POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ERNIK 1 Leto XIV. [Štev. 255 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: »-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 16. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v nnravl ali DO ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. toilna 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: U.409 Cena 1 din 1.— J Romunija zahteva nove nemške čete Pripravljanje pomorskega oporišča v Mama ji ob Črnem morju — Napoveduje se prihod desetih divizij — Turški državljani so pozvani, naj zapuste Romunijo — Prihod prvih angleških izseljencev iz Romunije v Carigrad . BUDIMPEŠTA,: 16. Oktobra. »Pester Lloyd« objavlja pod naslovom »Romunija zahteva nadaljnje dopošiljanje nemških čet in inštruktorjev« poročilo, v katerem pravi: Kakor smo izvedeli, je romunska vlada poslala v smislu garancij, ki jih je dobila na Dunaju In v želji, da se romunska vojska reorganizira v smislu nemških, v tej vojni pridobljenih izkušenj, nemški vladi prošnjo, da pošlje v Romunijo še nekatere vojne formacije in štabe. Nemčija bo stavila na izrecno romunsko željo Romuniji na razpolago razne čete za instrukcijo, da bo mogoče pouk hitreje opraviti z uspehom In na podlagi modernih strateških načel. To pošiljanje čet ni naperjeno proti nikomur. Nemško-romunsko vojaško sodelovanje BUKAREŠTA, 16. okt. Suisse Press. Pod .naslovom »Nemško-romunsko vojaško sodelovanje« $iše list »Cu rent ul«: Nemška vojaška delegacija je bila od romunske vlade pozvana, da na temelju svojih izkušenj in tehniških možnosti ene •zmed največjih vojnih industrij, pride v Romunijo, da inštruira našo vojsko. Poleg tega pa je romunski vojski potrebna tudi. modernizacija. Vse te garancije bodo 3t tl'-‘V privedle do efektivne obrambe romunskega ozemlja. PRIHOD MORNARIŠKE MISIJE BUKAREŠTA, 16. okt. ZPV. Včeraj je prispela v Romunijo posebna nemška mornariška misija. Njen prihod je v zvezi z graditvijo nemške pomorske baze v Mamaji prt Konstanci na Črnem morju, kakor tudi na Donarvi. Kakor se zatrjuje, bodo Nemci spravili na Črno morje po- leg naglih motornih čolnov tudi manjše podmornice. Po nadaljnjih zatrjevanjih se bo privaženje nemških čet v Romunijo nadaljevalo in je treba pričakovati za enkrat prihod 10 divizij (okoli 200,000 mož). PRIHOD LETAL IN TANKOV BUKAREŠTA, 16. okt. CBS. V spremstvu velikega števila različnih letal je prišlo okoli 300 nemških tankov v obdo-navsko romunsko pristanišče Galac, v katerega bližini imajo sovjeti koncentriranih 150.000 do 180.000 mož. Prihod sovjetskih ojačenj v Besarabijo je povzročil, da nemške oblasti hitijo z evakuacijo preostalih besarabskih Nemcev. Kakor znano, je moskovska vlada odklonila nemško zahtevo, da se rok za izselitev besarabskih Nemcev podaljša do 15. novembra. TURKI POZVANI IZ ROMUNIJE LONDON, 16. okt. Reuter. Vesti iz Romunije so vedno bolj zamotane, po- Skrivnostna politika Sovjetske zveze list »Jeni Sabah« piše, da bo Evropa že politiko Sovjetske zveze, kar potrjuje je ameriška vlada preklicala prepoved Izvoza strojev iz Zedinjenih držav v Sovjetsko zvezo in da more poslej Sovjetska zveza najemati v Zedinjenih državah ladje za transport olja in petroleja do 100.000 reg. ton. Med Zedinjenimi državami In Sovjetsko zvezo je pa bil, kakor se zatrjuje, dosežen sporazum tudi v nekaterih drugih vprašanjih In se bo sovjetski veleposlanik v kratkem zopet sešel z ameriškim zunanjim podtajnikom. NEMŠKI VELEPOSLANIK SE VRAČA - BERLIN, 16. okt. ZPV. Nemški veleposlanik von Schulenburg, ki se je mudil že od časa rimskih posvetovanj v Berlinu, je zopet odpotoval v Moskvo. V tu- kajšnjih diplomatskih krogih menijo, da odnaša s seboj važna navodila. V Moskvo je pa odpotoval tudi vodja nemških gospodarskih delegacij Schnur, zlasti strokovnjak za vzhodna gospodarska vprašanja, s posebnim zastopstvom, v katerem je večje število posebnih ekspertov. Iz tega je mogoče sklepati, da se bodo vodila v Moskvi nova nemško-sovjetska gospodarska pogajanja. SOVJETI DOBAVLJAJO DALJE BENCIN CARIGRAD, 16. okt. ZPV. Kakor poročajo turški listi, dobavlja Sovjetska unija dalje Nemčiji bencin in prihajajo stalno transporti sovjetskega bencina v romunsko pristanišče Konstanco, od koder prevažajo potem sovjetski bencin dalje v Nemčijo. Tudi vse druge dobave Nemčiji izvršuje Sovjetska zveza v redu. Sovjeti pravijo, da niso bili obveščeni o prihodu nemških čet v Romunijo, zanikajo pa pogajanja z Anglijo, Turčijo in Grčijo — Obenem izjavljajo, da so za nevtralnost in pošiljajo daljO Nemcem bOncin — Zbližali pa so se na drugi strani zopet z Ameriko ANKARA, 16. oktobra. ZPV. Turški v prihodnjih dneh mogla pravilno oceniti tudi energično pisanje sovjetskega tiska. ... POGAJANJA $ TURČIJO? SOFIJA* 16. okt. CBS. V”krogih, ki so blizu sovjetskemu poslaništvu, s* govori, da se Sovjetska zveza in Turčija pogajata za podpis vojaškega paktu. Po teh vesteh je moskovska ^vlatfa pripravljena vojaškp pomagati Turčiji, če bi hotele sile osi zavzeti Dardanele. DOSKVA DEMANTIRA ~ MOSKVA, 16. okt. DNB. Agencija Tass je izdala uradno objavo,.ki_praviAgencija Reuter je razširila vesjl jma *Dal{y Telegraph and Mornlnjg»stBerIiner Borsenzeitung«: »Kdo pa je tisti, ki ne priznava tega prava? Kdo je nagnal VVilsona, da je moral črtati to točko Iz svojega programa miru? Kdo je namesto svobode postavil kontrolo morja? Ysemu je kriva Velika Britanija. Vsi na- rodi sveta, njim na čelu Nemčija, Italija in Japonska, žele svobodo morja in svobodno izkoriščanje oceanov. Kljub temu ne terja Roosevelt tega prava od Anglije, nego od tistih, ki so zaradi nesvobodnega morja najbolj prizadeti. Roosevelt tedaj ni mislil na pravično svobodo vseh narodov sveta.« LOTHIAN ODLETEL V EVROPO NEW YERK, 16. okt. CBS. Angleški veleposlanik v USA lord Lothian se je z letalom »Yankee Clipper« odpeljal v Evropo. WEYGAND V TUNIZIJI . TUNIS, 16. okt. General Weygand je dospel z Icfiilom iz Alžira v Tunis. Po gjavnih ulicah Alžira j,e bii deležen velikih manifestacij prebivalstva. Takoj po prihodu v Tunis, kjer je imel prav tako lep sprejem kakor v Alži-ru, se je Weygund posvetoval z bejem in odličniki vojaškega in javnega življenja. General so je zahvalil vsem za izjave lojalnosti in naglasil potrebo edinstva v cilju obnove Francije. General Weygand je sprejel tudi konzula USA in Švice. Willkie za nevmešanje v vojno BUFFALO, 16. okt. Reuter. Wendell Willkie je v svojem volivnem govoru poudaril, da se bori Velika Britanija za demokracijo in ne le za svoj obstoj. Prav ie, da se sredi vojne izločijo osebnosti in postavijo na vodstvo države odločne}«! možje, kakor je to storil Churchill. Potrebe USA terjajo tudi, da se postavijo na vodstvo naše zunanje politike in vlade novi možje, ki nam bodo dali jamstva, da bomo lahko mirno gledali v bodočnost. Willkie je zagotovil volivce, da bo v primeru izvolitve storil vse, kar je človeku možno, da ne bodo US4 potegnjene v vojno. KENNEDY POJDE POROČAT WASHINGTON, 16. okt. Unp. Cor-dell Hull je potrdil, da bo ameriški veleposlanik v Londonu Joseph Ken-nedy kmalu prišel v Ameriko na poročanje. ČRNSKI LETALCI V USA \VASHINGTON, 16. okt. Unp. Vojno ministrstvo javlja, da bo kmalu sestavljena zamorska letalska edinica, ki bo tako velika, kakor odgovarja to številu zamorcev v USA. AMERIŠKI BOMBNIKI NI FILIPINIH ' MANILA, Filipini, lg. okt. Unp. Na Filipine je prispelo večje število težkih ameriških bombnikov, ki Imajo velik radij. Pričakujejo, da bo prišlo še veliko takih letal. ODHOD AMERIČANOV Z DALJNEGA VZHODA ŠANGHAJ, 16. okt. Unp. Doslej je 2800 Američanov na Daljnem vzhodu najelo vozne liste za USA. Od teh jih je 1200 iz Šanghaja, 1000 iz Japonske in 600 iz Severne Kitajske in Hongkonga. BRAZILIJA NE BO ODSTOPILA OPORIŠČ PARA, Brazilija, 16. akt. Unp. Tajnik predsednika republike Getulia Vargasa je dejal, da niso resnične vesti, da bo Brazilija odstopila Zedinjenim državam dve pomorski bazi. NESREČA ŠVICARSKEGA LETALA BERN, 16. okt. Stefani. V okolici Berna je padlo neko švicarsko vojno letalo na tla in se razbilo. Dva častnika sta obležala mrtva. PREPOVED POTOVANJA IZ USA WASHINGTON, 16. okt. DNB. Prepoved potovanja ameriških državljanov v Evropo je zdaj razširjena tudi na dežele Daljnega vzhoda. Zunanji minister je k tej odredbi dostavil, da je do tega prišlo, ker se je volna raztegnila tudi na Vzhod in ker morajo biti od 16. t. m. dalje vsi moški med 21. in 35. letom pripravljeni za rekrutacijo. Potni listi se bodo izdajali poslej le še za ameriško celino. ODKRITO STARO RIMSKO MESTO RIM, 16. okt. Stefani. Blizu Narine v Umbriji so odkrili staro rimsko mesto, ki je zelo dobro ohranjeno. Doslej so odkrili sloj zemlje na prostoru 10.000 ms z razvalinami starega mesta. Mariborska napoved. Pretežno oblačno vreme. Tesperatura se ne bo mnogo izpremenila. Najvišja temperatura včeraj je bila 14.5, najnižja danes 9.8, opoldne 11.8. Padavin od sinoči je bilo 2.0 mm. BORZA. Curih, 16. okt. Devize: Pariz 9.9272, London 17.07Va, Newyork 431.1/*, Milan 21.80, Berlin 172.70. Priprave za kolonialno vojno velikega stila Nemške udarne čete v Afriki? — Kombiniran napad na Suez — Položaj v angleški luči BERLIN, 16. oktobra. United Press: S polsfužbene strani javljajo, da bodo pod poveljstvom maršala Grazianija sodelovale tudi nemške udarne čete v bojih Proti Angležem v Egiptu. Gre za prvi kontingent nemških čet, ki naj bi tvoril jedro bodoče nemške kolonialne vojske, in ki naj bi se privadil kolonialnemu bojevanju v zvezi z raznimi tropskimi boleznimi. V nasprotju s to vestjo pa agencija Stefani uradno demantira, da bi bile nemške čete sodelovale z italijan-skimi. Podoben demanti je izdala svojčas tudi berlinska vlada. »Popolo di Roma« dostavlja, da »-bo na Sredozemskem morju, kjer je koncentriran večji del angleške vojne mornarice, angleška sila zrušena. »Naloga italijanskega orožja je, da britansko mornarico zgrabi, napade in potolče. Tako kakor za časa rimsko-kartaginske vojne, bo tudi zdaj postalo Sredozemsko morje glavno bojišče.« V tvashingtonskih krogih so pa prepričani, da bo po dogodkih na jugovzhodu Evrope poizkušen kombiniran napad sil osi tudi s severovzhoda na Suez. Kakor pišejo Angleži iz Egipta, so bili tam vsi presenečeni, da je italijanska vojska začela z napadom na Sollum šest tednov pozneje, kakor so pričakovali. Italijanska vojska stoji sedaj na egipčan- 5-? '* MARŠAL GRAZIANI skem ozemlju. Vendar je to ozemlje samo na geografskih kartah egipčanska last. Kajti ta polpuščavski svet je obljuden samo po nekaj nomadih. Pravi Egipt se začne Sele v dolini NOa ter v Nilovi delti. Angleži so se utrdili prav za prav šele okoli Marsa Matruha. Tam so prvi vrelci vode, dobro pristanišče ter železniška zveza z Aleksandrijo. Zahodno od Matruha je puščava, ki se razteza do libijske meje. Okoli Matruha pa so tkzv. wadiji, t. j. posušena korita, po katerih dero v zimskem času hudourniki iz gora, ki se raztezajo dalje v puščavi. Italijani niso prej napredovali preko meje, Rusija in Balkan »Sovjetska Rusija vodi neusmiljeno realno politiko, ki je ruska samo v toliko, kolikor je Rusija danes edina komunistična država ter edina vojna sila v službi komunistične misli. Vsaka druga sodba je nevarna iluzija. Tuji imperialisti, ki očitajo danes Rusiji nacionaiistič-da bodo s panslavističnim strašilom oplašili da bodo s panslavističnim stražilom oplašili evropski zahod ter s tem laže utrli pota svojim zavojevalnim ciljem. Minili so časi, ko se je Rusija interesirala za Balkan prvenstveno zato, ker je slovanski in pravoslaven. Danes se ona interesira zanj samo zato, ker leže njeni interesi v Črnem morju in v svobodi Sredozemlja. Če se bo Rusija odločila, da nudi pomoč kateri izmed napadenih balkanskih držav, bo storila to le zato, ker njeni interesi ne trpe, da kateri koli druga velika sila zagospodari na Balkanu.