 1545 g o d . Kanun-name so zbirke zakonov oz. odredb za posamezne pokrajine. Do sedaij so bile objavljene ena bosanska in ena hercegovska kanun-nama. Đurđev kot tretjo objavlja požeško, t. j . slavonsko. Vse odredbe se nanašajo na davke, cafrine in dajatve ter so pirvovrstein vûr za zgodovino tiste pokrajine. V kratkem komentarju Đurđev kaže na notranjo kontradiktornost turškega carstva, kj kot fevdalna država mora v interesu države-celine ščititi izkoriščano тајо proti preseganju s strani istih fevdalcev, ki so politični nosilci države. Aleksander Sdlovjev v razpravi T r g o v a n j e b o s a n s k i m r o b l j e m d o g o d . 1661 najprej daje pregled o trgovini s sužnji na podlagi do sedaj poznanih virov — pregled, ki ni povsem točen — od str. 154 naprej pa objavlja dva nadvse zanimiva dokumenta o trgovini z bosanskimi sužnji leta 1661, ko se . je na trgu v Kotoru v kratkem času od 9. maja do 15. junija 1661 prodalo vsega 92 sužnjev iz Bosne, Hercegovine in Črne 'gore. Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Nova serija 1947. Društvene nauke sv. II. Str. 243. Mladi beograjski arheolog Milutin V. Garašanin v razpravi P o l o ž a j B u t - m i r a p r e m a p r e i s t o . r i s k i m n a l a z i š t i m a S r b i j e skuša uvrstiti Butmir v eno razvojno linijo z najdeninami iz Srbije. Po njegovem mnenju naj- demine v Butmiru odgovarjajo tako imenovanim plooniškim najdeninam v Vinči, ki se tu nahajajo na 4 do 3 m (globoko pod zemljo. Dimitrije Sergej evski v A r h e o l o š k i na.lia z i u S a r a j e v u i o k o l i c i -opisuje večje število antičnih predmetov'iz Sarajeva in njegove neposredne oko­ lice. Najzanimivejši od vseh je glinasta posoda v obliki; stektenAce, 'ki ima na dnu -vrezan napis »Ego Justus ~olarius et manus meas rugetus et fetetus« (jaz lončar • 269 Just in umazanih in plodnih roi). Napis je vrezan v mehko glino z neko ostro konico, a v karakterističnih črkah mlajše rimske kurzive. Razen znane; trogirske svinčene plošče (najnovejšo njeno izdajo v. M. Barada v Vjesmflku hrv. arheol. društva N. S. XVI, 1935, 11. si.) je Justov izapis edini primer mlajše Timske kur­ zive na tleh Jugoslavije. Grafitov, čečkarij, v kurzivi je iznamih itadi pri nais dovolj, toda po nekoliko vezanih besed v tej pisavi imata sam© trogirska plošča in sara­ jevska posoda. Sličnost posameznih karakterističnih črk (a, g, T, S, U) je očitna, žal pa se oba alfabeta ne moreta primerjati v celoti, ker pri sarajevski posoda manjka od abecede -kar-sedem črk (b, c, d, h, p, q, z). Neznatne razlike med obema pisavama imajo svoj vzrok v različnosti pisalnega materiala — tam trši svinec, zato bolj oglate črke, tu mehka' glina, zato oble črke. Vsekakor smo v Jugoslaviji! glede na epigrafsko mlajšo kurzivo manda najbogatejši od vseh bivših rimskih provinc ter nam ta dva spomenika vsaj za silo nadoniestujeta po­ manjkanje pisanih spomenikov v tej pisavi. Javo Vukovič in Ante Kučan tolmačita J e d a n s t a n i b o s a n s k i n a d ­ g r o b n i s p o m e n i k i n a t p i s , najden leta 1946 v vaisd Gračaniei pri Viso­ kem. Napis je zelo nejasen, razen njega pa :je na kamenu v praprimitivni plastiki vklesan prizor iz lova na merjasca. Napis omenja nekega bosanskega kazneca ( = dvorski dostojanstvenik) N espino, ki iđrugače iz pisanih virov ni znan, a po obliki črk napisa se zdi^ da je iz XIII, stoletja. V mojem P i r a v n i p o l o ž a j n a š e g i r o b l j a u s r e d n j e m v i j e k u dokazujem, da je suženj pri nas v srednjem veku ravno tako brezpravna stvar, ne pa pravno bitje, človek, kakor ije to bil tudi v starem veku. V temeljiti razpravi 0 v o j n u c l m a , s a o s v r t o m n a r a z v o j t u r ­ s k o g f e u d a l i z m a i n a p i t a n j e b o s a n s k o g l a i g a l u k a osvetljuje Branislav Đurđev do sedaj nejasno vprašanje o postanku in razvoju turških vojnih formacij, ki so jih Turki nazivali s slovanskim nazivom v o j n u k. Do sedaj so vladala o njih najrazličnejša mnenja. Eni so trdili, da so v o j n u c i bolgarskega izvora in da so obstajala pod Turki samo v Bolgariji, drugi so dokazovali njihovo bosansko poreklo. Z vestno interpretacijo virov je Đurđev dokazal, da te turške vojne formacije, ki služijo deloma kot pomožne, predvsem stražarske in obmejne čete, deloma kot konjarju in prevozniki, imajo svoj koren v »v o j n i k i h«, _ ki jih pozna in omenja že zakonodavstvo srednjeveške fevdalne Srbije. V o j n i k i srednjeveške Srbije niso bili Srbi, ampak Vlahi, t. j . ostanki poromanjenega pra- prebivalstva Balkana, ki so pod Slovani bili pretežno živinorejci in imeli svoje avtonomne pravice. Turki so ta vlaški element, ki ga je bilo po vsem Balkanu, zadržali po bitki na Marici (1371) kot pomožne čete tudi v svoji vojski pod na­ zivom v o j n u k. Pripadniki te vojaške formacije so uživali v turškem fevdalnem sistemu privilegiran položaj, toda so ga postopno zgubljiali. ' Dokazovanje Đurđeva je prepričevalno, toda problem ni razsvetljen do konca. Korenine v o j n u k o v gredo mnogo dalje v preteklost, kakor misli Đurđev. Ker pa je problem preobsežen za naš kratki pregled vsebine, se bomo z njim obširneje bavili na drugem mestu. Govoreč o privilegiranem položaju v o j n u k o v 'daje Đurđev v glavnih potezah karakteristiko turškega fevdalnega sistema sploh. Mnenja o turškem fevdalizmu so namreč zelo različna. En del raziskovalcev trdi, da se turški gospodarsko-socialni sistem tako razlikuje od zapadnoevrop- skena, da bi bilo bolje, da se zanj ne rabi izraz fevdalizem. Đurđev pa doka­ zuje, da je sicer res velika razlika na pr. med turškim fevdalizmom XIV. stoletja in dokončno naizvitim zapadnoevropskim, da pa se prav tako temeljno razlikuje ustroj družbe pri Turkih XIV. stol. od onega v XVI. ali pa onega v XVIII. sto­ letju. Za vse razvojne faze in spremembe v turškem fevdalnem sistemu Đurđev navaja obilno literaturo in vire. Hamid Hadžibegić objavlja važno delo nekega Ali Cauša iz Sofije iz leta 1653. Ali Čauševo življenje je drugače popolnoma neznano, toda moral je biti uradnik finančnega ministrstva, ki je bilo vrhovna instanca za vsa vprašanja timarjev — fevdov. Gotovo na podlagi materiala, ki je bil na razpolago samo v tem ministrstvu, daje Ali Cauš seznam vseh turških pokrajin, po posameznih pokrajinah pa navaja 270 število sandžakov (okrajev), število najvišjega uredništva in število fevdov. Po seznamu Ali Čauš razlaga vse pravne in administrativne izraz© fevdnega tur­ škega sistema, način in pogoje dodeljevanja' fevdov itd. Ali Čauševo delo je de­ taljna gospodarsko-sociailna slika turškega imperija sredi XVII. stol. in ima naravno tudi »a zgodovino naših pokrajin pod Turki dragocene podatke. Turškemu originalu Ali Čauša je dodan srbohrvatski prevod. Aleksander Solovjev priobčuje S t u d i j e i z i s t o r i j e n a š e g n a r o d ­ n o g p r a v a u XVIII v e k u , sestojeiče iz treh manjših razpra/vic. V prvi kaže, kako se v okolicti Budve leta 1721 narodna porota v primeru nekega uboja pretvarja iz -dokazne porote v poroio*za presojanje, kakor se podobno stremljenje opazuje že 400 let prej v zakoniku carja Dušana. V drugi razpravici objavlja sklep sestanka vseh »vlastel« (odličnikov) Črne gore in sosednjih Srbov leta 1743, da je vsek^ romar, ki roma v Cetinjski samostan, po zakonu zaščiten in varen pred vsakim nasiljem; prestopnik in njegovi pomagači se marajo kaznovati s kamenja­ njem; ako bi zbežal, ga mora preganjaiti vsa dežela in vsako pleme. V tretji do­ kazuje Solovjev na podlagi neke sodbe iz Paštrovićev leta 1800, v kateri se tri­ krat omenja, da se sodi >po carostavniku«, da ta »carostavniik« ni nič dirugegai, kakor paštrovički eksemplaT prepisa Dušanovega zakonika in zakonika Konstan­ tina Justinijana. Paštrovići so jih morali imeti že lieta 1423, ko jim Benečani priznavajo .samoupravo »ad eis jus ministrandum, tam in civiliibus, quam in crimi- nalibuš, secundum antiquos eorum mores et statuta«, a na njihovi' podlagi so sodili še leta 1800. ë Rastko Drljić opozarja v J e d a n n e o b j a v l j e n i r i j e č n i k n a š e g j e z i k a i z B o s n e na rokopis XII 313 frančiškanskega samostana, v Fojmici, ki na 210 listih oz. 420 i&traneh vsebuje nepopolno ohranjen slovar srbohrvatsfcega jezika nekega neznanega avtorja od besede Antun do zrnca-zrnetina, Driljiic daje zali samo v najkrajših potezah karakteristiko ohranjenega slovarja. Ž e po teh pičlih primerih, 'ki jih Drljić navaja, se poraja obžalovanje, zakaj ni iz slovarja navedel vse tehnične izraze, ki se tičejo predvsem poljedelstva, še bolj pa, da ni zbral vse pregovore iz slovarja, ampak navedel samo 21 najbolj drastičnih pri­ merov. Objavljeni primeri pokazujejo, da bi bil obširen izvleček zelo potreben m koristen. Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Nova serija sv. III. Sarajevo 1948. Str. 283. Alojz Benac, naslednik Josipa Korošca v prehistoriski zbirki muzeja, objavlja v razpravi Z a v r š n a i s t r a ž i v a n j a u p e ć i n i H r u s t o v a i č l rezultate izkopavanj, ki jih je izvedel Benac leta 1947 v HrustovaSï im. s tem dovršil razisko- vanje v tej jami. Opis najdenih predmetov in njihove slike na 15 tablah omogoča določanje najdišča kot prehodne zveze od kamenite dobe v brončeno dobo. Dimitrij Sergejevski v razpravi R i m s k a c e s t a n a N e v e s i n j s k o m p o l j u daje dragocene dopolnitve Baillifovinv raziskovanjem rimskih cest na tleh Bosne in Hercegovine. BalliPni sam raziskal teren Nevesinjskega polja, ampak je na_ podlagi drugih obvestil sklepal, da je v rimskih časih vodila cesta čez Neve^ sinjsko polje, toda niti o njeni trasi niti o njenem končnem cilju sii ni bil na jas­ nem in je samo domneval, da je z Nevesinjskega polja šla ali po dolini Zalomke proti Gacku ali pa čez Morinje proti Sarajevu. Terenska raziskovanja Dim. Ser- gejevskega so to negotovost odpravila; cesta, prihajajoča iz Narorie, je po njegovih ugotovitvah tekla vzdolž Nevesinjskega polja od Zovidola do Kruševljanov, od tod dalje v pravcu proti Konjicu in čez Ivan planino proti Sarajevu. Torej mi bila spe­ ljana po najkrajši črti ob toku Neretve, temveč je delala velik ovinek, očitno s strateškim namenom, da veže važne vojaške postojanke. Sergejevski je našel 11 miljnikov oz. ostankov od njih in na enem napis z imenom cesarja Maksimina Tračana iz 1. 236. Razen tega je mogel ugotoviti sledove štirih antičnih naselbin na tleh polja. Milenko S. Filipović je prispeval razpravo T r a g o v i P e r u n o v a k u l t a k o d J u ž n i h S l o v e n a . Filipović daje najprej pregled dosedanjih razisko­ vanj, rezultatov, pa tudli dvomov. Nato navaja vse primere, v katerih je, ime boga 271 Perima ohranjeno v naših toponimikih in ,k do sedaj poznanim Perunom v Istri in Dalmaciji •prispeva on sam se tri Perune, Perun vrh med Sutjesko m Vare- šem, Perun-vreiec pod .planino Cterenom in lokalitet Perun v Rami, a rz Kadoya- novi'ćevih raziskovanj citira Parun-vrh v Marijovu v Makedoniji. Na ta načm imamo na tlu Jugoslavije šest toponimikov, ki nosijo nespremenjeno imes iaro- slovanskega boga. Mnogo Iboilj steivilni pa so krajevni nazivi, ki so izvedeni iz tega imenas mai pr. Perunuša, Perunski potok itd. Iz Slovenije navaja Fiilipović že do sedaj znani Peranji vrh in Peirunjo vas, prišteva pa !k temu še Pemovsko gorco (Pirešica, Celje), ki se naziva tudi »Рет- nov« Pernjaik (St.rigova, Ljutomer), Perovec (Konjice), Perovo selo (Litija), Peruđmia (Črnomelj) im. 'tri vasi Perovo (v ljubljanskem, kamniškem in kočevskem okraju). Za PeTOvo in Peirudina mislim, da bi bilo bolje, da ga niti pri nas. niti drugod na Balkanu, od koder Fiilipović navaja več podobnih .primerov, ne jemljemo v po- štev pri Perunovem kultu, ker se too vsak lingvist protivil temu, toda. torezdvomna sta Pernjak in Pernovska gorca (nenaglašen vokali -u- je izpadel, kakor stično v tudi pri imenu Begunje, ki ga Gorenjci izgovarjajo Begnje). Fiilipović je iza svojo študijo uporabljal samo Rečnik krajev SHS iz 1927, ni pa dotoil v roke našega Krajevnega leksikona Dravske banovine iz. 1937, ki bi mu bil dal poleg navedenih še Pemek pri Rogaški Slatini (was Sv. Tirojica), Pernica pri Maribora, Pernice pri Dravogradu, Peroike pri Jesenicah (vas Radovina). Razen teh pa so brezdvomno istega izvora tudi Pirna Laka pri Grotoelnem, Pir- niče pod Kumoim (obč. Št. Jurij), Spodnje in Zgornje Pimiče pri Ljubljani m Pirničev dol pni' Blanc! Peruna bomo v Sloveniji imeli torej vsaj oia 10 mestih, vendar bodo Beneška Slovenija, Koroška in avstr. Štajeirska gotovo dale še drugih prispevkov te vrste. Kakor se vidi, negotove »Perovo« raje nisem jemal v obzir, vendar moram opozoriti na dve drugi negotovosti. Pogosti priimek Pernat — Pdirnat tolmači J. Glonar kot ostanek od svetnika Bernharda, toda brez strahu pred napakoJbi ga smeli postaviti tudi med sorodstvo Peruna, vsaj kmetija Plrnat pri St. Ilju pri Velenju (kakor je iznano, je sv. Ilja Kamenjal Peruna) lezli tako prikladno na gričku nad farno cerkvijo, 'da bi predstavljala najbolj priročno mesto za poganske žrtve. Nazadnje, ako je lahko kaj kosimalto aiM možato, bi .bilo lahko tudi pieirunato. Morda bi se ugovarjalo, da je končnica »-at« stvarna, ne pa imenska, toda tak ugovoT bi ne bil upravičen. Danes te končnice pri imenih res ne najdemo več, v srednjem veku pa je bila še 'tvorna. Prvovenčani navaja v Ziički hrisovuljii iz XIII stoletja tlačana Buckat-a (Miki. str. 12), v Dubrovniku pa imamo iz istega stoletja poleg pogostih' »Orna«, »Crnelj« in »Crneka« tudi »Ornata« (v Indeks p n Monum. •hist. Ragusina I pod »Cernata«. Druge primere imen s končnico -at prim, pri Miklosich, Personennamen str. 12). Ako je bila končnica, tvorna se v XIII. sto­ letju, je b ik tem prej tvorna v zgodnjem srednjem veku, iz katerega bodo na Per­ nati Vendar pa je dvojna razlaga Pernatov možna. Drugi primer pa že ni negotov, namreč poznana nadležna trava pernica, od katere so včasih nekateri ogonii »cisto pernati« Ona' pač ne bo Perunova trava, ampak bo nosila ime po zares mnogih peresih, ki jih ima. Eventualen ugovor, zakaj potem ni. peresnica, ampak pernica, bomo odpravili s tem, da je bil kolar še pred kolesarjem. V daljnjem razpravlja Filipović o Peninovi cvetlici peruniki, ki se y Dubrov­ niku in okolici naz'iiva tudi bogiša, božja rastlina, dalj© o imenu iu, pritokih, ki so v zvezi s Penunom, in končno o narodnem oMčaju dodole — ptrporuše, k i ga Cincatrji še danes imenujejo pirpiruno, Albanci Регретопе, a Grki perperuna (procesija dekle ob suši). Pri primorskem »parunu« = lastnik male ribiške ladje (str. 70) bi bil moral autor navesti romanski izvor besede (patronus., padrone), da bi bilo jasno, da nima zveze s Perunovim kultom. Ali so Parunovići in Paru- novac v Srbiji v zvezi z romanskim padrone, toi 'bilo spričo take oddaljenosti pač težko trditi, razen ako v vlaško-cincarskih diijalektih v notranjosti Balkana ne obstoji podoben derivat latinskega patrona. Aleksander Solovjev v razpravi J e s u I i b o g o m ili i p o š t o v a l i k r s t ? rešuje poznano vprašanje, ali so toogomili priznavali križ ali ne. Solovjev na to odgovarja z n e in kaže, da večina bosanskih listin nima križa, kot simbolične •272 invokaeije na začetku, a kadar jo ima, potem je to samo na Listinah, ki se dajejo inozemskim strankami, in še tam večinoma v nenavadni obliki. Ravno teko večina nagrobnih spomenikov nima križa, a kadar ga ima, je križ zopet nenavadne oblike. Ta nenavadna oblika pa ne predstavlja križa, ampak Kristusa z razširje­ nimi, blagosilavljaijocLmi rokami. Manjše število nagrobnih kamnov je celo izkle­ sano v tej obliki (Solovjeiv objavlja njihove slike). Materialni ostanki torej potrju­ jejo vesti virov, da ibogomili zametavajo križ, ker je ta, kakor vsaka draga materialna stvar, delo hudiča. Jaz sem v B o s a n s k e i H u m s k e p o v e l j e s r e d n j e g a v i j e k a začel opisovati vse ohranjene bosanske in humske (hercegovske) listine in sicer glede na materijo, ma kateri so pisane, glede na pisavo in glede na ovemjanije listin s pečati. Namen deskripcije je, dati podlago za sistematično ож. sintetično južnoslovansko diplomatsko srednjega veka, od katera tako imenovane zunanje označbe sploh niso bile obdelane, čeprav Tavimo one odkrivaijo miamsikaitero zanimivo stran naše kulturne in tudi socialne zgodovine srednjega veka. Slikar Đoko Mazalić, ki je v prejšnjih letnikih Glasnika prispeval več zani­ mivih študij s področja umetnostne zgodovine, opisuje v študiji T r a v n i k i T o r i č i a n ( p r i l o g b o s a n s k o j a r h i t e k t u r i s r e d n j e g a v i j e k a ) grad v Travniku in grad znanega tepčije Baiala v Toričanu. Oba gradova sta zidana v XV. stol., oba preračunana že na obrambo proti artileriji te,r sta temu ustrezno grajena in utrjena. V opisu N o v e a k v i z i c i j e o d j e l j e n j a k l a s i č n e a r h e o l o g i j e Z e m a l j s k o g m u z e j a našteva Dimitrij Sergejevski nove slucajnostne pri­ dobitve antične zbinke, med njimi kot najvažnejšo cippus iz Stoca v Hercegovini z nagrobnim napisom, ki vsebuje pet ifesfcih imen, med njimi novo Stoe Blodij. Druge pridobitve so mue, ostanki kapitelov, opeke itd. Objavljanj© turških virov je v tej knjigi Glasnika bogato zastopano. Bramislav Đurđev izdaja K a n u n - n a m o b o s a n s k e g a s a n d ž a k a ( o k r o ž j a ) iz 1. 1530, Hamid Hadžibegič B o s a n s k o k a n u n - n a m o i z 1. 1565 in Nadim Fiilipović K a n u n - n a m o z v o r n i š k egiai s a n d ž a k a iz zadnjih desetletij 16. in zaositka 17. stoletja. Vse itri kanun-ntaime so izdane v izvirniku v tuirikem jeziku in s prevodom v srbohrvatskem, a vsebujejo izredna dragocen material za zgodovino naših dežel pod Turki. Dimitrij Sergejevski ramen antičnih naijdenin z Nevesinjskega polja objavlja v P u t n e b i l j e š k e s a N e v e s i n j s k o g p o l j a tudi razne predmete is. srednjega veka, ki jih je pri svojem iraiziskovanju odkril, v glavnem nagrobne spomenike različnih oblik. Posebej se zadržuje pri spomenikih z arkadami^ ki so včasih vdolbene v kamen, včasih sauno naznačene z reliefnimi črtami. Sergejevski pušča odprto vprašanje, aLi so te arkade imitacija podobnih okrasov ina antičnih spomenikih — časovna oddaljenost obeh je zelo velika — ali so le imitacija arhitektonskih vzorov srednjeveške arhitekture v Dalmaciji, kakor je mislil Ć. Truhelka. Miletnko S. Filipović daje razen dela o kultu Peruna še opis S t a i r e s i r p s k e k n j i g e ш r u k o p i s i p o s e v e r o i s t o č n o j B o s n i . Najstarejši najdeni rokopisi — vseskozi le cerkvene knjige — so iz 16. stoletja; razen rokopisov je našel avtor tudi nekaj dnkunaibul in cello en do sedaj neznani unikat, Kanon molebnyj, ttskan v Budimpešti 1803. V dodatku objavlja Marko Mairković bibliografijo znanstvenih del nad vse vestnega in miairljivega bosanskega zgodovinarja Vladislava Stoajrića, ki je bil svoj čas ravnatelj muzeja in je kot upokojen unuil leta 1943. Bibliografijo je uredil še Skairić slam pred svojo smrtjo. Dobro bi (bilo, ako bi muzej Objaivill tudi biogra­ fijo Škarica, ki v svojih delih sicer ni obravnaval kakih velikih problemov, toda je vsako njegovo delo priča resnega^ vestnega in objektivnega delavca. Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. Nova serija sv. IV—V. Sara­ jevo 1950. Str. 435. Dvojna številka' IV—V za leto 1949 in 1950 prinaša zopet številne razprave iz vseh zgodovinskih obdobij Bosne in Hercegovine. Iz prehistorije so razprave Zgodovinski éasopis — 18 273 Alojza Benoa I s t r a ž i v a n j a p r e h i s t o r i j s k d h n a l a z i š t a u d o l i n i B i l e , Josipa Korošca T r a v n i k i o k o l i n a u p r e h i s t o r i j s k o d o b a in Branika B. Gavele 0 p i t a n j u o r d i g i n a l n o s t i i d a t o v a n i a i b u t m i r - s k e k u l t u r e . ^ Alojz Benac je vršil leta 1948 izkopavanja v dolini! Bólle, levega pritoka Lasve, na treh mestih, v Mujevinah, Nebu in Gradini, toda tudi ma drugih mestih dolinice se nahajajo prahistorijske naselbine. Obe naselbini Nebo in Mujevine pripadata kameni dobi (butmfekega tipa, ia Gradina .krogu slavonske kulture. Josip Korošec daje na podlagi lastnih opažanj, dosedanjih raziskovanj in literature celotno sliko travniškega okraja v prahistorijski dobi. Navajajoč da paleolitskih naselbin do sedaj ni bilo odkritih, našteva neolitska najdišča tako zvane gradimske, kulture in .lateneka najdišča, ia pri vseh daje tudi splošno karakteristiko najdenin. Po naslovu članka Branka Gavele bi se sodilo, da bo avtor rešil postavljena vprašanja o butairimski kulturi, toda v glavnem zastopa nasproiti .drugim razisko­ valcem samo mnenje, da Butanir ne pripada egejskemu kudtaiimeimu ikirogu, amipak kontinemtallneimu, in na koncu izraža prepričanje, da bodo za butmirsko kulturo odločilnega pomena najdenine Alojza Benoa v Nebu v dolini Bile, ki kažejo sorodnost z butmirskimiii. Iz antične zgodovine ima Dimitrij Sergejevski nenavadno zanimivo raz­ pravo o umah Japodov. Poleg urn izrazito klasične .izdelave je ohranjenih ja.podsik.ih urn s tako arhaičnimi motivi' in tudi Itako arhaične izdelave, da so jih prejšnji .raziskovalci pripisovali Halistattu ali Latenu. Sergejeviski, na podlagi fibuli in drugih ob umah ali v umah najdenih predmetov dokazuje, da so urne same iz nlmiska'h časov, verjetno iz prvega stoletja n. e., toda upodobljene risbe so kulturno, -relikto, ki iso ostali do rimske dobe še iz časov grške kolonizacije t 1 ! SSaS k?Z l i ' s t o l e t J a obranili živi v nedostopnih in izven živega prometa ležečih oblastoh Japodov, deloma pa predstavljajo nivo življenja prvega stoletja n. e. Za kulturno zgodovino naših pokrajin pod Rimljani so izsledki Seireeievs-kei«a i zanimivi i važni. ° Najbolj močno je v tem letniku -zastopam, srednji vek Bosne ita Hercegovine Nikola Radoj&č objavlja str. 201—214 iz zapuščine Ilairijona Ruvarca, nestorja mase taritene zgodovine buržoazne historiografije, dva odlomka o hercegovskih Kosacah, ki jih Ruvarac sam ni objavil. Za današnjo stopnjo znanja oba odlomka ne .prinašata novih izsledkov, toda sitai važna za oceno Ruvareevega .kritičnega dela. Irma Cremošnšk .daje dva kratka prispevka, N a l a z s l o v e n s k e k e r a ­ m i k e u R a c i 1947 g. i p r e g l e d n a l a z a s l o v e n s k e k e r a m i k e u B o s n i d o d a n a s in I s k o p i a v a n j e c r k v i n e u Z g o š č i 1948 g. V prvem skuša zbrati tipično slovansko keramiko, ki je bila najdena ob izko^ pavanjih rimskih naselbin in .ki so jo prejšnji raziskovalci uvrščali v rimsko keramiko — zgodilo se je celo to, da iso tipični slovanski uhani dospeli v antično zbirkoГ — ali pai, ako se preveč očitno ni mogla uvrstiti v okvdir -rimske -keramike, puščali neobdelano. V drugem iprisipevku daje negativni rezultat izkopavanj v Zgosoi .pni Kaknju. Tam je bil najden zanimiv lin slaven nagnoibnll kamen, ki sita ga Truhelka in Stratómiirovié pripisovala bosamskim banom. Danes stoji v vrtu Zemaljskega muzeja v Sarajevu, uživa pa čudno spoštovanje. Nerodovitne, žene ga namreč stružejo v prepričanju, da ima pesek tega kamna čudotvorno moč proti nerodovitnasti in so do sedaj izdolble' precejšen koš mialo nad njegovim vznožjem. (Izdolbima je vidna na si. 6, str. 235 na levi strani.) Seveda so vsi raziskovalci predpostavljali, da se bodo tam, kjer je bil najden ta slavni kamen, našli ostanki •ali temelji kake večje cerkve. Izkopavanja so dala tako skromen rezultat, da se lahko označi kot negativen. Zakaj je rezultat negativen pa se vidi iz članka Doke Mazalića Z g o š - č a n s k i > o b e l i s k « (str. 231—241), v katerem Maizalič dokazuje, da ta nagrobni kamen ni iz srednjega veka, ampak iz konca 15. ah začetka 16. stoli. Svoje mišljenje podpira s tako močnimi argumenti, da bo držalo in -bo slavni banovski kamen izgubil ves svoj prejšnji ugled. „ .Đoko Mazalić je v K r a ć i č l a n c i i r a s p r a v e (str. 215—242) prispeval se štiri druge tehtne rezultate iz srednjega veka. V prvem — 0 j e d n o m 274' s r e d n j o v j e k o v n o m p o r t r e t u — z veliko verjetnostjo doOsaizuje, dai je portret nekega protovestijara (srednjeveški minister financ) v cerkvi) v Dobrunu, vzhodno od Višegrada, dz leta 1383, od cigar imena so ohranjene samo črke »—тлнк« portret Mestarla Bubanića, ;ki je znan iz neke listine iz leta 1355 kot knez, in ia naipisa v Drežnici, kjer se naziva vojvoda. V drugeim — K r a j ila i k o g a s u P a v l o v i i ć i p o r j e k l o i m — iznaša mnenje, da je znana 'rodbina Jablanićev, iz katere izvana najbolj poznani vele- îevdalee Radoslav Piatvftović, po poreklu iz vasi Jablanova v malli župi Lukavica, ki leži pod južnim obronkom Trebevića blizu Sarajeva. Tudi v tem vprašanju so Maizalićevi dokazi prepiriöljiivi. • V tretjem — J o š j e d n o t u m a č e n j e n a z i v a Č i z a — popravlja samega sebe. V neki prejšnji razpravi je smatral, -da ime Čiza — lokaliteta pod građom Borac, središčem Jablanićev — izvira iz itali, chieza — cerkev, toda našel je .podatek, da se je v južni Italiji v srednjem veku cairänarnica zvala »zisa« (izg. oiaa), iter so po njegovem mnenju Dubrovčani uporabljali isti izraz za carinarnico pod gradom Borcem in je ta ostal do danes-ohranjen v nazivu Čiza. V najobšilrnejšeim četrieim — G d j e j e l e ž a o g r a d G l a ž ? :— je Mazalié dokazal, da je to mesto, ki ee kot središče srednjeveške župe večkrat omenja v listinah, aai .katerega pa do .danes mi bila znana lega, ležallo v dolini; Uikrine približno na zračni črii med današnijliima mestoma Doboj in Banja Lulka. Maza- lićevo razlaganje ilustrira pregledna geografska karta. Kakor staji Mazalićavo ime - med bosanskimi isllikamji med prvimi, tako si je zagotovil svoje ugledno mesto imed zgodovinarji, imed katere je prispel po študiju srednjeveške umetnosti. Moje B o s a n s k e ' i H u m s k e p o v e l j e s r e d n j e g v i j e k a obdelu­ jejo bosansko državno pisarno in njene izdelke med leti 1355 in 1463. Turško dobo Bosne izaisitopajo zopet vsul itaiije orientalisti, Biranisilav Đurđev s S r e m s k o i k a n u n - n a m o i iz 1588 ido 1589 z originalnim turškim tekstom dn prevodom, Hamiid. Hadžiibegić s K a n u n - n a m o s u l t a n a S u l e j m a n a Za k o n o d a v c a samo v srboihrvatsikem prevodu in iz Obširnim uvodom ter komentarjem in Nedim Filipović s C a r s k a z a i p o v i . j a d B e š a r e t u , ki vsebuje pravna navodila Bešaretu, sinu Ajbdusalamovem, od 24. miaija 1563, ko je popisoval bosanski sandžak. V mnogih zadevah ,si Bešarett ni bdi na jasnem ter se je z vprašanji obrnil na sultanovo pisarno. Odgovor na ta vprašanja je ta »carska zapovijed«, ki jo objavlja Filipovič, a ona stoji v miaijožji in organski zvezi z bosansko капипчпашо, objavljeno od Hadžibegdća v Glasniku III 1948. Najnovejši dobi in etnologiji pripada članek Milenka Filipovića R o d o v s k e t r p e z a r e , k o l i b e i l i s o b r a s i c e , v katerem obravnava primitivne stavbe poleg samostanov lin cerkva, ki so jih postavljali rodovi, zadruge ali včasih tudi .bogati posamezniki, da za časa cerkvenih shodov v njih lahko pogostijo, pogosto tudi prenočijo svoje znance in'prijatelje. Do danes 1 je večina teh primitivnih stavb izginila, svoj čas pa jih je stalo okoli cerkve v Vozući 55, okoli samostana Ozrenai celo čez sto. V časih pod Turki so te stavbe imele svoj politično-družbeni pomen kot shajališča', danes so nekdanji pomen zgubile in zato izginjajo. . „ V članku S e m i z o v a c i o k o l i n a opisuje Đoko Mazalié starine iz okolice Semizovea. Pri tem gre večidel za srednjeveške nagrobna spomenike brez napisov in za nekoliko starejših turških >nišanov« (nagrobni kamen). Peter Momirović objavlja N e k o l i k o n e o b j a v l j e n i h s t a r i h z a ­ p i s a . Starejših zapisov od 18. stol. Momirović nima, objavljeni se nanašajo na lokalne zadeve. Končno daje Matija Lopac B i b l i o g r a f s k e p o d a t k e o n a r o d n o j n o š n j i i n a r o d n o m v e z u u B o s n i i H e r c e g o v i n i , s katerimi je gotovo ustregel vsem, ki se .baviijo z narodno nošo in iz umetnostjo narodnih vezenin. Gregor Čiremošniik 275 Heimatatlas der Steiermark. Izd. Historischer Verein für Steiermark. Graz 1946/49. Str. 128 + 39 zemljevidov. Atlas s svojimi 39 .kartami in 128 stranmi teksta je skoro ves delo vodećega štajerskega zgodovimarja, Pircheggerja, ki je bil zanj pa<č poklican kakor nihče drug 'tako po edinstvenem poznavanju ogromnega arhivskega gradiva kakor tudi po dolgoletnem sodelovanju pri velikem podjetju Dunajske akademije, Zgodo­ vinskem atlasu avstrijskih alpskih dežel. Avtor je hotel dati s tem atlasom vse­ stransko sliko o razvoju domovine od 751 do 1848, a to mu je i v izredni meri uspelo. Politično zgodovino osvetljuje osem kart. Ako jih štejemo po vrsti, kakor si sledijo v tekstu, so to št. 1, 2, 7, 8, 18, 24, 27, 31, ki prikazujejo iteritorlialni razvoj ne samo Štajerske, ampak tudi ostalih alpsko-kraških dežel od Tirola in Avstrije do Istre. Upravni zgodovini so posvečene št. 9 do 11, 19, 28, 33 do 35, iz katerih se vidi, kako dolga je bila pot od grofij desetega veka preko deželskih sodišč, patrimonialnih gospoščin in delitve dežele na četrti do okrožij, okrajev in občin devetnajstega stoletja. Podrobneje nam predočujejo neverjetno drobljenje, med­ sebojno isprepletenost in različnost gospoščin po števiilu podložnikov karte 16, 21, 28; posebno poučn&i je v tem ozira št. 29, po kateri se je delila ena sama občina, Allerheiligen v muriški dolini, na nič manj nego dvanajst, gospoščin. Kako je nastal ta mozalik, tolmačijo št. 12 do 14, 23, 25 in 26. Podlaga mu je bila velikanska kraljevska posest, ki se .je naglo drobila. Do sredine dvanaj­ stega stoletja je bila la že vsa razdana; na njenih .tleh pa je vzrasla oblast deželnega kneza, škofov, opatov in šestih velikaških rodbin — grafov Pfann- berških, Vovbrških, Liechtensteinov, Stubenberžanov, Wildoncev in Ptujčanov — .ki so imelli v trinajstem veku več kot polovico glavnih gradov v svojih rokah, a pod tankim slojem teh mogotcev s-i> stale stotine manjših in malih fevdalcev, katerih gospoščine so zabeležene na prej omenjenih kartah upravne razdelitve. Cerkveno organizacijo ponazorujejo št. 3 do 6 in 37 do 39 v treh prerezih okoli 1200, 1500 in 1770. Patrocinili, iledinska in krajevna imena, pod katerimi se krijejoi ispolmini na prehistorijo, so 'zbrani na karti 32, a naposled je [ф petih kartah obdelana tudi še gospodarska zgodovina: propadanje vasi v srednjem Pomurju za burne vlade cesarja Friderika III. (št. 17), štajersko železarstvo v šestnajstem' in osemnajstem stoletju (22, 30), trgovske ceste, ludniMi in fužine na koncu petnajstega! stoletja ter roba in poti štajerske trgovine v šestnajstem stoletju (15, 39), vse z zelo zanimivimi pojasnili. Atlas pa še ni dovršen; obeta se nadaljevanje. Ali že zdaj gre s svojimi kartami gospoščin, pustot, prometa in .trgovine daleč preko okvara Akademijinega atlasa in predstavlja skupaj z veliko Pircheggerjevo Zgodovino Štajerske v treh zvezkih delo, s kakršnim se ne more ponašati niti ena izmed sosednjih dežel. Sevediai povojne težave, visoke cene papirja in pomanjkanje kemikalij, niso ostale za atlas brez posledic. Format je skrajno neenak, kar imnogo moti pri uporabi kart, a njihova preglednost trpi, ker so po večini enobarvne. V .»Uvodu« se oboje poudarja z obžalovanjem; pričakovali se torej sme, da 'bo drugi zvezek izšel v normalni opremi. Za to primer pa bi bilo dobro premisliti, ali se ne bi mogle, one karte, ki se čitajo radi obilice znakov in imen težje, nekoliko raz­ bremeniti. To bi se dalo morebiti doseči, če bi se naselja označevala samo s številkami, a imena navajala na robu enkrat po številkah, a drugikrat po abecedi. Kogair bi zanimal kak okraj, bi potem našel vsa imena takoj v prvi vrsti, a kdor bi iskali določeno mesto, bi ga istotako lahko našel po abeced­ nem 'redu. Glede netočnost: v tisku je opozoril že Pirchegger, da je zdrknila južna meja Savinjskega arhidiakonata na karti župnij pred 1218 (št. 3) s Save na Kranjsko. Šlično se je pomaknila na primer južno od Gradca meja župnije Feldkirchen na enem mestu proti zapadu, a župnije Lemsitz proti vzhodu. Chrisantsdorf-Rroissendorf (Križeča vas) pri Studenicah pa, M spada na sever od Dravdnje, stoji na karti Dravskega polja (št. 2) južno od nje. Na prvi karti, na kateri so vrisani šefonati laške gospoščine, je izpadel okraj sodiina Jurislava, a na karti alpskih dežel do 1250 (št. 8) tili razvidno, da je seziaila Furlanska grofija skozi Kanalsko dolino še na Koroško. 276 Kar se drugače tiče znanstvenih izsledkov, ki so konkretizirani na kartah, se razume samo po sebi, da delo, v katerem se često krije za vsako črto, vsakim imenom poseben problem, dopušča tu pa tam tudi drugo mišljenje. Tako na primer v virih ne najdem opore za domnevo, da je bilia nekdaj kraljevska zemlja ob srednji Savinji okoli leta 1000 v rokah grofa Aribona (št. 23). O njem čujemo samo enkrat, da j© bil nekje »marchicomes« —« predpostavlja se v Ptujski marki — a o posesti, ki bi pripadala njemu ali njegovemu rodu v Sa­ vinjski krajinlil, nikjer ni sledu. Isto velja za Španheimovce, ki naj bi imeli že v enajstem stoletju Laško. Ali 1016 je dobil grof Viljem II. kraljevsko 'zemljo »inter ftuenta Souuue et S o u n e«, na karti pa izpolnjuje ta daritev, 1025 baje še povečana z novim darom, kot med Siaivo iin So t l o . Toda listina od 1025 nima ničesar opraviti s tem krajem; tudli! Traskendorf ne spada tu sem, ker ni Kozje nego Drešinja vas — Dresehendorf pri Celju. Karta je zaito točna le toliko, v kolikor kaže obseg ozemlja, ki sta ga nasledili po smrti Viljemove matere, grofinje Heme, salzburška cerkev in krška, ter se da samo tedaj dovesti v sklad z besedilom listine, ako se predpostavi, da je Viljem prejel 1016 tudi laško goepoščino. Španheimska oblast nad Laškim sto let pozneje se potem lahko objastìil s katastrofo mogočnega tekmeca Španheimovcev, grofa Weriganda iz Heminega rodu, ki je izgubil v borbi z njimi vso svojo posest na jugu in se umaknil na Donavo, kjer so se njegovi potomci zopet okrepili kot grofje Plainski (Hauptmann, Rad 250, 229 si.). Pomota je tudi meja- med Savinjsko grofijo in Dolenjsko na karti 8, kajti ta nikdar ni šla vzporedno s Savo od Svibnega v ravni črti do Bregiane. Listini od 1016 dn 1025 sicer pravita, da ležil zemlja med kranjsko Sotlo in Mirno ter Krko in Savo »in pago S e u na«, »in comitatu que nominator Soiuna«, ali to še ne pomeni, da je bila tu meja. Ketor se sme sklepati po drugih podatkih, se je Savinjska marka raztezala prvotno mnogo dalje na jug do prirodne pre- graje kočevskih gozdov, pozneje pa se je grofijska meja ujemala z mejo savinj­ skega airhidliakonata, ki se je držala, Save, sezajoč na njen desni breg samo s svibenskoHloekim okrajem. Primerov takih pomot v poedinostih je še več. Toda pri tako bogati vsebini so skoro neizogibne in ne morejo zmanjšate trajne vrednosti, ki jo ima atlas za vsakogar, kdor se peča z zgodovino vzhodnoalpskih dežel. Želeti je zato le, da izide drugi zvezek čimprej. L j H a u p t . m a n n . 277 Bibliografi ja o n a r o d n o o s v o b o d i l n e m boju Slovencev 1943 — 1 9 4 " Sestavil France Škerl k V petih letih po končani drugi svetovni vojni je nastala pri Slovencih obsežna literatura o vojni, ki so io ibojevaii za osvoboditev izpod jiairma fašistično-nacisticnih okupatorjev. Tai literatura obsega.nekaj! samostojnih knjig, povečini pa članke, M so raztreseni ;po časopisih. Pri izdelavi bibliografije sem upošteval za sedalj samo sloivensfee tekste. Povečini so bili objavljeni ma ozemlju Ljudske (republike Slovenije, manpi del od njih pa je IM objavljen v slovenskih publikacijah na Svobodnem tržaškem ozemlju, v Gorici in na Koroškem. Izven tega okvira 'je izšlo slovenskih tekstov malo; izjemo dela le Amerika, in to pred vsem Združene države Amerike ter Kanada, medtem ko je Južna Amerika objavila manj. Objav­ ljeni teksti so skoraj izključno tiskani; vendar sem upošteval tudi oiklosti- rane izdaje iz leta 1945, ki so izšle v prvih mesecih po vojni, eiklostirane pa so bile zato, ker iz kakršnihkoli razlogov miso .računale na širši trg. Po obsegu in prijemih ije bibliografsko gradivo zelo različno. Samo­ stojne knjižne izdaje zajemajo problematiko narodnoosvobodilnega boja v širšem obsegu. Povsem drugačni so članki. Med nljiimi 'je malo takih, ki 'bi probleme obdelovali s strokovno historičnega vidika. Večina od njih so krajši ali daljši imemoari. Nekateri članki so celo talki, da v beletristični obliki prikazujejo zgodovinska dejstva. Z izjemo dialogov ima njihovo pripovedovanje v jedru dckumentatrično virednost. Zaradi nejasnosti, kako da/teč sega ta dokumenrtairičnia vrednost, se je Ibilo večkrat težko odločiti, ali naj tak članek pride v (bibliografijo ali ne. Držal sem se načela, da je bolje sprejeti več kakor manj. Izpustil sem zato ,vse članke, pri katerih popolnomai prevladuje ibeletristični prijem snovi brez podajanja resničnih dogodkov. Sama motivika iz narodnoosvobodilnega boja zame ni 'mogla biti odločilna. Prav tako je bilo težko zavzeti 'jasno stališče pri člankih, ki opisujejo življenje v internacijah. Odločil sem tako, da članki, ki povsem splošno opisuijejo koncentracijska taborišča, ne spadajo v našo bibliografijo. Sprejel pa sem članke, ki izrecno opisujejo usodo in življenje Slovencev v tem ali onem koncentracijskem taJboriišču. Nadalje sem izpustil časopisna poročila o procesih vojnih zločincev, sprejel pa sem samostojne knjižne objave procesov. Sprejel sem tudi dokumentarične objave ali poročila Komisije za ugotavljanje zločinov..., ki ijdh ije objav­ ljala v časopisih. Pri referatih o knjigah sem ravnal tako, da sem gole referate, M vsebino knjige zgolj nakazujejo, izpustil, sprejel pa referate, ki dela v resnici ocenjujejo. Ravnal sem tako zato, ker goli referati ne dajejo nič novega problemu, ki ga omenjajo, ocene pa ga vrednotijo, popravljajo in dopolnjujejo. S tem k staremu problemu prispevaljo nekaj novega. Iz istih razlogov sem izpustil vse ponatise, pa najsi so bili ponatisi iz dobe pred osvoboditvijo ali po osvoboditvi. V bibliografijo sem jih prevzel samo v primeru, če jih je avtor kaj popravil ali 'spremenil. Izjemoma sem ijih ponovil takrat, kadar so jih iz dnevnega časopisja 278 povzele revije. Povzel sem ijilh iz praktičnega razloga, ker je revije po nekaj letih laže dobiti v roke kakor dnevno öalsopisje. , Gornjega načela sem se držal tudi pri navajanju člankov iz ameriških slovenskih časopisov, čeprav toi ibilo zanimivo videti, kaj BÓ ti listi po- natiskovaüi iz listov v stari domovini. Videli bi, kako je zanje stara domovina ige vedno živ vir zanimanja, kako med mjiimi in staro domovino pulzirajo • iše vedno imoani življenjski tokovi. Iz ameriških listov sem v bibliografijo vnesel samo originalne članke, ki obdelujejo dogodke Ди probleme iz našega narodnoosvoibodilinega boja. Poleg teh člankov pa so ameriški slovenski listi v letih 1945, 1946 in kasneje, atasti pa 1946 prinašali dan za dnem dolgo vrsto pisem, Iki »so jih ljudje v Sloveniji pisali sorodnikom in znancem v Ameriki. V nijih so opisovali Ibolj 'ali manij podrdb.no življenje in trpljenje Slovencev med vajino. Ta pisma so dragocen viir za poznavanje neštetih lokalnih dogodkov v Sloveniji med vojno. V njih je glavni predmet Okupatorski in belogaMistično- domobransiki teror nad ljudmi. Teh pisem so ameriški slovenski listi prinesli na stotine. Praktično mi jiih posebej' ni bilo imogdče raavajaiti. Navedel sem le čas, od kdaj do kdaj so jih listi v "glavnem objavljali. Na žalost so ameriški slovenski listi v Narodni in (univerzitetni knjižnici v Ljubljani zelo nepopolni, tako da točnih olbjav vseh pisem niti ni mogoče podati. Pri ureditvi ibibliografiije sem se držal strogo abecednega reda po avtorjih, pri posameanih avtorjih pa sem njihova dela iraiavrstil po krono­ loškem 'redu. Pri anonimnih člankih sem njihov naslov vključil v splošni abecedni red. Pri člankih, katerih avtorji iso označeni samo z začetnimi črkami imen, sem skušal kratice razrešiti, kar se mi je v veliki meri posrečilo, in jiih uvrstil v abecedni red. K(jer kratic nisem mogel razre­ šiti, sem članke uvrstil po abecednem redu kratic, in to po prvi črki v kratici. Kar se tiče ostalih kratic, sem jih uporabljal samo za knjižne založbe. Zanje pa sem uporabi jal .iste kratice, kakor jiih uporablja Sloven­ ska bMiografija, ki jo izdaja Narodna in univerailtetina 'knjižnica v Ljub­ ljani. Kraje izida sem pri periodičnih publikacijah navedel samo takrat, kadar iso publikacije izšle oziroma izhajale izven Ljubljane. Pri samostojnih knjižnih delih sem navedel kratko vsebino in bistvo problema, o katerem knjiga govori. Isto sem raapravii tudi pri važneijlšub člankih, kolikor že naslov sam ne govori dovolj o problemu obdelave. Ob koncu naj omenim, da je »BMiografija o narodnoosvoibodilnem boju Slovencev 1945—1949«, kakor pove že naslov sam, predmetno in časovno točno opredeljena. Zaradi izkoriščanja vsega našega periodičnega tiska je njen obseg izelo narasel. Za .