p CfaMfaai, IO. marca. 1937 Celo SO • Slev. IO Slopemski kmečki parlament V dvorani Frančiškanskega doma v Ljubljani je bilo v nedeljo, dne 7. marca, važno kmetsko zborovanje: vršil se je prvi redni občni zbor Kmetske zveze, stanovske ustanove, ki bo še bolj kot danes v bližnji in daljni bodočnosti odločujoče posegala v slovensko gospodarsko življenje. Zakaj slovenska Kmet-ska zveza ima že danes 220 krajevnih organizacij z več kot 30.000 člani. Je pa več kot gotovo, da se bodo pod okriljem stanovske organizacije Kmetske zveze združili v bližnji bodočnosti vsi slovenski pošteni kmetje, ki jim js več za stanovske koristi, kol za nesrečno protislovensko in protikmečko politiko gotovih saniozvancev. Tajnik Milan Finec je podal obširno poročilo o delu Kmetske zveze v prvem letu po obnovitvi. Poročilo je bilo sprejeto % velikim odobravanjem. Soglasno je bil izvoljen nov odbor s predsednikom kmetom Janezom Brodarjem iz Hraslja pri Kranju na čelu. Bo pa odbor še pomnožen, ker se je izrazila želja po čim večjem zastopstvu posameznih krajev. Izpre-menili so pravila teko, da bo Kmetska zveza lahko združila v svojih vrstah vse kmetske ljudi od najmlajših do starčkov. Uvede se članarina, in sicer 10 din za hišo letno, ki gotovo ni visoka z ozirom na prispevke, ki jih plačujejo za svojo stanovske organizacije drugi stanovi. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo: takojšnjo organizacijo kmetskih zbornic, pomoč podeželskim hranilnicam, da prično redno poslovati, zvišanje cen kmetskih pridelkov, zlasti potom odprtja svetovnih tržišč, zlasti v sosednjih državah, ustanovitev vnov-čevalnih zadrug in ukinitev mitnin na kmetijske pridelke. Pri nadaljni obravnavi so razni govorniki »oglašali važne stanovske kmetske zadeve. Poudarjali so zlasti: važnost zadružništva, nujnost zopetnega delovanja denarnih zavodov, pošteno ureditev kmetskih dolgov, odpravo carine na poljedelsko stroje, znižanje «®e sladkorju in na železnici, uvedbo nerodnega in starostnega zavarovanja, udelež-1)0 Kmetske zveze pri trgovinskih pogajanjih, uvedbo večjih javnih del tudi v svrho odpra-w delomrzniške nadloge, pocenitev modre galice, skrčenje šolske dobe, ornilienje dimnikarskega reda in davčnih postopkov itd. Občni zbor Kmetske zveze je dobil postali poudarek z navzočnostjo mnogih odlič-ni« prijateljev našega kmeta. Navzoči so bili Poleg drugih: minister dr. Korošec, ban ®r- Natlačen, minister v p. dr. Kulovec in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave Podgornik. Minister dr. Korošec, burno pozdravljen, je imel nagovor sledeče vsebine: Ker sera v Ljubljani, sem mislil, da je moja dolžnost, da pridem na današnji občni zbor Kmetske zveze. To ne samo zaradi tega, ker sem bil na občni zbor povabljen, marveč tudi zato, ker mislim, da imam neko zgodovinsko zvezo z imenom vaše organizacije. Bil sem namreč na Štajerskem in v Sloveniji sploh prvi, ki je ustanovil organizacijo s tem imenom in zato pravim, da imam neko zvezo, neko skupnost z vašo sedanjo stanovsko organizacijo. Vaša sedanja strokovna organizacija se od naše bivše nekoliko razlikuje. Naša je bila politična, vaš« je stanovska, vaša je strokovna — nepolitična. In če imate nepolitično organizacijo, imate s tem tudi mnogo prednosti, ker so politične stranke vendarle nekako tesnejše kakor nepolitične organizacije. Vaši organizaciji želim, da bi s® v njej zbrali vsi kmetje vse Slovenije, da bi mogla edino in močno reprezentirati kmečki stan. Kmečki stan je dobil pred kratkim zelo važno javno pravno ustanovo — kmetske zbornice. Slišim, da s kmetskimi zbornicami niso vsi popolnoma zadovoljni. Zato vam povem, da so kmetske zbornice ustanovljene z uredbo, ki ima zakonsko moč. Taka uredba se more spremeniti. Tudi ta uredba se bo spremenila, kadar si boste v tem vsi edini. Vendar pomeni že ta uredba sama po sebi velik napredek za naš kmečki stan. Ce danes pomena kmetskih zbornic še ne čutimo popolnoma, bomo to čutili čez 10 ali 20 let. Kmetski stan je s kmetskimi zbornicami dobil institucijo, s pomočjo katere se bo odslej drugače boril za svoje pravice, kakor dosedaj. Dosedaj niste imeli stanovskih zastopstev, da bi lahko na pristojnih mestih povedali svoj® mnenje. Z uredbo o kmetskih zbornicah bo« ste sedaj preko svojih zbornic lahko zastavili svojo besedo povsod, kjer se vam bo zdel« potrebno. To tem bolj, če boste imeli v zbor« nicah ljudi, ki so sposobni in jim zaupata* To je za nag kmetski stan temeljni zakozvi^ bo spremljal kmeta v njegovih dobrih in slabih časih. Danes je 7. marca in vsi opažamo, kak« se narava prebuja. Vsi pričakujemo pomladi. Človek se veseli, da zima odhaja. Zimski čas je bil za kmeta strašca borba krise v k me« tijstvu. Kakor vidim danes pojave nove pomladi ia novega bujnega življenja, tako vidim tudi pojave novega gospodarskega življenja pri nas in v drugih državah. Mi mislimo, upamo in pričakujemo, da j» zimski čas za nami ia da prihaja nova pomlad tadi za naš kmetski stan. Ta zimski čas se bo nekaj časa v naših, vrstah še čutil. Enako se bodo Čutile tudi g® posledice odhajajoče gospodarske krize. To so ostanki zimskega življeaja, težke kriz«, Id smo jo preživljali. Kriza nam je zapustila kopico vprašanj, ki čakajo rešitve in ki morajo biti rešena. Kar se tiče teh vpražanj, vam obljubljam v svojem imenu, kakor v imenu svojih tovarišev, našo krepko in prijateljsko podporo. Prepričan sem, da smo tudi v tem oeiru naredili že velik korak naprej in da ne b® trajalo dolgo, ko bomo prišli zopet v tisto čase, ki bodo prinesli tudi vam, kmetovalcem« boljše življenje. Kmetski zvezi želim ponovno živahnega in uspešnega delovanja. Tej želji našega voditelja se pridružuje % vso iskrenostjo vse pošteno slovensko ljudstvo. Bral sem v zadnjem »Domoljubne med »Malimi oglasi« šest ponudb »I š 8 e m h ! a p-e a. d e k 1 oc itd. In takih oglasov je poln vsak »Domoljub«. To kože, da grunta!- težko dobi posle. In to danes, ko te vsak dan obišče najmanj deset mladih zdravih brezposelnih, ki pravijo, da iščejo dela, pa ga ne morejo dobiti. Kaj jo resnica? Resnica je, da krnet težko dobi posle in delavce. Ako bi jih lahko dobil, bi jih ne iskal po časopisih. Resnica pa j® tudi, da ae današnji mladi svet umika kroet-skemu deiu, češ, da je prenaporno, preurca-zano, premajhna plača. Zato kmetski fantje tišče v mesta. Vsak hoče biti policaj, orožnik, poštni sel, linancar. — In dekleta? »Za deklo pa že ne grem, da bi umazana hodila okrog krav in prašičevi Grem v mesto. Tam bo irs-lo dela, pa lepa plača. Tam bom slekla »kmetico« in oblekla »gospodično«, ttuto proč in klobuček na glavo!, pa rokovičice na roko, to je zame.