« (Dr. Josip Smodlaka.) ker niso imeli urejenega dovoza vode. V puščavi okoli Solluma in Sidi el Barranija^ ni vode. Sedaj očividno gradijo cesto vzdolž obale za dovoz vode, živil in municije. Po nekaterih vesteh gradijo ob obali tudi vodovod. Italijanski poveljnik maršal Rodolfo Graziani je že izkušen borec v puščavski vojni. Bil •je dosti previden, da se ni spustil v avanturo prehitrega napredovanja v puščavi brez vode. Svojo akcijo je temeljito pripravil, zdaj čaka v Sidi el Barraniju na nadaljevanje napada na Egipt, obenem pričakuje istočasno akcij čet osi, za katero se še ne ve, od kod bo prišla. Eni računajo, da bodo italijanske čete iz Sudana, kjer so zavzele že angleško trdnjavico Kassala, napadle sudansko glavno mesto Po madžarski statistiki iz 1. 1920 je bik) na Madžarskem, po večini v tako zvanem bajskem trikotu, 179.298 ljudi, ki so govorili btmjevsko-šolski jezik. So to Hrvati, ki žive kompaktno naseljeni, v sami Baji jih je 10.000. Leta 1930 pa so Madžari našteli le še 150.000 Hrvatov, danes trde, da jih je komaj še 70.000. To naglo zmanjševanje števila Hrvatov na Madžarskem spominja na predvojne metode madžarskih statističarjev do Slovakov m drugih slovanskih narodnosti. V boju za avstrijsko nasledstvo, ko so se trgali skoro vsi evropski dvori za to, ali sme Marija Terezija kot ženska sesti na habsburški prestol, so se spopadli tudi Angleži in Francozi. Takrat Francozi še niso sovražili Nemcev, z Angleži so bili hudo sprti. Na vseh bojiščih so trčili skupaj. Eno najhujših bitk, spopad pri Fontenoyu 1745., opisuje očividec takole: »Angleži so se približali na 50 korakov. Njih častniki so sneli klobuke in pozdravili Francoze. Francozi so odzdravili. Lord Charles Hay, kapetan angleške garde, Khartoum. Drugi mislijo, da hočejo nemške čete preko Španije priti na Gibraltar in od tod v Severno Afriko. Tretji računajo z italijansko akcijo proti Grčiji. Nekateri celo pomišljajo na japonsko ofenzivo proti Singaporeju. Jasno je, da čaka maršal Graziani na istočasen napad na drugih straneh. Italijani bodo napadli ob obali. Tam se še da napredovati, v notranjosti je popolna puščava, kjer se večja vojska ne more grbati. Sicer so tam še nekatere karavanske poti, posebno je znana ona, ki vodi od oaze Jarabub proti veliki oazi Siwa, kjer je dosti vode v vodnjakih. Pogoj italijanskega uspeha po teh karavanskih poteh pa je predvsem uspeh ob obali. Maršal Graziani mora računati tudi z nevarnostjo britanskega protinapada iz Marše Matruha. V ta kraj lahko spravijo Angleži kolikor hočejo vojakov, ker imajo dobro železniško zvezo in vode v izobilju. Maršal Graziani mora računati, da je med Marso Matruhom in libijsko mejo okoli 200 kilometrov puščavskega peska brez vode. Zato gradi maršal v Sidi el Barraniju »perimeter kampe«, t. j. taborišča, ki so pripravna za vsake vrste obrambo. Napad na Egipt se prav za prav še ni začel. Kajti v Egiptu so se italijanska letala le poredkoma pojavila nad mesti. Vojno v Egiptu pa bo odločilo letalstvo. Nevarnost za Angleže okoli Marše Matruh so tudi italijanski padalci, ki morajo biti zelo pogumni možje, če se spustijo v puščavi brez vode. Tajno teh redukcij so odkrile »Subotiške Nevine«, ki trde, da Madžari sistematično madžarizirajo priimke Hrvatov ter jih enostavno proglašajo za Madžare. »Takšna metoda ni dobra ne koristna. Danes je hrvatska narodna zavest vse drugačna, kakor je bila v stari monarhiji. Krivica je tudi, da Hrvati na Madžarskem nimajo ne šol ne učiteljev ne Kstov, do-čim se nudi Madžarom v Jugoslaviji vse«, dostavlja »Obzor«. je zavpil: »Gospodje od francoske garde, streljajte!« Vojvoda od Auteroche, poročnik francoskih grenadirjev, je odvrnil: »Gospodje, mi^ nikoli ne streljamo prvi, streljajte vil« Angleži si niso dali dvakrat reči in sprožili Padlo je 600 mož in 50 častnikov mrtvih in ranjenih.« Smešno je vse to, toda Francozi, ki so odkritih glav počakali angleško salvo, so se ravnali po nekem sklepu iz 17. stoletja, ki je prepovedal francoskim četam, da streljajo prvi---- Kaf se dogaja z nami ? Jubilej zagrebških demonstrantov pred Francem Jožefom I. Danes mineva 45 let od dne, ko so ob priliki bivanja avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. v Zagrebu zavedni vseuči-hščniki zažgali madžarsko zastavo na javnem trgu. Mnogi akademiki so bili tedaj izključeni z univerze in so morali nadaljevati študije v tujini. Več jih je presedelo precej časa v zaporih. Od njih jih živi danes še 17 in ti so se zbrali v Zagrebu, da počaste grobove že umrlih tovarišev. Bivši »demonstranti« so skle nili, da naj bo zdaj proslava jubileja le intimna, ob 50 letnici, ko se nadejajo, da bodo še čili in zdravi, pa hočejo glasneje izraziti čustva mladeniškega zanosa pred 45. leti... Nasilno pomadžarjenje Hrvatov Mi ne streljamo prvi, streljajte vi! Pod tem naslovom je objavil dr. Stanko C a j n k a r v zadnji 7. številki mesečnika »Dejanje« esejistično novelo, ki jo je čital tudi na zadnjem recitacij-skem večeru v Murski Soboti. Z njo je posegel globoko v duševno razpoloženje naše neposredne domače in svetovne sodobnosti. Kaj se dogaja z nami? Njegov Andrej pravi, da »propadamo, duhovno guijemo. Naša misel si komaj še kam upa. Poguma je tako malo, da ga kmalu še za umiranje ne bo dovolj. Nekaj velikih tvornic za proizvajanje misli bo v kratkem času pognalo na boben vso našo doslej samostojno duhovno obrt. Kdor se ne bo hotel vdinjati takim velikim Producentom kot ponižen in zdresiran Pomočnik, bo umrl od gladu ali pa ga bodo zaprli«. Toda malo dalje pravi Prav tako upravičeno: »Osebna svoboda bi ne bila razglašena za tako zločinko, ako se v njenem imenu ne bi bile godile take velike krivice.« V tem duhu se razvija in zaključuje to zanimivo najno-vejše Cajnkarjevo delo. Bugo Grafenauer je zastopan v tem snopiču z esejem »Zgodovinska kultura«, v katerem kritizira sedanji pouk zgodovine v naših šolah, ki bi ga bilo treba po njegovem mnenju temeljito preusmeriti. Pred vsem bi bilo treba predstavljati zgodovinske dobe z njihovimi lastnimi merili, ne s svojimi. Zgodovinskih dogajanj z moralnimi merili. Današnjemu pouku manjka pred vsem življenjska polnost. Obrača se tudi proti vtepanju letnic in zavzema za vzgojo zgodovinskega mišljenja. Tretji prispevek v prozi so Legiševe reportaže »V zaledju«, pisane z darom finega opazovalca. Pesmi so prispevali Jože Brejc, Ivan Hribovšek in Anton Vodnik. Njegova pesem »Pomlad v grobu« dokazuje, da pričenja ubirati nove strune. V književnih poročilih ocenjujejo Slodnjak Voranca Prežihovega »Samorastnike«, France Vodnik Magajnove »Zaznamovane«, Grafenauer Goršetovega »Zarnika« in Brejc mariborsko »Majoliko«. Snopič zaključujejo zapiski. -r. k Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje natečaj za vokalno-instrumentalno skladbo (oratorij ali kandata z izvirnim slovenskim besedilom), trajajočo najmanj eno uro. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji, ki žive in delujejo v Jugoslaviji. Dela morajo biti po- slana v partituri najkasneje do 1. junija 1941 ter morajo biti oddana kot priporočene pošiljke na naslov Glasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica 7, kjer se tudi izvejo podrobnosti. Razpisana nagrada je nedeljiva ter znaša 10.000 din. k Nove hrvatske opere. Hrvatska opema produkcija se v povojnem času lepo razvija in hrvatska operna dela se igrajo z uspehom tudi izven Hrvatske in Jugoslavije. Hrvatske produktivnost dokazuje zlasti dejstvo, da je zagrebško gledališče dobilo za novo sezono kar celo vrsto noviih oper. Izročili so jih: IvoPe-rač »Andjelovo pjesmo«, Muhvič »Drev-no pričo«, Grančarič »Salka«, Stahuljak »Ris ili vražji krug« in Odak »Živkov Badnjak«. Razen tega sta napovedala še Širola »Mladega gospodina« in Barano-vič »Turopoljski top«. k Agonija zahoda. Knjigama Geče Ko-na v Beogradu je izdala nedavno 500 strani obsegajočo knjigo znanega hrvat-skega publicista Bogdana Radiče »Propast zapada«, v kateri je zbral več razgovorov o naslovnem vprašanju z znamenitimi sodobnimi misleci, med katerimi so nekateri med tem že umrli. Zastopani so: Ferrero, Valery, Thomas Mann, Croce, Gide, Berdjajev, Duhamel, Maur-ras, Papini, Mauriac, Sforza, Siegfried, Mereškovski, Pirandello, Gorki in Til-gher. Internirani francoski politiki so, kakor poroča »Gringoire«, precej potrti. »D a 1 a d i e r zelo malo govori, piše spomine. General G a-m e 1 i n pripravlja obrambni spis in si je dal dostaviti cel niz generalštabnih kart, da bi osvežil spomine na vojno. Obenem se uči iz učbenika o modernem vojskovanju. Dobre volje je le R e y n a u d, ki vsak dan telovadi, se smeje in razgovarja s stražniki. M a n d e 1 a običajno vedno bole zobje, poklicati je dal že tri zdravnike, ki mu pa niso mogli pomagati. Zebe ga, naročil je več ko-žuhastih plaščev, ki pa še niso dospeli. Stražniki imajo s tem nestrpnežem največ skrbi, zato komaj čakajo, da jih bodo zamenjali.« Relativno mali del svoje likvidne imovinc in deponiranega je porabila doslej Velika Britanija, javlja »National City Bank« iz New Yorka. Od začetka vojne je porabila Anglija 5000 milijonov dolarjev. V drugem letu vojne pričakujejo, da bo ameriški izvoz v Veliko Britanijo in dominione znašal 3500 milijonov dolarjev. Do kraja avgusta letos so USA v vojnem času izvozile v angleški imperij blaga v vrednosti 1800 milijonov dolarjev, uvozila pa za 1100 milijonov dolarjev. Nemške avtomobilske ceste predstavljajo vrednost 4.1§3.3 milijona mark. Dohodki, v glavnem od bencinskih postaj, znašajo 1.2 milijona mark na leto. Od 600 industrijskih podjetij, ki delujejo v Londonu, jih je moralo doslej le 6, t. j. 1°/« ustaviti začasno obrat. Iz predmestij so velike trgovske firme preselile svoje pisarne v City. 82»/» belgijskih železnic je spet uporabnih za promet. Od vojne je bilo poškodovanih 339 mostov, 288 podvozov in tunelov ter 600 postajališč. Popravila bodo požrla 220 milijonov frankov. Tovorni parobrod »Andrej Htinka« že plove po Donavi. Zdaj bo Slovaška nabavila še dva parnika po 1000 ton in 1800tonsko cistern-sko ladjo za 7 milijonov slovaških kron. Plovni park Slovaške na Donavi ima 90.000 ton nosilnosti. Drugo stolico za italijanski jezik m kulturo v Nemčiji so otvorili na univerzi v Kohlu. Zahteval vse - izgubil vse »Bil sem med onimi nesrečniki, ki od sedanje imperialistične vojne, kakor pravijo moskovski listi, nisem pričakoval osvoboje-nja množic. Tega nisem pričakoval niti po rusko-finskem spopadu, ne po zasedbi Besarabije in ne po zlomu »imperialistične« Francije. Da bi pa bil ta zlom tako velik uspeh v boju za zmago delavskega razreda, to mi nikakor ne gre v glavo. V sedanjem sporu sem na strani množic. Ne mislim pa, da so odrešilne že vse metode, s katerimi nastopajo vodje množic. To, kar se dela na severovzhodu, se mi ne vidi popolno, vendar pa boljše, manj nevarno za naš obstoj od onega, kar se dela na zahodu. Dokler je pa tu vprašanje pojma človeka in njegovega dostojanstva, pojem človeka iz 1. 