študij dobe, ki jo иајета, ibo vsakemu služila kot dragocen pripomoček. Tu dojavljena bibliografija je v nekem smislu nadaijevainije one bibliografije osvobodilnega tiska, ki ijo ije aa vojni čas napisal Jože Udovič za Slovenski zbornik 1945.* Ponatisi iz vojtne dobe so iprav zato tudi izpuščeni v moji bibliografiji. Malo drugače je bilo treiba ravnati z nekate- .* Jože Udovič: Gradivo za bibliografijo Slovenskega osvobodilnega tiska. Slovenski zbornik 1945, stran 659—696. 279 r imi pr imer i dveh drugih bibliografij, k i se dedno dotikata časa moje bibliografije, to s ta Zwittrova »Bibliografija o problemu Juli jske Kraijine in Trsta 1942—1947« in Grafeniauer-Udetova »Bibliografija o- vprašanju Slovenske Koroške 1945—1948«, «ki sta o b e izšli v lanskem letniku Zgodo­ vinskega časopisa. Obe namireč navajata nekaj primerov, ki p r e d m e t n o spadajo tudi v mojo Mbliografijo. Možno bi jih 'bilo izpustiti. Toda vključil sem jih fcljiifb t e m u v svojo /hibJiografijo, k e r j e njihovo- število p r a v neznatno. Obe (bibliografiji oibsegata n a m r e č časovno drugačno razdobje, zraven p a 'vkljiučujeta še tuljejeziönö l i teraturo, k i prostorno obsega celo daleč največji del. Zaradi nekaj primerov, fei jiih j.e ibilo t reba upoštevata, p a n i kazalo škodovati popolnosti moje bibliografije. Zato sem jih t u d i vključil. ' 1. A.Z.: V krempljih gestapovcev. Cerkveni zvon, Kragujevac 1945. St. б. 6.11,12. Avtor opisuje zapiranje Slovencev -v Mariboru in Štajerskem po nemški oku­ paciji in mučenje v meljski kasarni. Prav tako opisuje taborišča v Ptuju in BOTIU. 2. Abrahamsberg Milan: Poslednji boj heroja Vojka. Primorska borba, Ajdov­ ščina 22. XII. 1945. Št. 19. 3. Ahčin dr. Marjan: Partizanska saniteta. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 4. Akademik 1941—1945. Študentski list 12. XI. 1949, šlt. 2. 5. Albrecht Roman: Bratu v slovo. Slovenski (poročevalec 19. V. 1945, št. 23. 6. Ambrožič Lado — N»vlja.n, generalmàjor: Italijanski poraz pri Krašičih. Spo­ mini na partizanska leta I. Ljubljana. SKZ (1946). Str. 60—76. 7. Ambrožič Ladislav, generalmajor: Roška ofenziva. Delavska enotnost 16. XII. 1949, št. 50. Avtor razde! ofenzivo v tri faze. Pokaže nam težave na Rogu, kjer so- bili koncentrirani centralni organi osvobodilnega gibanja, bolnice itd. Na koncu poda spoznanja o roški ofenzivi. 8. Andrej Cok. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1946. Trst 1945.' Str. 64-65. 9. Avbelj Franc: Iz spominov na prvo osvobojeno ozemlje na Dolenjskem. inva­ lidski vestnik 10. IV. 1949, št. 7. 10. Avsenak Lojze: Tehnika Franceta Prešerna. Slovenslki poročevalec 28. in 30. V. 1946, št. 122 5n 124. 11. Avstrija soodgovorna za fašistični napad na Jugoslavijo. Slovenski vestnik, Celovec 14. II. 1947, št. 7. 12. Avšič Jakob — Jaka (Hrast), generallajtnant: Od vstaje do kočevskega zbora. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 474—491. Avtor naniza najvažnejša dejstva iz opisane dobe. Pri datiranju ni docela siguren, zato se ga rad izogiba. 13. Avšič Jaka: Pred kapitulacijo Italije. PriimoTSka borba, Ajdovščina 20. IX. 1947, št. 22. Avtor opisuje boje na Krnu poleti 1943. 14. B. A.: Kdo je osvobodil Trst? Demokracija, Gorica—Trst 16. aprila 1948, št. 16. 15. Babic Branko-Vlado : Srečanje z Jankom Premrlom-Vojkom. Primorska borba, Ajdovščina 15. XII. 1945, št. 18. 16. Babic Branko: Nastanek in razvoj OF na Primorskem. Pairitizianski dnevnik» spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskairni »Slovenija«. Avtor podaja kratek hdstoriat Osvobodilne fronte na Primorskem, vendar ni popolnoma točen. 17. Bambič Milko: Naši likovni umetniki v narodnoosvobodilni borbi. Ljudski tednik, Trst 1946, št. 15. 18. Bartol Vladimir: Titova vojska vkoraka v Ljubljano. Ljudski tednik, Trst 10. V. 1946, 16. 19. (Batič Lojze): Ob letu propadle nemške ofenzive na Primorskem. Ljudska pravica 7. X. 1945, št. 143. 280 20. Batic Lojze: Kapetan Tonček. Naša borba, I. 1945, št. 1. Avtor riše Tončkovo junaštvo v vojski. Pri tem opiše tudi 'borbo za Draž- goše 1942.' 21. Batič Lojze: Osvoboditev Trsta. Naša borba, I. 1945, št. 1, str. 14—19. 9-2. Batič Lojze: Oktobrska požigalma ofenziva na Primorsko. Mladina 26. X. 1945, št. 26 — 16. XI. 1945, št. 29. 23. Bebler Aleš: Spomini na Staneta — generallajtnanta Franca Rozmana. Slo­ venski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 454—456. 24. Bebler Aleš: Za pravične meje nove Jugoslavije. Govori in izjave o Trstu, Julijski Krajini in Slovenski Koroški. CZ. Ljubljana 1949. 116 str. 8°. Avtor obravnava obmejno .problematiko, kakor je nastopala na mirovni kon­ ferenci v Parizu. Med govori .pa se dotika tudi vojnih razmer v pokrajinah, o katerih govori. Prevod iz srbohrvaščine. 25. Beležke borca iz partizanskih bojev ob Soči. Kmečki glas 1948, št. 1. . 26. Belogardistična zverstva po Dolenjski. Ljudska pravica 6. VI. 1945, št. 36. 27. Beltram Julij: 8. september 1943 — Veliki dan primorskega ljudstva. Soški tednik, Gorica 14. IX. 1946, št. 37. 28. Beltram Julij-Janko: Na puščah 1941—1942. Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1947, š t 577. 29. Beltram Julij-Janko: Iz spominov na osvobodilno borbo. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 iv tiskarni »Slovenija«:. ЗО/Вегсе Franc: Partizanske bolnice v zavetju Krdima in Iške leta 1942—1945. Koledar Osvobodilne fronte Slovenije 1948. (Ljubljana 1947). Str. 146—150. 31. Berčič Tomo: Kako sem posredoval pri zamenjavi ujetnikov. Zadrugar, Kropa. Izredna številka 16. XI. 1945. 32. Bernot Živko, podpolkovnik: Od prvih borbenih izkušenj do oficirske šole. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št, 99. 33. Besede prvih aktivistov Osvobodilne fronte iz Trsta in bližnje okolice. Ljudski tednik 23. IV. 1946, št. 162. 34. Bevk France: Naša ljudska oblast. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v ffiiskanni »Slovemijiai«. Avtor govori o narodnoosvobodilni borbi samo v prvem poglavju, ostali tekst se pa nanaša na dobo po osvoboditvi. 35. Bevk France: S poti v svobodo. Partizanski dnevnik, spominska) izdaja 18. V. 1947 v fekarni »Slovenija«. Avtor opisuje zadnje dni pred osvoboditvijo. 36. Bevk France: Kulturno delo med borbo in po osvoboditvi. Primorska borba, Ajdovščina 20. IX. 1947, št. 22; ponatis v Obzorniku 1947, št. 9—10, str. 365 do 373. 37. Bezovnik Julka: Smrt junakov Pohorskega bataljona. Ljudska pravioai 8. L 1947, št. 6. 38. B(iber) D(ušan): Begunje — trnjeva pot našega naroda. Ljudska -pravica 30. V. 1945, št. 30. 39. Bidovec Franja: Kronika SVPB »Franja«. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 130—147. 40. Bilo je 1. 1944. Teren II. Ljubljana 22. II. 1946, št. 3; Kratek opis Prešernove proslave v Daohauu. 41. Bistriškim žrtvam v spomin. Slovenski vestnik, Celovec 9. V. 1947, št. 27. 42. Bitka za Grahovo. Slovenski poročevalec 23. IX. 1945, št. 185. 43. Bizjakova Edite: Trinajst mesecev v ustaškem peklu. Slovenski poročevalec 5. VIL 1945, št. 65. 44. Blokov ni: več. Ljudska pravica 29. V. 1945, št. 29. 45. Boje Franja: Iz partizanske bolnice »Franja«. Turizem in gostinstvo 1948. Str. 267—268. 46. Bohanec Fr(anček): Ditta Beltrame. Slovenski iporočevaiec 15. V. 1945, št. 19. 47. Borba na Koroškem. Slovenski poročevalec 14. III. 1947, št. 62. Članek riše Mke koroških partizank: Malke Oraže, Anice &porn, Helene Kuhar in Marije Bulic. 281 48. Borba za osvoboditev Slovenskega Primorja. Primorska borba, AjdotvšČMia 20. IX. 1947, 1st. 22. Članek kaže operacije za osvoboditev Primorja, Istre in Trsta. 49. Borba za Stari trg pred tremi leti. Slovenski poročevafee 13. V. 1945, št. 18. Članeik riše boj za Stairi trg ob Kolpi maja 1942, iko je nastajalo osvobojeno ozemlje na Dolenjskem. 50. Borba za Trst — ponos naših borcev. Primorska borba, Ajdovščina 4. V. 1946, št. 17. 51. »Borili smo se za svobodo v Titovi Jugoslaviji.« Iz kronike sežanskega okraja, pripravljene za medzavezniško komisijo. Ljudska pnaivica 20. III. 1946, št. 67; 22. III. 1946, št. 69. 52. Borštnar Jože: Junaška primorska partizanka Zora. Kmečka žena 1947. it. 5, str. 102—103. Avtor se v članku dotika zadnje okupatorske ofenzive na Primorskem. 53. (Borštnar Jože): Govor sekretarja republiškega odbora ZB tov. J. Boirštoarja 7. avgusta 1949 v Logairski dolini. Borec 1949, št. 2, str 2—5. Avtor v članku govori o narodnoosvobodilni borbi na Štajerskem in Koroškem. 54. Božovič Raco: Bič. Ljudska pravica1 24. XII. 1947, št. 301. . 55. Bračič Vladimir-Mirko: Kosovelov«, naprej! Slovenski poročevalec 25. IX. 1948, št. 229. 56. Brandner Antom: Prijatelju Karlu Široku v spomin. Svoboda, Celovec 1949, laipril št. 4, str. 16—18. 57. Bratko Ivan: 27. I. 1944. Ljudska pravica 27. I. 1948, št. 23. Avtor opisuje okupatorski napad na Cerkno. 58. Bratko Ivan: Beg dz G-onarsia. Spomini ma peir-tizanjska lieta III. Ljubljana. SKZ 1949, str. 57-98. 59. Bratko Ivan: Žrtev sedeminštiridesetih. Spomini na partizanska leta IV. Ljubljana, SKZ 1950 (izšlo 1949), str. 95—118. 60. Bravničar Duš^n, podpolkovnik: Ob obletnici partizanske zmage v Jelenovem žlebu. Ljudska ipravtica 4. IV. 1948, št. 80. 61. Breuvničar Dušan-Veljko, major: Boj v Jelenovem žlebu. Spornimi na partizan­ ska leta II. Ljubljana, SKZ 1948, Str. 39-47. 62. Brecelj Bogdan: Naša medicina v boju in na sedanjih novih potih. Novi sret I.v 1946, str. 366—399. 63. Brecelj Marjan: Zborovanje na Pugledu. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 60—69. Avtor kaže na ozadje Dolomitske izjave in ma nervarnostó, ki so grozile enotnosti Osvobodilne fronte. . 64. Breginjske žene in mladina. Primorski dnevnik, Trst 2. VIII. 1945, št. 69. 65. Brejc Tomo: Ustanovite^ bataljona Simona Gregorčiča. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskarni »Slovenija«. Avtor podaja po spominu ustanovitev bataljona Simona Gregorčiča. Pripove­ dovanje ni popolnoma točno. 66. B(relih) M(iloš): Spomini na Dolomite. Naša moč, Maribor-Tezno, I, 13. V. 1946, št. 8. 67. Breznik Jože: Divjanje okupatorja in domačih izdajalcev v Korenu na Go­ renjskem. Prosvela 22. II. 1946, št. 38; 25. II. 1946, št. 39. 68. Brigada Franceta Prešerna. Slovenski poročevalec 6. II. 1946, št. 31. Kratek hlistoriat brigade, ki se je najprej imenovala »gorenjska«, po amagi nad Turjakom pa »Prešernoviai«. 69. B(rolih Mirko) Dr.: Izselitev Slovencev iz Spodnje Štajerske v Srbijo in Hrvatsko. Vestniik, Maribor 28. VI. 1946, št. 43; 5. VII. 1946, št. 44. 70. B(rolih Mirk») Dr.: Mihajlovičevj četniki na Spodnjem Štajerskem. VestnLk, Maribor 12. VII. 1946, št. 45. 71. Bunkerji v Ljubljani. Slovenski poročevalec 16. IV. 1946, št. 90 — 19. IV. 1946, št. 93. 72. Canjkar Stanko: Česa ne smemo pozabiti. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1948. Celje 1947. Str. 146—147. Avtor priobčuje svoja razmišljanja o dejstvih, ki jih je Slovencem prinesla pretekla doba. 282 73. Ceîarin Rudolf: Avstrijski borci v jugoslovanski armadi. Koroška kronika, Celovec 31. VIII. 1945, št. 7. Avtor govori o deležu Avstrijcev v narodnoosvobodilni vojski Slovenije. Iz­ raža 'tudi miiise;!, da je v IX. korpusu prevladoval koroški živelj. 74. Cerar Ivan-Miklavž: Ob Savi. Spomini na partizanska leta III. Ljubljana, SKZ 1949, str. 247—265. 75. Cerkljansko ob obletnici požiga. Primorski dnevnik, Trst 7. VI. 1945, št. 23. 76. C(olnar) J(anko): 11. april 1943 v Ljubljani. Slovenski poročevalec 14. IV. 1948, št. 89. 77. Cotman Stanko: Iz partizanskega življenja. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 636—641. Avtor opisuje težave partizanstva na Gorenjskem. 78. C(vetko) C(iril): Narodnoosvobodilni boj in slovensko glasbeno ustvarjanje. Ljudska pravica 27. IV. 1949, št. 99. 79. Cvetko Dragotin: Odraz osvobodilne borbe v slovenski glasbi. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana, 1945. Str. 391—397. 80. Cvetko Dragotin: Glasbeno življenje slovenskih partizanov. Slovenski poro­ čevalec 27. V. 1945, št. 31. 81. Čemažar Rudolf: Naš prihod na Koroško. Invalidski vestnik 20. III. 1947, št. 3. 82. Čemažar Rudi: Maj leta 1942. Invalidski vestnik 20. V. 1947, št. 5. Avtor opisuje poskus prehoda Druge grupe na Štajersko pri Litiju. 83. Čenčič Rado: Partizanska tiskarna »Slovenija« v kleščah sovražne ofenzive. Mladina 1947, št. 5. 84. Čepe Marica-Eva: Med primorskimi ženami. Spomini na pairfcaniska leta IV. Ljubljana, SKZ 1950 (izšlo 1949). Str. 5—36. 85. Čermelj Lavo: Soška legija. Koledair Osvobodilne uronite slovenskega naroda za tržaško ozemlje 1950. Trsi 1949. Str. 58—61. 86. Čemej Darko: O izgradnji narodne oblasti v Sloveniji. Domovina, Beograd 13. VI. 1945, št. 9. 87. černišev Andrej: Spomini iz moje italijanske internacije. Soški tednik, Gorica 14. IX. 1946, št. 37. 88. Četniška nasilstva nad primorskimi duhovniki. Primorski dnevnik, Trst 20. V. 1945, št. 6. 89. Četniškii dokument. Primorska borba, Ajdovščina 26. I. 1946, št. 3. fiO. Čižmek Boris, major: Med prvimi partizani na Štajerskem. Spomini mai par­ tizanska leta II. Ljubljana, SKZ 1948. Str. 5—15. 91. Čok Stanko: Napad na skupino borcev tržaškega sabotažnega bataljona. Kole­ dar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1946. Trst 1945. Str. 27—29. •92. (Čufar Tone): Poslednje pismo Toneta Čufarja. Nova obzorja, Maribor I. 1948. Str. 45. r 93. D.: Kot žrtve ste padli . . . Slovenski čebelar 1945, str. 5—6. Članek je nekrolog za žrtvami med slovenskimi čebelarji v :zadnji vojni. 94. D. B.: Slike iz osvobojene Štajerske. Ljudska pravica 26. V. 1945, št. 27. 95. D. P.: Iz pogorišč je nastala nova šola. Ljudski tednik, Trst 15. H. 1946, št. 4. 96. D. P.: OPO preko P. 13. Donesek k zgodovini obnove slovenskega šolstva na Primorskem. Ljudski tednik, Trst 8. XI. 1946, št. 42. 97. Darko Marušič-Blaž, Primorska borba, Ajdovščina 20. IX. 9147, št. 22. 98. Debevc Justina: Kurirka z Barja. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana, SKZ 1948. Str. 27—37. 99. Dedijer'Vladimir: 1. maj v borbi za svobodo — v Ljubljani, v belem mestu Slovenije. Tovariš III. 1947, št. 17, str. 400. 100. Dejstva o partizanski aktivnosti na Slovenskem Koroškem. Ljudska pravica 28. XII. 1946, št. 305. Podatki so vzeti iz memoranduma za- mirovno konferenco. 101. Dejstva za mednarodno komisijo. Primorski dnevnik, Trst 20. III. 1946. št. 246. V članku sta priobčeni poročili krajevnih odborov Medvedja vas in Sv. Ivan pri Devinu. 102. Delež Ruš v narodnoosvobodilni borbi. Vestnik, Maribor 9. I. 1946, št. 4. 283 103. Demonstracije 25. 111. 1941-6. IV. 1941. Študentski list 12. XI. 1949, št. 2. Ölanek slika demonstracije »Zairjanov« in »Slovenskega kluba« in odhod v prostovoljce. 104. Deu Pavel: Beg iz zapora. Mladina 15. marca 1946, št. 11. 105. Deveti korpus — jugoslovanski korpus v borbi zaveznikov proti fašizmu. Slo­ venski poročevalec 10. I. 1946, št. 8. Ölanek posebej poudarja zavezniško funkcijo devetega .korpusa v sklopu za­ veznikov v boju proti Nemčiji. 106. Dežmanova Slavka-: S terena v internacijo. Spomini na partizanska leta IV. Ljubljana, SKZ 1950 (izšlo 1949). Str. 121—140'. 107. Dimnik Maks: Mikolu Gorniku — partizanu! Planinski, zbornik 1945. Str. 61 do 64. 108. Dobrila Peter: V spomin na dolomitske beroje. Slovenski poročevalec 20. III. 1948, št. 68. 109. Dr. France Mesesnel. Koledat- Gregorčičeve založbe za naivadno leto 1946. Trst 1945. Str. 62—63. 110. Dokumenti. Dello, oktober 1948. L. XVII, št. 2, str. 73—77. Prvi dokument rje.del aprilskega M a k a KPS 1941, dragi dokument je ponatis letaka, ki ga je izdal CK KPS 22. junija 1941 ob napadu Nemčije na Sovjetsko •zvezo. 111. Dokumenti. Delo 1949, št. 5, str. 60-65. Objavljeni so dokumenti prvomajskih letakov izpred vojne in med vajno. 112. Dokumenti govore. Slovenski poročevalec 27. VI. 1945, št. 58. Članek objaivlja italliijanski akt, ki govori o sestanku ljubljanskega klerikal­ nega vodstva, bi je toràtlMIralo delo itaMjanskiih oblasti, in našteva napake, ki so jih zagrešili, da se OF širi. 113. Dokumenti obtožujejo. Slovenski vestniik, Celovec 7. II. 1947, št. 6. Članek kaže na vojaški doprinos Avstrijcev v zadnji vojni. 114. Dokument o nameravanem iztrebljenju koroških Slovencev. Vestniik, Maribor 8. III. 1946, št. 27. 115. Dolinar Ivan, podpolkovnik : Ob obletnici borb XIV. udarne divizije za osvo­ boditev Koroške. Ljudska pravica 15. V. 1946, št. 111. 116. Dolinšek Anton: Povratek iz pekla, Slovenski poročevalec 27. V. 1945, št. 31. Avtor prikazuje življenje v Begunjah in v koncentracijskem taborišču v Mauthausenu. «/ 117. Delničar Ivïui-»Janosik«: Kapitulacija von Lehra in njegove vojske. Delavska enotnost 2. XII. 1949, št. 48. 118. Domobranski teror v Sloveniji. Enakopravnost — Equality, Cleveland 3. VII. 1945, št. 154. 119. Draganić Slavko, podpolkovnik: 1. maja je bil osvobojen Trst. Kmečki glas 1. V. 1946, št. 18. Avtor podaja kratek opis zadnjih operacij za osvoboditev Trsta. 120. Drago: Iz dnevnika I. bataljona Koroškega odreda. Slovenski, vestnik, Celovec 9. V. 1947, št. 27. 121. Drapšin Peter, generalni poročnik: Operacije IV. armade. Slovenski poroče­ valec 16. V. 1945, .št. 20. Avtor priobčuje opis načrtnega prodiranja IV. armije od vzhodne Luke do osvoboditve Trsta, Ljubljane in Kranja. 122. Drapšin Peter: Zgodovinska zasluga Devetega korpusa. Slovenski poročevalec 2. IX. 1945, št. 116. 123. Dražo Mihajloviča obtožujejo tudi zločini, izvršeni na Primorskem. Primorska borba, Ajdovščina 15. VI. 1946, št. 23. 124. II. kongres Komunistične partije Slovenije. CZ. Ljubljana 1949. 461 str. 8°. V knjigi sta v celoti objavljena referata obeh glavnim 'referentov na kongresu: poročilo Miha Marinka in poročilo Staneta Kavčiča. Jedro vsakega refeicalta je posvečeno dobi narodnoosvobodilne borbe. Poleg gradiva sta referata (po­ membna zaradi ocen, ki jih navajata o narodnoosvaboditoi borbi. Poleg refe­ rentov so o NOB govorili še mnogi diskutanti, katerih govori so v knjigi ob­ javljeni. Od teh so predvsem vodilni etani povedali mnogo novih stvari, drugi pa so kompilirali že znana dejstva. 284 • • 125. Drugi kongres slovenske protifašistične ženske zveze v Ljubljani 1945. (Ljub­ ljana 1945) 32 str. + VIII listov slik. 8°. V knjigi obdelujejo dobo narodnoosvobodilne borbe naslednji članki: Angela Mahnič: Delež slovenskih in jugoslovanskih žena v letih narodnoosvobodilne borbe; Iva Šegula: Vaša mrtva srca; Jože 'Lamipret: Srečal sem močno ženo; Mara Rupena-OsolnrJk: Pomen konferenc in 'kongresov za .protifašistično gi­ banje žena. 126. Družina-Andreana-Olga: Po maši zemlji. Spornima na partizanska leta III. Ljubljana, SKZ 1949. Str. 199—213. 127. Družinske večernice. Družba sv. Mohorja v Celovcu 1948. 64 str. 8° Važnejši članki so: Tri leta, tri mesece, tri d n i . . . — Trpljenje selske fare — Florijan O.lip — V ječi — »Obiirje« — Spomini na Dachau — Qelka št. 80 — Duhovnik piše iz Daehaua — Cvetna nedelja 1941 — V »varnostnem« zaporu, članki so brez podpisov in izražajo pasivistično gledanje na trpljenje v vojni. 128. Dujc Albin in Colja Srečko: Narodni heroj Josip Tomažič Pino. Ljudska pra­ vica. 25. XII. 1949, št. 304. 129. Durkheim Jean: Koroška v senci kljukastega križa. Slovenski vestnik, Ce­ lovec 9. V. 1947, 1st. 27. Avtor slika življenje Slovencev pod nacisti po razgovorih, ki jih je imel s Slovenci na Koroškem. Prispevek je vzet iz avtorjeve knjige: Une Alsace- Lorraine Yougoslave. Glej Bibliografija o vprašanju Slovenske Koroške 1945 do 1948 v Zgodovinskem časopisu II—III, 1948—1949 pod zap. št. 7. 130. Dve mladi žrtvi za Celovec. Slovenski vestnik, Celovec 13. IX. 1946, št. 14. Članek (riše aktfiivistični podobi dveh žensk, Lojzke in Ivice, ki sta delali za Osvobodilno fronto na Koroškem, prva v Celovcu, druga v tehniki. 