« Tako mislijo na deželi dekleta in »dobre« mamice dajo poiuho, češ, le pomagaj si do boljšega kruna, da ne bo8 toliko trpela, kakor jas trpim.« In posledica je, da mladi svet tišči v mesta in tovarne, na kmetiji pa manjka poslov in delavcev. Zato se po mestih naber® preveč ljudi, ko pa jim zaslužka manjka, postanejo brezposelni, ki jih j® danes na tisoče« In če siliš te ljudi, da bi šli na kmeta delat, ti odgovarjajo, da niso takega dela vajeni, (Nadaljevanje na prihodnji strank spodaj} iT „Priiateiji" slovenskega kmeta Sedava® je bila v narodni skupščini pr»- ] A* najbolje zastopajo koristi Slovenije, račuaaka naprava. Pri se gre sa to, kak« | sebno slovenskega kmeta, »e bodo milijarde, ki jft davkoplačevalci v • <-•-»-'«' po- leta i veUko teža™ skupaj spravijo in v Eelgraa pošljejo, kako se bodo te milijarde prJb^daje iete kar najbolj koristno porabiie v prid državi in državljanom. Pri Sej priliki Isnkjo poslanci pravico vladi povedati, kaj jih Seli i® tSH. — bolj prav: kaj žali in tišči njih volivce, pa kako bi s? jcogii ti žuli zasesti io t* stiska polsjšati Kaj pa najbolj tišči in žuli poslance »kmeiaket stranke? Tisie, ki so bili »izvo-Ijttk — ž« veste, kako: Kaj je njih bolečina? Sc prehudi davki ss slovenskega kmeta, ne drage težave, ki ga tarejo in žalijo, ki ga pretijo & ajegove zemlje pognati, ne 6S0 mi-ki jih Slovenija vsako leto preveč pošilja dol po Savi, d« jih nikoli več ne vidimo. Kad ton niso ti gosposki kmetje ali »fametski« gospodje nič tožili. Njih bolečina ni to. da slovenski kmet komaj še diha. da ponekod nima m žveplenke in sol. Njih bole-E&e j« samo — »klerikalizem«. Nad 'eno so na dolgo in široko r skupsčini govorili, nad teio zdihovali in »klerikalcec Srbom tožili, da so to silno hndobni otroci, ki ne ljubijo troje skrbne matere Jugoslavije, ki le na io mislijo, Jako bi mogli to svojo mater ©b življenje spraviti in ki posebno njim. liberalcem. »kmetskim« in gosposkim, ne dsdo ■tiru® spati in mirno nžirati kar bi jim mati Jugoslavija privoščila in podelila, ko bi t? hn-iol.nl »klerikalci« ne branili« Toda kdo je t resnici hudoben? Hudobni etroci tožijo učitelju svoje tovariše: »Gospod »čitolj, tale je pa rekei da Imate vi grde snu-Staw!< Prav tako delajo slovenski liberalci od nekdaj ln bodo delali, dokler jih bo kaj b« sveto. !&kt>r mačka nikoli ne bo nehala Ksiši kriti pes nikoli lajati nad mimoido-Snii, volk nikoli trgati ovac, tako liberalci, gosposki Sa »kmetskk. nikoli ne bodo ssehaii eovraJati »klerikalcev« nad vse na sveta. jih težiti ia v flkž vode topiti ko bi »e dali!... Ba Ihmhj »o nas »ogli čraffi pred Herod Sb pred vse® svetom, v Belgradu pt*d Srbi in dragimi bi bite Slovenija v ©fcsh drugih, kar pač najbolj mogoče nmazana! Tak« ®e»- «li pa okvari: »Nekdaj sem slufil za hlapca, pa m ffianua več, ker ves? natelits.ni kakor zaslužim t Vsled tega trpi škodo kmetija. Dohodki »o se zelo zmanjkali. daiatue ps ao ee ustrojile. Ali pa si ree mladi ljudje po mestnih «3tažh*b rež prihranijo? Dvomim' Pasmam teapca, ki je sinili 20 tel in prihranil 28 *§*rt9ttw«. Paeaiua £5 g! je prihranil« » tmn? dtosrj«. Koliko pa so prihranile Sgespodffine« v mesta? Večina si»! Velik© ™s6e " »»P6«- ** 5« b»Š ftwpo- na, veliko izda sa svojega >!Mt»t. bi aa r». Itaa »roja »neveste« popira ln tobak kndi-geroke pa odlaša do Nikohi. fc kr»«v »avateo bmpesefamst T ttefcn, deiajo io hranit,. Pctej ^ Je krasta »darik iaši kris*. V časa MletoBh fipi.ptm-skft krav« si w mmrda sekaj prihranil in d«! t dosafe, W Kaj je Novačan govoril, ste zadnjič brali. Naše bele cerkvice po hribih, kapelice in križi ob potih ga bodejo v oči Tudi hudič se boji križa in ga grdo gleda ... Potem bodo pa govorili, da so seveda »tudi za vero«, kakor je piscu teb vrstic s poudarkom to zagotavljal g. Mravlje, ko se mu je enkrat nekoliko' približal. Seveda tega mi ni povedal, da je neddgo prej kandidiral na komunistični listi. Komunisti so seveda hudo za vero vneti; kakor slišimo povsod cerkve zidajo, popravljajo in lepšajo!... Iz tega se vidi vsa grda hinavščina teh ljudi. Zato zagotavljajo, da so tudi za vero. da pod plaščem te hinavsoine tem lažje vero ubijajo. — seveda pod imenom jklerikalizma^. Nekateri iskreno misleči ljudje so se približali tem kmetskim voditeljem, da bi skupno poravnali razdor med slovenskim kmečkim ljudstvom. P» so slabo naleteli. Kaj kmalu so spoznali, da so njihove fraze o veri in cerkvi — gola hinavščiua. Boš volka spreobrnil, da bi ne trgal ovac. seveda! Kar zna. to zns in ne bo nikoli opasti!. Kljubovanje in nagajanje je življenje naših nasprotnikov. Ko bi ne kljubovali in nagajali, bi ne imeli več vzroka, da imajo svojo stranka Njih največja nesreča bi bila, tat bi bili vsi Slovenci enega doba in srca. prijatelji med seboj. Hudič tega seveda ne bo nikoli dovolil. Znajo pa z navidezno »resnico« slepiti nerazsodne bratee. da jim verjamejo in jih držijo na Spagi- »Mislite samo s svojo glavo!« je eno takih slepil, ki se zdi slepcem silno imenitno, v resnici pa je velika laž, ker noben človek ne misli san*o >s svojo glavo«. V času diktature pa so pokazali. da so zmožni vsake hudobije, ko so ti »prijatelji kmeta« Imeli največje veselje, svoje poštene sosede o v« jati, spravljati v ječo i» jim prizadevati rw> mogočo Škodo. — Kako »e bog pogaja) i ljudmi, ki nimajo nobenih načel! K« nima?, za kaj 5>i prijel, kar bi držatol »Mi na oblasti, mi pri jaslih!«, to Je njih načela Duhovnika, ki bi jim v tem prav dal, bodo seveda visoke Častili, ker se lahko nanj sktlcajejo, da potrjuje »jih zmote in krivice. Dnhoraik p«, ki jim epa povedati resuk« v obraz, je pa sovražnik našega kmeta... Na pota tpsn njih »načelo« p« je >kle-rikaiizf-fiK. Nadvlada duhovščine! Ksj je e te nadvlado? Gotovo je, da duhovniki niso rageli, da imajo svoje slabosti, kakor jih ima vsak sl»hern človek. Mogoče je tudi, da kak dehcmiik grt časih kaj predale«. hoče d® le nfegm-a Gotova pa tudi. da »bfa tesbrašMB »trn tak« ne Hrt i« w ¥t;rl»t n k*fcw lsko izobraj.ho m» « aS 50 feSSi 5»k®jninet m din! In koliko tet »d drSs^. * vrejima d«»a m- fr^KuM terf b» blin, d^krat ^ hk® kakor duherolk stotek«, , to je 80kj»l •»«£! Prt^ 5® fefcto bm >M k* praummi m aat T knt- ls,Kle. rikalizem'« je kriv vsega hudega.