1789, je neumno pomagati tistim, Id zadajajo temu pojmu smrtni udarec in pri tem verovati, da se tako dela za ostvarltev ekonomskih pravic najširših množic. Danes se ne vodi boj za oživotvorjenje ideala oktobra 1917, nego boj za obstanek ideala iz 1789. Ako ta zadnji podleže, ne bo ostalo nič od prvih. Tisti, ki zahteva vse, »esto vse tudi izgubi«, piše J. Berkovič v brodski »Riječi«. Reorganizacija Holandske po norveškem vzoru Kakor poroča »Sydsvenska Dagblad« bo Holandska kmalu dobila notranjo ureditev, kakor jo ima Norveška. Hitler je nedavno sprejel državnega upravitelja Seyss Inquarta, v katerega družbi so bili trije holandski narodni socialisti Mussert, Rost van Tonnin-gen in van Gelcherhen. Mussartovo narodno socialistično gibanje je bilo z najvišjega mesta priznano ter bo prevzelo vladne posle na Holandskem v svoje roke, kakor Quiss-singova stranka na Norveškem. »Holandska je na poti k enotni državni tvorbi, iz katere bo kraljeva hiša izključena«, nadaljuje list. »Odpravljena bo tudi carinska pregrada med njo in Nemčijo, primanjkljaj na državnih dohodkih naj bi se pa kril z znatnim povečanjem davkov«. JUL1US MAN1U je ustanovil v Bukarešti društvo »Pro Transil-vania«, ki ima nalogo, »izpričati svetu krivice, ki so se prizadejale Romuniji z odtrganjem dela Transilvanije«, piše »Pester Uoyd«. kovice Polemika o imenu ,Mosler1 ali »moslavec* Prejeli smo od g. inž. Mirana Veseliča v Ormožu in prinašamo: V Vašem cenj. listu ste 10. X. priobčili članek: »Nemško vinogradništvo«, ki ga je napisal g. inž. Josip Teržan. Ker se ne strinjam z nekaterimi navedbami pisca omenjenega članka, Vam pošiljam svoje tozadevne pripombe s prošnjo, da jih uvrstite v Vaš cenj. list. V začetku članka poudarja Teržan, da izvirata trti »renski rizling« in »mosler« iz Porenja. Kakor velja prednja trditev za renski riz ling, tako je zmotno mišljenje, da je domovina »moslerja« tudi Porenje, odnosno porečje reke Rene z njenimi pritoki. V samem Porenju bi se lahko vsakdo prepričal, da trte »mosler« tamkajšnji vinogradniki sploh ne poznajo, ali pa le zelo malo. Našel sem jo le tu pa tam in še to ne v sklenjenih nasadih, marveč samo posamezno z imenom rumefii furmint. Nikakor naj g. avtor ne misli, da prihaja ime »mosler« od imena Mosel, od znanega pritoka reke Rene. Pač pa se nanaša na kraj JVtoslavina na Hrvatskem, zato pri Hrvatih in Srbih: mosla-vac. Prava domovina »moslerja« (soznačnica: šipon) pa za enkrat še ni znana. Mogoče je to Italija, lahko tudi Madžarska, kjer bi se naj bil razvil iz prirodne setve kot semenjak. Nadalje trdi g. avtor, da so to (renski rizling in mosler) vina, ki so v ugodnih legah Slovenskih goric in Haloz po kakovosti najboljša. Nikakor nisem mišljenja, da bi mi tukaj Slov. gor. in Halozah naj smatrali »mosler« za najboljše naše vino. Prav gotovo ga lahko uvrščajo drugod v kakovostne vrste, ker daje v nekaterih krajih po svetu naravnost odlična vina. Tako tvori »mosler« (furmint) n. pr. v Hegyalji na Madžarskem glavni nasad in daje tam znamenito tokajsko naravno sladko vino, ki je v svetu med najboljšimi. Vendar pa to' nikakor ne velja za naše kraje. Prav dobro kakovost doseže pri nas tudi le samo v dobrih letih, drugače pa rodi pri nas vino, ki je sicer polnega okusa in ima precej ekstrakta, vendar pa je razmeroma bolj kislo in zato uporabno le bolj za mešanje z drugimi vini. Končno trdi g; avtor, da v Nemčiji v vino gradništvu opuščajo male obrate in prehajajo na veleobrate, kjer naj bi imela glayno vlogo standardiziranje in tipiziranje vinske proizvodnje, kar da bi bilo tudi pri nas nujno potrebno. Prav gotovo bi bilo slednje za naše razmere edino pravilna pot bodočega našega vinogradništva, pripomniti pa moramo, da v Porenju, t. j. v središču nemške vinogradniške proizvodnje nisem mogel nikjer zaslediti obsežnejšega standardiziranja in tipiziranja. Vprav nasprotno! Tudi v največjih kleteh državnih domen, zadružnih ustanov, kakor tudi zasebnega lastništva sem lahko naletel le na majhne sode po 1200 1 (StuckfaB) in po 600 1 (Halbstuck-faB), ki so zlasti v Rheingauu močno udomačeni, sploh običajni. Tako ustvarjajo mnogo najrazličnejših vinskih vrst in še mnogo več znamk, ki jih torej v Porenju ni malo. Mislim, da z ozirom na vse pravkar rečeno nikakor ne moremo govoriti o tako veliki standardizaciji in tipizaciji vinske proizvodnje v Porenju, kakor piše Teržan v svojem članku. Pripis uredništva. — Vprašali smo našega sotrudnika ravnatelja Andreja Žmavca za mnenje in prinašamo tudi njegovo izjavo o stvari: Kdo bi si mislil, da bomo iz Teržanovega : Nemškega vinogradništva« zašli kolikor toliko v aippeJografijo (opis trsnih vrst)! Pa bodimo prav kratki! • Naš moslavec (v Hrvatih in Srbih: mosla- vac, soznačnice v Slovencih: šipon, posip, po-ščip, tudi Ijutomerščina i. dr.) imenujejo Nemci »Mosler«, Madžari »furmint« itd. Nemško ime nima prav nič skupnega z nemško reko »Mosel«, ki se izliva v Reno pri Koblencu. Za svojega večletnega delovanja v Rheingauu sem mogel proučiti v glavnem vse nemško vinorodno Porenje: od reke Ahre na severu pa vse do Gorenje Alzacije, pdnosno do Badenskega na skrajnem jugu takratnega nemškega vinarstva, kakor baš tudi ob Mozeli pa tja gori do Trierja. V Cochemu ob Mozeli sem imel celo neke redne službene opravke radi tamkajšnje znamenite razvaline Winneburg z obsežnim naravnim parkom, last knezov Metternichov, ki je bila v moji upravi za mojega delovanja na domeni »SchloB Johannisberg« v Rhein-gauu, sicer pa v nekakem zakupu in stalni oskrbi Olepševalnega društva mesta Cochem. Ondod naš »moslavec« — samo to je pravilno slovensko ime za nemški »Mosler« — sploh ni znan. Najdeš ga kvečjemu v kakem nasadu trsne izbere (sortimentu) kakega učnega zavoda v strogo naučne svrhe, ne pa za razmnoževalne namene v tistih krajih. Ime »moslavec« je nastalo Iz krajevnega imena »Moslavina« na Hrvatskem, koder je ru- meni moslavec (moslavac, Mosler, furmint) tudi precej razširjen. Dovolj razloga, da ohranimo ime, ki je resnično našega, jugoslovanskega izvora. Zato ga jaz že dolga leta uvajam v slovenski vinarski svet in v domačo strokovno književnost. To vprašanje smo pred dobrimi 15 leti po moji pobudi proučevali med drugim že davno rajnka tovariša Belle in Ska!icky ter jaz. Zedinili smo se kaj kmalu na ime »moslavec«, česar ni doslej nihče resno pobijal. Standardizacija in tipizacija nemške vinske proizvodnje sta pa v rokah nemške veletrgovine z vinom, ki je pač slej ko prej na višku. Z njo zgledno sodelujejo — ne oziraje se na današnje vojno gospodarstvo — veliki ko mali, danes morda v več ko 500 vinarskih zadrugah organizirani pridelovalci vina v Nemčiji. Renski rizling in moslavec rodita pri nas — seveda samo v ustreznih legah in samo v sonč nih, pravih vinskih letih — zares najboljša vina, ki tudi prehitro ne starijo in so kaj primerna za daljšo pohrano v steklenicah. Eden v enem, drugi v drugem kraju se izmed vseh drugih vrst lahko najbolj odlikujeta, za splošno razmnožitev pa tudi mi ne priporočamo nobenega. Nova selniška šola Kmalu bo obletnica od kar je lopata jela kopati temelj novi dvonadstropni selniški šoli. Doslej je izvršeno glavno zidarsko delo, napeljava elektrike in vodovodnih cevi. Izkopali bodo globok studenec, kjer se nadejajo vode. Upajmo, da pronicujoča sečnina ne bo prišla do nekaj desetin metrov oddaljenega mesta, kjer je studenec. Ako uspe, bo dovolj vode petstoglavi učeči mladini in samemu naselju Selnice. Vodo bo dvigala sila elektromotorja oc 40 m ter jo dovajala v rezervoar, ki bo precej daleč na bližnjem hribu. Voda bo služila vasi tudi ob nesreči. Dosedanji gradbeni izdatki znašajo preko dva milijona dinarjev. Ostane še nabava notranjega inventarja ter delo SLABA LETINA NA KOBANSKEM Pred bližajočo se zimo se moramo resno pobrigati za prehrano revnejših slojev na obmejnem Kozjaku. Neprestano deževje je eden glavnih vzrokov letošnje skrajno slabe žitne in sadne letine na Kozjaku. Tudi krompirja in koruze je letos prav malo. Koruza verjetno radi mokrega in mrzlega vremena niti dozorela ne bo, kar bo imelo za posledico, da bo naš mali človek ob svojo vsakdanjo hrano. Draginja se čuti posebno v obmejnih vaseh. Zaslužek pa se še ni dvignil mnogo od lanskega. Ako merodajni ne poskrbijo pravočasno z dovoz najpotrebnejše vsakdanje hrane v pasivne obmejne kraje in to po zmernih cenah, bo naš mejaš prepuščen največjemu pomanjkanju in lakoti. pečarske, steklarske in sorodne stroke. Tričetrt milijona din bo menda dovolj za popolno dovršitev stavbe. Žal šola nima dvorane. Klet pa bi se dala z malimi stroški preurediti v šolsko dvorano. Samo 10 »jurčkov« — in šola, deca in kraj dobijo potrebno gledališko in slavnostno dvorano. Deci bo hkrati v zimskem času šolska obedovalnica. — Hardečan. Z „ohceii“ v zapore V Obrenovcu se je pred kratkim poročil Stojand Marinkovič iz Beograda s svojo nevesto Dragico, kateri so njene tovarišice zavidale elegantnega ženina, ki je tudi pri meščanih v Obrenovcu užival splošen ugled. Pri poročni gostiji je vladalo najboljše razpoloženje, zbrana je bila vesela družba, med napitnicami in petjem je potekal čas. Ravno se je mislil mladi par posloviti od veselih svatov, ko je vstopil v slavnostno dvorano temen, resen gospod, ki mu je sledilo več orožnikov. Od vinske kapljice razpoloženi gosti so pozdravili novo došle z glasnim hrupom, ženin pa je prebledel. Gospod, ki je vodil orožnike, je stopil k njemu ter spregovoril potihoma z njim nekoliko besed in že so v splošno zaprepaščenje pristopili orožniki ter vklenili elegantnega Stojana. Dragica ni hotela verjeti svojim očem. Krčevito se je razjokala, nato pa se je nezavestna zgrudila na pod. Njenega ženina Stojana je namreč zasledovala beograjska policija, ker je okradel ter težko oškodoval beograjskega uradnika Nikolo Todoroviča. Slučajno je plicija še med pročno gostijo prijela prevejanega sleparja ter tako Dragici prihranila nadaljnja razočaranja. n Banska oblast banovine Hrvatske je odobrila 35 milijonov dinarjev za melioracijo polj v pasivnih krajih. V celoti je za melioracijska dela predvidenih 150 milijonov dinarjev. n. Direkcijo za notranjo trgovino po vzorcu obstoječe Direkcije za zunanjo trgovino pripravljajo baje merodajni. Vodila naj bi kontrolo nad našo celokupno notranjo trgovino. , Sedmina" po Združenju obrtnikov v Središču Z odlokom Banske uprave v Ljubljani j kot tajnik ali predsednik, kot član ali je bilo »Skupno združenje obrtnikov« po več kot petdesetih letih obstoja razpuščeno in po kamasaciji priključeno društvu z enakimi cilji v Ormožu. V nedeljo so se vsi mojstri, pomočniki in učenci še enkrat zbrali v cerkvi okrog svoje zastave,jo na to svečano nesli skozi trg ter slovesno izročili predsedniku Obrtnega društva Marčecu. Poslovilna slavnost je bila v Sokolskem domu. Nestor društvenih odbornikov Jakob Zadravec je vodil ves potek žalnega raz-stanka. Po njegovih pozdravnih besedah je govoril predsednik društva, kovaški mojster Ivan Hanželič, ki je orisal histo-riat polstoletnega društvenega dela. Pretežna večina grčavih borcev je že legla k večnemu počitku ter odšla po zasluženo plačilo, od njih je ostal le spomin in kaki trije ali štirje mojstri. Iz prve društvene dobe živi le nekaj mojstrov, med temi je tudi Jakob Zadravec, ki je na ustanovnem shodu pred 51 leti kot 17 letni mladenič sestavljal prvi zapisnik, na to pa se je skozi celih 50 let bodisi odbornik uveljavljal v organizaciji, jo postavil na slovensko podlago, izdelal slovenska pravila, sestavil slovenska učna pisma ter učne pogodbe. Prvi predsednik je bil njegov oče Jurij Zadravec, za njim pa Tomaž Sejnkovič, Karol Veni-gerholc, Jakob