131. Dve veliki noči. Cerkveni zvon, Kragujevac 1945, št. 4. Avtor prime,rja veliko moč 1941 z veliko nočjo 1945. 132. Edinost. Neodvisno glasilo kanadskih Slovencev. Izhaja vsako sredo v sloven­ skem jeziku. Toronto, Ontario. 1945. II 0 . ./ Edinost je v mesecih po vojni do konca 1946 pridbčevaila pisma iz Slovenije, ki so jih iznanceim ali sorodnikom pisali iz Slovenijo njihovi svojci ali prija­ telji. Pisma govore o tem, kaj so ljudje doživeli lin pretrpeli mod vojno. 133. XXXI. Izdano ob drugi obletnici 'enaintridesete divizije. (Ljubljana 1945). Str. 32 + karta v prilogi. 8°. Kratek pregled bojev XXXI. divizije (p.Tiimorake!) od ustanovitve v oktobru 1943 dalje in nato opisi posameznih bojev, žrtev in dela divizije. 134. Enakopravnost — Equality. Neodvisen dnevnik ;za slovenske delavce v Ame­ riki. Izhaja dnevno, raizen ob sobotah, nedeljah an praznikih. Cleveland, Ohio. Ameriško-ijuigoslovansfca' tiskovna družba. 1945. II đ . Enakopravnosit ije po vojmiil videla eno prvih dolžnosti v tem, da je Slovence v AmiarSIki upoznala z razmerami v stari domovina. Vietata» je poročala o vseh dogodkih, ki so se odigravali v Sloveniji. Posebno nalogo je videla tudi v •tem, da je upoznala Slovence v Ameriki z razmerami) v Sloveniji med vojno. V ta namen ije priobčevialla privatna pisma, ki so ijih svojci pošiljali v Ame­ riko sorodnikom ali anancem in jim opisovali doživetja iz dobe okupacije. Pisma zlasti govore o okupatorsikem in belogairdistìcnem terorju nad Slovenci. Razkrivajo pretresljiva dejstva, ki so jih ljudje doživljali. Kot neposredni izrazi mnogovrataiin doživetij so dragocen VÎT tudfi) za zgodovÉnairje NOB. Enakopravnost jih je priobčevala skoraj dam. za dnem od srede oktobra 1945 pa do konca letta 1946. Izhajala so povečini pod naslovom »Pisma iz starega kraja«, včasih pa itudi brez posebnega naslova. 135. f.: Tov. Frančku Percu v spomin. Vestnik, Maribor 10. XII. 1945, št. 86. 136. F. B.: Izdaja pri sv. Amii. Slovenski poročevalec 7. VII. 1945, št. 67. 137. F. B.: Partizanske tiskarne v tekmovanju. Delavska «motnost 26. IV. 1946, št. 17. 138. F. E.: 8. januarja 1943 je padel Pohorski bataljon. Vestnik, Maribor, 10. I. 1947, št. 2. 285 139. Fajîar Tone: Dr. Alešu Stanovniku ob Metilici mučentške' smrti Slovenski poročevalec 2. VI. 1945, št. 35. 140. Fajîar Tone: Kajnovsko razdobje v katoliški cerkvi na Slovenskem Slovenski poročevalec 8. VII. 1945, št. 68. 141. Fajîar Tone: Program Osvobodilne fronte. Slovenski poročevalec 12 VII 1945, št. 71. Avtor komentira .temeljne točke Osvobodilne fronte. 142. Fajîar Tone: Osvobodilna îronta. Koledar Družbe'sv. Mohorja za navadno leto 1946. Celje 1945. 8°. Str. 39—46. Avtor riše v glavatih potezah iraizvoj Osvobodilne fronte. 143. Fajîar Tone: Nekaj spominov ob petletnici Osvobodilne îronte Novi svet I 1946, str. 313—325. Pisec analizira dražbo v predvojnem »Slovenskem društvu«, kjer so prevla­ dovali pristaši zapadnnih demokracij. Opisuje dogodke, M iso neposredno pri­ pravljali pot Osvobodilni fronti, predvsem povezavo krščanskih, socialistov s Komunistično partijo ,v Društvu prijateljev SZ in napore izjai .enotno delavsko fronito. Opisuje ustanovitev OF in prve začetke ilegalnega dela. 144. Fajîar Tone: Dolomiti. Novi svet II, 1947. Str. 155—174. Pisec niše potovanje Izvršnega odbora OF a Roga v Podllipoglav in Dolo­ mite, osvobojeno ozemlje v Dolomitih in prïlobcuje Dolomitsko izjavo 145. Fajîar Tone: Kočevski Rog 1942. Novi svet II. 1947. Str. 387—419. Aivtar riše pot Izviršnieiga odbora iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje mia Do­ lenjskem 1942, stik s »Stanetom«, Suho krajino, ljudsko oblast, Roško ofen­ zivo dn. njen konec, obnovitev dela in preselitev v Podlipoglav 146. Fajîar Tone: Obletnice OF v partizanih. Slovenski poročevalec 27 IV 1947 št. 29. • 147. Fajîar Tone: Kako je umrl Miran Jarc. Slovenski poročevalec 14 VIII 1947 št. 190. ' 148. Fajîar Tone: Kako se je ustvarjala nova Jugoslavija. Koledar Družbe sv Mo­ horja za navadno leto 1947. Celje 1947. Str. 38—44. 149. Fajîar Tone: Sedemindvajseti april. Tovariš IV. 1948, št. 17, str. 390—391. Pisec riše povezavo krščanskih socialistov s Komunislfflčno pairtijo v ieitu 1940, sestanek v iLaškem kot začetek sodelovanja, nato samo sodelovanje v Društvu prijateljev SZ, kjer so se znašli tudi z demokratičnim krilom Sokola. Nato opisuje saim sestanek 27. aprila in ga označi kot ustanovitev Protiimpe- rialistične fronte, ki naj gradi na osnovi slovenskega proletariata. 150. Fajîar Tone: Ob petletnici velikih dogodkov. Kmečka žena II 1948 št 11 str. 218—219. ' Avtor .opisuje na kratko potovanje slovenske delegacije v Jajce in pot nazaj 151. Fajîar Tone: Dvainštirideseto leto. Spomini na partizanska leta III Ljubljana SKZ 1949. Str. 101—164. ' .152. Fantka: »Če. človek ve, zakaj umre, res ni težko umreti.« (Ob drugi obletnici smrti Darka Marušiča-Blaža). Mladina 16. novembra 1945, št 29 153. Februarska »Izjava« KPS, Sokolov in krščanskih socialistov 1943 Delo iulii 1948, št. 1, str. 75—77. ' J J 154. Felaher Julij: Koroški Slovenci, žrtve nacističnega teroria in morilske na­ cistične »justice«. Slovenski poročevalec 29. V. 1945. Št. 32. 155. (Felaher Julij): Koroškemu partizanu — Ljubi Grabnarju-Vrhanu — v spo­ min. Ljudska pravica 13. IX. 1945, št. 122. 156. (Felaher Julij) — ez: Slovenski ^partizani na Svinji planini. Slovenski vest- пшк, Celovec 15. XI. 1946, št. 23. Pisec opisuje jesensko nemško ofenzivo proti partizanom na Svinji planini. 157. (Felaher Julij): Iz krajev partizanskih bojev na Koroškem. Ljudska pravica 8. I. 1947, št. 6. 158. (Felaher Julij) — ez: Mežiška dolina obtožuje vojnega zločinca dr. Rainerja 653 umorov. Slovenski poročevalec 17. VII. 1947, št. 166. 159. Felaher Julij: V opomin in hkrati dolžnost. Naša žena 1948, št 5, str 154 do 155. Avtor obravnava obsodbe koroških Slovencev 7., 8. in 9. aprila 1943 (13 smrt­ nih obsodb), proces z dne 6. januarja 1945 (10 smrtnih obsodo). Na kratko 286 je opisal .tuai umor 12-člamske Sađovnikove družimo v Podpeči pni Železni Kapli dne 15. aprila 1945, 160. F(ilipič) F(rance): Pohorski bataljon. Ob spominu mi pohorskeea iunaka Sarha. Slovenski poročevalec 27. IV. 1946, št. 99. 161. F(ilipič) F(rance): Ob odkritju spominske plošče Prvemu pohorskemu bata­ ljonu. Ljudska pravica 23. I. 1949, št. 19. ( 162. Finžgar F(ranc) S(aleški): Bombni napad nia Ljubljano. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1950. Celje 1949. Str. 146—150. Avtor opisuje osebno doživetje ob bombnem napadu na Ljubljano 9. marca 163. Flis Drago-Strela, major: Po Primorski. Spomini na partizanska leto I. Ljub­ ljana, SKZ (1946). Str. 49—59. 164. Flis Irma: Igralska družina IX. korpusa. Obzortnök 1948, št, 3—4 str m do 125. ' A 7 ' t 0 i r i o a P ' r i , k a z u J e n a č i n 'dela in nastopa igralske družine v partizanih J6o. Florjančič Joža: »Ne skrbi mama, vrnem se.« (Ob obletnici smrti Katje-Zore Kupana, «lamice Pokrajinskega, komiteja SKOJ. Mlaidinla 21. fehruamia 1947 st. 8. 166. Formiranje partizanskih edinic zavzema širši razmah. Partizan, Trat 1 fe­ bruarja 1946. (Enkratna izdaja.) 167. F(ortič) D(uša)n: Ob obletnici Črnega vrha. Slovenski poročevalec 5 IX. 1945, št. 118. 168. »Franja«, Spomenik nesebične požrtvovalnosti naših ljudi v času narodno­ osvobodilne borbe. Primorska borba, Ajdovščina 11. V. 1946, št 18 169. Frbežar Alojz: štampetov most. Glas Cankarjeve brigade. Avgust 1945. 170. Gerlanc B(ogomir) : V Celje belo in veselo. Slovenski poročevalec 20 V 1945 St. 24. ' ' ' 171. Gerlovič Alenka-GIobočnik: Spomini na tehniko v partizanih. (Spomini na tavaniSa Nikolaja Pinnate). Naša žena 1948, št. 4, str. 119—120. 172. Globokar Ivan: »Partizanski kanal« iz Dolenjske čez Savo na Štajersko Slo­ venski poročevalec 2. VIII. 1946, št. 178. 173. G(majnar Tone): Spomini na talce: Slovenski poročevalec 12. X 1949, št 240 174. Godec France: Spomini na Vita Globočnika. Mladinska revija 1947, str. 32—36; 175. Godec Rupko: Mladinski listi v zaporih in taboriščih. Mladinska revija I 1946 št. 2, str. 43—45. ' 176. Godina Ferdo: Pričakovali smo Rdečo armado. Tovariš II 1946 št 2 str. 40—41. . , . ,. 177. Godina Ferdo: Kako sem srečaval Dakija, Ljudska pravica 17. VI. 1948, št. 138. 178. Godo] Mara; Materi v Sloveniji. Primorski dnevnik, Trst 1. VII. 1945, št. 43. Glanek govori o Slovencih, M' so pantizamili v Makedoniji. 179. Gorenjski junak Tonček. Partizanski dnevnik, .spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskarni »Slovenija«. Članek riše junaštvo gorenjskega partizana Tončka in zraven opisuje boje za Dražgoše. » 180. Goriška fronta — svetal primer junaštva naše vojske. Ljudska' pravica 9 IX. 1945, št. 119. 181. Gorjan Božidar-Bogo, kapetan: Na Kozje. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 592—597. J Avtor prikazuje težave partizanstva na Kozjanskem 1941 in 1942/43. 182. g(rabnar) b(oris): Ko smo partizanski novinarji prvikrat zborovali. Ljudska pravica 9. X. 1949, št. 239. 183. Grafenauer Bogo: Osvobodilna fronta v slovenskem narodnem razvoju. Slo­ venski' abornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 177—195. Avtor osvetljuje pridobitve Osvobodilne fronte z vidika slovenskega zgodo­ vinskega razvoja. 184. Grafenauer Bogo: Koroško vprašanje. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945 Str. 432—449. Avtor govori o udeležbi koroških Slovencev v narodnoosvobodilni borbi kot' faktorju, ki je znova odprl koroško vprašanje. 287 1RÖ Greif Martin: Obletnica osvoboditve Trsta. Delavska enotnost 9. V. 1946, št. 19 m Greli S S , major: Ce, Karnske Alpe na Koroško. Spominu na partizanska 187. S ^ M Ï r Ï Ï i T p ' o S r n S d n e g ^ h e r o j a Janka Premrla-Vojka. Ljudska 188. S Ä S n i heroj šibelj Anton-Stjenka. Ljudska pramca 22. XII. 189. S S : Narodni heroj šibelj Anton-Stjenka prvi i z d e l o v a l e c ^ ^ I bataljon S. Gregorčiča. Prilmorski dnevnik, Trst 27 XII. 194У, st. osi yiooi). 190. Grobovi obtožujejo. Ljudska pravica 20. V. 1945 st. 22 «fVPB 191. Grosman Božema-VMa: Zgodovina postojanke >Spodnji Hrastnik« v SCVPB. Babiški vestnik 1947. Str. 29—32. . . . т т т 192. GuWeva brigada slavi četrto obletnico. Primorska borba, Ajdovščina 31. VIII. 193 GuzèjSmit': Petnajsta divizija. Slovenski poročevalec 20. VII. 1945, št. 78. Članek podaja kratek historiat XV. divaziije. 194. Guzej Gustav: Tri leta borb in zmag. Slovenski poročevalec 23. IX. 194o, 195. Guzej Gustav: Bosiljevo. Ljudsika pravica 27. IV. 1946, št. 99. 196. Habjan Vlad«: Prvi maj v partizanih. Slovenski poročevalec 1 V 1947, št. 1,02. 1Q7 Habian Vlado- Ne, Korošec sem! Invalidski -vestnnk 20. VIII. 1947 st s. fvtaropteuje prihod 'Korošca v partizane, ki mu pa ne zaupajo, dokler so- 198. S S M Ä S S Ä ^ ^ » Koroškem- S l w e n S k i РОГОбета1еС 3 L V- J 199. Haïe S i teTi : Ob dveletnici velikih borb XIV. divizije na štajerskem. Ljud-^ 200 ï c e T A f o " č e ^ ' o L t t c i italijanske ofenzive na Notranjskem. Sloven- / 201. A r ^ f K ^ ^ ^ Î « « ^ P a n i k a Le'er,! Slovenki poro- čevallec 16 II 1947, št. 40 — 20. II. 1947, st. 43. . • 202 Hace Matevž:'Spomini na narodnega heroja Vinku SimwUAa-Gaaper,«. Slo­ venski poročevalec 24. IV. 1949, st 97. . , . _ . . . , , 1 Q 4 9 R o r „ • T 1 9 4 9 203. Hace Matevž: Iz čaSov velike ofenzive v Losk, dolmi leta 1942. Borec I. 1949, 204. l a c e " S Ä Buchenwald. Naša шос I. 1946, št. 4, 8. III. - št. 11, 23. VII. 205. Hafner Vinko: Komunistična partija v narodnoosvobodilni borbi. Maribor 4 i S S r K S kratko vlogo K o m o l č n e partije v razvoju narodno- 206 H a V £ d ^ n k o ! r b s L k o Žagar, prvi trinajstorice junakov, pUdUh v jami nad Okroglim. Ljudska pravica 24. X. 1949, st. 2o2. W ^ I H I , 207 Hartmann Milka: O borbi koroških žena za narodne pravice koroških Slovencev. Naša žema 1947, št. 2 str. 40-41 208. Henigman Jožefa; šest dni y roški ofenziv*. Nasa žena 1949, st. 12, str. 274 209. Heroj°Majda mora »stoti v srcih naše mladine. Mladina 23 IV. 1949, št. 17. 210 Heroj Tone Tomšič. Slovenski poročevalec 20. IV v 194У, st. Va. 211. Heroj Vojko. Slovenski poročevalec 17. IV. 1949^ st. 91. ^нпапа 212. Horvat Ignac, kapetan: Ujet. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana SKZ 1948 Str. 99—105. . . „ , . . . , 213. Hrašovec Milko: Planina Jästrebac. (Potopis slovenskega izgnanca, v Srbiji) Plaœnski zbornik 1945. Str. 44—48. . . . . . , . T r a r a™S TT 214. Hreščak Dušam: Kako so se organizirale tržaške delavne množice. Tovariš 11. 1946, št. 1, št. 2, str. 38—39. . . •_« a » 215 Hribar Anica-Smilka: Loška dolina med borbo. Sporami na partizanska ' leta IV. Ljubljana SKZ 1950 (izšlo 1949). Str. 55-92. 288 216. Hribar France -Savinšek: Mauthausen. Na delo, Celje 21. IX. 1946. — 9. XI. 1946, št. 31. Avtor opisuje odhajanje ljudi i« Celja v Mauthausen in življenje v tamkaj­ šnjem koncentracijskem taborišču. 217. Hribar Janez, polkovnik: S Šeircerjevo po Notranjskem. Spomini na partizan- • ska leta I. Ljubljana SKZ (1946). Str. 36—48. •218. Budales Oskar: »Še pomnite tovariši?« Nova obzorja, Maribor 1948, str. 182— — 183. . , Avtor ocenjuje knjigo, ki jo je izdala »Mladinska knjiga«. 219. Hudnik Janez: Pred štirimi leti v Črnomlju. Tovariš IV. 1948, št. 8, str. 173— —174. Avtor po spomf.nu obnavlja dogodke na zasedanju Slovenskega narodno­ osvobodilnega sveta v Črnomlju. 220. H(umar) Jfoško): V Bovcu bodo počastili z odkritjem plošče spomin na 32 žrtev borbe na Golobarju. Ljudska pravica 20. VIII. 1949, št. 196. Avtor prikazuje.boje na Golobairju spomladi 1943. 221. I. C. D.: Prešernova proslava v Dachauu pred dvema letoma. Ljudska pravica 7. II. 1946, št. 34. 222. I. G.: V partizanski bolnici. Priroda, človek in zdravje 1945/46, str. 33—36. 223. Igorjeva mati. Naša žena 194S, št. 9, str. 195—196. 224. Igralska skupina IX. korpusa. Primorski dnevnik, Trst 1. VI. 1945, št. 18. 225. Ilova gora. Tovariš IV. 1948, št. 13, str. 300. 226. Ivan, Tov.: Nuncij pride. Glas Camik'arjeve brigade. Avgust 1945. 227. Ivametič Alojzij: Po dolenjskih partizanskih bojiščih. Turizem in gostinstvo 1948, str. 152—154. Bežen pregled, kaj se je zgodilo po naštetih k r a j * . 228. Iz bojev Cankarjeve in Gubčeve brigade. Ljudska pravica 22. IX. 1945, št. 130. 229. Iz borb Cankarjeve brigade v Suhi- Krajini. Ljudska pravica 30. V. 1945, š t 30. 230. Iz borb IX. korpusa. Uničili smo rudnik. Primorska borba, Ajdovščina 16. III. 1946, št. 10. 231. Iz borb Osemnajste divizije. V Gorskem kotaru pozimi 1943-44. Slovenski poročevalec 6. III. 1946, št. 55. 232. Iz dobe vojnega zločinca Maier-Kaibitscha. Vestnik. Maribor 26. VII. 1946, št. 47. " " 233. Iz kronike Loškega potoka 1941—1945. Tovariš IV. 1948, št. 16, str. 374—37o. Članek podaja pregled zgodovine kraja v dobi narodnoosvobodilne borbe. 234. Iz krvi rdeče. Ljudska pravica 31. VIII. 1945, št. 111. Članek prikazuje llik Janeza Kliklja in Vide Pragairteve. 235. Izseljenka pripoveduje. Koledar Slovenske Koroške za prestopno leto 1948. Celovec—Wien 1947. Str. 66—70. 236. Izvirni dokument nemškega nacističnega barbarstva. Kovinar 18. XII. 1948, št. 38. „ v>37. Iz zgodovine KP na Primorskem. Primorski .dnevnik, Trst 3. XI. 1948, st. 2ob (1041); 4. XI. 1948, št. 257 (1042). 238. J. P. Iz spominov na dr. Franceta Mesesnela. Primorski dnevnik, Trst 29. VII. 1945, št. 66 — 10. VIII. 1945, št. 76. Članek prikazuje Mesesneilovo delo v Ljubljani v Osvobodilni fronti, zraven pa še virsto drobnih dogodkov iz Ljubljane in iz splošnega življenja. 239. J. S.: Ob obletnici ustanovitve 43. istrske divizije. Vestnik, Maribor 25. X. 1946, št. 60. 240. Jaka: Iz borb na Primorskem. Tovariš IV. 1948, št. 29, str. 685—686. Članek objavlja spomine 'partizana Jaka na boje v Beneški Sloveniji in boje okoli Kma 1943. 241. Jakopič Albert-Kajtimir, podpolkovnik: Narodnoosvobodilna borba Primorca od kapitulacije do osvoboditve. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 522—524. Zgodovinski časopis — 19 289 242. Jakopič Albert-Kaitimiir: Prekrižani računi. Partizanski dnevnic, spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskarni »Slovenija«. Avtor objavlja spomine na zadnjo okupatorsko ofenzivo na Primorskem 1945 243. Jakopič AlbertHKajtimir: Samo v najodločnejši borbi je svoboda Primorska borba 20. IX. 1947, št. 22. 244. Jakopič Albert: Naš prvi pohod v Benečijo in Rezijo. Spornimi na partizanska leta^ IV. Ljubljana SKZ 1950 (izšlo 1949). Str. 265—294. 245. Jakše Ljuban: Rast Tanjuga — rast našega tiska. Ljudska pravica 27. IV. 1946, V . 2 4 6 ' ^ S Janko-Jože Krall: Pregled važnejših dogodkov in borb v letih 1941 do 194a. Slovenski zbornik 1945, Ljubljana 1945. Str. 697—767. Piregled dogodkov je .urejen po kronološkem redu, vendar datumi niso vedno knitacmo preverjeni. 247. Jarc Janko: Ljubljana v zadnjih dneh junija 1942. Slovenski poročevalec 3. VII. 1946, št. 153 — 7. VII. 1946, št. 156. 248. Jarc Janko: Partizanske kronike. Iz arhiva Instituta narodne osvoboditve izbral —. Koledar Osvobodilne fronte Slovenije 1947. (Ljubljana 1946). oitr. 07—72, 249. Jarc Jamko: »Svoboda, ki tako si draga, kot ve le ta, Ibi zate da življenje«. Slovenski poročevalec 10. VI. 1947, št. 134. Avtor prikazuje italijansko postopanje pri streljanju talcev. 250. J(arc) JCamko): Prve akcije zasavskih partizanov. Slovenski poročevalec 3. VIT. 1947, at. 154. » 251. Jarc Janko: Vojni zločinec dr. Friedrich Rainer. Slovenski poročevalec 13. VII. 1947, st. 163. 252. Jarc Janko: Kdaj in kje je umrl Miran Jarc. Slovenski poročevalec 24. VIII. 1947, ši. 199. 253. Jarc Janko: Iz kronik© Vojkove brigade. Slovenska poročevalec 5 X 1947 št. 235. " . ' 254. Jarc Janko: Partizanski napad na italijansko posadko v Ložu 19 X 1941 Ljudska pravica 19. X. 1947, št. 246. 255. Jarc Janko: Napad na Bučko 1. novembra 1941. Slovenski poročevalec 4. VI. 1947, št. 259. 256. Jarc Janko: Nemško-domobranski vdor v Belo Krajino novembra 1944 Slo­ venski poročevalec 16. XII. 1947, št. 294 — 20. XII. 1947, št. 298. 257. Jarc Janko: Partizanske bolnišnice in ambulance na Gorenjskem. (Po krono­ loških pregledih iz narodnoosvobodilne vojne) Prirodai, človek in zdravje 1947/48. Str. 65-67, 97-100, 161-165, 232-237, 292-297: 1949 Tstr 14-19, 71—73, 97—101, 145—148, 257—260, 291—302. 258. J(arc) J(anko): Vdor v sevniške zapore. Tovariš III. 1947, št. 29, str. 691. Avtor opisuje rešSItev treh iborcev za svobodo iz igestapovskega варога, ki jo je organiziral Dušan Kveder-Tomaž. 259. Jarc Janko: Drzen napad partiaanov na bencinsko skladišče v Postojnski jami. Tovariš III. 1947, št. 31, str. 746—747. 260. Jarc Janko: Taddeo Orlando, krvnik Slovencev. Slovenski poročevalec 25 I. 1948, St. 21 — 28. I. 1948, š t 23. . 261. J (are) J(anko): Vdor vojske italijanskega fašističnega imperializma v Slo­ venijo aprila 1941. Tovariš IV, 1948, št. 22, str 515—516; št. 23, str 536; št. 28, str. 664—665; št. 30, str. 714-715; št. 31, str. 742; št. 32, str. 761-762. Pisec prikazuje v članku priprave иа napad, pregled operacij proti Jugoslaviji, razpored enot vzdolž maje in pregled operacij v Sloveniji, 262. Jarc Janko: Kako so Italijani pričakali revolucijo 14. julija v Ljubljani. Obzornik 1948, str. 411—413. Avtor kaže italijanski strah in ukrepe za strogo pripravljenost >za primer upora v Sloveniji. , 263. J(are) J(anko): Borbe slovensko-hrvatskih brigad v Žužemberku od 30 I. do 2. II. 1943. Tovariš IV. 1948, št. 10, str. 228—229. 264. J(arc) J(anko): 0 Petru Skalarju —primorskem junaku. Slovenski poroče­ valec 10. X. 1948, št. 242. 290 265. Jare Janko: Pred sedmimi leti je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Ljudska pravica 3. IX. 1949, št. 208. 266. Ј(агс) J(anko): Boj za železniške proge v narodnoosvobodilni vojni. Ljudska pratica 17. IX. 1949, š t 220. 267. J (Src) J(anko) in J(unamčič) I(vo): Narodni heroj Darko Marušič-Blaž. Ljudska pravica 21. XII. 1949, št. 301. 268. (Jarc Miran): Miran Jarčeva zadnja pisma. .Slovenski zbornik 1945. Ljub­ ljana 1945. Str. 285—290. 269. Jelenov žleb. Slovenski poročevalec 27. III. 1947, št. 73. Članek obširno govori o predzgadovimi, zelo malo pa o boju v Jelenovem žlebu. 270. Jelinčič Anda: »Himmeltransport« ali transport bolnih. Koledar Osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje 1948. Trst 1947. Str. 143—144. Avtorica opisuje koncentracijsko Itaborišee v Ravensbrüeku. 