« Le ljudje, ki nimajo nobene srčne kulture in so polni samogoitnosti, so zmožni kaj takega. Ker ste pa" g. Mravlje v narodni skup-ščini lako zgovorni, prosimo Vas, da nam odgovorile na tale vprašanja: 1. Navedite iiis številke, kaj ia kolik« je - kierikftMaem«, i« je »toves-tka ik-hofščina narodu ik«devala v narodnem, go-s,poilar sklep prsiv »arejen sk ni ja je vaša straiska »»kriva te »gromne »k«de, 16 milijard. SUveMji? 1. AH je eli kč res. da je lioteaitake* važa »kmetska« stranka ra sleTeBinkeita kmeta taka aeesre**. kaker če fcš nas ?*ako !pl0 t»ža vae psbite? 8. K tj« torej je kriv vsega h»de«a F' »as: klerikabseu ali — IšfeemiisfR«?! »Primite tat«! vpije tisti nad poštenimi ljudmi, ki je sam kradel in »kradel slovenskemu ljudstvu milijarde premoženja! Ali hočete vedeti, koliko je »innetska* stranka kmetu pomagala? Toliko, da je gospod Pueeij bil minister, Marošič pa ban, d« sta oba senatofjja, Sd vlečeta »d davkoplačevalcev na leto stotisoče dinarje*' plnče, in je nekaj njih ljudi posi»®t»v. ki imajo P« 0000 din na (|j) In pa to seveda, da M vpeljali po vsej d«&>li iganjske kotle, ki seveda ljudstvu najre^ji bl»._s«s!ov. ^e lo ni r^j, potem pojdite, jt- Mravlji v litijski okraj ki gs vm*opat«.« kjer po Se niste Smeii kakor J« t?»tt»eg< v^ake^a pw.lsm«. da poroča voh -csm o sTojem dsJu In posluša ujili Po1' dito tn 5»riiHvv«i«tte ljadwtva, kaj velikega je storite vate stranka! Vam b« e je pr«St«moi^ 8j«di, » •« «P«}o nasproti stranki, M j« «<«r»»« M n*" tod in kmeta vse, kar ce najv«£ stroriti »o™ kaj je novega OSEBNE VESTE d Za načelnika kmetijskega odsek*, pri kr. banski upravi v Ljubljani je imenoval ban dr. Natlačen g. inž. Lamberta Murija. d V pokoj je odšel po 35 in pol letih vzornega službovanja g. Bogumil Remec, direktor II, realne gimnazije v Ljubljani. Bog ohrani neupogljivemu katoliškemu možu zdravje še mnogo leti d Po štiridesetletnem službovanja je odšel t pokoj načelnik kmetijskega odseka pri kr. banski upravi v Ljubljani. d Pokoj je nastopil dne 1. tnarca 1937 g. Jože Pavlič, strojni stavec Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. O. Pavlič je eden najbolj zaslužnih in najstarejših naših tiskarskih delavcev. Celih 52 let je delal v svojem poklicu. Naj še dolgo let zdrav in vesel uživa zasluženi pokoj! d Jubilej vevškega domačina. Petdesetletnico svojega življenja in 30-letnico umetniškega dela praznuje v Zagrebu prvi basist tamkajšnje opere, Slovenec Josip Križaj. Križaj je rodom iz Vevč, glasbeno pa se je vzgajal pri Mateju Hubadu. Komaj je končal realko, se je že začela njegova pevska slava. Sprva v Ljubljani, pozneje v Trstu, v Osijeku in po drugih jugoslovanskih mestih. Stalno se je držal Zagreba, kjer je tudi še danes nastavljen. Vmes pa je mnogokrat gostoval v Ljubljani ter z velikim uspehom tudi v inozemstvu. d 80 let jc dopolni! Josip Gselman, gostilničar in posestnik v Hočah pri Mariboru. rl 80 let je dopolnila gdč. Matilda BobŠnec, bivša dolgoletna upravnica »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Jubilantki, ki živi že več let stalno v Opatiji, naj da Gospod doživeti še mnogo blagoslovljenih leti DOMAČE NOVICE d Nadškof dr. Ujčič posvečen. Dne 7. marca 1937 je bil v cerkvi sv, Antona v Zagrebu svečano posvečen v škofa novoimenovani bel-žmjski nadškof dr. Ujčič. Svečanim obredom je prisostvoval ban dr. Ružič a poveljnikom ar-®'ie armijskim generalom Jurišičem. V sprevodu v cerkev so ob posvečevalcu nadškofu dr Bauerju korakali skoraj vsi škofi jugoslovanskega episkopata. Novega nadškofa sta pri obredih soposvečevala ljubljanski škof dr. Rož-®an in splitski škof dr. Bonefačič. Naj sprem- — nasproti postaviti stranko, ki naj ja kmetu in narodu v rešitev, — ko ni storila zaiij in stokrat manj ko nič: desetmilijardno ikodoll ln vendar so še ljudje, ki taki slepariji verjamejo! Kmet, ki te ogromno nesroče in sleparije 118 »vidi, ali jo uvidi, pa je noče priznati, ali 81 i' 10 milijard škode nič no stori, — to ni več slovenski kmet, ampak — izmeček slo-venskega kmeta. Rekli boste, da sem grob, A nič grob, samo resničen in pravičen. Hud sem na sleparijo in sovraštvo toliko bolj, kolikor bolj ljubim in si želim mir, prijaznost in edinost. Nikogar ne sovražim, tudi liberalcev ne. Vsakemu želim vse dobro. Mir vsem, ki so dobre v°'iel Laži in sleparije ptt konecl K. Ija g. nadškofa obilen božji blagoslov, da srečno dovrši vse to, kar pričakuje od njega sveta Cerkev in jugoslovanski katoliški verniki. d Po vež ko trimesečni stavki je bil dosežen med papirnico v Vevčah in delavstvom sporazum ter je bila kolektivna pogodba podpisana. V korist delavstva je posredoval tudi ban dr. Natlačen. Po doseženem sporazumu bodo delavstvu znižali mezde za 7.5%. Vodstvo papirnice pa je priznalo delavstvu tudi tri dni dopusta, ki ga pa letos delavstvo ne bo izkoristilo. d Delomržneže pod nadzorstvo! Naval delomržnežev na Ljubljano in okolico, pa tudi na mnoge druge kraje v Sloveniji se vsak dan močneje občuti. Najbolj navaden izgovor, ki ga ima tak delomržnež pri beračenju je, da potuje v Maribor, v Zagreb ali kam drugam. Delomrznež je seveda užaljen, ako mu kdo v obraz zabrusi, da že vsaj deset let berači pod istim izgovorom v mestu. Z vrat izginjajo kljuke, od vodovodnih napeljav medeninaste ročice in petelini, iz vež izginejo žarnice. Delomrzrieži, ki kradejo žarnice, navadno vodijo s seboj kakega majhnega dečka, ki ga dvignejo na ramena, nakar otrok odvije žarnico in jo izroči delomrznežu. Delomrznež da otroku pol dinarja nagrade, sam pa skuša žarnico prodati kjerkoli za kovača. Ljudje se potem čudijo, kako je mogla izpod stropa izginiti žarnica. Nobeno podstrešje in nobeno dvorišče, kjer se suši perilo, ni več varno pred delomrzneži. Potepuhi nastopajo kar v dveh in skoraj bolj izsiljujejo miloščino, f Tomo Zupan Na Okroglem pri Kranju je umrl v starosti 97 let železoinašnik, prelat msgr Tomo Zupan, starosta naše duhovščine. Truplo velezaslužnega vzgojitelja, pisatelja in narodnega delavca »o prepeljali v Ljubljano, kjer so ga slovesno pokopali. Spomin velikega pokojnika- bo ostal vedno živ med nami. /V: /. ,,,m,W2fMl. nTif.n i h" tat 02]» i« rajni,. pnd S Si 1581 nd 1 XII 14U kakor pa prosijo. Dobrodošla jim je tudi vsaka predpražnica, če jo ie morejo kje vnovčitL Najbolj surove odgovore pa dožive ljudje, Id tem delomrznežem svetujejo, naj si poiščejo delo, češ da ga je v Ljubljani dovolj in da na magistratu dobe res potrebni brezposelni potrebno delo. Dogajajo se primeri, ko vam delomrznež odgovori, da za tri dinarje na uro ne bo delal, raje »fehlac! Spričo