Zadravec, Jakob Dogša in njegov sin Feliks, Jožef Veselko in kot zadnji Ivan Hanželič, ki je zadnjih 13 let vodil društvene agende. Po težkih borbah so ustanovili v Središču obrtno nadaljevalno šolo, ki so jo po vrsti vodili učitelji Kosi, Najžar, Venigerholc in Vit-tori. Leta 1908 je bilo društvo najmočnejše, štelo je namreč nič manj kot 129 članov, v vseh 51 letih pa je bilo včlanjenih 375 mojstrov in 582 pomočnikov in 824 učencev vpisanih v združenju. V zvezi s proslavo je bil skoraj ves trg v zastavah, med vse mojstre pa so razdelili spominske diplome. Razstanka se je udeležilo veliko prijateljev z županom Kolaričem na čelu, iz Ljubljane pa je prišel Josip Rebek. Proslavo je zaključila karmina ali sedmijska pojedina -s. RUB¥ M. AYRES: DRUG! MEDENI TEDEN ROMAN 10 Horacij Ferdinand mu je pisal: Dragi James! Od nekega Tvojega prijatelja sem izvedel zelo nevšečne reči. Prav bi mi bilo, če bi mi sporočil, ali si dobil moje pismo. Poleg tega me pa tudi jasno obvesti, ali so resnične vesti, da si neprestano v družbi neke gledališke igral ke. Sicer si težko predstavljam, da bi vse to bila resnica, ko vendar poznaš moje nazore o gledališču in vsem, kar k njemu spada. Tukaj se je moje zdravje precej obrnilo na bolje in upati je, da se bom mogel kmalu po Božiču vrniti v Anglijo. Zelo mi ustrežeš, če mi odgovor pošlješ po kablogramu, kajti sicer bi moral čakati nanj predolgo. Tvoj ljubeči Te brat. — Vražji večni namišljeni bolnik! — je siknil Jimrny skozi zobe. Pograbil je pismo in ga zmečkal v pesti. Skočil je pokonci in z dolgimi, trdimi koraki meril sobo. — Prokleti bedak! Jimrny je bil ogorčen, da so mu oči svetlo iskrile. Neprestano si je z roko grabil čop las; slednjič se je ustavil. Potlej se je vrnil v naslonjač, razgrnil zmečkano bratovo pismo in ga še enkrat prebral. Krohotajoče se je zasmejal. Toda popolnoma pa le ni mogel skriti, da ga je bratovo pismo vendarle zadelo precej v živo. Kaj vse bi sedajle dal, če bi mogel bratu poslati kablogram: — odgovarja resnici... postala je moja žena! Tako pa ni, da bi... — Naj si mišji, kar hoče. O tej zadevi pač ne bom vodil računa niti, kar je za nohtom črnega, — je bila prva misel nekoliko užaljenega Jimmyja. Še dva dni ni tega, kar ga je bila Cynthija odslovila, pa se mu je ta doba zdela ko večnost. Mar jo je zares izgubil? Ali ji ni nič težko po njem? Ali si nikdar vsaj tiho ne zaželi, da bi ga spet videla? Ne, tega si Jimmy ni mislil. Četudi jo je slepo ljubil, je vendar vedel, da je Cynthija ena izmed onih žensk, ki ljubijo bogastvo in razkošje, skratka sodobna ženska. Če bi ga že kaj pogrešala, bi mu lahko telefonirala ali pa poslala pismeno sporočilo. Topo je pogledal te-lefcci, £ ja tiho ždel na mizici ob oknu. Tako često mu je prej pozvonila, tako često je prej poslušal v telefonu njen ljubljeni glas: — Jimmy, ali si ti, dragi moj...? Nikoli več ne bo slišal tega vprašanja, saj ga nima več rada. Izdan je. Kaiko strahotna je tale beseda! Vznemimo se je presedal v naslonjaču. Kako si je le drznila z njim postopati na tak način! Vročica mu je udarila v obraz. Ta hip je pozvonilo in vstopil je sluga. Sluga je bil večno jabolko spora med obema bratoma. — Ko sem bil v tvojih letih, nisem nikoli imel sluge, — je nekoč ogorčeno dejal Horacij. — Saj ne morem razumeti, čemu potrebuješ slugo?! Jimmyja je mikalo, da bi mu, povedal, da je na svetu mnogo stvari, ki jih ne razume. Pa se je raje ugriznil v jezik. — Zakaj za vse na svetu bi si ne mogel predstaviti svojega življenja brez sluge Costina. Ko sta z bratom vodila debato okoli vprašanja sluge, je Jimmy že vnaprej vedel, da Costina ne bo odslovil. In tako je sluga Costin še naprej ostal pri njem, dasi mu je brat Horacij to še marsikdaj očital. — Prosim, gospod, — je pričel sluga, gospod Sangster bi vas rad obiskal. — Privedite ga, — je dejal Jimmy in naglo skočil pokonci. Vznemirjeno si je grizel spodnjo ustnico. — Kaj vendar ve Sangster o Cynthiji? — je ugibal Jimmy. Najraje bi bil zavrnil ta obisk. Toda kaj bi mu le pomagala ta nevljudnost, ko bi se prej ali slej nekje srečala. Mimo tega pa je bil Sangster njegov dober prijatelj, kar je že dokazal v neštetih prilikah. — Pozdravljen, dragi prijatelj! — je rekel Jimmy z nekoliko prisiljeno vljudnostjo, ko je Sangster vstopil. Podala sta si roke. — Nekoliko zgoden sem, ^caj? — Ne, ne. Sedi, prosim. Izvoli cigareto... — Ne, hvala. Za nekaj trenutkov je zavladala tišina. Jimmy je skrivaj opazoval svojega prijatelja, v mislih mu podtikajoč očitanje. Sangster je gotovo že kaj slišal o zade- vi s Cynthijo, brez dvoma ve vse. Jim-my je nervozno prestopal. Sangster je bil eden izmed onih mož, ki bi jih žene kot je Cynthija Farrowa ne pogledale drugič, tudi če so si zaslužili prvi pogled. Bil je majhen in zavaljen, Glavo so mu košatili lasje, črni ko oglje, v obrazu je imel zelo trde poteze. Toda kljub temu je bil prikupne narave; mikavno se je smejal s svojimi ljubeznivimi očmi. Sedel je v ponujeni naslanjač in pomembno pogledal Jimmyja. — No, — je pričel kar na kratko, — ali je res? Jimmy je zardel. — Resnica. In kaj potem? ... Sangster ga je prekinil. — Ne bodi vendar bedak, Jimmy Po tolikih letih te vendar vsaj nekoliko poznam. Ali je re?, da sta se s CynUiijo razšla? — Da, — je Jimmy trdo dejal, in nepremično vrtal z očmi v strop. — Hm. — je zabrundal Sangster in se pogladil po bradi. * (Dalje.; Uradništvo za zboljšanje gmotnega položaja V torek je obiskala bana dr. Natlačena deputacija vseli stanovskih organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev ter upokojencev v Sloveniji. Vodil jo je predsednik ljubljanske sekcije JUU Metod Kumelj. Deputacija je orisala težak Položaj javnih nameščencev in upokojencev ter predložila tudi posebno spomenico. V spomenici najpreje poudarjajo, da se že od 1. 1935. potegujejo za prejemke, ki bi odgovarjali vsaj eksistenčnemu minimumu. Pri merodajnih so imeli le neznatne uspehe. L. 1937. so prejeli aktivni državni uslužbenci, 1. 1940. le del državnih upokojencev osebne prejemke povišane v toliko, za kolikor so bili 1. 1935 okrnjeni. Cene pa so se od 1. 1935. dvignile za 90%. Povišanje osebnih prejemkov v septembru t. 1. je bilo neznatno ter ni moglo izboljšati njihovega položaja. Resolucija navaja sledeče konkretne Predloge za izboljšanje: 1. Da se uradno določijo maksimalne cene za vse življenjske potrebščine, tako industrijske kakor kmetijske, in da se za oskrbo prebivalstva uvede racionirana aprovizacija. Le na ta način bo mogoče preprečevati nadaljnje dviganje cen, ode-ruštvo in kopičenje zalog. 2. Da se z ozirom na tako ustaljene cene regulirajo prejemki prav vseh državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev. Vsem nam je treba ustvariti tak eksistenčni minimum, da bomo lahko brez pomanjkanja in v redu izvrševali svoje delo. Ob tej priliki je treba izravnati vse razlike med prejemki poedinih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev (primer: žandarmerijski in policijski upokojenci). 3. Zaščititi je treba družine vseh državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev. Za žene in otroke je treba priznati doklade v toliki višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in bedo. 4. Država, banovina in avtonomne občine naj poskrbe za sredstva, iz katerih bi mogli prejemati njih uslužbenci in upokojenci brezobrestna posojila. S temi posojili, ki bi jih vračali v zmernih mesečnih obrokih, bi uslužbenci in upokojenci poravnali dolgove, ki so jih bili prisiljeni delati v zadnjih letih za najnujnejše življenjske potrebščine zaradi svojih nezadostnih prejemkov. Pregled državnih dohodkov in izdatkov za prvih pet mesecev proračunskega leta 1940/41 kaže, da je že danes država sposobna izboljšati položaj svojim uslužbencem in upokojencem. Ta pregled izkazuje 792 milijonov proračunskih prihrankov, ki bi se vsi lahko uporabili v gornjo svrho. V kolikor gospodarstvo samoupravnih teles trenutno ni v tako ugodnem položaju, so potrebne nove dajatve, ki naj zadevajo le tiste gospodarske sloje, ki jih najlaže zmorejo. male Oglase za sobotno številko »Večernika** oddajte že danes! Ljubljana Družinska traged ifa v Šiški V bližini tako zvanih ruskih barak za meščansko šolo v Šiški je včeraj krvava družinska tragedija zahtevala dve človeški življenji. V baraki štev. 8 je stanovala 60 letna sejmska branjevka Ivana Hledetova, vdova po upokojenem sejm-skem delavcu, ki se je pred leti usmrtil z ogljikovim plinom. Po moževi smrti sc ie v barako priselil tudi svak Hledetove 60 letni progovni delavec Ivan Hlede iz Pevne pri Gorici. Med obema so se kma-hi začeli prepiri, ker je hotel svak postati član stanovanjske zadruge »Moj dom«, ki daje prebivalcem barak lastninsko pravico do skromnega 'bivališča m koščka zemlje. Svak se je za delež svojega brata, ki ga je zakonito dobiva vdova, celo tožil, a je pravdo izgubil, kar ie prepire še zaostrilo. Včeraj je svak zopet načel stari prepir ter se je končno vdove tudi dejansko lotil. Rešil jo je njen podnajemnik, nakar je pobegnila proti Srbski ulici. Hlede pa jo je zasledoval ter na vogalu Srbske in Drenikove ulice trikrat ustrelil naujo. Smrtno zadeta je vdova dospela še do prve barake, kjer je po besedah »Ustrelil me je. Pošljite po duhovnika« izdihnila. Medtem se je zunaj sodil Hlede sam. Z zadnjim nabojem se je ustrelil v desno sence, tako da je po operaciji v bolnišnici umrl. Preiskava je dognala, da je Hlede vse pripravil za krvavo dejanje. V njegovi sobi so našli več poslovilnih pisem. a Diplomirani so bili na tehnični fakulteti _ ljubljanske univerze za gradbene inženirje Rado Boltežar, Karel Dolenc, Leon Piterle in Franjo Zupec, vsi iz Ljubljane. a Kongresni trg bo zaprt ob Slovenski Matici za vozni promet od 17. t. m. dalje, zaradi razširjenja in tlakovanja cestišča. Dela bodo trajala približno 3-tedne Celje 6 let robije za vlome Včeraj se je pred okrožnim sodiščem v Celju zagovarjal 32 letni delavec brez stalnega bivališča, pristojen V Podsredo, Avgust Sotošek, radi raznih vlomov in tatvin, ki jih je meseca julija izvršil v Celju. 14. julija je vlomil na podstrešje Karola Hauswirtha na Cankarjevi cesti in ukradel raznega blaga v vrednosti 400 din, istega dne je poskušal vlomiti v shrambe na podstrešju pri Karolu Joštu, Alojziji Jilke in Elzi Weitz na Cankarjevi cesti. Istega dne je vlomil tudi na Podstrešju v Ljudski posojilnici, kjer je ukradel Ivanu Stoklasu obleke v vrednosti 700 din, 24. julija je ukradel Mariji Muhovec v Gaberju s podstrešja za 125 din blaga, 25. julija je vlomil na podstrešje v Kolenčevi ulici in ukradel Romani Habitovi usnjen kovčeg, vreden 380 din. 24. julija je prišel v stanovanje Julije Jovanove v Razlagovi ulica. Tam pa je našel domačo hčerko in pobegnil. Nato je bil aretiran v Gosposki ulici. Pri njem so našli več vlomilskega orodja. Obsojen je bil na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic. CENE NA CELJSKEM TRGU Celjski trg je zadnje tedne precej založen z vrtnimi in drugimi življenjskimi Potrebščinami. Cene so se nekoliko ustalile. Krompir se prodaja kg po 1.75 do 2 din, čebula 2 do 3 din, zeljna glava 1 do 3 din, kislo zelje 5 din kg, repa 3 din, zelena paprika 4 do 6 kom. za 1 din, buče komad 1 do 3 din, endivija 50 par komad, večje glave po 3 za 2 din, fižol luščen 4 din liter, pesa sveženj 1 do 2 din, jabolka 3 do 6 din kg, gjozdje 8 do 1(5 din kg, kostanji 4 din liter, mleko 2.50 din liter, jajca 1 do 1.50 din komad, surovo maslo 40 din kg, jurčki 4 do 5 din krožnik. SPREMEMBA POSESTI Včeraj dopoldne se je pri okrajnem sodišču v Celju vršila dražba- hiše Irgovca Konigu na Trgu kralja Aleksandra v Celju. Hišo je izdražbilo Hranilno in posojilno društvo v Celju za 1,320.000 din. Dražbe sta se udeležila tudi 2 interesenta iz - Ma-hora in 1 iz Ljubljane. c Zaradi požiga se je včeraj pred okrožnim sodiščem zagovarjal 27 letni posestnik Franc Kapelaro iz Stojnega sela pri Rogatcu. 