271. Jelinčič Zorko: Po taboriščih in gorah v Abrucih v Južni Italiji. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1945. Str. 67—73. 272. Jelinčič Zorko: Ob prvih slutnjah osvoboditve. Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1948, št. 882. Avtor objaivlja prve svesti o Osvobodilni fronti v internaciji v Južni Italiji. 273. Jeni: Na Ilovii gori. Tovariš IV. 1948, št. 13, str. 300—301. 274. Jerina-Lah Pavla: Iz primorske partizanske bolnišnice »Pavla«. Ljudska pravica 27. aprila 1946, št. 99. 275. J(ezia) F(rance): Ilegalna dokumentna, tehnika. SloviemskÊ poročevalec 25. IV. 1946, št. 97; 26. IV. 1946, št. 98. 276. Joško: Tu se je ustanovil IX. korpus. Primorska borba, Ajdovščina 16. III. 1946, št. 10. 277. Jovanović Arso, generallajtnant: Osvoboditev Trsta. Primorski dnevnik, Trst 13. V. 1945, št. 1. (Breiwd iz siiibščine). 278. Jovanović Arso: Pregled narodnoosvobodilne borbe. Ljubljana SKZ (1947) y 52 str. 8°. . . . . . Avtor podaja pregled vseh sovraižniih ofenziv proti narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. V pregledu se dotika tudi Slovenije. Prevod iz srbščine. 279. Julijska Krajina. V borbi za samoodločbo in priključitev k Federativni Ljud­ ski republiki Jugoslaviji. (Slede naslovi še v srbohrvatskem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku) (Ljubljana 1946.) Delo vsebuje Spomenico Pokrajinskega narodnoosvobodilnegai odbora na Primorskem, ki v poglavjih 4—8 obdeluje tudi dobo narodnoosvobodilne borbe v Slovenskem Primorju in je pisano v petih jezikih. 280. Junaška smrt Staneta Žagarja in tovarišev na Okroglem leta. 1942. Slovenski poročevalec 23. X. 1949, št. 250. 281. Junaška zgodovina Mačkovljanov. — Mačkovilje v nairodnoosvobodilni borbi. Ljudski tednik, Trst 25. III. 1949, št. 158. 282. Jura: Talci iz ulice Ghega. Naša žena 1946, št. 1, str. 9—10. 283. Jurca Branka: Za Celovec. Ljudska pravica 6. II. 1946, št. 31. 284. Jurca Branka: Atena. Slovenski poročevalec 14. III. 1946, št. 62. 285. J(uvančič) I(vo): Borba na Nanosu. Borec I. 1949, št. 1, str. 25—27. 286. K. S.: Gorenjski Tonček. Invalidski vestaik 25. XII. 1948, št. 24. 287. Kaj se je dogodilo v Ljubljani v aprilu 1941. (Chicago 1946, SANS) 8°. 288. Kako je Maier-Kaibitsch koval naklepe. Slovenski vestnik, Celovec 21. VI. 1946, št. 2. Članek navaja odlomike iz Maieir-Kaibitschevega govora 10. VI. 1942. 289. Kako sem bil sprejet v Partijo. Nova Gorica, Solkan 22. IV. 1949, št. 16. Članek slika ilegalno življenje v Vrtojbi na Pmmorskeni. 290. Kako sem prišel v Mauthausen. Vestnik, Maribor 14. VII. 1945, št. 23. 291. Kako so nastopali narodnoosvobodilni odbori v času NOB. Mladina 26. XI. 1949, št. 48. Članek podaja pregled razvoja odborov OF od 1941 dalje. 291 292. Kanoni Janez: Naši stanovski tovariši padli in mučeni do smrti v štiriletni osvobodilni borbi. Zdravstveni vestnik 1946, str. 1—3 in 321. Na prvih straneh podaja avtor seznam 64 ljudi, na strani 321 pa 69 ljudi. 293. Kardelj Edvard: Pot nove Jugoslavije. Članki in govori iz narodnoosvobo­ dilne borbe 1941—1945. Ljubljana DZS 1946. 544 str. 8°. Avtor je v knjigi ponatisnil poleg član/kov iz vojne dobe tudi članke iz povojne! dobe, ki obravnavajo probleme iz dobe NOB. 294. Kardelj Edvard: Borba KPJ za novo Jugoslavijo. CZ. Ljubljana 1948. 48 str. 8°. Avtor .razlaga zgodovinsko pot KPJ, pot bojev za svobodo jugoslovanskih narodov, pat težkih bojev za ljudsko oblast, za ekonomsko obnovo in izgraditev socialistične družbe. 295. Kardelj Edvard: Reîerat o političnem položaju in nalogah naše osvobodilne borbe na Kočevskem zboru odposlancev 1943. Novi svet IV. 1949. Str. 444—463. Prvi natisk Kardeljevega referata na Zboru odposlancev v Kočevju. NatiPsk •je nekoliko predelan lita- krajši od -referata na Kočevskem zibotru. 296. Kardelj Edvard: Govori na pariški konferenci. CZ. Ljubljana 1949. 123 str. 8°. Avtor govori o problemih, ki so nastopali na pariški mirovni konferenci, med govori pa se dotika tudi razmer med vojno v Slovenskem Primorju. Delo 'je izšlo tudi v srbohrvaščini. 297. Kastelic Olga-Marjetka: Koroška. Spomini na partizanska teta III. Ljubljana SKZ 1949. Str. 217—228. 298. Katja in njena mati. Odlomki iz pisem. Naša žena 1947, št. 2, str. 54. 299. Kaučič V. Johan: Švabobranska predrznost. Enalkoprarvinost-Equallilty, Cleve­ land 15. XI. 1945, št. 266; 16. XI. 1945, št. 267. Pis-зс ostro nastopa proti nabiranju pomoči za slovenska domobranske begun­ ce, vmes pa je vpletel, kaj so domobranci grešili v domoiviniil 300. K(aiičič) Sergej: Ob obletnici smrti generalnega poročnika Franceta Rozmana — enega izmed največjih sinov slovenskega naroda. Mladliiia 9. XI. 1945, št. 28. ' • ' . 301. Kave P., Marinčič Iv., Vilhar Srečko, Jelinčič Z., Špange'r Vek., Ruggero Spadaro: Spomini na 'dni v ječi. (Pozneje) Spomini iz zapora. Pirimorski dnevnik, Trsi 1. II. 1948, št. 812; 4. II. 1948, št. 814. 302. Kerševan Alojzija: Tetka, Naša žena 1945, št. 6—7, str. 138—139. Članek niše lik partizanske aktivistke. , 303. Kerševan Alojzija: Moji doživljaji. Borec I. 1949, št. 3, str. 29. v/ 304. Kiauta L(adislav): XIV. udarna divizija. Dve 'leti bojev in zmag .prve udarne divizije. Slovenski1 poročevalec 22. VII. 1945, št. 80. 305. Kiauta Ladislav: Po nezaznamovanih poteh. Spomini na kočevske partizan- tizanske bolnice. Priroda, človek in zdravje 1946/47. Str. 5—11, 81—85, 113—119, 177—183, 337—341; 1947/48. Str. 9—13. 306. Kiauta Ladislav: življenje na točki 21. Slovenski poročevalec 27. IV. 1946, št. 99. 307. Kiauta Ladislav: Težko a lepo je bilo. Obzornik 1948, str. 117—121. Avtor opisuje srečanja s kulturniki v partizanih in njihovo delo med njimi. 308. Kiauta Ladislav: O Nikolaju — partizanu. Slovenski poročevalec 16. I. 1948, št. 13. . Spornimi na dèlo Nikolaja Pinnata v partizanih. *-' 309. Kiauta Ladislav: Po poti štirinajste. Turizem in gostinstvo 1948, str. 269—271. Avtor na propagandni način podaja historiat XIV. divizije. 310. Kidrič Boris: Poročilo na prvem kongresu Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Ljubljani' 16. VII. 1945. (Ljubljana) 1945. Izdal 10 OF. 30 str. 8". Avtor obširno govori o problemih OF v dobi NOB. 311. Kidrič Boris: Razredna logika v narodnoosvobodilnem gibanju. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 54—59. 312. Kidrič Boris: 0 tradicijah Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Koledar Osvobodilne fronite Slovenije 1947. (Ljubljana 1946). Str. 43—44. Članek objavlja avtorjev govor na drugem zasedanju SNOS 12. IX. 1946. 313. Kimovec Franc-Žiga: Prvič v »Sloveniji«. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskarni »Slovenija«. 2&2 З14.'кје se tiskali Slovenskega poročevalca. Slovenski .poročevalec 29. XI. 1949, ;št'. 280. , . . 315. Klemenčič Dore: Partizanstvo in umetnost. Koledar Osvobodilne iront e slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 126—131. 316. Klemenčič Dore-Maj: Upodabljajoči umetniki v partizanih. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 317. Klinar Miha: Jesenski listi 1944. Soški tednik, Gorica 24. V. 1947, et. 21. Avtor opisuje po spominu boje na Koroškem. 318. Kmetje in narodnoosvobodilna borba. Izdano v knjigi Kmečko vprašanje v Jugoslaviji. Celje 1949, tiskano kot rokopis. Str. 15—20. 319. Kocbek-Edvard: Osvobodilni boj in svetovni nazor. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Sitr. 26-33. 3'?0 Kocbek Edvard: Tovarišija. Dnevniški zapiski od 17. V. 1942 do 1. V. 1943. Ljubljana DZS 1949. 436 str. 8°. . Avtorjevi zapiski obsegajo dobo enega leta, lo je najbolj kritično dobo in zato najpomembnejšo dobo v razvoju slovenskega osvobodilnega gibanja. Avtor podaja mnogo dogodkov iz opisane dobe, jih tolmači ali vrednoti in ocenjuje. Oceno dela glej v Zgodovinskem časopisu IV. 1950. 321. (Kocbek Edvard): Kocbekovo pismo školu dr. Rozmanu. Enakopravnost- Equality, Cleveland 7. X. 1949, št. 197. 322. Kocbek Edvard: Pot v Jajce. Slovenski poročevalec 29. XI. 1949, št. 280. 323 Kocbek Edvard: Pot v Jajce. Odlomek iz partizanskega dnevnika. Spomini na partizanska leta IV. Ljubljana SKZ 1950. (Izšlo 1949) Str. 143-175. 324. Kocmur Janez: Primorski borci v tujini za svobodo domovine. Slovenski poročevalec od 3. mairca 1946, št. 53 do 30. marca 1946, št. 76. Avtor govori v bistvu le na podlagi svojih osebnih spominov, -ne pa na podlagi sistematično zbranega in študiramega gradiva. Kocmur Janez: Primorski borci v tujini za svobodo domovine. O življenju, trpljenju in borbenem prizadevanju primorskih inteirniranceiv in vojakov v Italiji v letih osvobodilnega boja. Celje MD 1946. 80 str. 8°. Knjižna izdaja avtorjevih člankov v Slovenskem poročevalcu 1946. 325. Kočevar Marija-Zorka: Naše borke. Ljudska pravica 5. VI. 1945, št. 35. 326. Komisija za ugotavljanje zločinov...: Vojni zločinec Mario Robotti. Ljudska pravica 11. I. 1946, št. 9. 327. Komisija za ugotavljanje zločinov . . . : Vojni zločinec general Gastone tram- bara. Ljudska pravica 12. I. 1946, št. 10. • 328. Komisija za ugotavljanje zločinov...: Vojni zločinec general Umberto Fabbri. Ljudska pravica 13. I. 1946, št, 11. 3^9 Komisija za ugotavljanje zločinov...: Vojni zločinec general Taddeo Urlando. Ljudska pravica 26. I. 1946, št. 22. ' , . , . » . . , - . 330. Kompare Albin: Poslednji boj heroja Vojka. Primorska borba, Ajdovščina 22. XII. 1945, št. 19. 331. Koprivec Ignac: Mati narodnega heroja Milovana Saranovića pnsla v Ljub­ ljano. Ljudska pravica 8. VI. 1945, št. 38. 332 Koprivec Ignac: Država v državi. — Heroizem Ljubljane v dneh okupacije. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. Avtor opisuje demonstracije za 29. oktober 1941. 333. Korošec Olga: Moje prvo srečanje s partizani. Mladina udari. (Glasilo mari­ borskega mladinskega odbora LMS.) 334. Koroška partizanka, — Mira Pavlic. Slovenski vestntk, Celovec lo. XI. 194b, št. 23. Članek riše Klk partizanske aktivistke. - o , , - 335 Koroška v borbi: 0 borbi koroških žena za narodne pravice. Slovenski vestnik, Celovec 3. I. 1947, št, 1; 10. I. 1947, št. 2. _ Članek navaja nekai primerov trpljenja koroških žena .pod narasti. 336 Koroška v borbi: "Borci izpod Arihove peči. Slovenski vestnik, Celovec 21. II. 1947, št. 9 — 28. II. 1947, š-t, 11. _ Članek opisuje prizore iz ofenzive 1944/45. 337 Koroška v borbi: Ob obletnici celovških dogodkov. Iz protestne spomenice na mednarodni kontrolni svet na Dunaju v zvezi z nasiljem celovške policije 293 nad slovenskimi (izseljenci 15. aprila 1946. Slovenski vestnik, Celovec 15. IV. 1947, št. 22/50; 18. IV. 1947, št. 23/51. 338. Koroška v borbi: Partizansko delovanje v Spodnjem Rožu. Slavenski vestnik, Celovec 10. VI. 1947, št. 34. 339. Koroški partizanski tisk izpričuje borbo koroškega ljudstva. Ljudsika pravica 7. I. 1947, at. 5. 340. (Kos Simon): Poslovilno pismo Simona Kosa. • Primorstóì dnevnik. Trs« , 28. X. 1945, št. 142. 341. Kosmač France: O našem radiu. Koledar Osvobodilne fronte slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 180. s Avtor ipodaja kratek historiat ROF. 342. Kosmač France: Pohod Osemnajste v Gorski kotar pozimi 1943/44 Slovenski poročevalec 1. I. 1946. št. 1. 343. Kosmač Рцапсе: Moč kulture v partizanih. Mladinska revija II 1947 Ljub­ ljana 1947. Str. 73—79. " J 344. Kosovel Saša: Najstrašnejši'prizori.,Glais .mladih I. 15 junija 1945, št 3 Avtor opisuje obašence v ulici Ghega v Trstu v aprilu 1944 345. K(ošir) N(iko): Obrazi brez krinke. Slovenski poročevalec 21. I 1948 št 17 Pisec govoril' o zločinih Taddea (Manda in Aehilejta Maraizza. 346. (Kozak) Dana: V partizanski gozdni bolnišnici. Kmečki glas 25. IV. 1946, 347. Kozak Ferdo: Domovinska vojna in kultura. Slovenski zbornik 1945 Ljub­ ljana 194a. Str. 5—11. • ' J Avtor razglablja, kako v vojni ni šlo (samo za eksistenco naroda, temveč tudi za (perspektivo ustvarjalnih sil. 348. Kozak Juš: Osvobodilna vojna — vir nove tvornosti. Slovenski zbornik 1945 Ljubljana 1945. Str. 15—26. • . 349. Kozina Marjan: Nekaj o mojih partizanskih pesmih. Koledar Osvobodilne frontet Sloveiniije, 1948. (Ljubljana. 1947).' Str. 150—152. 350. Kraigher Dušan, požrtvovalni graditelj partijskega in osvobodilnega tiska Ljudska pravica 27. VIII. 1949, št. 202. 351. Krakar Lojze: Junakinja Majda Šilčeva, odlomek iz njene bio°rafiie Delavska enotnost 14. X. 1949, št. 41. - 352. K(rakar) L(ojze): Iz biografije Majde „Silčeve. Ljudska pravica 30. X. 1949, Št. ZtJi. * З б 3 ' ? Ј £ Ш ) J ( ° ž e ) : Žužemberk v zgodovini osvobodilnega boja Tovariš IV 1948, st. 7, str. 154—155. Avtor riše hlisitoriat bojev za Žužemberk od 1942—1945. 354. Kramar Janez: Spomeniki NOB in naš turizem. Tuirlilzeim in gostinstvo 1948 str. 265—266. ' 355. Kramar Janez: Pripombe k Spominom na partizanska leta III knjiga Spo­ rnim na pantizanska lata III. Ljubljana SKZ -1949. Str. 267—285 Avtor komentira memoarske sestavke! v tretji knjigi Spominov na partizanska lieta. Poleg pomanjkljivosti v datiranju je pogrešil, da ni s točnimi in vero­ dostojnimi dokumenlti utemeljil svojih trditev. 356. Kranjc Boris: Franjo Golob, akademski slikar in slovenski umetnik. Vestnik Marabor 26. IX. 1948, št. 86; 29. IX. 1948, št. 87. 357. Kranjc Boris: Na domu mrtvega slikarja, Vestnik, Maribor 15. X 1948 št 94 3o8. Kranjc Bons: Golob in Šušmelj, slovenska umetnika — žrtvi fašizma. Nova obzorja, Maribor 1949, str. 366—372. 359. Kranjc Cene: Partizanski tisk v borbi za svobodo. Koledar Osvobodilne fronte slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 88—89 360. Kranjc Cene: Podtalni tisk v Sloveniji v času osvobodilne borbe Ameriški družinski koledar 1946, str. 154—169. 361. K(ranjc) J(ože): Moč tiska v osvobodilni borbi. Delavska enotnost 26 IV 1946 •št. 17. ' 362. Kranjc Tone: Jaz sem partizan. Mladina 5. I. 1946, št. 1. 363. Kratka kronika Primorske. (Od londonskega pakta 1915 do osvoboditve 1945) Kotedajr Gregorčičeve založbe ш navadno leto 1947. Trst 1946 Str 155—16l' c-64. Kravanja Ferdo: Peter Skala. Ljudski tednik, 15. X. 1948, št. 138. | 294 865. Kreît Ivan: Jalom borba Informbiroja proti resnici. Borec I. 1949, št. 3, Str. 15—18. Avtor citira sovjetsko enciklopedijo, ki je pisala o junaškem odporu jugo­ slovanskih narodov. 366. Krese Franc-Čoban, major: Boji v Suhi Krajini. Spomini na' partizanska leta I. Ljubljana SKZ (1946). Str. 95-105. 367. Krese Ljudmila-Maruša, kapetan: Z dvanajsto do Bosiljevega, Spomini na partizanska leta I. Ljubljana SKZ (1946). Str. 106—117. 368. Kri mučencev naše seme. Mladima 26. IV. 1946, št. 17. 369. Kriza glede Trsta nosi znamko »Made in London«. Enakopravnost-Equality. Cleveland 21. V. 1945, š t 118. 370. Krmelj Maks: Gorenjci in Dražgoše leta 1941—1942. Ljudska pravica 11. I. 1946, št. 9. 371. Krmelj Maks: Partizanski dnevnik na Gorenjskem. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v tiskaimi^Slovenija«. 372. Kronika nagih krajev. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 131—192. V članku so iz osmih okrajev zbrana podatki o lokalnih dogodkih iz narodno­ osvobodilne borbe n® Primorskem. 373. Krvoločni nacisti iz Koroške. Vestnik, Maribor 15. II. 1946, št. 20. Članek našteva zločine nacistov iz Koroške. 374. K študiju knjige Edvarda Kardelja »Pot nove Jugoslavije«. Organizacijski vestnik Osvobodilne fronte Slovenije 3. VIII. 1946, št. 10. Članek j© napisan z vidika pomoči političnim alktivistomi. 375. Kuhel G. Milrko: Slovenija v borbi za svobodo. Edinost, Toronto, od 28. III. 1945, št. 105 do 22. VIII. 1945, št. 126. Članek obvešča ameriške Slovence o razmerah v Sloveniji 'med vojno, o na- rodnoosvobodillmä) borbi, o sillah, ki so ise zavzemale zanijo, in o silah, ki so ji nasprotovale. 376. Kuhel G. Mirko: Kako je bila osvobojena Ljubljana. Enakopravnost-Equa- Шу, Cleveland 27. VI. 1945, št. 149. 377. (Kumbatovič) — Kalan Fililp: Iz zapiskov o partizanskem gledališču. Sloven­ ski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 409—415. 378. (Kumbatovič) — Kalan Filip: Iz zapiskov o partizanskem gledališču. Koledar Osvobodilne fronte slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 204—213. 379. (Kumbatovič) — Kalan Filip: 0 partizanski Taliji. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 380. Kveder Dušan-Tomaž, generalmajor: Prva tri obdobja, razvoja narodne osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 4 5 7 ^ 7 3 . * Avtor podaja razvoj najnižjih taMičnih enot NOV in njihovo aktóvnost od 1941—1943. Glej Škerlovo oceno pod štev. 760. 381. -Kveder Dušan, generalmajor: Razvoj naše narodnoosvobodilne vojske. Pre­ davanje v aprilu 1945. Koledar Osvobodilne fronte slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 142—145. Članek je po vsebini osnutek članka v Slovenskem zborniku: P.rva tri obdobja . . . Glej štev. 380. 382. Kveder Dušan-Tomaž, generalmajor: Borbe divizij in korpusov na Sloven­ skem od junija 1943 do julija 1944. NoviJ svet I. 1946. Str. 222—289 in <-' 479—494. Avtor podaja razvoj slovenske narodnoosvobodilne vojske po ustanovitvi *>•. divizij in korpusov ter njihove boje z okupatorji v citikani dobi. Glej Škeirlovo oceno štev. 760. 383. L. A.: Misli Spodnještajerca o revizionistični gonji avstrijskih fašistov. Delav­ ska enotnost 24. I. 1947, št. 4. 384. L. M.: Naši izgnanci v Topuskem. Vestnik, Maribor 26. VII. 1945, št. 28. 385. L. M.: Spomini iz bojev na Koroškem. Ljudska pravica 17. VI. 1945, št. 47. 386. Lacko je mrtev — a njegov duh živil Vestnik, Maribor 18. VIII. 1945, št. 38. 295 387. Lah Milan, podpolkovnik: Prvega maja 1945 je jugoslovanska armada osvobo­ dila Trst. Ljudska pravica 1. V. 1946, št. 101. 388. Lah Milan, podpolkovnik: Operacije IV. armije za osvoboditev Slovenije Ljudska premica 9. V. 1946, št. 107. 289. Lah Milan, podpolkovnik: Osvoboditev Trsta. Primorski dnevnik Tr*t 1. majai 1948, št. 886. ' 390. Lampret J(ože): Strgali smo jim krinke. Kmečka žena 1948, št 6 str 140- st. 7, str. 165; št. 8—9, str. 189. ' ' 391. Legiša Lino: Naš osvobodilni boj. Vestntìk jugoslovanske dachauske skupine 4. VI. 194o, st.. 2. 392. Lemež Milan: Narodnoosvobodilno gibanje in naše narodno gospodarstvo. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 251—262 Avtor opisuje ,po ispomiimu gospodarsko dejavnost OF 'v Ljubljani, Goren iskï im Beli ктадаш. J 393. Lepin Danijel: Borba naših železničarjev proti okupatorju. Borec I 1949 št. 3, sir. 18—21. ' ' 394. Leskošek Framc-Luka: Dve srečanji z Vojkom. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v l i s t a m i »Slovenija«. 395. Leveč Peter: Dviaikrat v trdnjavi. Mladima 28. IX. 1945, št. 22. Avtor govori o bojih Šlandrove brigade. 396. Leveč Peter: ZKa stenski časopis. Mladina 7. XII. 1945, št. 32. Avtor objavlja izgodbo o partizanu Romanu. 397. Levičnik Karel, generalmajor: Zaključne operacije Jugoslovanske armade Slovenski poročevalec 9. V. 1946, št. 107. 398. Lik borbe revirjev Tončke Cečeve. Zasavski udarnik, Trbovlje 12. XI. 1948, 399. Logar Cene: Iz osvobodilne borbe slovenskega naroda. Koledar Osvobodilne ironie slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945). Str. 193—197. 400. »Lojze Hohkraut« vzor komunistom in vsem aktivistom črnih revirjev Zasavski udarnik, Trbovlje 13. V. 1949, št: 20. 401. Lokovšek Jan, podpolkovnik: Ponosen' sem, da sem partizan. Slovenski poročevalec 22. XII. 1949, št. 298. Avtor govori o bojih Kočevskega bataljona konec julija 1942. 402. Lovšin Bvgen: Matevžu Frelihu v spomin. Planinski zbornik 1945, str. 54—58. 403. Lozej Bojana: Bila sem kurirka. Glas mladih I. 15. VI. 1945, št. 3. 404. Lubej France: Kako so narodi Jugoslavije gledali Sovjetsko zvezo in Rdečo armado. Tovariš V. 1949, št. 47, str. 779. Avtor podaja spomine na izraze navdušenja in prijateljstva Slovencev do Sovjetske zveze v trenutku, ko je RA prišla v Jugoslavijo. 405. Lubej Trance: Blokade in racije. Spornimi na pantizamska leta IV Liubliama SKZ 1950. (Izšlo 1949). Str. 205—245. 406. Luc: Moji partizanski doživljaji. Slovemaki vestnik, Celovec, od 15 XI 1946 št. 23 ido 13. XII. 1946, št. 27. ' 407. Luč svobode iz »Podmornice«. Slovenski poročevalec 21. VIII. 1949, št. 196. 408. Ljudska vstaja v Julijski Krajini. Slovenski poročevalec od 28 I 1946 št 15- do 25. I. 1946, št. 21. ' ' Članki so prevod prispevkov iz knjige Oko Trsta, Beograd 1945. 