takih razmer moramo res pritrditi ljubljanskemu župani« g. dr. Adlešiču in drugim dalekovidnim možem, ki zahtevajo za take delomržneže ustanovitev posebnih vzgajališč. d Za nekatere občutno nadzorstvo. Vžigalniki so v zadnjih letih postali kadilcem vsepovsod in tudi v Slov. goricah zelo priljubljeni. Preko avstrijsko-jugoslovanske meje so posamezniki stalno tihotapili vžigalnike, ki so se pojavili skoro v sleherno hišo Slov. goric. V zadnjem času pa so pričeli izvajati ostro nadzorstvo proti nežigosanim vžigalnikom. Orožniki so zaplenili že mnogo raznovrstnih vžigalnikov in je postal strah pred kaznijo vse večji. Uporabljanje vžigalnikov pa je našrmu kmetu prihranilo mnogo denarja in bo seveda zaradi tega to nadzorstvo za nekatere zelo občutno. d Najprej pred svojim pragom. Zaradi kavarniških »pevačict so se do smrti steplt trije mladi in navdušeni musliman; zadnji dan velikega muslimanskega praznika kur-ban bajrama v Kosovski Mitrovici. Namen, da se udarijo, so imeli baje že prvi dan teh praznikov. Vzrok gotovo ni bila ničesar drugega kot ljubosumnost. Poleg ljubosumnosti pa je še precej pripomogla blazna pijanost mladeničev. Ko je zvedela mati nekega ubitega mladeniča to žalostno novico, se je zgrudila in pri tem padcu dobila tako težke poškodbe, da bo le težko ostala pri življenju. Primer tega poboja je zopet en dokaz več, kako so v južnih krajih tnalo upravičeni imenovati Slovence pijance in zločince. Kdor hoče zabavljati, mora najprej stremeti za tem, da postane sam boljši. d Lepe velikonočne razglednice je izdala zadruga »Lastni dom« v prid Prosvetnega doma v Ljubljani. Prva razglednica nam predstavlja dva krepka gorenjska fanta v narodnih nošah, prvi drži v rokah standarto P. Z. z napisom lastili dom. Drugi kot fanfarist naznanja v cvetočo pomlad veselo alelujo. Poleg njih pa stoji slovenski dom, okrašen 9 cvetjem in na ganku vise dolgi cvetoči gorenjski nageljni. Druga razglednica nam podaja nekaj svojevrstnega in novega: slovenskega orača in se-javca. Tretji motiv nam predstavlja prešerno^ pomladno razpoloženo mladino z butarico, velikonočnim žegnom in pomladno piščalko. Četrti motiv nam pokaže lastni domek. N« 34 parobku zelene livade ob zvončku, trobentah In muckah stoji domek »Velikonočna pisanica«. d Novinarski dom. Ljubljanski časnikarji bodo še letos začeli graditi svoj dom. Zadruga »Novinarski dom« šteje 85 članov s 104 deleži. Te dni so imeli v Ljubljani občni zbor, na katerem so pretresali tudi vprašanje graditve doma. Mestna občina jim je namreč podarila lepo parcelo za poslopjem Poštne hranilnice pod pogojem, da se dom prične graditi najkasneje na pomlad 1938. Ker se načrti že izdelujejo, se bo najbrž že letos začelo graditi. Osrednji časnikarski fond je zagotovi! posojilo pol milijona dinarjev. — Kaj pa slovenski kmetje? Kdaj bodo imeli tudi oni, najmočnejši po številu, v Ljubljani svoj ponosen »Kmetski dom« ? d Ne zabavljajmo, ampak učimo se od njih. Češkoslovaška vlada je nedavno prodala v Nemčijo 2000 vagonov pšenice in 1000 vagonov moke, ki jih je kupila pri nas. Češkoslovaška je seveda prodala našo pšenico naprej z dobičkom. Nekateri listi se zaradi tega zgražajo, kar pa je čisto odveč, ker ni nikjer zapisano, da ne bi smeli biti mi tako sposobni in sami prodati našo pšenico neposredno v Nemčijo po boljši ceni. Če pa mi tega ne znamo, store to pač Čehi in edino prav je, da se od njih učimo, mesto da se razburjamo. d Enaka pravica za vse. »Trgovski list« poroča o sklepu Narodne banke, da izda kot svoj prispevek družbi za belgrajski velesejem pol milijona dinarjev, in sicer takoj 200.000 Din, ostanek pa v dveh letnih obrokih. Ljubljanski in zagrebški velesejem, ki delujeta že leta. pa nista dobila od Narodne banke, ki Je zavod za vso državo, ničesar. »Trgovski list« zaključuje: »Zahtevamo, do dobita tudi zagrebški in ljubljanski velesejem po pol milijona Din in pozivamo vso hrvatsko gospodarsko javnost, da vzajemno nastopi za to zahtevo. Za vse enake pravice! To načelo mora veljati tudi za velesejree!« Tako je. d Načelnika policije so okradli v Petrinji in to pri belem dnevu. Po kosilu je načelnik policije zaspal, prav ta čas pa so vdrli v njegovo stanovanje neznani zlikovci in mu odnesli suknjo, nekaj obleke in perila. Soba pa je bila tako zaklenjena, kakor takrat, ko se je načelnik policije vlegel. Pobrali so mu prav tako obleko, ki je bila še dobra. Načelniku ni preostajalo drugega, kakor da je poklical trgovca in kupil novo obleko, sicer bi še v službo ne mogel. Nekateri meščani pripisujejo tatvino nekim šaljivcem, ki so vzeli na piko samega načelnika policije in zgradbe, okrog katerega se stražniki stalno vrte. Tako so okradli že občinsko pisarno, garnizijo, ljudsko šolo in nazadnje občinsko blagajno. Dosedaj niso našli v nobenem primeru prave sledi za tatovi. d V Španijo so hoteli? V Šibeniku je zbudila veliko pozornost vest, da je večja skupina mladih ljudi, delavcev, dijakov in drugih v noči od one sobote na nedeljo z motorno jadrnico odplula iz Šibenika proti jugu Dalmacije. Med potjo jih je pa zatekla nevihta in jih prisilila, da so morali pristati v pristanišču Gre-basnici. Od tam so nadaljevali svojo pot peš, trije so se pa vrnili v Šibenik. Mladim fantom, 50 po številu, se je zahotelo pustolovščin in so se zato podali na pot. d To so junakll Kdaj in kje se je to zgodilo, tega ne bomo zapisali zaradi zamp-e, čeprav je dogodek resničen. — V neki vasici je umrla stara ženica in dva možaka sta odšla zvečer v dolino po krsto. Pri mizarju nista tako hitro opravila; ura je bila že deset, ko sta stopala s krsto na rami proti domu. Pri znamenju na razpotju sta se odpočila. Tam blizu je gostilna. "Kako Šilce bi se ga prileglo,« sta se spomnila žganja in postavila krsto s poti pred znamenje. V gostilni so imeli še luč, čeprav ni bilo gostov. Možaka sta srkala dišečo kapljico in obsedela. Po cesti za gričem se je tačas pomikala gruča ponočnjakov. Oboroženi Iz Narodne skupščine Gospodje narodni poslanci so pretekli teden v Belgradu nadaljevali svoje delo. Najprej so sprejeli po daljši razpravi proračun za vrhovno državno upravo, ki je bil izglasovan obenem s proračunskimi vsotami za invalidnine in državne dolgove. Nadaljevali so s pretresom predloga za pravosodno ministrstvo, kamor spadajo tudi proračunske postavke za razne veroizpovedi. Ob tej priliki je pravosodni minister povedal tudi to, da so krediti za katoliško versko upravo primeroma majhni pač zaradi še neurejenih