23. avgusta je zažgal svojo klet z namenom, od zavarovalne banke „SIavije“ dobiti zavarovalnino 0000 din. Obsojen je. nji na 0 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni. c Tatvina avlogunic. V noči na torek je neki tat ukradel iz garaže šulgaj na Cesti na grad iz tovornega avtomobila okrog 4000 din vredno avlogumo, pri lem pa je poškodoval tudi drugo gumo in kolo -na avtomobilu. Policija je storilcu že na sledu. c Policija je prijela ob priliki običajne racije več delomržnih žensk, ki so se navile z nečednimi posli. Aretirane ženske so deloma oddali v bolnišnico, deloma pa so jih izgnali v domovinske občine. C Uršulin sejem. Kakor običajno, se bo v Celju tudi letos vršil 21. oktobra živinski in kramarski sejem, takozv. Uršulin sejem. c Napad. 24 letni posestnikov sin Jože Ribič iz Podloga pri Sl. Petru v Sav. dol. se je ^ponoči vračal y družbi fantov skozi vas domov. Pred neko hišo v Podlogu sta ga napadla brata Slapnik Iz Podloga s ko-lom in sablo. Dobil je s sablo udarec i>o nogi, da so ga morali odpraviti v celjsko bolnišnico. c Z vilami jo je udaril. 34 letna delavka Alojzija Penič iz Petrovč je pomagala nalagati krmo na voz- Pfi tem se je sprla z nekim moškim, ki jo .je z vilami udaril po čeljusti in ji presekal obe ustnici. Pomoči jc iskala v celjski bolnišnici. c Trije nesrečni padci. 39 letna žena rudarja Podlesnik Rozalija od Sv. Pongraca v Grižah je doma na dvorišču padla in si izpahnila nogo. — 45 letna učiteljica Ivana Novak od Sv. Pavla pri Preboldu je doma na dvorišču padla preko nekega hloda in si zlomila nogo. — 28 letna delavka Marija Kovač iz Teharja pri Celju je doma padla z lestve in si ^lomila nogo. — Vse tri se zdravijo v celjski bolnišnici. c 80 letnico Mohorjeve družbe bodo proslavili v torek, 22. t. m., ob 20.30 v dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu bo predavanje literarnega zgodovinarja g. prof. dr. Ivana Grafenauerja, ki ga bodo spremljale skioptične slike in pevske točke mešanega zbora Celjskega zvona. Vstopnice sc dobe v predprodaji. v Slomškovi tiskovni zadrugi Pflfl p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in iutri »Današnja dekleta". Prva madžarska komedija. p Komedijo „VoIpone“ (Lisjak) bodo uprizorili v petek v Mestnem gledališču. p Radodarnost štorklje. V tukajšnji bolnišnici se je pripetil izreden slučaj .Skoraj istočasno sta zagledala luč sveta dva para dvojčkov. Obe porodnici sta še mladi: prva j|e 22 letna delavka iz Brstja pri Ptuju, druga pa 24 letna viničarka iz Doliča pri Sv, Urbanu. p Sladkor je dražji za 2 din. Stare zaloge sladkorja so v Ptuju pošle, ima jo samo še pabavljalna zadruga, ki prodaja starih cenah. Drugod zato sladkor še po ga prodajajo po 2 din dražje. Gospodinje se močno pritožujejo, da so dvignili ceno tej nujni življenjski potrebščini. Naj-r širše množice bodo odslej še bolj navezane na saharin. p Z živilskega trga. Živilski trg jc slabo založen. Malo je sadja, ki je vedno, dražje. Isto jc s perutnino. Zelenjave je še vedno dovolj in ima znosim ceno. Cena mlečnim izdelkom je že precej časa stalna: surovo maslo je od 24 do 30 din za kg, smetana od 4 do 7 din za liter, micko je po 2 din liler. Parkrat so prinesli neznatno količino orehov, ki so jih prodajali 10 do 15 komadov za 1 din. Kostanji ko po 3 din liter. ‘Trboveljski drobiž Preko dvesto ,,navijačev" Amaterja je potovalo v nedeljo s svojim moštvom v Ljubljano. Nad izidom tekme so bili sicer razočarani, a vest iz Kranja o porazu Ljubljane jim je razvedrila čelo: „Pa smo le prvi!" Poroka. Poročil se je g. Lukač Milan z gdč. Zoro Jajčnikovo. V pedagoško visoko šolo v Beogradu je sprejet učitelj Vidmar Miroslav na trški šoli. Vidmar je bil te dni razrešen službe. V socialni sklad sokolskega društva je daroval podžupan Plevšak Robert 200 din namesto cvetja na krsto Roš Antonije iz Beograda. V cementarni TPD na Zidanem mostu je .zopet nastopil službo Seidl, ki je bil pred kakimi šestimi meseci odpuščen. Scidlaj, ki jc doma iz Sudetov, je ves ta čas na-domestoval Petrič iz Zagorja. o 380 voltni lok je vzdržal 10 minut mladi monter Vinko Pogačnik, uslužben pri KDE v Žirovnici. Pomotoma je izklopil v transformatorski postaji napačno zvezo, nato pa zlezel na 9 meterski drog ter hotel pričeti z delom. Tu ga je zagrabil 380 voltski tok. Ni sc mogel več rešiti sam, temveč je obvisel na Žicah in rešilnem pasu. Rešili so ga šele po 10 minutah. Ostal je na čudo zdrav, samo roke ima požgane. KAJ ŠE IŠČEJO RUBEŽNE KOMISIJE V PESNIŠKI DOLINI Že več dni se mudijo v Pesniški dolini rubežne 'komisije v zadevi zaostalih davkov. Prebivalci doline s čudnimi občutki spremljajo njihovo delo. Kaj naj vendar še zarubijo? Letos je bila dolina šestkrat poplavljena ter dodobra uničeni vsi pridelki. Davčna uprava bi morala to okolnost nuino upoštevati ter odpisati letošnje davke, ali pa izterjavo odložiti na nedoločen čas. V našem listu smo že večkrat apelirali v imenu tamošnjega. prebivalstva na Finančno direkcijo v Ljubljani. Potrebno je, da se vsaj sedaj odzove apelu ter ustavi napovedane rubeže. Nikar v ljudeh ob meji ne vzbujajte z nerazumljivimi ukrepi neprijetnih čustev! ČUDNO »TRGOVSKO DOPISOVANJE« PO DONAVI Blizu Kovina je našel ob Donavi deček Franjo Geč zavoj pisem in dopisnic raznih ‘beograjskih trgovcev. Zavoj je priplaval po vodi, ki ga je na tem mestu vrgla na suho. Pošiljke v zavoju so bile namenjene v zamejstvo in sicer v Finsko, Nemčijo, Švico, Bolgarijo, Turčijo itd., znamke so -bile potrgane z njih, pisma pa odprta. Med pismi je bilo tudi več čekovnih nakaznic, Oblasti se trudijo, da bi pojasnile, od kod je tajinstveni zavoj s pismi. o. Iz meščanskošolske službe. Na meščanski šoli na Jesenicah je postavljen za profesorja Franc Mazi, v Kranju pa 'Marija Dolinšek. o. Za strokovnega učitelja kmetijstva je postavljen v Konjicah Stanislav češar. o. Gasilci laškega okraja so imeli v nedeljo delno župno vajo v Selcah. Nastopile so štiri čete. Povelja so prenašali mladi gasilci. Delovali sta dve motorki in hidrant, ena »otorka je bila za rezervo. Vaje je vodil podstarešina župe Peternel iz. Laškega. Gasilci so pokazali precejšnjo izvežbanost. o. Velika-Nedelja bo dobila že do Vsen svetih elektriko. Pri železniški postaji postavljajo transformator, falska elektrarna gradi odcep od glavnega voda do transformatorja. Tudi po hišah gradijo hišno napeljavo. o. O prehrani kranjskega okraja so sklepali župani vsega okraja, zastopniki nekaterih nameščenskih in delavskih organizacij ter Protituberkulozne lige. Sestanek je vodil predsednik županske zveze Umnik iz Šenčurja. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva maksimiranje cen živilom, občinsko zimsko pomoč, reji n e podpore družinam udeležncev na vojaških vajah, konsume po tovarnah ter ponovno zaposlitev odpuščenih domačih moi-strov.. n Ministrstvo vojske In mornarice j« objavilo v »Službenih novinah" štev. 40 pravilnik o nadaljnjem ravnanju -z odkupljenimi vozili in živino, kadar te živine m vozil za aktivirane edinico ne rabi več. živina se lahko po pravilniku brezplačno odstom prebivalstvu. Da bi bilo to mogoče v slučaju potrebe izvesti, naj si interesent! takoj priakrbe potrebne dokumente, ki jih predpisuje čl. 9 toga pravilnika Vs« podrobnosti TOdo objavljene naknadno Tudi Poljžančani bi radi obiskovali mariborsko gledališče Lansko leto smo z zadovoljstvom pozdravili, da je bil v vozni red uveden odhod potniškega vlaka iz Maribora ob pol 23. ure, torej pol ure pred polnočjo, s čimer je bil omogočen obisk gledališča in drugih kulturnih prireditev, tudi ljubiteljem gledališča izven mesta, z dežele, ne da bi jhn bilo treba v mestu prenočevati, kar je seveda drago in večinoma nemogoče. Vsi, ki so se tega veselili in še na obisk rednih gledaliških predstav že privadili, so bili z letošnjim letom tembolj razočarani, ker je bil omenjeni tako pripraven potniški vlak -ukinjen. S tem vlakom so prihajali v gledališče ljudje iz Poljčan ter iz drugih krajev Dravinjske doline ter dalje interesenti oh progi Poljčane—Pragersko—Maribor. Koliko zanimanja za gledališče kažejo zunanji gostje, se je videlo svoj čas, ko so imeli Slo- venjebfcitrčatu svoj stajni abonma v ma-rib. gledališču. Tifdi letos ae je takoj ob pričetku sezone, čim so bBtpapovedane prve otvoritvene predstave/ sprožilo za obisk mariborskega gledališča od zunaj veliko zanimanje. Zato smo'4udl pri nas v Poljčanah, kjer imamo tudi svoj kader gledaliških obiskovalcev, pozdravili časopisno vest, da se je tujskoprometna zveza »Putnik« zavzela za ponovno vpeljavo tega vlaka, čeprav bi bilo to za enkrat en dan v tednu. Pripomnili bi k temu le tb, naj bi uvedba tako zvanega gledalskega povratnega vlaka segala ne samo do Pragerskega, ampak, Če se že enkrat uvede, vsaj do Poljčan, kar bi stroškov nikakor ne povečalo. To velja tudi v primeru, če bi se tovornemu via-ku, ki odhaja iz Maribora pred polnočjo priklopila dva potniška voza. Angleška „amaconka »Frank, ukradel ti je žepni robec! Gle ga, tam beži! Labko ga dohitiva!« Okradeni ga pa zadrži in reče z glasom polnim velikodušja: »Ah, pusti ga, naj kar beži! Tudi midva sva začela na mak*!« Zgodovinarji, ki kronološko urejujejo zgodovinske dogodke, so pri zbiranju podatkov ugotovili zanimivo dejstvo, da se je namreč v zgodovini odigralo največ značilnih dogodkov ravno v mesecu oktobru. Posebno značilne so smrti raznih osebnosti, ki so končale svoje življenje v dramatičnih okolnostih. Malone vse so bile v mesecu oktobru. V naslednjem objavljamo v izvlečku celo vrsto raznih zgodovinskih dogodkov, ki so se odigrali v mesecu oktobru: 11. oktobra 1303 je umrl slavni papež Bonifacij VIII., nekaj dni po atentatu, ki je bil nanj izvršen v Agnanu. — ll. okt. 1531. je bil v bitki ranjen reformator Zwingli, nato zajet. Njegovo truplo je bilo razčetverjeno in sežgano, pepel pa raztresen na vse strani sveta. — 13. oktobra 54 je bil po navodilih svoje žene Agripine umorjen rimski cesar Klavdij. — 13. oktobra 1815. je bil s smodnikom in svincem justificiran neapeljski kralj Murat. — 16. oktobra 1793. je bila giljotini-rana francoska kraljica Marija Antoinetta. — 18. oktobra 31 je bil na ukaz rimskega cesarja Tiberija usmrčen njegov mogočni ljub- ienec Lucius Aelius Sejanus, ki je dolga leta :ot voditelj proterijancev odločal o usodi rimskega imperija. — 19. oktobra 1559 je bil usmrčen in sežgan sodnik Anne Du Bourg, ker je v takratnem francoskem »parlamentu« Na Angleškem so se poleg moških tudi ženske temeljito Izurile za obrambo pred vojnim! napadi. Na sflki vidimo članico britanske pomožne ženske teritorialne službe Zanimivosti Francosko gledališče po vofnem porazu Poraz je na široko odprl vrata mladim, ki so prej zaman poskušali svojo srečo Švicarsko časopisje je te dni obširno pisalo o prvi francoski gledališki sezoni po vojnem porazu. Po porazu je v Franciji gledališko življenje in umetnost za nekaj mesecev popolonma zamrlo. Šele pred nedavnim se odpirajo vrata novi sezoni. Tako so v Parizu že pričela s sezono gledališča »Opera Comique«, kmalu po