409. Lunaček Pavel-Igor: Naše partizanske bolnišnice. Spomini na partizanska, lete I. Ljubljana SKZ 1946. Str. 131^139. 410. Lunaček Pavel-Igor: Kako sem pnsel v partizane. Slovenski zibomik 1945 Ljubljana 1945. Str. 115—130. Avtor pripoveduje o' življenju in težavah bolnic v Roški ofenzivi. 411. M. F.: Mladinska, aktivistka na Slovenskem Koroškem. Ljudska pravica 11. II. 1947, št. 35. i v Avtor iriše delovam/je (koroške partizanke Anlïce Šipornove-Vide. 412. M. L : Obnovljena ilegalna tiskarna »Podmornica« v Ljubljani bo še en spo- menik junaške borbe slovenskega ljudstva. Ljudska pravica 21. VIII 1949 št. 197. 296 413. M. P.: »V domu koroške mladine«. Slovenski poročevalec 18. IV. 1947, it. 91. V članku se omenjajo očetje in matere dijakov, ki so bili v partizanih in zaporih. 414. Magajna Bogomir: Do cilja. Spomini na partizanska leta IV. Ljubljana SKZ 1950. (Izšlo 1949). Str. 249—262. 415. M(ajcen) F(ranček): Partizanski spomini iz Porabja. Ljudska pravica 26. V. 1946, št. 121. 416. Majcen Franček: V Porabju. Spomini na partizanska leta I. Ljubljana SKZ 1946. Str. 156—167. 417. M(ajnik) M(arija) — J(elinčič) Z(orko): Anton Majnik. Koledar Gregorči­ čeve založbe za navadno leto 1947, Trst 1946. Str. 34—35. 418. Major je ma vrsti! Srečanja s tovarišem Vitom Kraigherjem v zaporih. Ljudska pravica 23. V. 1945, št. 24. 419. Maks: Spomini na Pugled. Slovenski poročevalec 29. VII. 1947, št. 176. Avtor giovord o ustanovitvi čete na Pugledu 13. VII. 1941 in spopadu z Ita­ lijani 26. VII. 1941. 420. Malemšek France: Z likvidacijskim transportom iz Buchemwalda. Novi svet I. 1946, str. 296—301. 421. Maležič Matija: Politično-organizacijsko poročilo Mestnega komiteja KPS Ljub­ ljana za mestno partijsko konferenco 5. novembra 1948. (Ljubljana 1949). Avtor ja osrednji del referata posvetil Ljubljani v dòbi NOB in prikazal delež Ljubljane v njej. Glej strani 10—37. 422. Malovrh Cene: Bogdan Jordan. Plaminski zborimk 1946, str. 56—60. 423. Marec 1942. Osnovanje partizanskih odredov. Ljudski tednik, Trst 15. III . 1946, št. 8. 424. Marinčič Ivo: Tako se je zaSelo. Spornimi na Soško legijo. Koledar Gregorči­ čeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 37—42. 425. Marinko Miha: Junaško -življenje in smrt heroja Toneta Tomšiča. Kmečka žena 1949, št. 5, str. 103—105. 426. Mario Robetti, krvava fašistična hiena. Mladina 5. I. 1946, št. 1. 427. Marjetka Ž.: Lenart, komandant I. koroškega kataljona. Ljudska pravica 11. IV. 1946, št. 86. 428. Markovič Marija: Materini spomini. (Štandreška miati o padlem sdimu). Ko­ ledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 43—44. 429. Marolt inž.: Alpinističen podvig partizanske edinice. Gore črn Ijiudje I. 1946, str. 201—203. 430. Matjaž: Bolnica nad Bohinjem. Priroda, človek in zdravje 1945/46, str. 97-100, 148—152. 431. Mati narodnega heroja pripoveduje. Slovenski poročevalec 20. V. 1945, št. 24. Članek prinaša biografske podatke o Tonetu Tomšiču. 432. Mazi Vilko: Šmarna gora med okupacijo. Planinski zbornik 1945, str. 39—42. 433. Med fašisti je dvignil glavo tudi nadškof Margotti. Piriimoisika barbai, Ajdov­ ščina 6. IV. 1946, št. 13. Članek prinaša nekaj dokumentov iz škofijskega arhiva in o Robottiju. 434. Medicinska fakulteta 1. 1941—1943. Študenski llistt 12. XI. 1949, št. 2. 435. Med Molnikom in Mokrcem. — Spominu heroja Ljuba Sercerja. Slovenski poročevalec 19. IV. 1949, št. 92. 436. Medved Jože: Zastava na Montuci. Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1948, št. 882. Članek opisuje aktivnost osvobodilnega gibanja v Trstu. 437. Meja je padla — Koroška odskočna deska za napad na Jugoslavijo. Slovenski vestnik, Celovec i . IV. 1947, št. 20. Članek kaže delež Korošcev pri zasedbi Gorenjske. 438. Mencej J.: Fašisti na Brdu. Slovenski poročevalec 22. VII. 1945, št. 80. 439. Menton Jože: Govor bivšega komandanta Prve soške partizanske brigade dr. Slavka Zoreta na shodu 25. novembra v Detroitu. Edinost, Toronto 12. XII. ^1945, št. 141. 440.' Mere Viktor: Razgovor z ljudskimi duhovniki. Bilten inicüativnega sekre­ tariata duhovnikov članov OF pri 10 OF Slovenije. 1. VI. 1949, št. 5 itn 6; 15. VII. 1949, št. 7. Avtor podaja sodelovanje nekaterih duhovnikov v osvobodilnem gibanju. 297 441. Merčifn Milan: Tovariši. Primorski dnevnik, Trst, 7. VII 1945, št. 23. Avtor po spominu opisuje okupatorsko ofenzivo na Mokerc. 442. Merčun Müan: Partizanska bolnišnioa. Ljudska pravica 9. VI. 1945, št. 39. 443. Merčun Milan: Od Reke do Trsta. Slovenski poročevalec 1. V. 1946, št. 101. 444. (Mesesnel France): Dnevnik Franceta Mesesnela. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 280—283. 444.3 Messinerji — koroški vojni zločinci. Vestmik, Maribor 18. II. 1946, št. 21. 445. Mevlja Dušan: O partizanskem gledališču. Vestniik, Maribor 1. I. 1948, št. 1/2. 446. Mikuž Metod: Dolomiti. Slovenski poročevalec 15. VII. 1945, št. 7. Avtor slika območje osvobojenega ozemlja ,in kratko prikaže delo Izvršnega odbora. 447. Mikuž M(etod): V Jajee in nazaj. Tovariš I. 1945, št. 2. Avtor opisuje pot slovenske delegacije na drugo aasedanje AVNOJ. 448. Mikuž Metod: Slovenska duhovščina in Osvobodilna fronta. (Doneski k zgo­ dovina narodnoosvobodilne borbe.) Novi svet I. 1946, str. 400—419. Avtor (karakterizira duhovščino, odnos do okupatorjev, tokove med njo in odnos do nairoda, kaže na duhovniško sodelovanj© pri ustanovitvi MVAC, izrabljanje verskih pobožnosti za nastop proti OF in njihovo zahrbtno delo­ vanje proti OF. 449. Mikuž Metod: T. 20 preko TV 15. Slovenski poročevalec 13. IV. 1946, št. 88. Avtor opisuje obe partizanski bazi, ikii sta bili znani po citiranih, šifrah. 450. Mikuž Metod: Zakaj marod sodi svojega škofa. Slovenski poročevalec od 27. VIII. 1946, št. 199 do 30. VIII. 1946, št. 202. Ponatis v reviji »Vprašanja naših dni«, 1. IX. 1946, št. 35, s*r. 958—960. 451. Mikuž Metod: Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenski poročevalec 17. XI. 1946, št. 270. 452. Mikuž Metod: Iz življenja duhovščine in cerkve na Slovenskem. Enakoprav­ nost — Equality, Cleveland 16. XII. 1946, št. 245. 453. Mikuž Metod: Ob peti obletnici. Slovenski poročevalec 15. VIII. 1947, št. 191. Avtor podaja obris Roške ofenzive. 454. Mikuž Metod: Prešeren in partizani. Primorski dnevnik, Trst 22. II. 1948, št. 828. 455. Mikuž Metod: Iz Dolomitov na Rog. Ilustriral Božidar Jakac. Dokumenti IX. Ljubljana 1948. SKZ. 136 sfa-. 8°. Avtor z vidika osebnega doživljanja opisuje vznik, potek in zmago osvobo­ dilnega gibanja na Slovenskem. Opis ptfepleta s slikami iz partizanskega živ­ ljenja in ibojâ zraven se pa dotika še velikih vojaških in političnih dogodkov iz vojnih let. 456. Mikuž Metod: Tri heroje smo pokopali. Spomin na pogreb Milovana Šarano- viča, Dragana Jevtića in Ivana Kavčiča-Nandeta. Slovenski poročevalec 21. IV. 1949, št. 94. 457. Mikuž Metod: Slovenski poročevalec, glasnik in ogledalo naše narodne osvo­ bodilne borbe in ljudske .revolucije. Slovenski poročevalec 29. XI. 1949, št. 280. 458. Mikuž Metod: Prvo srečanje s Šercerjevo brigado. Prosveita, Chicago 2. XII. 1949, št. 237. 459. M(ikuž) M(etod): Del dnevnika Tomšičeve brigade. Borec I. 1949, št. 1, Str. 10—12. 460. (Mikuž Metod): III. roška ofenziva proti NOV v tako imenovani ljubljanski pokrajini. Borec I. 1949, št. 2, str. 9—15. 461. Mikuž Metod: Naše obletnice. Borec I. 1949, št. 3, str. 8—10. Avtor prikazuje pomen. zasedanja Zbora odposlancev v Kočevju od 1. do 3. X. 1943. 462. Mikuž Metod: Do prvega osvobojenega ozemlja. Ljudska pravica 22. XII. 1949, št. 302. Kr-J «lift X. 1948, ' S Ä S f 0 *"**> n a P ™ m e e t o i * « * » « * KP v Kranju :• i ^ s ^ iÄyäss s r 27-iv-i946'št- "• 606 P r e U v ! , l i r S k ^ 9 a p?.r0*eval?a<<- Slovenki .poročevalec 13. V. 1945 št 1« 606. j ^ g g . ^ ™ * ,„ n j e g 0 l V e ž r tve v domovinski vojni. L ] Ä £ l a v i c a 6 0 7 - T S l ^ w l e % i , l Ž e 0 e l O T a m f l k a a r m a đ a ° S V o W d i , a T r s t - LJu*fci tednfik, 608. Preis Franc: Crni vrh ni Več bel. Primorska borba, Ajdovščina 17. X. 1945, 609. >PrenftJo se pobija.« Ljudska pravica 4. VIT. 1945, št 61 • 610- S S S J S S : пП£а9,'Г5а Ìn № * a " S*-- J e « v̂i- 611. Primer Vide Janežičeve. Ljudska pravica 6. X 1945 št 142 1 £™-884в t P P e l a Ì n S e b 0 r U a " ^ - W o ^ a î ï l I I . 1947, št /37, 613. Primorska v novembrski o l e n t i 1943. Slovenski poročevalec 18. XI. 1945, 6 1 4 - S T V f m T i V S k l ö P U Z a V e Z n i š k i h « • W » « * . borba, Ajdov- 615. P ™ s f c i dnevnik Glasilo Osvobodilne froote za Slovensko Primorje Trst v9eS,k,ega 2naîodda1Sl8 fifS? * » ° * ф « * * , « e ^ S . Ï 2 dokumente in . p o r o č n e S U s k L l e S i T ^ J & d o D k o f c l a , p r t l a ' 1 9 4 6 616 s s r d h ^ ^ je naštei 617 P r i Z S « i P J l T " Z ? '**• S l o v e r a s M poročevalec 22. VI 1945 št 80 618 p S i f Ä Podaja ŽMjenjopise, nefca'j partizanov. Ìvrm^Tfì^ylrt^lìWM- S l 0 V e n S k l Ä ' Ceiovee od 619. Prispevek mladine za svobodo ob ' 30 Ietniri s e m « t . -n • , Jesenice od 26. XI. 1949 št. 47-48 do s l x ï î . l f 4 9 ' t . 53 * ^ ^ ' 304 Članek opisuje odhod mladincev iv par.tiz.ane, trošenje letakov, plenjenje pištol, sabotaže itd. v jeseniškem okraju. (»''O Proces proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, R&ssenerju, Rozmanu, Kreku, Vizjakn in Hacinu. Ljubljana SKZ 1946. 202+(II) str. 8°. Prireditelj je podal nekaj dokumentov iz procesa in nekaj najpomembnejših odlomkov iz sodne razprave. 621. Proletarski pesnik-Tone Cufar. Delavska enotnost 1. V. 1949, št. 17. 622. Prosveta. Glasalo Slovenske Narodne Podporna Jednote. Dnevnik. Chicago. 1945 . . . -2°. • Prosveta je po vojni od konca 1945 dalje priobčevala privatna pisma, ki so jih ljudje iz Slovenije pisali v Ameriko sorodnikom in znancem o dogodkih med vojno. Pisma so delno razvrščena pod naslovom »Glasovi liiz naselbin«, delno pa nimajo nobenega skupnega naslova. Včasih imajo svoje posebne naslove ali pa so brez njim. Za zgodovinarja so dragocen vir, ker opisujejo nešteto drobnih dogodkov iz dobe NOB. 623. Prva nemška oîenziva in partizanski prothidar. Partizan. 1. II. 1946. Trst. (Enkratna litzdaja). 624. 1. maja 1945 so jugoslovanske čete ob sodelovanju slovenskega in italijan­ skega prebivalstva osvobodile Trst. Ljudski tednik, Trst 1. V. 1947, št. 65. Članek prikazuje ljudsko vstajo v Trstu ob osvoboditvi. 625. Prvega maja leta 1945 so enote jugoslovanske armade osvobodile Trst. Slo­ venski poročevalec 1. V. 1946, št. 101. ' Članek prikazuje operacije za osvoboditev Trista. 626. 1. maj, obletnica osvoboditve. Ljudski tednik, Trst 30. IV. 1946, št. 14. Članak prikazuje zaključne operacije z» Trst in vstajo v Trstu. 627. 1. maj v beneških zaporih. Delavska enotnost 1. V. 1946, št. 18. 628. Prvi maj v zaporih. Delavska enotnost 1. V. 1946, št. 18. 629. Prvi odbori'OF v Trstu leta 1941. Slovenski poročevalec 15. V. 1946, št. 111. 630. Prušnik Karel: Iz borb na Koroškem. Koledar Osvobodilne fronte, slovenskega naroda 1946. (Ljubljana 1945) Str. 123—125. 631. Prušnik Karel-Gašper: Pod Ojstro. Slovanski vestaik, Celovec 21. VI. 1946, št. 2. Avtor opisuje spopad z Nemci pri Železni Kapli. 632. Prušnik Karel-Gašper: Koroški partizan Tavčmanov Pranci-Lenart. Slovenski vestnik, Celovec 28. VI. 1946, št. 3. 633. Prušnik Karel-Gašper:*Čemrova Nančka. Slovenski vestnik, Celovec 16. VIII. 1946, št. 10. 634. Prušnik Karel-Gašper: Nepozabna družina. Slovenski vestnik, Celovec 6. IX. 1946, št. 13. Avtor označuje partizansko družino Vivodovih v Lobniku. 635. Prušnik Karel: Iz borb na Koroškem. Enaikopravnost-Equality, Cleveland 19. XII. 1946, št. 248. 636. Prušnik Karel-Gašper: Brečkova Elči, lik koroške žene v narodnoosvobo­ dilni borbi. Ljudska pravica 6. III. 1947, št. 55. 637. Prušnik Karel-Gašper: Čez Dravo. Slovenski vestniik Celovec, od 13. V. 1947 št. 28 do 6. VI. 1947, št. 33. Avtor prikazuje partizanstvo na Svinji planini. 638. Prušnik Karel-Gašper: Čez Dravo. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana SKZ (1948) Str. 107—121. 639. Prušnik Karel-Gašper: Upali smo se — in zmagali. Koledar Slovenske Koroške za navadno leto 1949. Str. 32—34. C40. Prušnik Karel-Gašper: Zadnja zima v partizanih. Svoboda, Celovec, II. Januar 1949, št. 1, str. 21—25. 641. (PrušKk Karel): Slava junaku, ki je padel za svobodo in bratstvo med narodi. Slovenski vestnik, Celovec 4. IV. 1949, št. 30. Govor Karla Prušnika ob pogrebu Fr. Pastorka-Lenarta na Koroškem. 642. (Prušnik karel)-Gašper: Trinajst obglavljenih — resen in trajen opomin našemu narodu. Svoboda, Celovec, II. April 1949, št. 4, str. 6—7. 643. Prušnik Karel-Gašper: Razvoj in formiranje partizanske vojske na Koroškem. Svoboda, Celovec, II. April 1949, št. 4, str. 23—25. Zgodovinski časopis — 20 t>0O I 644. Prušnik Karel-Gašper: Komandant Koroške grupe, odredov major Vinko Simonči? — narodni heroj. Svoboda, Celovec, II. Maj 1949, št. 5, str. 22—24. 645. Prušnik Karel-Gašper: Partizanski izlet v Sele. Svoboda, Celovec, II Junij— juKj 1949, št. 6—7, str. 29—31. 646. Prušnik Karel-Gašper: Spomladi 1945. Koledar Slovenske Koroške za navad­ no leto 1949. Str. 52—56. 647. R. b.: Pozabljenemu! France Hočevar 4. X. 1911 — 3. L' 1945. Soški tednik, Gorica 26. I. 1946, št. 4. Avtor prikazuje v nekrologu lik primorskega aktivista*. 648. R. J.: Pismo iz Kaira. Slovenski poročevalec 6. I. 1946, št. 5. Članek prikazuje življenje slovenske kolonije v Kairu in njen odnos do NOB. 649. Ramšak Fran: Partizanski udar na »Stari pisker« v Celju. Slovenski poro* čevalec 7. XII. 1947, št. 287. 650. Raubar Miroslav: Primorski kolonisti ob Muri med okupacijo in danes. Ljudski tednik, Trst 27. II. 1947, št. 56. 651. Razdrih Stanko: Ko mi je bilo sedem let, sem odšel v gore. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana SKZ 1948. Str. 49—55. 652. Razgovori in članki. Primorska duhovščina za Federativno Ljudsko repub­ liko Jugoslavijo. Trst GZ. 1946. 35 etr. s portreti. 8°. V knjigi so izjave primorskih duhovnikov O' odnosu do FLRJ. Na narodno­ osvobodilno borbo se nanašata dve, ki sta jih dala dekan Franc Malalan: Primorska duhovščina in osvobodilno gibanje ter Virgil Ščelk: Zakaj so pri­ morski duhovniki sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. 653. Razmerje med jugoslovanskimi in nemškimi silami. Partizan 1. II. 1946- Trat. (Enkratna izdaja). 654. Razstava Slovenske Koroške. Ljudska pravica 15. II. 1947, št. 38. 655. Razvoj ljudskih odborov. Slovenski poročevalec od 6 XII. 1949 št. 284 do 8. XII. 1949 št. 286. 656. Rdeči križ Slovenije v narodnoosvobodilni borbi. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 642—645. 657. Regent Ivan: Jože Srebrnič, junaški bojevnik za bratstvo med narodi in za pravice delovnega ljudstva. Gorica 1946. 16 str. s slikami. 8°. Avtor v življenjepisu zajema tudi dobo narodnoosvobodilne borbe. Knjiga je bila izdana tudi v litalijanščini. 658. Repič Viktor: Naše finančno gospodarstvo v času narodnoosvobodilne borbe. Slovenski poročevalec 27. IV. 1946, št. 99. 659. Resnica okoli Piescha. Slovenski vestnik, Celovec 14. II. 1947, št. 7. Članek prikazuje Piescha kot vestnega nacističnega uradnika med vojno. 660. Rezek Boris: Ugasli smehljaj. V spomin na padle tovariše. Planinski zbornik 1945. Str. 52—54. 661. Rupena Mara-Osolnik: Mejniki v zgodovini naše organizacije. Kmečka žena 1948, št. 12, str. 244—246. 662. Ribič Alojzij: Okrog trboveljskih revirjev. Spomini na partizanska leta III. Ljubljana SKZ 1949. Str. 5—37. 663. Ribičič Josip: Karel Širok. Razgledi, Trst, II. 1947. Str. 138—139. 664. Ribičič Josip: Pred sedmimi leti. Naša žena 1948, št. 4, str. 98—100. 665. Ribičič Mitja-Ciril, major: Iz spominov prvih štajerskih borcev. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 574—591. Avtor opisuje aktivnost prvih partizanov na Štajerskem, »Stanetov« brežiški pohod, pohod II. grupe »Štajerske« lin boje do konca Pohorskega bataljona. Opis ni do kraja kritičen. Moti se pri datumih in pri dogodkih. 666. Ribnikar Kristl-Feliks: Kako smo na Koroškem orali ledino. Naša žena 1947, št. 1, str. 26—28. 667. Ribnikar Kristl-Feliks: Žena na straži. Spomini na partizanska leta IL Ljubljana SKZ 1948. Str. 123—127. 668. Ropali, obešali in morili so nas. Primorska borba, Ajdovščina 23. II. 1946, št. 6. 669. Rodič Stevo: Ko «o padali talci. Primorski dnevnik, Trat 20. VI. 1945. št. 33. Pisec prikazuje streljanje talcev na Občinah. 308 670. Roš Fran: Okupator piše šolsko kroniko. Prosvetni delavec, priloga Popot­ nika ik štev. 1, 1947, str. 10. G71. Roži: Tudi gasilci so osvobajali Trst. Primorski dnevnik, Trst 31. V. 1945,. št. 17. 672. Rutar Miloš, kapetan: Iz. partizanskih dni na Gorenjskem. Polet 13. I. 1947, št. 2 in 20. I. 1947, št. 3. Članek opisuje spomliine na smučarja Mirana Cizlja. 673. Ruža: Partizanska bolnica se seli z Boča. Mladina 26. VII. 1945, št. 13. 674. S(aje) Franček: Obisk pri Tomšičevi materi. Ljudska pravica 20. V. 1945» št. 22. 675. S(aje) F(ranček): Vatikanski špijoni v jezuitskih haljah. Slovenski poroče­ valec 4. V. 1949, št. 102. 676. S(iaje) F(ranček): Vladimir Nazor in slovenski partizani. Ljudska pravica 23. VI. 1949, št. 147. 677. Saje Franček: Ustanovitev belogardistične postojanke v Št. Joštu nad Vrh­ niko. Borec I. 1949, št. 2, sir. 15—19. 678. Samsa Mara: Partizanska tiskarna »Slovenija« na Vogerskem — narodni muzej. Ljudski tednik, Trst 22. V. 1947, št. 68., Pisateljica riše zgodovino nastanka partizanske tehnike. 679. Samsa Mara: Trst je klical. iNaša žena 1947, št. 3, str. 81—83. .• 680. Samsa Mara: Hajka. Naša žena 1948, št. 7, str. 196-^198. 681. S(amsia) M(ara): Partizansko gledališče je nastopilo. PrLmoirsM dnevnik, 1 Trst 16. X. 1948, št. 241 (1026). 682. Samsa Mara: Osvobodilna fronta nas je ojeklenila. Primorski dnevnik, Trst 24. IV. 1949, št. 97 (1187). 683. Salberger J.: Odpor pod Storžičem. Planinski zbornik 1945, str. 42—44. 684. Savnik Dušan-San: V osvobojeno Ljubljano — Spomini z zaključnega pohoda VII. korpusa. Slovenski poročevalec 9. V. 1946, št. 107. 685. Schubert F. Joseph-»Radečan«: Pismo slovenskih jetnikov iz zloglasnega. Buchenwalda. Enakopravnost-EquaMty, Cleveland 2. VII. 1945, št. 153. 686. Sekirnik janko-Simon, podpolkovnik: Začetki mojega partizanstva. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana SKZ 1948. Str. 17^-25. 687. Seliškar T(one): Pionirji partizanske miselnosti. Delavska enoitnast 9. VI. 1945,, št. 4. 688. Seliškar Tome: Pastirica s partizansko zvezdo Albinca Mali jeva. Naša žena. 1945, št. 8, str. 147—148. 689. Seliškar Tone: Veliki oktober v gozdovih 1942. Delavska enotnost 7. XI. 1947,, • št. 45. 690. Seliškar Tone: Poslednji strel. Delavska enotnost 17. XII. 1948, št. 51. 691. Seliškar Tone: Partizani in umetniki. Spomini na partizanska Iella . IV. • Ljubljana SKZ 1950. (Izšlo 1949) Str. 179—202. 692. Semič Stanko-Daki, polkovnik: Grahovo—Velike Lašče—Kočevje. Spomini na partizanska leta I. Ljubljana SKZ (1946). Str. 118—130. 693. Semič Stane-Daki: Zapiski iz napada na Lož. Slovenski poročevalec 19. X. 1947, št. 247. 694. Semič Stane-Daki: gtampetov most — 12. junija 1944. Slovenski poročevalec 15. VI. 1948, št. 141 in 16. VI. 1948, št. 142. 695. Semič Stane-Daki: Ob šesti obletnici Tomšičeve brigade. Slovensku poroče­ valec 8. VIII. 1948, št. 188 in 10. VIII. 1948, št. 189. 696. Semič Stane-Daki: Iz spominov na narodnega heroja I. Kavčiča-Nandeta.. Ljudska pravica 18. IV. Ì949, št. 92. 697. Semič Stane-Daki: Kako je padel narodni heroj Miloš Zidanšek. Ljudska^ pravica 19. IV. 1949, št. 93. 698. Semič Stane-Daki: Nekaj spominov na komandanta Franca Rozmana-Staneta. Slovenski poročevalec 22. IV. 1949, št. 95. 699. Semič Stane-Daki: Napad na Lož. Spomini na partizanska leta III. Ljubljana SKZ 1949, Str. 41—72. 700. Semič Stanko-DaM: Spomini narodnega heroja. Borec 1949, št. 3, str. 21—25. Avtor opisuje spomine na svoje partizanstvo. 307 701. Sevnik Franjo: V nove čase. Gozdarski vestu ilk 1946, str. 3—8 Avtor -podaja kratek pogled na usodo gozdov in gozdarskih organizacij v dobi NOB. 702. Seznam obsojencev na zaplembo imetja. Seznam je izhajal 1945 in 1946 ,ter obsega 18 številk. V celoti na vaia 1583 oseb. 703. Simonie Franc: Ob sedmi obletnici ustanovitve OF Nova obzorja Maribor 1948. Str. 2—6. 