razmer države s sv. stolico. Posebnost prvega marca je bila tudi ta, da sta se javila dva na dr. Ma&ovi listi izvoljena poslanca ter izjavila, da hočeta na zahtevo svojih volilcev sodelovati v narodni skupščini. Govorili so še razni govorniki, nakar je bil proračun za pravosodje sprejet. Naslednjega dne je bil na vrsti proračun za prosveto. Naučni minister Stoševič je imel daljši nagovor, v katereih je pozival tudi star-£e, naj z večjo skrbjo sodelujejo pri vzgoji otrok. Starši bodo opomin g. ministra gotovo upoštevali, žele pa, da Šolska oblast natančno gleda na to, da ne bo neredko šola podirala, kar starši doma s težavo sezidajo in da bodo želje krščanskih staršev po krščanskih vzgojiteljih brez ozira na desno in levo uresničene. Dne 3. marca so začeli poslanci razpravo po velikem govoru notranjega ministra dr. Korošca o proračunski postavki notranjega ministrstva. Minister dr. Korošec je podal na koncu govora tudi večjo politično izjavo. Pri tej priliki je povedal opozicijski poslanec Mita Dimitrijevič, da bo glasoval sicer proti, vendar pa je priznal dr. Korošcu velike državniške sposobnosti. Dejal je, da je dr. Korošec izbo-ren politik, ki zna vedno oceniti pravi trenutek. Z napeto pozornostjo je poslušala narodna skupščina dne 4. marca poročilo predsednika vlade dr. Stojadinoviča o mednarodnem položaju. Naši odnošaji so postali pod sedanjo vlado tudi s tistimi državami, ki so bile pred kratkim že hude naše nasprotnice, prijateljski ali vsaj zelo dobri. Zanimivo je tudi to, da nad vse uspešno zunanjo politiko vlade dr. Stojadinoviča odobravajo in priznavajo tudi mnogi opozicijski poslanci. Dne 5. marca je bil na vrsti proračunski predlog finančnega in trgovinskega ministrstva, ki sta bila oba sprejeta, nakar je sledila razprava o vojnem proračunu. Ta je bil odobren z navdušenjem in soglasno, kakor naša slavna in hrabra armada tudi resnično zasluži. Sledila je obravnava proračuna prometnega, kmetijskega, poštnega in ministrstva za socialno politiko. Proračun prvih treh je bil sprejet z veliko večino, proračunska razprava o postavki za socialno ministrstvo pa, ko to pišemo, ie traja. z ročicami so šli v bližnjo vas na boj, ki so ga napovedali sosednim fantom. - Mi jim bomo že pokazalil« *o se širokoustili. »Mi se nikogar ne bojimo!« Tedaj so zapazili v snegu pred znamenjem črno krsto. Kaj je po tamle?« in stopili so prav tesno skupaj. Klobuke so jim privzdigovali lasje in iz rok so jim popadale ročice. Nato pa v be£: nekateri nazaj domov, drugi pa naprej v gostilno, kamor so pribežali vsi preplašeni, ne da so povedali, kaj se je zgodilo. Ko so se nekoliko pomirili, so zagledali za mizo snoža s hribov. »Pa vidva tukaj tako pozno!« so se začudili. — Povedala sta jim, da je umrla tista stara Lenča, za katero sta šla po krsto. — »Kje pa jo imata?« so ju vpraševali. »Tam pod znamenjem,« se je glasil odgovor. Fantje so se spogledali, nihče pa ni rekel besedice. Na boj niso več mislili; kako so bežali pred krsta, pa so izdali šele čez nekaj tednov. VINA prvovrstna, po najugodnejših cenab kupite pri CENTRALNI VINARN! t LJubljani d Stekel pes jih je obgrizcl. Dne 28. febr. je posestnik Leopold Štemberger v Rušah na Štajerskem opazil na svojem psu, da je bolan. Bil je razdražljiv, ničesar ni žrl in pil ter je samo ležal v temnem kotu. Vendar pa ta pojav, ki je pri psih večkrat običajen, ni vzbujal pri lastniku nobene posebne pozornosti, ker si ni mogel misliti, da je pes obolel za steklino. Šele naslednje duš, ko j« začel pes popadati in grizti, kar mu je prišlo v bližino, mu je postala ta bolezen nekam sumljiva, pa je takrat že žal bilo prepozna. Pes je navalil najprej na gospodarja ter ga najprej vgriznii v roko, potem pa je ob-grizel še njegova sinova Ivana in Leopolda. Oba je vgriznii v roko, prav tako tudi domačega hlapca Miroslava Dernovška, nato pa je pobegnil v vas Bezeno. Na cesti je vgriznii Antona Pongračiča v desno roko ter Ivana Fei-sterja v nogo. Zaletel se je tudi v dve berački, ki sta prišli po cesti ter obe obgrizel. Šele tedaj se je ljudem posvetilo, da je pes stekel ter so vprizorili nanj lov. Ujel ga je lastnik Štember-ger ter ga priprl, potem pa je o dogodku takoj obvestil občinsko upravo v Rušah. Od tam so telefonirali v Maribor po okrajnega živino-zdravnika in konjederca. Živinozdravnik je sigo-tovil, da je pes stekel, nakar ga je konjederec ubil ter potem pokončal še vse pse v okolici. Obgrizene ljudi pa so pripeljali v mariborsko bolnišnico. d 40.000 din škode so napravili neznani uzrooviči trgovcu Ribiču v Žičah na Štajerskem. d Mic« kovačeva... Preko 30 milijonov nemških mark nam že dolguje Nemčija za blago, uvoženo iz naše države. Kljub temu pa Nemci še vedno naročajo razno blago pri nas. d Pet fantov je hotelo pobegniti fa Litije v Španijo, pa jih je splitska policija zadržala. Tudi iz občine Dev, Mar. v Polju je izginilo čez noč sedem najbolj zagrizenih levičarjev, ki so tudi hoteli v Španijo. Če se jim je beg posrečil, še ni znano. d Brzojavna »vez« Jugoslavija—Francija, Te dni »o v Boki Kotorski slovesno »tvorili brzojavno postajo v Igalu, ki veže Jugoslavijo s pomorskim kablom * Francijo, najprej do Tunisa, od tam pa na Marseille. Slavoosti je prisostvoval tudi franc. poštni minister. d Kultura svoboda jsgoelorimskilt Nem-ce*. Nedavne je imela osrednja organizacija Nemcev v Jugoslaviji, SchvvSblsch-deutscher Kulturbund, svoj občni »bor, na katerem »o bile podane med drugim zanimive »tsvilke iz delovanja omenjene manjšinske organizacije- v letu 1936 i® "ne' Kulturbund 210 podružnic /leta 1932 komaj 821). V eadnjih jrtttih letih ' jg vilanilo novih 62.000 članov. Nadalje ima Kulturbund 44 mladinskih in 142 Iportnih od- ukov (leta 1932 samo 18 mladinskih in 1 iport-„ih odsekov). Knjižnic upravlja skupno 140, od teh eno v Sloveniji. d Stopite rasbojništvu ostreje sit prste. Trinajst strelov so oddali neznanci te dni na ivtomobii ravnatelja tekstilne tovarn« >Jugo-brane< v Kranju SynOvea, ko se je vozil * svojim šoferjem od Smlednika v Kranj. Napadalci so streljali iz obcestnega jarka ter s prvim strelom zadeli v šipo, ki je ranila ravnatelja. Šofer je avtomobil pognal, nakar so padli še mnogi streli, katerih eden jo zadel avtomobil v sprednje kolo. Orožniki so začeli zadevo takoj preiskovati in ao ugotovili, da so bili prvi streli iz revolverja, ostali pa iz karabinke. d Lobanjo m« je preklal. Te dni je kopalo v vinogradu posestnika Jurija Zorca pri Sv, Petru pod Sv. gorami