njej tudi »Velika Opera«. Pred dnevi je bil otvorjen tudi sloviti »Ode-on« in slednjič tudi »Comedše Francaise«. Ob otvoritvi nove sezone pa je bilo opaziti, da so bile izvršene velike izpre-membe, ki globoko posegajo v prej tako izoblikovano francosko gledališko umetnost. Na vseh koncih so se pojavili mladi igravci, ki oznanjajo nov gledališki kult ter zahtevajo popolno preusmeritev. Zlasti naglašajo potrebo po čim tesnejšem in odkritosrčnejšem stiku z občinstvom, ki naj tudi sodeluje pri gradbi novega gledališča. Tudi je zanimivo, da se poudarja zahteva po čhn večji decentralizaciji gledališkega ter sploh umetniškega udejstvovanja. V tej smeri je posebno vidno delo nekaterih skupin mladih gledaliških igravcev in umetnikov, ki so sicer poskušali vdreti v francosko gledališče že pred vojno, a so jim vsepovsod zapirali vrata. Posebno agilna je mlada skupina »Co-mediens Routiers«, ki ji načeljuje Leon Chancerel. S posebnim Tespijevski-m vozom (ki je seveda velik avtomobil) se ta skupina vozi iz mesta v mesto, od vasi do vasi, od tovarne do tovarne ter prireja predstave. Ta skupina je obstojala že pred vojno, ko pa si ni mogla pridobiti ugleda in veljave. Po vojni se je stvar bistveno izpremendla. Nastalo je še več društev s podobnim načinom dajanja predstav ter gojitve umetnosti. V departementu Correze v južnozapadni Franciji se je ustanovila v dvorcu Novel v bližini mesta Brive skupina z naslovom »Toumees dedecentraiisation des Grands Theatres de Pariš«. V tej skupini sodelujeta priznani Pierre Brasseur in impresarij Fronsique. Glavna naloga te skupine je, da razširi v Parizu uspele predstave tudi v provinco ter tako postavi temelje skupnosti francoske gledališke umetnosti. Za svoje tri centre si je skupina izbrala mesta Marseille - Aix, Toulouse hi Lyou. V Marseifiu je neka nova skupina pričela s predstavami »lahke m živahne vsebine, ki ne žaH moralnega čuta«. Sezono je otvojrila z »Lahko glasbo« Louisa Dncreaiuca. Mimo te je ustanovljena v Marseillu še droga skupina z naslovom »Le Theatre de la Rue« (Gledališče ulice), s čemer naj bi bila že v naslovu poudarjena tesna povezanost s francoskim narodom, zlasti njega preprostimi plastmi. V tej skupini je zbral Leo Sau-vage okoli sebe same visokošolce. V programu bo skupina posegla v staro francosko gledališko umetnost, celo tja v 15. stoletje, iz katerega datira komad »La farce du Maitre Pathelin. Poleg tega ima na programu same ljudske igre. Režija hoče v nastopu in dekoraciji poudariti samobitnost francoske gledališke umetnosti, ki ima izvore v življenju naroda. Na oder bo skupina spravila tudi igre, ki so bile udomačene v 16. veku na visokih šolah in gimnazijah ter so se igrale v latinskem jeziku. V Toulouse je bila po porazu osnovana skupina »Compagnie ambulante«, v kateri so se zbrali bivši pariški igralci, toda samo mladi med 20. in 30. letom. Sezono je otvorila pod vodstvom mladega Rayinonda Faurea z »Mizantropom«, ki ga bo prikazala v prenovljeni obliki ter z njim gostovala po vaseh in irgih južne Francije. Vladna politika podpira stremljenja mladih, ker vidi v tem kos obnovitvenega dela nove Francije. Po porazu je prišel marsikateri prej toliko slavljeni gledališki umetnik ob veljavo, kajti kurz prevrednotenja je globoko zarezal tudi v vrste gledaliških igralcev. Na Poeetoen ujetnikom v Nemčiji položaj na frontah Smola mlade Turkinje pred poroko V Carigradu se je pred nedavnim zaročila neka mladenka. Tik pred poroko je šla na urad, da si ondi dobi za poroko potrebne listine. Uradnik je precej časa listal po tkz. »poročnem registra«. Slednjič je nejevoljno vprašal mladenko: »Mar site že pozabila na svojega Alija? Saj vendar še ni dolgo, ko ste se z njim poročila!« Na to obtožbo je mladenka kaj odločno reagirala: »Katerega Alija vendar mislite? O kom govorite? Doslej v svojem življenju še nisem stopila pred oltar!« Nastalo je ogorčeno obračunavanje. Toda uradnik je slednjič dekletu rz listin in registra dokazal, da je že tri leta MED BORZUANCI... Dva 'bogata borzijanca stojita po zaključku borze pred vhodom in čakata na svoja avtomobila. Enemu je molel iz žepa robček. Nekdo izmed mimo idočih mu potegne neopazno iz žepa. Toda drugi je to opazil ter ga opozoril: ti je žepni robec! Glej ko ga dohitiva!« z gla- poročena z nekim Alijem. Mladenka se je v obtipu prijela za glavo, kajti uradnik ji je dejal, da se trenutno ne da ničesar storiti. Končno pa se je mladenka le spomnila, da je pred leti izgubila na nekem izletu vse svoje listine. Gotovo jih je katera ženska -našla ter se jih poshtži-la, ko se je na njeno ime poročila. Toda tudi s tem vprašanjem še ni bilo rešeno. Urad je odločil, da mora mladenka počakati vse dotlej, da se zanesljivo prepriča, da res še ni poročena, in da izsledi ono žensko, ki se je poročila* na njeno ime. Šele potem bo njena poroka uradno izbrisana ter bo mogla stopati v zakon s svojim sedanjim zaročencem. Debata o kulturi in bradi Pred nedavnim je bila v Londonu prirejena v »China tiouse«, domu kitajskih študentov, ob navzočnosti angleških gostov debata o vrednosti in starosti kulture azijskih narodov. Med debato je padel s kitajske strani tudi sledeč dokaz: Da vzhodno-azijska kultura ni samo starejša, ampak tudi naprednejša, je na priliko tudi v tem, da se je treba Kitajcu obriti samo enkrat v tednu, pa je kljub temu ves teden prikupnega videza. Nasprotno pa je Evropejec tako porasel, da mora večkrat na teden poseči po britvi. Višek barbarstva pa je v tem, ko nekateri Evropejci celo nosijo poraslo brado. Ob tem dokazu so bili angleški gosti sprva nekoliko presenečeni, koj nato pa je eden med njimi dejal: Po tej teoriji so torej kulturno najvišje stoječi črnci iz pragozdov, Bušmanci in Hotentoti? K tej debati vedo povedati »Basler Nach-richten« celo, da je končala z rezultatom 1:1. Dvajset milijonov športnikov Po zadnji statistiki goji v Nemčiji okoli dvajset milijonov ljudi obojega spola razne vrste športa. Večina športnikov je včlanjena v narodno-socialistični zvezi za telesno vzgojo, ki goji vse vrste športa. Številni športniki so včlanjeni v znani organizaciji »Kraft durch Freude«. Mimo tega pa se posveča veliko pozornost športu tudi v vojski in raznih obrambnih organizacijah ter organizacijah z napol vojaškim značajem. ŠTEVILNE SONČNE PEGE Iz observatorija Cartuj v Granadi poročajo, da so opazili številne sončne pege, usmerjene proti srednjemu meridija-nu. Jasnovidci, ki jih nikjer ne manjka, pravijo, da pege niso brez posebnega-pomena. no zadevo glede takoj preklicati! Policijska uredba proti zapeljivi modi GORJE ŽENSKEMU SVETU, ČE BI BILA TA NAREDBA DANES ŠE V VELJAVI Pisalo se je leto 1776. Še dvesto let Iškega podanika Njegovega Veličanstva ni od takrat, ko so imeli v Evropi kaj čudovite moralne nazore o ženski modi. Kar je danes dovoljeno, je bilo takrat kaznivo. V Londonu je izdala tega leta policija sledečo uredbo glede ženske mode: »Vsaka ona žena in dekle, ki bi skušala z rdečo ali belo barvo zapeljati mo- v nameri, da bi se z njim poročila, prav tako vsaka ona, ki se parfknira, nosi visoko peto, si umetno lepša obraz ter se javno ne kaže tako kot jo je Bog ustvaril, bo obtožena. Če pa bi takim ženam in dekletom vendarle uspelo stopiti v zakon z moškim, bo ta zakon proglašen kot neveljaven.« dogodki v mesecu oktobru urejujejo zgo-zbiranju podatkov da se je namreč značilnih do-Posebno ki so kon-okolnostih. V na-vrsto so se od- ce- ljub-leta o usodi 1559 je bil izjavil, da ni pravično, ker se protestante kaznuje strožje kot priležnice. Kralj se je čutil radi te izjave prizadetega, češ da je sodnik cikal na njegovo razmerje z Diano de Poiters. — 21. oktobra 1422 je umrl francoski kralj Karel VI., ki je znorel »radi prevelike strasti in posvetnega uživanja«. — 21. oktobra 1803. je v pomorski bitki pri Trafal-garu izgubil življenje slavni angleški pomorščak Nelson. — 27. oktobra 1553. je bil v Ženevi sežgan Michel Servet. — 29. oktobra 1268. je bil obglavljen zadnji Hohenstaufovec, 16ietni Conradino. Med bitkami, ki so odločale o usodi sveta in njegovih posameznih celin, je v oktobru omeniti sledeče: 20. oktobra 480 pr. Kr. je zmagal Temisto-klej nad perzijskim ladjevjem. — 2. oktobra 331 pr. Kr. zmaga Aleksandra pri Arbelu in 29. oktobra 333 pri Issu. — 14. okt. 1066. je postavil Viljem Osvajalec z zmago pri Hastingsu mejnik britanskega otoka. — 2. okt. je sultan Aladin ponovno iztrgal kristjanom Jeruzalem. — 7. ok t. 1571. velik poraz Turčije na morju v bitki pri Lepanti. — 20. okt. 1827. popolno uničenje turškega brodovja pri Navarinu. — 11. okt. 1781. je kapituliral angleški general Conrvvallis v Yorktownu, general Burgoyne pa 10. okt. 1777. pri Sara-togy. S tema izgubljenima bitkama je Angli- ja izgubila ameriške kolonije. — 10. oktobra 1794. je Suvorov premagal Kosciuckega pri Masiejovicah, nakar je sledila tretja delitev Poljske. — 17. oktobra 1805. je Napoleon v bitki pri Ulmu premagal generala Mačka ter zajel 30.000 sovražnih mož. — 14. oktobra 1806. Napoleonova zmaga pri Jeny. — 16, okt. 1813. prvi dan bitke evropskih narodov pri Lipskem. — 4. oktobra 1693. je Catinat v bitki pri Marseille porazil Piemonteze. Ta datum je važen zato, ker je bH v tej bitki prvič uporabljen bajonet. Mimo tega pa še nekaj drugih zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili oktobra: 9. okt. 768. je bil kronan kralj Karel Veliki. — 31. okt. 1714. je bil izvoljen za angleškega kralja vojvoda Jurij Hannoverski. Angleška kraljevska rodbina pa je odložila svoje nemško ime šele v bivši svetovni vojni. — 25. okt. 1555. se je odrekel prestolu Karel V., v čigar državi »sonce nikoli ni zašlo«. — 9. okt. 1651. je Cromwell izdal znameniti navigacijski akt, s katerim je postavil temelje britanskega svetovnega imperija. — 31. okt. 1517. je nemški reformator Luther pribil na vrata katedrale v Wtirttenbergu svoje teze. 12. oktobra 1492. je Kolumb dosegel Antile. 