704. S(intiič) B(ogo): Pot »Ljudske pravice« skozi fašistične ofenzive. Ljudska pravica 9. X. 1949, št. 239. 705. Sitar Edi: Spomini ob obletnici sovražne ofenzive na IX korpus Slovenski poročevalec 14. IV. 1946, št. 89. 706. Skale Ivica-Vanja: Frankolovo 1945. Slovenski poročevalec 10. II. 1946, št. 35. 707. -ski: Prava podoba nacističnega, okupatorja. Novi čas, Muirslka Sobota' 16 V 1945, št. 22. 708. Slava borki za svobodo — tovariši«! Hrovaliinovi Javiti. Primorski dnevnik Trst 30. VII. 1949, št. 180. (1270) • 709. Slike iz narodnoosvobodilne borbe koroških Slovencev Slovenski vestnik' . 13. VI. 1947, št. 35 in 17. VI. 1947, št. 36. 710. Slokan. France: Žrtev Jožeta Mojškrca, pesnioa-borca. Slovenski poročevalec 15. VII. 1945, št. 7fc Pisec crise nastanak pa-rtizamiskeiga jedna v Dobruinjah pri Ljubljana. 711. S(Iokan) I(na): Interniranke iz Bartha so se vrnile. Naša žena 1945 št 6—7 str. 129—131. ' • 712. Slokan Ina: Partizanska mama Ivana Skapin. Naša žena 1945 št 8 str. 167—168. ' ' ' 713. S(lokan) Z(mago): Epopeja sanitete v osvobodilni vojni. Tovariš V 1919 št. 51, str. 843. ' 714. Slokar E.: Leta okupacije v Prekmurju. Vestnik, Maribor 29. III. 1946, št. 30. 715. Slovenci — žrtve gestapo-vcev, pokopani v Gradcu. Vestnik Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije 25. VIII. 1945, št. 11. 716. Slovenska besedla v narodnoosvobodilni borbi. Primorski dnevnik. Trst 7. X. 1945, št. 124. Avtor prikazuje razvoj tehnik in dela v njih na Rrimorsikem. 717. Slovenska knjiga v Ravensbriicku. Vestnik, -Maribor 7. I. 1946, št. 3. 718. Slovenska tiskana beseda v gozdovih. Partizan 1. II. 1946. Trst. (Enkratna izdaja). 719. Slovenske babice med vojno. Babiški vestnik 1946, str. 2—4. Članek ma kiraitko -opisuje usodo društva med vojno in navaja -žritve med babicami. 720. Slovenski izgnanci v Srbiji. Vestnik, Maribor 26. V. 1945, št. 3. 721. Slovenski zbornik 1945. Uredil Juš Kozak. Državna založba Slovenije 1945. Str. 770 in 144 slik v bakirotiaku na 73 straineh. Zbornik obsegaj števiiilne prispevke k zgodovini narodnoosvobodilne bo-rbe v Sloveniji in se dotiilka vseh področij .življenja v tej dobi. Glej oceno o S. zborniku pod štev. 761. 722. Slovensko časopisje v službi fašizma. Delavska anotnosit 28. VII. 1945, št. 11. 723. Slovensko šolstvo pod ZVU. Glas zaveznikov, Trst 4. II. 1946, št. 194. Članek se dobe narodnoosvobodilne borbe samo -dotika. Edino vrednost vidi v obnaviirtvi slovenskega -šolstva na Primorskem. 724. Smolej Viktor: O jeziku. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945 Str. 372 • do 378. Avtor govori o -čiščenju slovenskega jezika na osvobojenem ozemlju pred koncem vojne. 725. Spomenica Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Pri­ morje in Trst medzavezniški komisiji za proučitev vprašanj Julijske Krajine v zvezi z določitvijo jugoslovansko-italijanske meje. (Ljubljana 1946). 21 str. 4°. Spomenica obdeluje v poglavjih 4—8 dobo narodnoosvobodilne borbe v Slovenskem Primorju. 308 726. Spomenik talcem v Radohovi vasi. Slovenski poročevalec 27. IV. 1946, št. 99. Claneik pminaša življenjepise treh talcev. 727. Spomini na Kajuha. Delavska enotnost 1. VII. 1949, št. 26. 728. Spomini na ofenzivo v Beneški Sloveniji februarja 1944. Ljudski tednik, Trst 1. III. 1946, št. 6. 729. Spomini ma umorjene talce. Ljudska pravica 9. X. 1945, št. 144. Članek govori o talcih, ki so paidli za Naitlačena in Kukavica. 730. Spominjajmo se naših partizanskih mamic. Kmečka' žena 1947, št. 1, str. 7. Članek prikazuje lik dejavne partizanske mame Frančiške Černilogarjeve na Vojskom. 731. Spominjamo. Koroška kronika, Cetovec 10. V. 1946, št. 20.' Članek govori o Celovcu v zadnjih dneh ob koncu vojne. 732. S ponosom se jih spominjajo. Slovenski vestnik, Celovec 4. XI. 1949, št. 75. Članek navaja kratke življenjepise tranajsterih, ki so jih Nemci 29. aprila 1943 obglavili na Dunaju. 733. Stana: Slovo od T. Tomšiča v jetnišnici. Ljudska praivica 20. V. 1945, št. 22. 734. Stane Žagar. Mladina 8. V. 1949, št, 19. 735. Stanovnik Aca: Primorska žena in partizanski božič. Ljudski tednik, Trst 25. XII. 1946, št. 48. 736. Stante Jernej: Misli o nastanku in razvoju našega sodstva. Novi svet I. 1946. Str. 356—358. 737. Stante Peter-Skala: Prva Celjska četa. Spomini na partizanska lerta IV. Ljubljana SKZ 1950. (Izšlo 1949). Str. 39—52. 738. Star primorski borec nas zapušča. Primorska borba, Ajdovščina' 19. I. 1946, št. 2. Članek objavlja biografijo podpolkovnika Rusija Franca. 739. Stjenka: Avče 14. junija 1944. Primoirska boirba,' Ajdovščina 19. I. Ï946, št. 2. 740. Stjenka, Pino, Blaž — trije heroji Slovenskega Primorja. Nova Gorica, Postojna 22. XII. 1949, št, 51. 741. S Titovo Jugoslavijo v srcu. Početki izgradnje ljudske oblasti do kapitulacije Italije. Primorski dnevnik, Trst 30. XII. 1945, št. 181 in 1. I 1946, št 182. . 742. Studenček. Celje. Letto II. 1945/1946. Št. 1—4. List je glasilo celjske osnovnošolske mladine. Številke 1—4 imajo skoraj vso vsebino posvečeno drobnim spominom otrok na čas narodnoosvobodil­ nega boja. 743. Stupam Milica: V meljskem taborišču. Slovenski poročevalec 7. VIL 1946, št. 156. Avtorica opisuje Udberreitherjev obisk in njegovo vabljenje, da se ljudje z nemškimi imeni priglase za »Volksdeutscherje«. , 744j. Sušnik Matija: Kovinarji v veliki domovinski vojni. Kovinar, Jesendico decembra 1946. 745. Svarun: »Bazoviška« brigada je počastila bazoviške žrtve. Ljudska pravica 6. IX. 1945, št. 116. 746. Svetek Lev-ZOrin: Iz partizanskih romanj. Spornom na partizanske gorske podvige na Primorskem. Gore in ljudje I. 1946. Str. 77—109. 747. Svetek Lev-Zorin: Partizanski miting v Reziji. Obzornik 1947, št. 4—5, str. 188—193. 748. Svetek Lev: Dve cesti. Iz spomtinov na Beneško Slovenijo. Obzornik 1947, št. 6—10, str. 377—379. 749. Svetek Lev: Iz kulturno prosvetnega dela in življenja, v partizanih. Obzornik 1948, št. 3—4, stir. 110—113. 750. (Šaranović Milan): Iz dnevnika Milovana Šaranovića. o bojih na Dolenjskem. Slovenski poročevalec 23. IV. 1949, št. 96. 751. Šašel Joso: Karavanke v narodnoosvobodilni borbi. Slovenski poročevalec 10. IV. 1946, št. 85. 752. Šašelj Srečko: S partizani na Koroškem. Slovenski poročevalec 1. I. 1947, št. 1. 753. Savli Andrej: Ciril Drekonja. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1946. Trst 1945. Str. 59—61. 309 754. (Šentjurc Lidija): Razgovor s tov. Lidijo Šentjurčevo. Partizanski dnevnik, spominska izdaja 18. V. 1947 v .tiskarni »Slovenija«. Avtorica gavoni o delu partizanskih tehnik. 755. Še pomnite, toviariši? Spomini slovenske mladine na čas osvobodilne borbe. Uredil Josip Ribičič. Izdala Mladinska knjiga. Ljubljana 1948. 279 str. s slikami v besedilu + 7 barvastih prilog. 8°. 756. Škerl France: Notranji razvoj belogardizma. Slovenski zbornik 1945. Ljub­ ljana 1945. Str. 3S6—339. 757. Škerl France: Boj Primorcev za ljudsko oblast. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto'1946. Tust 1945. Str. 25—50. Avtor opisuje formiranje narodnosvobodilne oblasti na Primorskem med kapitulacijo Italije in kapitulacijo Nemčije. Opis je podprt z viri. Škerl France: Boj Primorcev za ljudsko oblast. Znanstveni institut pri pred­ sedstvu SNOSa. Ljubljana 1945. 31 str. 8°. Izšlo tudi v italijanščini in an­ gleščini. 758. Škerl France: Koroška v borbi za svobodo. Koroški zbornik. Ljubljana DZS. 1946. Sitr. 493—603. Na arhivskem gradivu in ma izpovedih udeležencev sloneč obsežen prikaz narodnoosvobodilne borbe na Koroškem. Glej oceno pod štev. 908. 759. (Škerl)-Br(egar) F(rance): Gestapovska grozodejstva v Dravogradu. Ljudska pravica 28. I. 1947, št. 23. 760. Škerl France: Razprave Dušana Kvedra o narodnoosvobodilni borbi. Zgodo­ vinski časopis I. 1947. Str. 201—202. Avtor ocenjuje obe irazpravi in dopolnjuje z nekaterimi podatki. Glej štev. 380 in 382. 761. Škerl France: Slovenski zbornik 1945. Zgodovinski časopis II—III . 1948—1949. Str. 245—253. Avtor ocenjuje prispevke, ki se nanašajo na narodnoosvobodilno borbo, jih popravlja m dopolnjuje. Glej štev. 721. • 762. Šinkovec Adolf-Črtomir: Narodni junak Vojko. Vestnik Slovenske prosvetne zveze. Trst 1946, št. 4. 763. Širola-Pajo,major: Istrski partizani. Priimarski dnevnik, Trst 27. VI. 1948, št. 934. 764. Š(krabar) S(tane): 0 Tomšičevi brigadi. Ljudska pravica 20. V. 1945, št. 22. 765. Škrubar Stane: Krivda, škoia dr. Gregorija Rozmana za zverinsko klanje poštenih Slovencev. Ljudska pravica 26. V. 1945, št. 27. 766. Škrabar Stane: Sedem let Tomšičeve brigade in šest let XIV. divizije. Ljudska pravica od 19. VII. 1949, št. 169 do 21. VII. 1949, št. 171. 767. Šlandrova Mica: Pred 5 leti so se odposlanci jugoslovanskih narodov zbrali v Jajcu. Gradimo 25. XI. 1948, št. 48. 768. Šmieberger Džuro: Bojček. Spomini na partizanskega zdravnika. Mladinska revija I. 1946. št. 5—6, str. 189—191. °ђа@. Šmieberger Djuro: V partizanskih delavnicah se je razvil polet, ki je pre­ magal prve težave obnove. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 770. Šnuderl Makso: Mejniki naše ustavne in upravne ureditve. Novi svet I. 1946. Str. 452—459. 771. Šnuderl Makso: Iz dnevnika 1943. V knjigi >Od pomoaii do polnoči«. Novele in povesti. 1947. SKZ Ljubljana. 8°. Str. 305—320. Dnevniški zapiski obsegajo čas nemške ofenzive na Dolenjsko, to je dneve od 19. oktobra do 9. noveiribra 1943. 772. Šnuderl Makso: Materialno kazensko pravo v narodnoosvobodilni vojni Slove­ nije. Novi svet II. 1947. Str. 532—543 in 779—794. 773. Š(nuderl) M(akso): Vatikan, »Emona« in Slovenci. Ljudska pravica 16. X. 1947, št. 244. 774. Šnuderl Makso: Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Ljubljana 1949. Izd. Društvo pravnikov LRS, sekcija za partizansko pravo. 240 str. 8°. V knjigi so zbrani odloki, razglasi, komunikeji, izjave, sklepi in navodila najvišjih orgamov osvobodilnega gibanja. Avtor, je dodal kratek historiat . osvobodilnega gibanja in na koncu pripombe k dokumentom. 310 775. Šorl Milka: Borba na Okroglem. Gorenjski glas, Kranj 21. X. 1949, St. 42—43. Avtorica opisuje zadnje trenutke Staneta Žagarja in tovarišev. 776. Sostane' Peter:' Po poti pravice. Mladina 21. IX. 1945, št. 21. 777. Španger Vekoslav: Vladimir Stoka. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 29—32. 778. Španger Vekoslav: Drago Rupel. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 33—34. 779. Španger Vekoslav: Deset talcev obešenih na Proseiku. Koledar Osvobodilne fronte za svobodno .tržaško ozemlje 1948. Trat 1947. Str. 141—142.. 780. Šritmpf Franc: Tiskarna na Pohorju. Vestnik, Maribor 7. I. 1946, št. 3. 781. Štirje narodni heroji — delavci. Koledarček ESZDNS 1946. (Ljubljana' 1946), [63-70]. Kratki življenjepisi Janeza Kavčiča, Rozmana F.ranca-Staneta, Samica Staneta- Dakija in Vidmarja Toneta-Luka. 782. Stoka Franc: Osvobodilna fronta in delavska enotnost. Primorski dnevnik, T.rat 27. IV. 1948, št. 882. Avtor prikazuje irazvoj osvobodilnega gibanja v Trstu 1944. 783. Stoka Franc: Spomini. Slovenski glas, Buenois Aires 23. VI. 1948. št. 12. Avtor opisuje po spominu svoje delovanje v Trstu 1944. Prikazuje zasluge delavskp enotnosti pri razvoju osvobodilnega gibanja, bratstva Slovencev in Italijanov ter veiilko aktivnost Trsta. 784. Šumrada Vinko, major: V Trstu. Spomini na partizanska leta II. Ljubljana SKZ 1948. Str. 137—160. 785. T. D.: Opomin talcev. Primorski dnevnik, Trst 17. VI. 1945, št. 31. 786. Tajne tiskarne v Ljubljani. Kmečki gilais 25. IV. 1946, št. 17. Članek podaja nekaj zgodovinskih podatkov o..ilegalnih tiskarnah v Ljubljani. 787. Tako je bilo na Koroškem. Na delo, Celje 27. IV.- 1946, št. 3. Članek na reportažen način daje pregled razvoja NOB na Koroškem. 788. Tako je branil Slovence zločinec Marazza, član De Gasperijeve vlade ш >antifašisi« brez primere. Primorski dnevnik, Trst 29. I. 1948, št. 809. (Izjava prebivalstvia Samica v Beli krajini o iMarazzovem delu v Beli jkrajmi). 789. Tako smo likvidirali švabske postojanke na naši meji. Tovariš II. 1946. Str. 107—108. Članek opisuje boje za Mozirje, Letuš in Šmartno ob Paki. 790. Tako je bilo trpljenje. Doživljaji mladine v Slovenskem Primorju in Trstu. Uredil Jože Pahor. (Slike narisala mladina). Trst GZ 1946. Str. 117 + 2 bar­ vasti prilogi. 8°. Zbirka drobnih doživljajev otrok iz vojnega časa. Razdeljeni so v 6 poglavij, ki obsegajo 6 delov Slovenskega Primorja, iz katerih so doživljaji zbrani. 791. Talci. Prispevek Komisije za ugotavljanje zločinov. Vestnik, Maribor 1. XII. 1945, št. 82. 792 Tavčar Franc-Rok, podpolkovnik: V Beneško Slovenijo. Spomini na parti­ zanska leta I. Ljubljana SKZ (1946). Str. 140—145. 793. Terčak Stane: Po pohorskih poteh. Planinski zbornik 1945, str. 30—42. Avtor opisuje partizanstvo na Pohorju v letih 1941—1945. 794. Terčak Stane: Znal je molčati. Vestnik, Maribor 22. III. 1946, št. 29. 795. Terčak Stane: Gora jurišev. Spomini na partizanska' leta II. Ljubljana SKZ 1947. Str. 77—78. 796. Teržan J. ing.: Kronika Ruš. Gore in ljudje 1946, str. 224—227. 797. Teržan inž.: Obzor in društvene vesti. Gore in ljudje II. 1947, str. 186—188. Avtor je nanizal nekaj podatkov o Pohorskem bataljonu in Nemcih, ki so se bili proti njemu. 798. Tine: Udarniki. Mladinska revija I. 1946, št. 4, str. 121—124. 799. Tiplič Ljubo: SPD v borbi z okupatorjem. Planinski zbornik 1945. Str. 17—29. Avtor riše položaj slovenskih planin v ljubljanski pokrajini in historiat pla­ ninskih postojank na Gorenjskem in Štajerskem pod Nemci. 800. Tischler Josip: Naš križev pot. Slovanski vestnik, Celovec 14. VI. 1946, št. 1. Avtor govori o .preselj©vanju Slovencev v aprilu 1942. 311 801. T(ito): V čem je specifičnost osvobodilnega boja in revolucionarne preobrazbe nove Jugoslavije. Komunist I. 1946, st. 1, sir. 1—9. Članek ugotavlja splošna dejstva, ki veljajo tudi za slovenske razmere. 802. Titovi garibaldinci. Partizan 1. maja 1946. Trst. (Enlkratna izdaja). 803. Toman Tone: Socialno skrbstvo v narodnoosvobodilni vojni. Slovenski poro­ čevalec 27. IV. 1946, št. 99. 804. Tomažič Radoslav: Morišče Mauthausen. Ljubljana SKZ 1045. 49 str. + tloris taborišča. 8°. Poleg splošne slike taborišča prikazuje avtor tudi trpljenje Slovencev iin delo ilegalne organizacije med njimi. 805. Tom. tov. Silvo: Iz Koroške. Vestnik, Maribor 25. VIII. 1945, št. 41.- 806. Tomažič Pino: Poslovilno pismo Pinka Tomažiča. Pomorski dnevnik. Trst 28 X. 1945, št. 142. 807. (Tomšič Tone): Tri pisma Toneta Tomšiča. Ljudsika pravica 20. V. 1945, št. 22. 808. (Tomšič Tone): Pisma in dokumenti o Tonetu Tomšiču. Ljudska pravica 21. V. 1946, št. 116. 809. Tončič Franc: Celica 41. Primorski dnevnik, Trat od 28. XI. 1945, št. 142 do 15. XII. 1945, št. 158. Avtor objavlja spomine na zapore v Trstu in aretirance v itržaškem pro­ cesu 1941. 810. Tovariš Verk Zoro. Primorski dnevnik, Trst 24. XII. 1949, št. 295 (1385). 811. Tovarišica Spelea. Vestniik, Maribor 7. XII. 1945, št. 85. 812. Trčič ViH: Osemnajst mesecev borbe na Koroškem. Kmewklil glas od 6. fe­ bruarja 1947, št. 6 -do/20. februarja 1947, št. 8. 813. Trebče svojim herojem. Ljudski tednik, Trst 3. X. 1946, št. 37. 814. Tretja obletnica žrtev fašističnega zverstva v okolici Ilirske Bistrice. Pri­ morski dnevnik, Trst 5. VI. 1945, št. 21. 815. Trideset žrtev v Slovenski Bistrici. Slovenski poročevalec 29. V. 1945, št. 32. * Ölanek objavlja seznam žrtev, ki so jih Nemci postrelili 23. marca 1945. 816. Trije bratje — trije junaki. Primorski dnevnik, Trst 18. IX. 1945, št. 108. 817. Tri leta Cankarjeve brigade. (Ljubljana) 1945. Stab XV. udarne divizije.. 40 str., s slikami. 8°. Knjiga podaja pregled bojev Cankarjeve brigade. 818. Trontelj Alojzij: Skrunilci tabernakljev. Cerkveni zvon, Kragujevac 1945.. št. 5, 6, 8. Avtor kaže neonske metode ropanja cenkrvenih obrednih 'predmetov. 819. Terstenjak A(nton): Krščanska beseda k strašnim dejanjem. Slovenski poro­ čevalec 20. V. 1945, št. 24. 820. Trst 1941—1945. Edinost, Toronto 16. I. 1946, št. 145. 821. Trst so pred štirimi leti osvobodile enote jugoslovanske armade. Primorski dnevnik 1. maja 1949, št. 103 (1193). 822. Trst v narodnoosvobodilni borbi. Partizan 1. maja 1946. Trst. (Enkratna izdaja). 823. Tudi na Koroškem so pele naše brzostrelke. Nova Gorica, Solkan 4. II. 1949, štev. 5. 824. Tudi mi Vipavci zahtevamo za Mihajloviča obsodbo. Prijmorska borba, Ajdov­ ščina, 8. VI. 1946, št. 22. Članek opisuje uboj Božene Premrlove, sestre narodnega herojli Vojka. 825. Turk Danilo-Joco: Začarana vasica — partizanska bolnica. Ljudski tednik, Trst 12. TV. 1946, št. 12. 826. U. JI.: Z Gubčevo brigado proti Ljubljani. Ljudska pravaca 11. V. 1946,.št. 108. 827. Ude Lojze: Koroška Landesregierung. Slovenski poročevalec 25. V. 1945. Avtor opisuje značaj 'koroške deželne vlade, ki je ob koncu vojne prevzela oblast iz Rainer j evih rok. 828. Ude Lojze: Verska komisija. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Stran 219—234. Avtor razglablja o razmerju med cerkvtijo in. državo z viidiJka osvobodilne fronte. 312 829. Uđe Lojze: Koroški deželni glavar Wedenig in krvavi dogodki maja 1945. Ljudska pravica 13. I. 1948, št. 11. 830. U(de) L(ojze): »Še o Wedenigu in dogodkih maja 1945.« Ljudska pravica 24. I. 1948, št. 20.' 831. (Udovič Jože): Gradivo z» bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska. Slo­ venski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 659—696. 832. Ulčar Mirko, kapetan: Spomini. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 620—623. 833. Ulčar Jože-Mirko: Naša naloga. Ljudska pravica 24. III. 1947, št. 70. 834. (Urbančič Mirko): Poboj na Lokvah. Nekaj spomiinov na zverinsko» početje okupatorja. Soški iednßk, Gorica 30. XI. 1946, št. 48. 835. Ustanovitev in borbe Kosovelove brigade so del naše ljudske revolucije. Nova Gorica 29. XI. 1949, št. 39. 836. Vas Osek sredi narodnoosvobodilnih bojev. Soški tednik, Gorica 20. VIL 1946, št. 29. 837. »Vaša kri — naša svoboda«. Slovenski poročevalec 23. VII. 1946, št. 169. Članek, M je Ml napisan ob postavitvi (spomenikov v Moravski dolini žrtvam za svobodo, primasa podatke o dogodkih, ki so se v Moravski okolici godili v času NOB. 838. »Večna slava padlim žrtvam za svobodo!« Vestnik, Maribor 25. X. 1946, št. 60. Članek prinaša seznam žrtev, ki so bille v Gradcu upepeljene. 839. Vestnik Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Od 16. VI. 1945 do 25. V. 1946, št. 21. List jie objavljal sezname padlih, umrlih in pogrešanih v dobi narodno­ osvobodilne borbe. 840. V(idervol) N(ina): Spomini na Katjo. Slovenski iporočevalec 15. XII. 1946, št. 294. Članek 'riše podobo partizanske aktivistke Katje Rupenove. 841. V(idic) A(nton): Borba do smrti. Slovenski poročevalec 9. V. 1947, št. IDS. Članek govori o zadnjih bojih Staneta Žaganja na Gorenjskem z Nemci 27. miairca 1942 v Rovtu pri Škofji Loki. 842. Vidmar Josip: Osvobodilna vojna in slovenska kultura. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 11—15. Avtor kaže, da je osvobodilna vojna logični podaljšek boja naših literarnih ustvarjalnih vrhov v preteklosti, Prešetrna, Levstika in Oankarja. 843. Vidmar Tone-Luka: Krimski partizani. Spomini na ipairtizaniskiai leta I. Ljub­ ljana SKZ (1946). Str. 5—20. Spomini na partizanstvo na območju Kriima v letu 1941. 844. Vilhar Srečko: O trdih osvobodilnih bojih v Bosni. Slovenski poročevalec 10. VI. 1945, št. 43. 845. Vilhar Stanka: Beneški Slovenci v borbi za. svobodo. Primorski dnevnik, Trst 4. VI. 1948, št. 914. 846. V internacijo. Napredek, Sobota 21. VI. 1945, št. 1. 847. Vipotnik Janez, podpolkovnik: Za Žužemberk. Spomini na pantiKanska leta L Ljubljana SKZ (1946). Str. 77—94. 848. Viser Pavel: Kako sem ujel 300 Nemcev. Slovenski poročevalec 29. XI. 1947, št. 281. Članek opisuje akcijo proti Nemcem v Srbiji, ki jo je izvedel koroški Slovenec. 849. Vižintin Marij: Iz spominov na septembrsko vstajo primorskega ljudstva. Soški tednik, Gorica 7. IX. 1946, št. 36. 850. V Lonjeru so padli. Primorski dnevnik, Trst 23. III. 1947, št. 548. 851. V najtežjih božičnih dneh se je rodil naš IX. korpus. Primorska borba, Ajdov­ ščina 21. XII. 1946, št. 50. 852. V napad. Primorska borba, Ajdovščina 5. I. 1946, št. 1. Članak opisuje požig deveifflh letal na Belvederi! pri Vidmu. 853. V nove zarje. Zbornik kranjske gimnamjske mladine. Šolsko leto 1945/46. Posvečen dijakom kranjske gimnazije, ki jim je ugasnilo življenj© v boju za svobodo in pravico ponižanih in teptanih. Urednika Paternu Boris in Sušnik Slavko, Ктапј (1945),' 24 W . 