v«5 kopačev. Pri tem delu je vrgel Anzelm Koren lesen kol nazaj, v glavo DuSifia Franca, 83 letnega posestnika iz Vetemika pri Kozjem in sicer tako močno, da mu j« preklal lobanjo. d Tatvine sadnih dreves. Mestni prebivalci, kateri imajo na kmetih svoja posestva, se pritožujejo, da izginjajo iz njihovih vrtov in zemljišč mlada sadna drevesca. Tako je tudi g. Mauserju Ivanu, hišn. posestniku v Ljubljani, ki ima na Veliki Ilovi gori sadni vrt, zmanjkalo več mladih sadnih drevesc. Celih 25 let so mu kradli sadje, sedaj so »e pa spravili celo na mlada drevesca. Orožništvo storilce zasleduje in upamo, da bodo kmalu izsledeni. d Kam smo prijadrali! Te dni so se na Bizeljskem vračali trije šolarji, to je 13 letni Egidij Stetner, 14 letni Avgust Zriidarič in njihov tovariš Karni&iik. V šoli so se med seboj stepli z biči. Znidarič je zagrozil Štetnerju z debelim koncem bičevnike, Štetner pa je potegnil iz žepa dolg nož in se zagnal na 2uidariča jer mu zasadil nož naravnost v srce. Ž.nidarič je napravil še kake tri korake in rahlo vzkliknil, nato pa se je zgrudil mrtev na tla. Morilski šolar ni pokazal prav nobenega kesanja, temveč se je po umoru še hvalil in okrog kazal nož, češ da je svojega tovariša dobro zadel, ferečni sta sedaj dve hiši na Bizeljskem. Av-gust Znidarič je bil namreč edini sin, ki je padel kol žrtev zločina, pa tudi Egidij Šlelner je edini sin svojih staršev ter bo nosil sedaj do smrti pečat morilca. Žalostno! d čudna žfodba. V Dubrovniku so te dni pokopali nekega delavca ter so se ob tej pri-[!« razvile demonstracije pfoti ravnateljstvu Okrožnega urada za zavarovanje dclavcev in zdravnikom. Delavec Dušan Carevič je zbolel "a težki gripi, vendar pa mu zdravnik okrožnega urada, ruski emigrant dr, Kozincof, ni •Me! odobriti niti pripadajoče odškodnine, niti Zdmvis duša v V nabito polni dvorani hotela Ueion v Ljubljani je bile preteklo nedeljo, 7. marca, velika športna gimnastična akdemija, ki Jo je priredil mladi športni klub »Planina«. Fantje in dekleta tega kluba »o v programu, ki je trajal eno uro ia tričetrt, pokazali delovanje svojih odsekov in pa zimsko pripravo za udejstvovanje na športnih igriščih. Opazovali smo lepe lahkoatletske. smučarske, težko atletske in zlasti gimnastične vaje, ki so podlaga vsem drugim. Akademija je pokazala moderno smer telesne vzgoje in to v vsakem pogledu. Gimnastične vaje, zlasti one od moške mladine, so nam pokazale, kako se je treba pripravljati za razne športne panoge, ako hočemo doseči uspeli. Sploh js bil celoten program sestavljen na osnovi modernih telesnih vaj, kakršnih v naših krajib ne vidimo. Lep govor je imel predsednik »Planine« Ivo Kermavner. Med drugim je izrekel sledeče tehtne besede: Napačno pa bi seveda bilo, Se bi skrbeli samo za telo; kajti še take močan in gibčen športnik ali še tak svetovni prvak, kateremu primanjkuje zdravega duha, srčne kulture, ni polnovreden član človečke ga pustiti prepeljati v bolnišnico. žele ko se je stanje delavca močno poei&bšaks, ga je zdravnik poslal v bolnišnico. Toda tam je kmalu umrl. Ko so delavci 2vedeli za tako postopanje, «o začeli jso pogrebu demonstrirati. Obrnili ss bodo s posebno resolucijo tudi na socialnega ministra. Ali so jugoslovanski zdravniki že vsi pri kruhu? d Življenje sna je rešil. Knjige so padle v vodo, pa je skočil za njimi sedemletni učenček v Sarajevu. Dečka je zgrabilo valovje iu ga naglo vleklo s seboj. Mnogi ljudje so opazovali borbo dečka z valovi reke Miljacke, vendar pa se od njih ni nihče upal dečku na pomoč. Šele neki zavarovalniški uradnik je skotil v vodo in potegnil dečka na suho. Tako mu je rešil življenje v zadnjem trenutku. d Uvozno carino aa gaiico treba ukiniti! Naši vinogradniki so močno prizadeti zaradi nenadnega porasta cen modre galice. Cene so se dvignile sunkom« za 30% napram lanskemu letu in izgleda, da bodo še porasile, Vinogradniki so lansko leto zelo trpeli zaradi perono-spore, ki je nekatere vinograde dobesedno uničila. Trosi te bolezni so ostali še na trti in letos bi bilo treba vinograde prav posebno škropiti, da bi se bolezen zatrla. Zaradi porasta cen galice in pa zaradi padca cen vina pa bodo le redki vinogradniki v stanju, da nakupijo potrebne količine tega obrambnega sredstva. Cene vina padajo predvsem zaradi dovoza banaških vin, katere uvažajo trgovci v vedno večji količini, dasi je v mariborski okolici In drugod v druSbe. Zato gleda ca! klub tudi na duhovna vzgojo svojega Članstva. Zavedamo ae namrefl, da bo le skupna vzgoja duha ia telesa usposobila našo mladino za Javno življenje, da bo le pravilna vzajemnost napravila iz mladin« državljane, kakrSne naša domovina potrebuj® in zasluži in da bodo le tako vzgojeni Športniki dostojno služili naši lepi Jugoslaviji to jo uspešno branili napram vsakemu sovražniku. * Predsednik Ivo Kermavner Je ime! čast pozdraviti pri prireditvi voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, bana dr. Natlačena, ka-petana Praloviča kot zastopnika zadržanega g. diviziouarja, zastopnika ministra za telesno vzgojo prof. Ulago, ljubljanskega župana dr. Adlešioa, podpredsednika Prosvetne zvezo dr. Cesnika ia druge odlične zastopnika rasnih ustanov in oblasti. Akademija športnega kluba »Planine« jO torej v vsakem ožini lepo uspela. Čestitamo in 7, največjim zanimanjem pričakujemo nadaljnjih nastopov in nadaljnjih Uspehov * blagor in srečo nage mladine. Sloveniji mnogo boljšega vina ve* kot dovoi na razpolago, Cene galid pa naraščajo zaradi porasta cen bakra, kar je so pet v zvezi s mrzličnim oboroževanjem evropskih držav. Potrebno bi bilo, da tri naša država ukinila uvosm carino za modro galico, da na ta način pomaga ogroženim vinogradnikom. d Povest avojevrsieega starčka. V Češnji* cah pri Moravčah je te dni umrl hišar janes Makove v 78. letu življenja. Moža so šteli svaj čas med najboljše krojače. Poznala g« je vsa mora vjška dolina, saj je bil nekaj časa tu rti sa cerkovnika. Službe, ki je pokojnemu tako ugajala, pa mu usoda ni privoščila. Najhujša je bila ločitev od zvoae«ja. V nadomestilo si je potem omislit v svoji hišici žeiesen krneč ter ga Obesil v ostrešje. Vrvica je visela skozi strop n s. posteljo. Zvon je bil namenjen namreč tudi krotenju miši in podgan, ki so uganjale pod streho svoje nočne burite. Kadar starček nadležnega mpotanja nI mogel vež prenašati, tedaj je potegnil za vrv in golazen se je poskrila. »Pa sem jo panal, panai!