26. oktobra 1646. je bil podpisan po 301etn! vojni vvestfalski mir, po katerem je bila Nemčija razkosana. Maribor Prizad je kupil posestvo v Svečini Pred dnevi se je mudil v Mariboru zastopnik Prizada v spremstvu načelnika kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave g. inž. Podgornika. Namen Prihoda Prizadovega zastopnika je bil nakup večjega posestva, ki 'bi ga preure- dili za sadjarsko poskusno postajo in za veliko posestvo, ki ga je Prizad takoj vzgojo raznih sadnih podlag. Za te namene primerno posestvo so našli v Svečini ne daleč od banovinske gospodinjske šole. Lekarnar Petrovič iz Krapine je ponudil Prizadu svoje nekaj okrog 50 ha kupil za ceno 1,800.000 din. Kupčijo naši gospodarski krogi popolnoma odobravajo iz razloga, da je tudi v Sloveniji Pri-zad investiral svoj kapital, ker ima tudi s trgovino z našimi kraji lepe dohodke. Aii bo uredba o omejitvi motornega prometa spremenjena? Najnovejša uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili, ki je hudo prizadela mnoge stanove, je naletela na splošno negodovanje. Zlasti je bil velik odpor v Zagrebu, kjer je banska oblast sklicala sestanek vseh prizadetih. Njihove težnje so naletele na razumevanje, zato bo banska oblast poslala svoje odposlanstvo v Beograd, da doseže spremembo uredbe št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili. Izgleda, da bodo uredbo za vso državo spremenili v toliko, da posamezni stanovi zlasti avtoizvoščki, prevozniki in avtobusni podjetniki, ne bodo prehudo udarjeni. Spet nova zadoščenja našim obrtnikom Poročali smo že, da je Upravno sodišče v Celju razveljavilo odlok obrtnega odseka Zbornice za TOI o razpustu Združenja brivskih in frizerskih mojstrov ter lasničarjev v Mariboru, sedaj pa so prispele v Maribor že nove rešitve ister ga sodišča. Razveljavljeni so še razpusti mariborskih obrtniških združenj slaščičarjev, urarjev, kovačev, slikarjev in okoliških obrtnikov.'Polagoma bodo vsi obrtniki dobili zadoščenje, ki je popolnoma utemeljeno in pravično. Lahko je moškim — v Studencih Pod tem naslovom bo prikazalo Sokolsko gledališče v Studencih v soboto, 19. in v nedeljo, 20. t. m., obakrat ob 20. v Sokolskem domu komedijo v petih slikah, bi jo je spisal Barabas Pal. Vsebina te komedije je zajeta iz današnjega družinskega življenja, kjer samo žena služi, dočim je mož doma in opravlja gospodinjska opravila. Tu jasno vidimo vse zle posledice takega življenja,'ki razdirajo prej. tako srečen zakon. V takem zakonu mož nima besede in mora mirno gledat kako se mu žena odtujuje, dokler je končno ne zapusti in gre k svoji materi. Zena pa, ki potrebuje shtžbo, se ne more zoperstavljati željam ravnatelja, posebno ne, ako hoče napredovati. Končno poseže slučaj v to neznosno in ločeno življenje s tem, da mož dobi službo ter se zopet lahko pokaže, da je mož. Po nastopu službe pa tudi takoj zahteva, da se žena posveti domu, kajti ženam je prostor doma. Važno obrtniško zborovanje V soboto, 19. t. m., ob pol 21. bo v dvorani pri Povodniku v Jurčičevi ulici važno obrtniško zborovanje, katerega naj se zaradi aktualnosti udeležijo brez izjeme Vsi mariborski obrtniki. O davčnih* zadevah, zlasti pa o pridobnini, davku na poslovni promet in o pavšalu, bo govoril davčni referent Zbornice za TOI S. Žagar iz Ljubljane. Ker ta in prihodnji teden posluje davčni odbor, je zborovanje še posebno važno. NAJVEČJI DOPUSTNI ZASLUŽEK Na osnovi določila čl. 2 uredbe o kontroli cen na malo ter razpisa bana dravske banovine v Ljubljani določa okrajni načelnik za področje okrajnega načelstva Maribor desni breg najvišji dopustni bruto zaslužek za sledeče predmete: za testenine, riž, olje in milo (razven luksuznega) 10%, za kavo, čaj in kakao 20%, za manufakturo 25%. Prekrški te odločbe se kaznujejo v smislu določila čl. 4. cit. uredbo o kontroli cen na malo po čl. 9. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z zaporom do 30 dni in v denarju do 5000.— din. Ti najvišji dopustni bruto zaslužki stopijo v veljavo 18. t. m. m. Premeščena sta iz Maribora v Kraguie-*ac meščanskošolska učitelja Franjo in Milita Martinc. m Osebna vesi. Gospa Firm Irena, učiteljica v Radvanju, . jc napredovala v V. položajno skupino. m Ljudska univerza. V petek, 18. I. m., •Predava inž. dr. France Avčin, znani planinski pisatelj, o temi: „Na smučeh preko *ar planine na Koral". Predavanje odličnega poznavalca planin Južne Srbije po-, asu j ujejo zelo lepe skioplične slike. m Ruski zgodovinski film „Pelcr Veliki'* ‘ Mariboru. Veliki zgodovinski film sovjetske produkcije „Pctcr Veliki", ki je bil v Ljubljani in povsod po Jugoslaviji ter tudi po oslalem svetu predvajan z ogromnim uspehom, bodo predvajali te dni tudi f_ Mariboru. Predvajajo ga v „Grajskem kinu'1. m Zaradi nenadne obolelosti gledališke Igralke, ge. ZaUrajškove je odpadla sinočnja vojaška predstava „Cyranoja de Ber-geraca". m Radvanjska občina je le dni dobila lastni telefon, ki je nameščen v novi občinski hiši v Sp. Radvanju. Številka telefona ie 27-30. m Sadjarji Iz Križevec pri Ljutomeru so pretekli leden obiskali Maribor. Na banovinski vinarski in sadjarski šoli sc niso mogli načuditi sadni letini in kakovosti sadja. Izjavili so, da sc kaj takega ne' vidi vsak dan. Polni novih vtisov na polju sadjarstva so se vrnili domov. m Tlakovanje Frankopanove ceste. Fran* kopanova ccsla je glavna prometna žila, ki veže mesto s svojo okolico. Ta cesta jc bila žc v neznosnem stanju. Letos poleti pa so jo pričeli popravljati in sedaj se vršijo lam llakovalna dela od železniškega nadvoza, do kasarne kralja Petra. Dela zelo hitro napredujejo in lx>do v leku enega mescca popolnoma končana. Vzporedno tlakujejo tudi Betnavsko cesto, ki je na novo zregulirana. Uredili1 so tudi cestne obrobke m. Morske ribe so se podražile zaradi splošne draginje. V našem Primorju so poskočile cene ribam za okoli 50%. m. Bolniški transport Besarabcev je te dni pasiral Maribor. V vlaku so bili sami bolniki, katere so oskrbovale nemške bolničarke. m. Razsvetlite Gosposvetsko in Vrbansko cesto! Nedavno smo že objavili prošnjo stanovalcev v kamniškem predmestju glede ulične razsvetljave in ureditve cest, vendar je bil uspeh samo polovičen. Gsposvetsko in Vrbansko cesto so sicer že nekoliko pogra-mozili, je pa tam še vedno prava egiptovska tema. Že iz razlogov, da je tam vse polno sumljivih elementov, ki kar na debelo kradejo (zadnja poročila o neprestanih vlomnih tatvinah!), je nujno potrebno, da mestna občina v tem delu mesta namesti še več novih uličnih svetilk. OPREMA INDUSTRIJSKIH GASILCEV Poročali smo že, da se je v Mariboru organizirala industrijska gasilska četa, ki je dobila strokovno osposobljenost na posebnem tečaju za industrijske gasilce. Ti gasilci bodo najmodernejše opremljeni. Naša podjetja imajo okoli 300 industrijskih gasilcev, ki bodo dobili za okoli din 400.000 gasilskega orodja in opreme. nih prccej delavcev. Za tc delavce jc zgradil lepo enonadstropno stanovanjsko hišo, tako da imajo delavci lepa, higienična stanovanja. m Občinski tajnik v Radvanju je preobremenjen % delom, zato je občina nastavila {»možno tajnico. Ker pa sedaj ni več kredita, bodo morali pomožno tajnico odpuslili. Pravilnd bi bilo, čc bi bil za take zadeve pelrebni kredit, ker brez-dvomno potrebuje občina dve moči. Delo in poslovanje v tako veliki občini se poenostavi le takrat, če je vse rešeno pravočasno in da ni nikakih zaostankov, česar pa samo ena pisarniška moč ne zmore sama. Zeiss- steki a samo dipl. optik peteln m Radvanjska cerkev je dobila popolnoma novo notranje lice. Izginili so sedaj stari naslikani svetniki z napisi v tujem jeziku. Cerkev je popolnoma prepleskana in preslikana in okrašena z modernimi ornamenli. Slikar g. Gabrijan jc imel zelo dober okus in spretno roko pri izbiri ornamentov in celokupni slikariji. m Parcele so se podražile. V poslednjem času je zelo veliko povpraševanje v Radvanju po stavbnih parcelah ter hišah in posestvih. Radi tega velikega povpraševanja so cene parcelam silno poskočile. Sedaj v Radvanju sploh ni mogoče dobiti parcele pod' 30 din za kv. m. Vidimo, da se je cftna dvignila od 15 do 30 odst. pri kv. m. Tudi razne družinske hiše in mala posestva so sc podražila. m. 100 litrov slivovke je nekdo ukradel upokojenemu orožniškemu naredniku Francu Novačanu iz Košakov, ki trpi okoli 2300 din škode. m Elektrifikacija tako zvanega „Novega naselja" v Radvanju je menda padla v vodo. Vsa vas jc že elektrificirana, le to „Novo naselje" proti Pekram še ni deležno dobrot električne luči. Večkrat sc čuje očitek, češ da občina nima od tega naselja nikakih dohodkov na dokladah, ker so vsi hišni lastniki za dobo 10 let oproščeni doklad. A li očitki so neosnovani in prebivalstvo „Novega naselja" spada tudi v občino Radvanje, ki ne sme biti za nje mačeha. Prebivalstvo pričakuje, da bo občina potegnila električni vod tudi tja gori v lo naselje. m. Mariborski svinjski sejem. Pripeljanih je bilo 229 svinj. Cene so bile:-mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—130 din, 7—9 tednov stari 135—175 din, 3—4 mesece stari 205— 365 din, 5—7 mesecev stari 390—560 dirf, 8—-10 mesecev stari 570—760 din, - leto stari 800—1100 din. Prodani so bili 104 komadi. Kilogram žive‘teže se prodaja po 10—13 din, kg mrtve teže 14—18.50 din. m Občina Radvanje bo šc pred zimo navozila na ceste gramoz. K temu delu pripominjamo, da la gramoz no sme bili predebel, ampak naj lx> droben, ker drugače ceste in potujoče občinstvo od lega ne bo imelo koristi. m Nova delavska hiša, ki jo je zgradil stavbenik g. Nasimbeni v Sp. Radvanju je končana. G.. Nasimbeni ima, kakor znano, iJubez!^i‘, z Hans Moser-om "in Paul H6r-v Sp. Radvanju opekarno, kjer je zaposle- biger-om. v. 1 Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Do konca turnirja sla še dve koli, vendar trenutno ni mogoče reči, kdo bi imel za prvo mesto največ izgledov. Sinoči se je turnir nadaljeval z 9. kolom, ki je prineslo spet nekaj „neljubih" presenečenj favoritom. Prva sta končala v italijanski partiji Bien—Certalič. Slednji jc moral po slabi igri dali kvaliteto, da se jc za trenutek rešil močnega napada, vendar pa je Bicn zmagovito uveljavil tako pridobljeno materialno premoč. — Posebno zanimiva je bila parlija Nosan—Regoršek. V daminem gambitu sta oba nasprotnika zaigrala prccej divje. V splošni zmešnjavi na šahovnici je Regorškova dama zašla, v kritične vode, iz katerih jo je rešil - samo z žrtvijo lovca. Rcgoršek je nato prišel do močnega napada, ki pa ga v časovni sliski ni pravilno nadaljeval. Nosan je napad odbil ter zmagal v končnici s prostim kmetom. S tem porazom jc zapravil Rcgoršek zadnje izglede na dobro mesto. — Aljehinka med . Babičem in prof. Slo-panom je bila izredno zanimiva. Babič m Z nožem je urezal v pijanosti v levico 19 letnega Božiča Marijana, sina pre- flednika finančne kontrole pri Sv. Treh raljih, neki A. K., viničarski sin od Sv. Benedikta. Zdravi se v mariborski bolnišnici. m Nočna lekarniška služba: od 12. do vključno 18. t. m. lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Marodno gledališč« Sreda, 16. okt.: zaprto. Čelrtek, 17. okt., ob 20.: „Cyrauo de Bcrgerac". Red A. Druga ponovitev „Cyrana de Bergerac“ — Roštandove veličastne komedije — ki je bila ob prvih dveh uprizoritvah s splošnimi simpatijami sprejeta, je določena za četrtek, 17. t. m. Na vrsto pride abonement reda A. Kino * Grajski kino. Danes prvič veliki ruski film „Peter Veliki". Je film o stvaritelju velike Rusije. Višek slovanske umetnosti. * Kino Union. Danes senzacija I I. del amerikanskega velefilma „Phantom-jahač" z znamenitim Buck Jones-om v glav. vlogi. * Esplanade-kino. Odlični zabavni, veseli, glasbeni dunajski velefilm „Duuaj mesto i‘e s točno igro prišel kmalu do napada. >rof. Stupan jc napad hladnokrvno odbil in prešel v dobljeno končnico, kjer jc kmalu dobil kmeta in sigurno zmagal. ~ Dasko je v francoski partiji proti Ketišu precej slabo zaigral otvoritev ter kmalu izgubil lovca, Ketiš pa ni odločno izrabil svoje premoči, .ampak je dovolil naproti-niku, da je šc dolgo ,.sitnaril" po deski ter slednjič izsilil končnico. Vendar pa ni nobenega dvoma, da bi Ketiš, ki ima premoč treh kmetov, prekinjene končnice ne dobil. — Francoska partija Marvin— Breš je bila po .dolgočasni pozicijski igri prekinjena v izenačenih pozicijah. — Marolti je bil v tem kolu prost. — Rezultati prekinjenih partij: Regoršek—Breš 1:0, Marolti—Nosan 1:0. Stanje po 9. kolu: Dasko 6(1), Marvin 5(1), prof. Stupan 4 (2), Marolti 3V*(2), Bien 3‘/*(l), ‘Rcgoršek 3‘/,. Babič 27s(l), Breš 2.(2), Nc^san 2 (3), Ketiš 2(2) in Certalič 1 točko. Zakaj tožijo pekovski pomočniki svoje mojstre Od Združenja pekovskih pomočnikov smo prejeli naslednji dopis, ■ki ga po svoji poročevalski dolžnosti objavljamo. , Vzrok, da so pekovski pomočniki ovadili svoje mojstre, je ta, da se pek. mojstri niso nikdar držali nobenega zakona, uredbe, pa tudi ne kolektivne pogodbe, katero so oni sami podpisali. 