4°. \ 313 S54. Vodeb Dušan: Miran Cizelj. Planinski zbornik 1945, str. 64—67. 855. Vodušek Žiga: Značaj italijanske okupacije. Slovenski zbornik 1945. Ljub­ ljana 1945. Stir. 266—270. Avtar prikazuje metode italijanskega okupatorja. 836. Vodušeik Žiga: Novi dokazi o švabobranskih zločinih. Slovenski poročevalec 28. VII. 1945, št. 85. Objava strogo zaupne okrožnice slovenskega domobranstva o slabem vedenju domobrancev. 857. Vodušeik Žiga: Zločinski triki L. Rupnika. Primorski dnevnik Trst, 15. VI. 1945, št. 29. 558. V ognju osvobodilne borbe si je ljudstvo gradilo svojo oblast. Ljudska pra­ vica 23. IV. 1949, štev. 96. Odlomki d!z zaipismikìa patrtijske konference na Rogu od 5. do 8.julija 1942. leta. 859. Vojka. Primorski dnevnik, Trat 27. XI. 1945, št. 167. 860. Vojko: Katja. Ljudska pravica 27. V. 1945, št. 28. 861. Vojne zločine obsojamo tudi žene. Naša žena 1945, št. 6—7, str. 114—118. 862. V opomin in hkrati dolžnost. Naša žena 1948, št. 5, str. 154—155. 863. Vovčko: Ilegalno delo promeitno-komercialnega oddelka v času okupacije. Mladi železničar I. 1945, št. 3, str. 16. Članek podaja kratek pogled na ilegalno dobo in delo. 864. Vrbnikova A.: Spomini koroške Slovenke na Ravensbriick. Naša žena 1947, št. 3, str. 76—78. 865. Vrščaj Zimia-Holy: Slovenska žena in osvobodilni boj. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 246—250. 866. V spomin na dni junaškega trpljenja. Cenibrailna partizanska bolnica »Franja-s: otvorjena za dostop javnosti. Ljudski tednik, Trst 24. V. 1946, št. 18. •867. V Tolminu regljiajo naše strojnice. Prim omaka borba, Ajdovščina 19. I. 1946, štev. 2. 86*8. V zmagoslavnem poletu je IV. jugoslovanska armada osvobodila Trst. Pri­ morski dnevnik, Trst 1. V. 1946, št. 281. Kratek opiis operacij za osvoboditev. 869. Winkler V(enčeslav): Šola med bojem. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 378—382. S70. Winkler Venčeslav: Partizanska šola in današnje stanje. Popotnik 1945/46, str. 2—4: Oznaka pairtizamiske šole lin njen pomen, dokaz, da ni prenehalo kulturno delo na osvobojenem ozemlju. 871. ZGG: Partizanske tiskarne na Štajerskem.. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 872. Z. K.: Zori Perello — Codinovi v spomin. Primorski dnevnik, Trst 4. VIII. 1945, št. 71. 873. Zadnja oïenziva na IX. korpus. Primorski dnevnik, Trst 9. IX. 1945, st. 101. 874. Zadnji dnevi v koncentracijskem taborišču Dachau-Allachu. Vestnik, Maribor 9. VI. 1945, št. 8. 875 Zagorski C(vetko): Zato visoko plapola na Vogerskem zastava.. .Primorski dnevnik, Trst 7.. III. 1946, št. 235. Članek opisuje racijo na dr. Beblerja-Primoža in divjanje okupatorjev. 876. Z(agorski) C(vetko): Beležka o Čufarju. Nova obzorja, Maribor 1948. Str. 128. 877. Zakonšek Rado-Cankar: Dobrovlje. Vestnik, Maribor od 8. IX. 1948, št. 78 do 20. X. 1948, št. 97. 878. Zalaznik Franc-Leon: Na Pohorju. Spomini na partizanska leta III. Lju­ bljana SKZ 1949. Str. 185—196. 879. Za sledovi »Pohorskega bataljona«. Novi svet I. 1946, str. 290—296. Članek prinaša zapiske iz dnevnika iz leta 1942. 8S0. Zavezniška pomoč jugoslovanskim partizanom. Glas zaveznikov, Trst 29. VIII. 1946, št. 367. Članek pretirava zavezniško pomoč jugoslovanskim partizanom. 314 SSI. Z borbami, juriši in trpljenjem т svobodo. Sovražna ofenziva na primorsko osvobojeno ozemlje v oktobru 1944. 'leta. Primorski dnevnik, Trst 7. X. 1945, št. 124. 882. Zbornik Državne tehniške srednje šole v Ljubljani ob njeni šestdesetletnici 1888 do 1948. Ljubljana 1948. 8°. Strani 169 + (I). Članki se dotikajo na kratko tudi dobe okupacije 1941—1945. 883. Zdešar Henrik: Leto prosvetne borbe in zmag na Primorskem. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 534—537. 884. Zdešar Henrik: Primorsko ljudstvo v borbi za slovensko osnovno šolo. Po­ potnik 1945/46, str. 56—59. Avtor prikazuje ustvarjanje slovenskega šolstva na Primorskem po kapitu­ laciji Italije. 885. Zgodovina Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Izdal okrajni odbor OF v Murski Soboti. Juniija 1945. 31 sita-. 8°. Knjiga podaja kratek pregled zgodovine Osvobodilne fronte od ustanovitve do 1945. 886. Zgodovina slovenskega parlamenta. Ljudski tednik, Trst 19. IX. 1946, št. 35. 887. Zgodovinski dokument partizanske borbe na .Slovenskem Koroškem. Ukaz Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije o ustanovitvi Koroške grupe odredov. Ljudska pravica 6. I. 1947, št. 4. 888. Zgonik M(avricij): Borbe Lackovega odreda ob severni slovenski meji. Nova obzorja, Mariibor 1948. Str. 102—114. 889. Zgonik M(avricij): Bojeva četa na Svinški planini. Koledar Slovenske Ko­ roške za navadno leto 1950. Wien 1949. Str. 67—68. 890. Zič: Slovo od mladosti. (Ob obletnici ustanovitve OF). Gradimo 22. IV. 1949, št. 16. 891- Ziherl Boris: Slovenski kulturni delavci v narodnoosvobodilnem boju. Novi čas, Murska Sobota 12. V. 1945, št. 19. 892. Ziherl Boris: Slovenska inteligenca v borbi za svobodo in neodvisnost domo­ vine. Edinost, Toronto 5. XII. 1945, št. 140. 893. Ziherl Boris: 0 nekaterih problemih borbe za novo Jugoslavijo. Novi svet II. 1946, str. 631—660. Razmišljanja o značilnosti! Kardeljeve knjige »Pot movie Jugoslavije«. 894. Ziherl Boris: Mesto Komunistične partije Slovenije v zgodovini slovenskega naroda. Vprašanja naših dni 20. IV. 1947, št. 16, str. 377—380. 895. Ziherl Boris: Članki in razprave. CZ Ljubljana 1948. 408 str. 8°. „ V knjigi so ponatisnjeni članki iz predvojnega, .vojnega in povojnega časa. Avtor obdeluje in analizira v njih predvsem slovensko družbeno proble­ matiko. 896. Ziherl Boris: 0 nekaterih problemih borbe za novo Jugoslavijo. Ljubljana. CZ. 1948, 66 str. 8°. Avtor analizira razvoj družbeno političnih odnosov v Jugoslaviji! in obravnava razvojne zakonitosti, nasprotja in protislovja, ki so privedla do zloma reakcio­ narnih družbenih sil in do afiranaictije naprednih 'družbenih sil, ki so v narodnoosvobodilni borbi položile temelje nove države, ljudske oblasti in ljudske demokracije. Članek je razširjen ponatis prispevka v Novem svetu 1946. 897. Zlatnar Mirko, polkovnik: Darko Marušič-Blaž- — narodni heroj. Gradimo 23. XII. 1949, št. 51. 898. Zločini italijanskega generala Carla Ghe-a in polkovnika Alberta Seraglie. Ljudska pravica 7. II. 1946, št. 32. 899. Zločini italijanskega okupatorja v »Ljubljanski pokrajini«. I. Internacije. Po izvirnih 'dokumentih napisano v »Komisiiji za ugotavljanje zločinov okupator­ jev in njihovtìh ponfagačev za Slovenijo« in v »Institutu narodne osvoboditve pri predsedstvu vlade LRS«. Ljubljana 1946. 187 str. s slikami + 2 karti. 4°. Na podlagi dokumentov je opisano trpljenje in uničevanje Slovencev v itali­ janskih internacijah. V drugem delu so ponatisnjeni orginalniii dokumenti, ki se nanašajo na obdelano tematiko. 900. Zločini italijanskih okupatorjev. Slovenski poročevalec 20. I. 1946, št. 17 in 23. I. 1946, št. 19. 315 901. Zločini koroškega vojnega zločinca Mayer-Kaibitscha. Vestnik, Maribor 14. VI. 1946, št. 41. 902. Zločini terjajo neizprosno kazen. Dve ujetnici iz Ravensbriioka pripovedujeUi. .Ljudska; pravica 7. VI. 1945, št. 37. 903. Zločinski »raztrganec« je prejel zasluženo kazen. Slovenski poročevalec 31. V. 1945, št. 34. Članek riše začetke »razitrganstvia,« v letu 1942. 904. Zora — koroška partizanka. Za Koroško smo se b o r i t Slovenski poroče­ valec 11. IX. 1945, št. 123. 905. Zupet Gustav: Kratek pregled zobozdravstvenih prilik v času narodnoosvo­ bodilne borbe. Zobozdravstveni vestnik 1945, št. 1, str. 11—16. 906. Zwitter Fran: Naš znanstveni institut. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945. Str. 316—321. 907. Zwitter Fran: Naša Koroška. Slovenski poročevalec 17. VI. 1945, št. 50. Avtor se v zgodovinskem pregledu dotika ludii narodnoasvoibodiilne borbe. 908. Zwitter Fran. Koroški zbornik, 1946. DZS v Ljubljani. Ocena, Zgodovinski časopis I. 1947. Str. 195—199. 909. Zwitter Miri: Ob obletnici izgnanstva koroških Slovencev v Nemčijo. Slo­ venski poročevallec 25. IV. 1946, št. 97. 910. Zwitter Mirt: Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma. Slo­ venski ivastaiik, Celovec od 20. VI. 1947, št. 37 do 8. VIII. 1947, št. 45. 911. Zwitter Mirt: Poskus nasilne rešitve vprašanja Slovenske Koroške je za vselej propadel. Svoboda, Celovec, II, April 1949, št. 4, sir. 4—5. 912. Žagar Iztok: Napad na Lož leta 1941, prva velika partizanska akcija. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 913. Žagar Iztok: Spomini na narodnega heroja Ljuba Šercerja. Ljudska pravica 27. IV. 1946, št. 99. 914. Žnidarčič Asta: Kako so se borile naše žene za svobodo domovine. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1946. Celje 1945. Sir. 46—48. 915. Žnidaršič Marička: Po sledovih krvnika Taddea Orlainda. Delavska enotnost 6. II. 1948, št. 6. Članak riše po spominu italijansko' ofenzivo na Loško dolino 1942. 916. Žnidaršič Marička: Spomini iz poslednjih borb v Loški dolini. Delavska enotnost 6. V. 1949, št, 18. Pisateljica opisuje proslavo 1. maja 1945. 9W. Žrtev Andreja Manfrede. Koledar Gregorčičeve založbe za navadno leto 1947. Trst 1946. Str. 36—37. 918. Žrtve kličejo — maščevali jih bomo. Vestnik, Maribor 21. VI. 1945, št. 13. 919. Žrtvovale smo svoje sinove, svoje može in še same smo šle v borbo za svo­ bodo. Ljudsfca pravitfa 29. V. 1945, št. 29. 920. Župančič Jože: Borba na Tisju pri Litiji. Ljudska pravica 26. XII. 1949, št. 305. 921. Žužemberčanka: Žužemberške žrtve. Naša žena 1947, št. 2, str. 55. 316 Seznam publikacij za leta 1945 — 1950, ki so bile poslane Zgodovinskemu društvu • zameno ali dar JUGOSLAVIJA Beograd: Istorisko društvo NR Srbije: Istoriski glasnik, 1948, 1—2; 1949, 1—4; 1950, 1—2. Srpska akademija nauka: Istoriski časopis, 1, 1948 1—2; Pregled izdania 1947 do 1950, 1950. Vojno istoriski institut JA: Gradja za 'bibliografiju o narodnooslobodilačkoj borbi. 1948. VojnoJistoriski glasnik, 1, 1950. Ljubljana: Akademija znanosti in umetnosti: Viri za zgodovino Slovencev 1, 2: Srednje­ veški urbarji za Slovenijo, 1. Kos M., Urbarji salzfourške nadškofije, 1940; 2. Kos M., Urbarji Slovenskega Primorja 1, 1948; Pravni spomeniki slovenskega naroda. 1. Dolenc M., »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, 1940; Slovenski biografski leksikon, 7, Peterlin-Pregelj C, 1949; Poročila 3. Korošec J., Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu 1. 1946, 1947; Turk J., Prvotna chiaria cariliaitis, 1942; Mošin V.-Sovrè A., Dodatki h grškim listinami Hiilandarja, 1948; Razred za zgodovinske in zemljepisne vede, za filozofijo in filologijo, Dela 6. Korošec J., Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, 1948; Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 2. Kastelic J.-Škerlj B., Slovanska nekropola na Bledu, 1950; 3. Arheološka poročila. Poročilo o izkopavanjih v Ljubljani, 'Novem mestu in na Panorami v Ptuju, 1950; Korespondence pomembnih Slovencev. 1. Kidrič F., Zoisova korespondenca 1808—1809, 1939; 2. Kidrič F., Zoisova korespondenca 1809—1810, 1941; Razred za zgodovino in društvene vede, Razprave 1, 1950; Dela 1. Korošec J., Storoslovansko grobišče na Ptujskem gradu, 1950; 4. Klemene •J., Ptujski grad v kasni antiki;, 1950; Letopis 3, 1950. Etnografski muzej: Slovenski etnograf, 1, 1948; 2, 1949. Geografsko društvo: Geografski vestnik, 19, 1947; 20—21, 1948—49; 22, 1930. Novi svet, 3. 1948; 4, 1949; 5, 1950. • Planinska zveza Slovenije: Planlinski vestnik, 4 (48), 1948. Priroda, človek da zdravje, 4. 1949; 5. 1950. Sindikat prosvetnih delavcev: Popotnik, 65, 1948, 1—8. Sla^ietično društvo: Slavistična revija, 1, 1948; 2, 1949; 3, 1950. Umetnostno zgodovinsko društvo: Razprave. 1. Veider J., Stara ljubljanska stolnica, njen stavbni razvoj in oprema, 1947. Maribor: Nova obzorja, 1, 1948; 2, 1949; 3, 1950. 317 Novi Sad: i Istorieko društvo: GlasnLk istoriskog društvia, 2, 1929; 3, 1930, 2—3; 4. 1931; 5, 1932; 6, 1933, 3; 8, 1935; 9, 1936, 2—4; 10, 1937; 11, 1938; 12, 1939, 2; 13, 1940. Sarajevo: Istorisko društvo Bosne' i Hercegovine: Godišnjak, 1, 1949; 2, 1950. Zemaljski .muzej: Glasnik Zemaljskog imuzeja u Sarajevu, novia'serija, 2, 1947; 3, 1948; 4—5, 1949—50; Srednje v jekovni nadgrobni spomenici Bosne i Hercegovine,. 1. Benac A., Radimlja. 1950. ' Skopje: Filozofski fakultet na univerzitetot: Godišen zbornik, 1, 1948. Naučen institut: Naučna istoriska biblioteka. 1. Taškovskii D., Bogomilskoto- 'dviženje, 1949. Zagreb: Muzej grada Zagreba: Povijesni spomenici grada Zagreba, 18, 1949. Povijesno društvo Hrvatske: Historijski zbornik, 1, 1948; 2, 1949. ANGLIJA Royal Geological Society of Cornwall, Penzance: Transactions, 17, 1948, 8. AVSTRIJA Verlag F. Kleinmayr, Celovec (Kìagenfurt) : Blick nach Osten, 1, 1948, 2 ; 2, 1949, 1-2, 3. Landesarchiv und Landesmuseum, Eisenstadt: Burgenländische Heimatblätter, 12, 1950, 3. Historischer Verein für Steiermark, Graz: Blätter für Heimatkunde, 22, 1948; 23 1949; 24, 1950; Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 37, 1946; 38, 1947; 39, 1948; 40, 1949; 41, 1950. Matil J., Graz: Kulturchronik: Jugoslawen, Sonderdruck aus »Blick nach Osten«, 1949, 103—118. ' Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark, Graz: Mitteilungen, 76, 1947,. 77/78, 1949.. Museum Ferdinandeum, Innsbruck: Veröffentlichungen des Museum Ferdi- mandeum, 20—25, 1940/45; 26—29, 1946/49, Festschrift Kleb elsb erg's. Institut für österreichische Geschichtsforschung, Wien: Mitteilungen, 15. Ergänzungsoiand, Santifaliler L., Liebentals Kopialbücher des Prämonstratenser- stiftes zum Hl. Vinzenz in Breslau, 1947; Mitteilungen, 55, 1947; 56, 1948; 57, 1949. Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien: Philosophisch-historische Klasse, Anzeiger, 85, 1948; 86, 1949; Jahrbuch der österreichischen Wissenschaften, 1. 1947/48. Verein für Landeskunde von Niederösterreich und Wien, Wien: Unsere- Heimat, N. F. 21, 1950, 5—9. BOLGARIJA Bl'garsko istoričesko družestvo: Izvestija, 22—24, 1948; Istoničeski pregled.. 5, 1949; 6, 1950. ČEŠKOSLOVAŠKA Slovenska akadémia vied a umeni, Bratislava: Histonica slovaca, 5, Eisnerov sbornik, 1947. Zemsiki archiv, Brno: Hruby F., Moravske zemské desky z let 1348—1642, 1931; Publikace Zemského archivu N. r. 1, 1932; 2. 1934—1937. 318 Prirodovëdeckâ společnost, Moravska Ostrava: PKirodovëdecky sbornik, 9,. 1936—1946. Vlastenecky spolek musejni, Olomouc: Časopis Vlasteneckého spolku musej- niho v Qlomouci, 57, (211—212), Oddil priTOdovëdny, 1948. Krâlovskâ Češka společnost nauk, Praha: Rózpravy trida fil. hist. Moil., 8, 5,. raleaiiček L., Jaroslav Vrchlicky divadelnim kritikem, 1949; Vëstnik, 1945; 1946. FRANCIJA • Annales: Économies-Sociétés-Civilisatóons, Paris, 5, 1950, 1, 2, 4. ITALIJA Ministero dell'Interno, Roma: Notizie degli Archivi di Stato, 4—7, 1944—1947; 8, 1948; 9, 1949; 10, 1950, 1—2. Istituto veneto di scienze, lettere ed arti, Venezia: Atti, Parte seconda, classe di scienze morali e lettere 105, 1947; 106, 1948; 107, 1949. MADŽARSKA Institut Paul Teleki d'Études danubiennes, Budapest: Revue d'histoire com­ parée, N. S. 6, 1947, 2; 7, 1948. Magyar Néprajzi Târsasâg, Budapest: Ethnographia Népélet, 59, 1948. NEMČIJA Rheinisches Landesmuseum, Bonn: Bonner Jahrbücher, 148, 1948; 149, 1949. Landesmuseum für Vorgeschichte, Halle a. d. Saale: Jahresschrift für mit­ teldeutsche Vorgeschichte, 33, 1949. , Sächsische Akademie der Wissenschaften, Leipzig: Berichte über die Ver­ handlungen, Mathematisch-naturwissenschaftliche Klasse, Bid. 97, Heft 2. Holder E.„ Über die Varaationsprinziiipe der Mechanik der Kontmua, 1950; Heft 3. Gerst­ ner H.-Baark H.-Graul H., Der Wechselstromwiderstand der Froschhaut, 1950; Heft 6. Heidehroek E., Das Verhaltein von zähen Flüssigkeiten insbesondere Schmierflüissigkeiten in engen- Spalten, 1950. Römisch-Germanisches Zentralmuseum, Mainz: Mainzer Zeitschrift, 41—43. POLJSKA Lódakie TowaTzystwo Naukowe, Lodz: Sectio 2, 2, Jazdzewski K., Atlas to the Prehistory of the SLaivs, acta praehistorica 1, pant. 1. maps 1949; 2. text, 1948. Instytut Ziachodni, Poznan: Publications de l'Institut Occidental, 1, Kostr- zewski J., Les origines de la ciyiillisattion polonaise, prehistoire-protohistoke Paris, 1949; Slavia occidentaiis, 19, 1948; 20, 1949. Poznanskie towarzystwo przyjaciól nauk, Poznan: Roczniki historyczne 18, 1949. Towarzystwo prehistaryczne, Poznan: Biblioteka preTiistoryczna, 5, Hensel W., Wstep do studiów nad osadnictwem Wielkopolski wczesnohistorycznej, 1948; 8, Kostrzewski J., Dzieje polsMich badan prehistorycznych, 1949; Przeglad archeo- logiczny, 7, (23), 1947, 2; 8, (24), 1948, 1. Z otchlami wieków, 17, 1948 1—10; 19, 1950, 3—4. Pansitwowe Muzeum archeo'logiczne, Warszawa: Sprawozdanii» P M. A., 1T 1945—1947; 2, 1948—1949; Wiadomoâci archeologiczne, 16, 1939 (reedycja 1948): 17, 1950, 1. SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE Razgledi, 3, 194S, 1—9; 5, 1950. ŠVEDSKA K. Vitterhets Historie och Antikvitete Akademien, Stockholm: Fomvännen 43, 1948; 44, 1949. 319 Universitetsbiblioteket, Uppsala: Arbeiten uigivna med Understöd av Vilhelm Ekmans Universâtetesîond: 35. Andren G., Parliamentarism och partiex i Egland under minoritetsregaringarnas tid 1846—1852, 1929; 36. Hesselman B., Ericus Johannis Schroderus Upsaliensis, Dictionarium quadrilingue Suedicum, Germani- cum, Latinum, Graecum, 1929; 37. Holmberg J., Das Moralium Dogma PMlosopho- l'um de Guillaume de Conches, 1929; 38. Löfgren O., Jona, Niahum, Habakuk, Zephanja, Haggai, Sacbarja und Maleachi äthiopisch, 1930; 39. Tegen E., Humes uppfattning ay jagets identitet, 1932; 40. Charpentier J., The Livro da Sei ta doe Indios Orientais (Brit. Mus, Ms. Sloane 1820) of Father Jacobo iFenictio, S. J., 1933; 41. Ekbloim R., Die lettischen Akzentarten (nach der Aussprache Professor J Endzelins). Eine expenimentalphonetische Untersuchung, 1933; 42. Löfgren 0., Arabische Texte zur Kenntnis der Stadt Aden im Mittelalter, 1—2, 1936—1950; 43. Dedering S., Johannes von Lyikopolis, Ein Dialog über die Seele und die Affekte des'Menschen, 1936; 44. Svennung J., .Untersuchungien zu Paladina und zur lateinischen Fach- und Volkssprache, 1935; 45. Modéer L, Färdvägar och sjömärken vid Nordens kuster. Naimntolknigar, 1936; 46. Zetterholm D. O.. JMordiska ordgeogriafiska studier. Benämningar pâ de unga husdjuren, 1937' 47. Björck G., Der Fluch des Christen Sabinus. Papyrus Upsaliensie 8, 1938 48. Winsler P. G., Nâgra huvudpunkter pâ en utvecklingslinje inom det isvenska jordbrukets bokföringsstatistik med särskild hänsyn tili den howard-laurska bok- iöringssitatistokens anallysmetodeT och jordbruksföretiagets ekonomiska problem- ställning, 1940; 49. Fahlin C, Étude sur remploi des prépositions en,__à, dans au sens local, 1942; 50. Coillinder B., Lappische Sprachproben aus Härfedalen. Mit einem Abriss der Nomina]- und Verbalbeugung, 1942; 51. Norberg D., Beiträge zur spätlateinischen Syntax, 1944; 52. Säve-Soderbergh T., Einige ägyptische Denkmäler in Schweden, 1945; 53. Mohammed Asafi, The Story of Jamal and Jaläl. An Illuminated Manuscript in the Library of Uppsala, University. By K. V. Zet- terstéen & C. J. Lamm, 1948; 54-. Nisser W„ Die italienischen' Skizzenbücher von Erik Jönson Dahlberg und David Klöcker Ehrenstrahl 1. Text. 2. Abbildungen.- 1948; 55. Säve-Söderbergh T., Studies in the Coptic5 Maniichaean Psalm-book Prosody and Mandaean Parallels, 1.949. • ŠVICA Historisches Museum, Bern: Jahrbuch, 26, 1947. Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte, Fnauenfeld: Jahrbuch, 37, 1946; 3S 1947. Dr ' Keller-Tarnuzzer K., Frauenfeld: Keller-Tarnuzzer K, Ein unbekanntes Steinzeitgerät oder Halbfabrikat? Auszug aus »Melanges Louis Borset«, Lausanne, 1950, 83—98; Keller-Tarnuzzer K., Mein Standpunkt in der Pfahlbaufrage, Sepa- ratabdruck >aus der Festschrift für Otto Tschumi, 77—90. Antiquarische Gesellschaft, Zürich: Mitteilungen, 32, 3. Hoffmann H., Das Grossmünster in Zürich, III, 1941; 34, 2, Sommer M., Die Liamdvogtei Kyburg im IS. Jahrhundert. 1948. Schweizerisches Landesmuseum, Zürich: Jahresbericht, 55, 1946. 320 «•птот zfl N 0 V E J S 0 Z G 0 D O V I N O I ZcgoviNSKI C a s. 941/949 I 119500250 COBISS