« je dejal veselo ta ko se je škrbljanje ponovilo, je bik) Sreba sprt pozvoniti. Ooršek, tako »o mu rekli po domaČe, se je bavil tudi s vremenom ter ga je včasih pogodil bolje nego vremenska napoved. Gtrod so občudovali njegwega lesenega vojaka, ki ga je vsako leto postavil v koruzo. Vojak je bil narejen tako, da se je ob najmanjši sapici sukal okrog sebe. Vrane se zato njegove turščice niso dotaknile. Razen svojih posebnih aavad je bil pokojni Makove tudi pmnoveren. Pred leti je umi 1 njegov sosed in mož si je domišljal, da ga bo videl po smrti. Njegovo prasaoveraooi ja izrabil vaški navihan« ter ga prestraši! podi odprtim oknom. Preprita, da gwMarque de Comillas« ter ga ustavile v svrho preiskave. Na parniku je bilo 35 sovjetskih tankov, 16 popolnih baterij, to je 60 srednjetežkih topov. Poleg tega so nacionalisti našli na zaplenjenem paro-brodu veliko število streljiva in drugega vojnega blaga. Francosko časopisje piše, da v Italiji jje vedno zbirajo prostovoljce za Frankovo armado. Govore celo o treh korih, ki bo štel vsak tri divizije in ki pridejo v Španijo koncem marca. Italijanska pomoč generalu Franku je torej vsega upoštevanja vredna. Fašizem ne pozna koraka nazaj. To naj bi si zapomnili tisti slovenski komunisti, ki bo brez oblastnega dovoljenja neopaženo že izginili ali pa nameravajo še izginiti črez mejo Španskim rdeč-karjem v pomoč. V božjih rokah je, bodo ee 11 še kdaj vrnili ali ne. To pa vemo, da jih čakajo stražni dogodki bridke preizkušnje in če se naši mladi boljševiki kdaj vrnejo, celi ali na pol celi, da se za komuniste ne bodo potegovali nikdar več. BANKA BARUCII II. s®€ Si&cr, »ris (f) Sšpremij« dem«*« v jugiMtavljo najhitreje in po najboljšem dnevnem kuno. Vrši me bančne potile oajkulentneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem« burgu gprsjomajo plačila na naša čekovne račune, hfmmm. s« tm-u »<"««ites. wukt!l.m: r> hj7-t4 farje. 89u* BUAl K« MS9-M Red, Mast, UJKS»MS«! feiB Uamtonfi Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. sialtasnlt« stanje gre na boljše. — Potočnik Karel, 18-let-ni pekovski pomočnik, stanujoč v Celju, se je pri delu opekel z vrelo vodo po prsih in trebuhu. — Ko se je peljal 31-letni zidar Mimik Jakob, stanujoč v Medlogu, s kolesom na delo, je padel in si zlomil desno nogo. —- Janežič Oskar, 19-letni kleparski vajenec iz Trbovelj, je padel s kolesa ter si močno poškodoval desno ramo. — Te dni so v ljubljansko boln. prepeljali 44-letno kočarjevo ženo Frančiško Per-šinovo z Rakitne. Neki voznik je žensko podrl. Pri padcu pod voz si je ženska polomila ude ter dobila poškodbe na prsnem košu in na trebuhu. Njeno stanje je nevarno. —• Oni torek je v Ljubljani padel pod tramvaj 14-letni Alfonz Jogerman, sin delavke v Mostah. Tramvaj je dečka podrl ter mu prizadejal poškodbe po vsem telesu. — Ljubljanska bolnišnica je sprejela 41-letnega Ivana Ruperčiča, cerkovnika iz vasi Tabor v Loškem potoku. V loškem potoku so imeli predsnočnjim kinematografsko predstavo. Aparat pa je eksplodiral, pri čemer je dobil Ruperčič hude poškodbe na obeh očeh in po vsem obrazu. V nevarnosti je njegov vid. NOVI GROBOVI d Le križ nam sveti govori... V Kapeli pri Radencih so pokopali Ano Missia, roj. Horvat, svakinjo pokojnega kardinala Missie. — V Stražišču pri Kranju je umrla Katarina Ba-tistič. — V Mostah pri Štorah je preminul lončar in posestnik Anton Buser. — V Zagrebu je zapustil solzno dolino pekovski mojster Josip Varga iz Trbovelj. — V Slovenski Bistrici je mirno v Gospodu zaspala Leopol-dina Lemeževa. — Na Vrhniki je na veke za-tisnil oči tovarnar Josip Jelovšek. — Na Viču je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspal 89-letni Jernej Kovačič, delovodja papirnice v Vevčah v p. —• V Šoštanju je zapustil solzno dolino organist Fink Ivan. — V Cerkljah pri Kranju so pokopali Franceta Zatnana, naduči-telja v pokoju. — Na Okroglem pri Kranju je odšel po večno plačilo najstarejši slovenski duhovnik železomašnik g. Tomo Zupan. — V Ljubljani so umrli: uslužbenec tovarne Indus Anion Gabrijelčič, soproga mestnega uslužbenca Amalija Kužnik, mestni učitelj v pok. Franjo Gorazd, višji sodni oficijal v p. Karel Šinkovec in Uršula Zlatič. — Daj jim Gospod, večni mir! m ITALIJA s Sklepi velikega fašističnega sveta za dvig rojstev. To je najvišja italijanska ustanova. Na zasedanju so sklenili tudi sledeče: 1. Pri vseh delih in službah v državi tako javnih kakor zasebnih, morajo imeti prednost očetje številnih sinov, zakaj rodbine s številnimi sinovi so tiste, na katere v izjemnem stanju pade največja teža žrtev in največje dajatve. 2. Politika mezd in delavne kvalifikacije se bo ozirala vedno na rodbino posameznega delavca. 3. Treba je pre- urediti stanje tozadevne odredbe, da dobe bolj neposredni značaj in s tem urede življenje rodbin s številnimi otroki. 4. Treba je organizirati ustanove, ki bodo dajale posojila malim ljudem, ki se hočejo poročiti, in treba je uvesti tako imenovano zavarovanje za doto mladim delavcem. 5. Treba je ustanoviti način narodnega zavarovanja za rodbine z velikim številom otrok. 6. Treba bo na podlagi ljudskega štetja 1941 pregledati občine in pokrajine ter ugotoviti, kje število prebivalstva pada, izumira in se redči ter potem takim pokrajinam vzeti javne ustanove in dela, ker jih ne potrebujejo. 7. Ustanoviti je treba osrednji urad za nadzorstvo nad izvajanjem vladne obljudovalne politike in za pospeševanje te politike. -— Veliki fašistični svet je ta navodila dal zato, da dobe v obliki odredb zakoniti značaj in opominja slovesno vse fašiste, da je vprašanje rojstev v Italiji življenjsko vprašanje ln da je nadaljevanje vladne obljudovalne politike najvažnejše vprašanje izmed vseh. Zaka) brez življenja in rojstev ni mladine, ni vojaške »oči, ni gospodarskega življenja in ni bodočnosti za domovino. s Abesinija je »pomirjena*. Atentatu na podkralja Grazianija, ki je zahteval več smrtnih žrtev, so sledili še drugi številni upori po raznih krajih Abesinije. Podkralj je nato proglasil preki sod. Njegovim četam ae je likrati posrečilo ujeti zadnjega poveljnika organizirane abe-sitlske armade, rasa Desto. Ustrelili so ga na licu mesta. S tem je dežela vsaj začasno »pomirjena«. — Nam se zdi, da bo Italija doživela v Abesiniji še zelo bridke čase. — Italijanska vlada je povzdignila Postojno v mesto. — Tržaški listi poročajo, da te je na več krajih Italije in tudi v Julijski krajini pojavila neka čudna bolezen ki je podobna gobavosti. Najbrž »o jo prinesli s seboj te Abssinije vojaki in delavci. — 1791 