1. Imamo zakon od leta 1.922 o zaščiti delavcev, kateri prepoveduje vsako nočno delo v pekarnah pred .4. uro zjutraj poleti in pred 5. uro zjutraj pozimi. Tega zakona so se pek. mojstri držali samo par let, nato so ga zečeli kršiti in ga počasi popolnoma ignorirali ter začeli z delom v pekarnah, kakor se je kateremu zljubilo. 2. Leta 1937, je banska uprava izdala uredbo, s katero omejuje nočno delo v pekarnah na 3. uro zjutraj. Te uredbe so se pek. mojstri držali samo par mesecev in nič več. 3. Z podpisom kolektivne pogodbe leta 1939, se je začetek dela, mezde in vse drugo fiksiralo, toda tudi tu je vprašanje, koliko in kje so se pek. mojstri držali te kolektivne pogodbe. Navajamo primer, da se je celo ob nedeljah delalo pri nekemu pek. mojstru v Krčevini, kakor se še sedaj dela pri nekem v Melju. Nadalje smo imeli slučaje, ko se ni plačevalo po kolektivni pogodbi, da se niso pek. mojstri držali delovnega časa, kakor predvideva kol. pogodba. Vse to je ugotovila paritetna komisija, katera je sestavljena iz treh mojstrov in treh pomočnikov. 4. Do sedaj, ko so že vsa industrijska podjetja dala svojim delavcem draginjske doklade najmanj 20—30%, so pek. mojstri dali samo 10%, četudi so cene kruhu dvignili za 50%, drobnemu pecivu pa še za več %. Ko smo pa pred mesecem zahtevali, naj nam zvišajo plače, so nam odgovorili, da ne morejo nič dati, temveč, da bodo prisiljeni celo znižati naše dosedanje mezde, češ da so naše plače previsoke, četudi več kot polovica pek. pomočnikov ne prejema višje mezde, kakor je predvidena po novi minimalni mezdi. Živilski delavci pripadajo v B razred in bi morali prejemati najmanj na uro din 4.75, to, je na teden 285 din, dejansko pa prejemajo samo 250 din. Minimalne mezde niso predpisane za kvalificirane pek. pomočnike, temveč za nekvalificirane živilske delavce, tako da so pek. pomočniki, ki bi morali biti plačani više od minimalnih mezd, dejansko. niže plačani. 5. Ob izdajanju nove uredbe, o prehrani prebivalstva in vojske s kruhotn, s katero se nočno delo v pekarnah ukinja, smo.se pek. pomočniki resnično razveselili; toda na žalost so pek. mojstri ti, ki nas gonijo n^ delo ponoči in celo z grožnjo, da se nas bo odpustilo in res, do sedaj je bilo že par slučajev, da so pek., pomočniki dobili- odpoved,' ker so se držali zakona in niso Hoteli iti na delb pred 4. uro zjutraj. Mislimo, da bo razumljivo, da nismo mogli prenašati več krivic s strani pek. mojstrov in da smo se zatekli na zadnio pot in ovadili tiste pek. mojstre, ki so kršili uredbo. Priznamo, da nam to ni bilo ljubo in da se ne bi tega nikdar poslužili, če bi gospodje pek. mojstri postopal) z nami bolj človeško, posebno kar se tiče ročnega dela, ker je dokazano, da je možno in vse v redu, če se ne dela ponoči; dokaz ttmu so tiste pekarne, ki se tega drže. Zato ni res, da smo mi zavzeli brezkompromisno stališče do njih, temveč je rest da smo vedno za kompromis in za^ pametne razgovore z njimi. Združenje pekovskih pomočnikov v Mariboru, Stran 8. »Več er ni k« . €' V Mariboru dne 16. X. 1940. Soor? »večernikov" nagradni natečaj V zadnjem kolu jesenskega ligaškega prvenstva smo doživeli zopet dve presenečenji, ki spadat med največji v dosedanjem tekmovanju, zlasti velja to za tekmo v Kranju. Tudi med našimi tekmovalci skoroda ni bilo nobenega, ki bi pričakoval poraz Ljubljane. Ker je mnoge iznenadil še trboveljski Amater, je tudi tokrat rezultat tekmovanja razmeroma slab, tudi tokrat nobena prognoza ne bo dobila več ko štiri točke. V zadnjem kolu smo prejeli vsega 72 prognoz, kar je razumljivo v toliko, ker so se mnogi tekmovalci v mišljenju, da ne bodo dosegli dovolj visokega števila točk, vzdržali sodelovanja. Tokrat smo priznali veljavnost vsem prognozam. Med njimi je tudi razmeroma mnogo takšnih, ki imajo ta ali oni rezultat točno napovedan, cela rezultat tekme Kranj — Ljubljana, ki je med vsemi najbolj presenetljiv, nam je poslal neki tekmovalec. Mariborski re- zultat je uganil Dečko Drago iz Celja, rezultat tekme Kranj—Ljubljana je pravilno napovedal Grizold Ivan s Pobrežja, celjski rezultat so točno predvidevali IJalca Albin in Novšak Maks iz Maribora ter Rozman Anton s Pobrežja, ljubljanskega pa Stane Hren in Pocajt Rozi iz Maribora ter Kumar Josip s Pobrežja. Stave na posamezne klube kažejo sledeča razmerja: Železničar—Bratstvo 71:1, Olimp— Maribor 17:50 (5 za remis), Mars—Amater 31:37 (4), Kranj—Ljubljana 2:69 (1). Podrobnejše rezultate za zadnje kolo in izid celotnega tekmovanja z objavo nagrajenih tekmovalcev bomo prinesli v sobotni številki. Tekmovalcu g. V. Z. iz Maribora sporočamo, da je za svoje prognoze iz 4. kola M-B 2:1, L-2 3:1, O-M 2:1, K-A 3:1 pravilno dobil 2 točki, ker ustrezata samo prva dva rezultata. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malib oglasih stane vstka boseda 5C par. noimanlša pristojbina ta le oglase te din 10.—. Dražbe, preklici. dopisovanla In ženltovanlski oglasi din 1— po besedi. Nal-manišl znesek za te oglase le din *2._ Debelo tiskane besede »a raCunalo dvolno. Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje tako) pri naročilu, oziroma ea le vposlatl v oismu skupa) z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun it 11.409. — Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SLUŽBO DOBI MEHANIK ALI KLJUČAVNIČAR z mojstrskem izpitom dobi takoj stalno nameščenie. Ponudbe pod »Mehanik« na poslovalnico »Večernika« v Ljubljani. 18946-2 Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade. Tovornik Hinko, Tyrševa ul. 11. 18965-2 Iskrenega PRIJATELJA-ICO trgovsko izobraženo, za svetovanje, event. sodelavca, išče gospod. Ponudbe: Maribor. poštni predal 16. 18963-2 STANOVANJE ODDA Sončno, dvosobno STANOVANJE cena din 380.—, se takoj odda. Koroška c. 90. 18053-5 ALI 3£ VAS RADIO V REDU RADIO STARKEL MARIBOR STROKOVNA POPRAVILA SOBO IŠČE Soliden železničar išče SEPARIRANO SOBO z vse oskrbo blizu Glavnega kolodvora za 1. november-Plača vnaprej. Ponudbe pod »Soliden« na ogl. odd. »Večernika«. 18946-9 POSEST ENODRUŽINSKA HIŠA se proda- Vpraša se pri A. Rečnik, Maribor, Pobreška cesta 6, v trgovini. 18850-11 fer DROGERIJA KAN Proda se LEPA PARCELA Košaki 44, prejšnje Korenovo posestvo. 18968-11 VEČJA PARCELA ob glavni cesti mesta na Pro-dal. Ponudbe pod »Resni re-flektant« na ogl. odd. »Večernika«. 18961-11 Prodam 2 lepi PARCELI v špesovem selu in eno lepo parcelo tik pobreške šole. — Vprašati: Pobrežje, Zrkovska cesta 70. . 18957-11 ŠTIRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami in z vsem kemfortom se odda v StroBtnajerjevi ul. 28-1. Vprašati je pri upravi hiše Stross-majerjeva ul. 28, priti. št. 2 od 13.—14. ure 18972-5 SOBA IN KUHINJA se odda Meljska cesta 31, Krivec- 18969-5 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok. Einsrvilerjeva ulica 26, Melje. ______________________18970-5 KRASNO STANOVANJE iu takoj odda. Ptujska c.. 33. 18962-5 SOBO ODDA GOSPOD it sprein.c na stanovanje. — jrolavarski prehod 7, Štraus. 18950-8 Proda sp STAVBIŠCE z gospodarskimi poslopji v naiprometneji ulici Maribora Strogi center. Pismene po nudbe na ogl. odd. »Večerni ka« Pod šifro »Center 8«. 18954-11 Proda se HIŠA z gostilniškim lokalom v Stu dencih. Informacije daje advokatska pisarna dr. Krulca, Marijina 10. 18973-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA. Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopl zima. Vsa pečarska In keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 POHIŠTVOOPREMA DVE POSTELJI 2 nočni omarici, umivalnik in drugo dobro ohranjeno-, pohištvo se proda. Naslov v Ogl. odd. »Večernika«. 18964-17 Prodam dobro ohranjeno PISARNIŠKO POHIŠTVO s telefonom. Naslov v ogl. od. »Večernika«. 18952-17 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO posodo, obleke in druge drob nine. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18951-17 Proda se nova. trda OREHOVA SPALNICA Vprašati pri Anton Maver, Vrtna uL 6, mizarstvo. 18948-17 VOZILA Dobro ohranjen globok PLETEN VOZIČEK in košara na prodaj. Dalmatinska ul. 26, pritličje. 18939-22 Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOLO 500 ccm., tudi s prikolico. Po nudbe in ogled nujno. Viktor D., Graiska ulica 5, telefon 2839. 18971-22 KABINET z iastnim vhodom, primeren za malo nameSčenko, se odda. Kazlegova 25. part. 1- _____________18950-8 Odda se lepa SONČNA SOBA joljScum gospodu. Poseben vhod. Maistrova 14, vrata 7. ____________18974-8 PRAZNA SOBA so odda. StroBmajerjeva ul. S, via.a 8. 18928:8 POCENI! Lepa hiša v centru Maribora’ event. delež proda samo posredovalnica* »Rapld«. Gosposka 28. 18947-11 MOTORNO KOLO s prikolico, v dobrem stamu kupim. Graiska ul. 5-1. telet. 28-39. 18960-22 ŽIVALI KRAVA IN TELE se proda Maistrova ulica oj’ 18959-24 LOKAL l inventarjem se takoj ugodno proda. Vprašati Vetrinjska ul. & Maribor. 18945-10 DENAR Takoj POSODIM 50.000 DIN Ponudbe z znamko 3 din na ogl. odd. »Večernika« pod ,8%« 18956-12 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Kordška 26. poleg tržnice. 16799-18 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice damsko perilo naicenele pri Š Ketiš-u Stolna I. 11406-18 Čitajte,, V ečernik GRAJSKI KINO TELEFON 22-19 Danes prvič v Mariboru veliki ruski film o stvaritelju velike Rusije Višek slovanske umetnosti Je film v katerem nastopajo najboljši igralci sodobne Rusije. Fijm Peter veliki prekaša vse historične filme kar jih je stvorila filmska industrija. -•••• .-v Cenjeno občinstvo se naproša, da si preskrbi vstopnice v predprodaji. Naš prihodnji film: Iftmji študentje Continental na ugodne mesečne obroke BVAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ni. 30 Lfublfana. Prešernova ul. 44 Zlato in srebro, oriljante, jastavljaine listke išče nuino ze nakur M. Ilgeriev sin, Marlboi ;o*noska utica 15 Spomnite se CMDI Jaboika "7 Hruške ~ Kutne Kostanj Orehe kupujenr dnevno vsako množino po naivišii dnevni ceni .IOSIPINA BOLE sadje in zelenjava en Eros, Maribor, Koroška 20. dvorišče V MODERNI VOZIČKI po vseh cenah RAZNO VA2NO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike Pri prvovrstnem pečarskem podjetju-Stalno velika zaloga naj-novejšth modelov peči. štedilnikov »n stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tvrševa ulica 12. 18218-28 ENA iGLA ZA BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclfa * Zahvala Za iskrene izraze sočustvovanja ob smrti našega nepozabnega gospoda Jo$ipa Janžekoviča se tem potom najsrčneje zahvaljujemo vsem spremljevalcem na zadnji poti in darovalcem cvetja in vencev. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Frohsinn«, tovarišem iz delavnice drž. železnic ter gosp. šefu in nameščencem tvrdke Polak. Maribor, dne 15. oktobra 1940. Žalujoči ostali. 'rlADlO STARKEL' MARIBOR, TRG SVOBOD tl. 6* Izd iu in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d, ue rračaio. - Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulicn 6. - Telefon V globoki boli naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je iskreno ljubljena hčerka in sestra Ivank a Robinsak v torek, po kratki mučni bolezni, stara komaj 15 let, za vedno zapustila. Pogreb nepozabljene pokojnice bo v četrtek ob 16. url na magdalen-sko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, ob 7. uri zjutraj, v magdalenski cerkvi. Maribor, Ormož, 16. oktobra 1940. žalujoči stariši Franc in Marija in brata Franc In Rihard ter ostalo sorodstvo. , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se uredništva štev 25-67 in uprave štev 2S-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409