slovenskih in hrvatskih družin je zadnje &se moralo spremeniti svoja imena v italijanske spakedranke. — Zopet je granata eksplodirala v Komnu, kjer so trije otroci čistili travnik ler požigali suho travo in razno dračje. Po nesreči so zažgali ogenj ravno nad prostorom, kjer je ležala v zemlji granata še izza časov svetovne vojne. Zaradi nastale vročine je eksplodirala ter strahotno razmesarila Venceslava Pipana, medtem ko »ta oba dva otroka odnesla idrave pete. —■ Podobna nesreča se je pripetila tudi pri Sv. Florijanu, kjer je po nesreči 12 letni Martin Lipič zadel na granato, ki mu je v roki eksplodirala in ga hudo poškodovala. s Razno. V Gevelandu ao mrli: 78letna Ana Cerrezin iz Viganja v Dalmaciji, 56 letna MoIly Hočevar iz Višenj v ambruški fari, 42-letni Lud. Morše z Brega pri Ribnici, 73 letna Ana Verhunc roj. Zemljak h. Vidma na Štajerskem in 56 letna Marv Brglez roj. Stranšek iz padeža na Primorskem. — V državah Texas in Montana nameravajo uvesti novo postavo, da bi dobivali tudi učenci farnih šol vse učne knjige brezplačno. — V cerkvi sv. Vida v Clevelandu je pel novo sv. mašo dne 21. februarja Slovenec g. Franc Martin Baraga. — V Milwauckee je umrla 81 letna Marija Štajer iz MetKke, — V Nanticoke Pa. je preminul 45 letni Frank Kovač od Sv. Trojice pri Moravčak. — V Pittsburghu Pa. je odše! v večnost 53 letni Josip Adle&č iz Zunič v Beli Krajini. — V Little Fails je zapusti! solzno dolino 36 letni Frank Sušman. — V Go-ivandi N. j. »o djali v grob 54 letnega Rafaela Sladica iz Sevnice pri Mirni na Dolenjskem. — V Johnstownu Pa. je na veke zatisnil oči 65 letni John Lovše iz Mokronoga. — V Willardu Wte. fe zapustila ta svet Marija Petkovšek iz Ajdovca na Dolenjskem. — Za srčno hibo je umrl 70 letni Anton Urbas iz Zevš pri Rakeku. —■ V Reulonu Pa. je preminula 61 letna Terezija Kosmač iz Zeiin pri Poljanah nad Skofjo Loko. — V Biwabiku Min. so pokopali 69 letnega Martina Severja, doma od nekod na Dolenjskem. — V Gilbertu Minn. so dejali v grob 52 letnega Blaža Kerna iz Stahovce pri Komendi. —■ V Johnstownu Pa. je na veke zatisnil oči 39 letni Frank Hiti iz Ceriuiice. V Ameriko je prišel po vojni in je umrl na posledicah pohablje-nosti, ki so mu jo prinesla evropska bojišča. — V Clevelandu je 26 letna Slovenka Helena Pir-nat povila krepkega dečka, kateri je prišel na svet s popolnoma razvitim zobom v spodnji čeljusti. — V Clevelandu so še umrli: 56 letna Ana Bole roj. Plut iz Bogdanje vasi pri Žužemberku, 60 letni Franc Kodek iz Pečice pri škocijanu na Dolenjskem in 67 letni Martin Podgoreiec iz Huma pri Ormožu na Štajerskem. — V Clinton Jowa je umrl John Tancik iz Metlike. — V Leadville so pokopali Jožefo Bradach iz Brezovega dola pri Ambrusu. s To io ono, V Bilčovsi je umrl Franc Ko-ban. — Prav tam so pokopali Lenčijevo mater. —V Št. Jakobu v Rožu je odšla v večnost 51-letna Neža Mejovšek. — 4. marca govori v Celovcu bivši podkancler major Fey »o bratih meča nemškega reda«. — Za materinski dan bo poštna uprava izdala posebne pisemske znamke. Pri Pokrčah so našli v gozdu mrtvega 7Q!et-letnega Antena Riepla. Starček je v zasneženem gozdu obnemogel in zmrznil. — Z lizolom se je zastrupila dekla Liza Schehfeuer z Radiš. — KoroSka čevljarska organizacija je svoječasr.o zaprosila dež. glavarja, naj podaljša učno dobo na 4 leta. Z 12. m. m. ji je dež. glavar ugodil. — Posestniku Jožefu Logarju pd. Šimnu z Bele pri Mohličah se je med neko sodnijsko razprava omračil um in so ga morali oddati v urno* bolnico — Kmečki sin Pavel Logar iz Spodnjega Dravograda se je vrnil po 21 letih iz vojnega ujetništva v Rusiji. DROBNE NOVICE .......... ..i................- i....... i ..m ■■■ .......................i ■ ^mmmaa 40.000 prostovoljcev je bilo poslanih is Italije na španska bojišča v januarju, trdi neki angleški dnevnik. Nemčija is japonska vabijo Italijo k podpisu protikomunistične zveze. Za vsakega svojega državljana bo dala izdelati plinsko masko Turčija. lOOkrai je že poskusil samomor Madžar iz Debrezina Štefan Siladyi. Nad 10 milijonov vojakov redite vojske bo imela poslej Sovjetska Rusija. 6,000.215 prebivalcev ima po zadnjem ljudskem štetju Bolgarija. Po narodnosti 80 $ Bolgarov, po poklicu 70% kmetov. Letos je minulo 100 let odkar je umrl slav-ni ruski pesnik Puškin. Smodnišnica je eksplodirala blizu poljske Varšave; mnogo ubitih in ranjenih. Nemčija je za monarhijo v Avstriji, ie bi zasedel prestol kakšen nemški princ. 10.000 delavcev fe odpustila ameriška to-varna za gumijasta kolesa Firestone v Acronu« Delavska stranka je zmagala pri volitvah za občino London v Angliji. NAZNANILA n Duhovne vaje sa žeae bedo »a Mali Lok! od 18. marca do 22. marca. To so zadnje duhovna vaje pred poletjem. Žene, ki Vam razmere količkaj dopuSčajo, se odtrgajte od svojih skrbi za pat dni in pridite v samoto, da se dulno odpočijete in okrepite ga nadaljnje borbe. Priglasita »e pa dopisnici ne naslov: Rom BrMHMdefcte, Mala Mto pri Ihanu, p. Bomžslo. RAZNO Misijonar, predstojnik "da in škof sv. Alfonz Ligvorij ni nikdar v svojem prostem času počival, smpak je poleg svojega rednega dela pisal nabožne knjige, in sicer 60 po Številu. jz česa nastane asegla? »No, Tonček, ali mi ve« Povedati, iz česa nastane megla?« Tonček: »Iz zvezd, gospod učitelj.« Učitelj (se strašno zav-wjie): 1, lej ga, kako to?« Tonček: »Saj »te Mm nekoč dejali, da se človeku, ki dolgo časa gleda v zvezde, zamegli Pred očmi...« Davke je plačal s svo-P oblek«, Pariški dav-J3rl" so neprestano .iad-'egovali 70 letnega ~ari-«na Loiiisa Deshouillie-|«. Moral bi plačati 200 mnkov davka, živel pa je S® skromnih dohodkov, "■»vkarija mu je pošiljala opomin za opominom. Nončno 8e je 8tarj Louis S" opominov naveličal. , fsa dne se je prikazal u«id", si «a-E? r,i.ek<,.l vso zgornjo ob-ln )o zagnal uradni-»a mizo; -Tu imate, "imam denarja. Vze-pustile me sedaj miru.« lVede;i je pri- L. Ganghofer: 15 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Pa še vesel sem bil, ker sem menil: zdaj, ko sta mi grof in grofica dolžna življenj©, zdaj stojim trdno. In veš, kaj se je zgodilo?« Z obema rokama je prijel gospod Vače ribiča za brezrokavnik. >Ko sta bila grof in grofica zopet doma, je grajski duhoven pričel gosp6 Adelhajdi trobiti na uho: njuna nesreča ln rešitev — poslušaj ribič: rešitev! je božji opomin, da mora gospa Adeltaajda izpolniti staro zaobljubo svoje matere in izročiti Berhtesgaden Cerkvi!« Gospod Vače je udaril s pestmi ob mizo in se zasmejal z bledimi ustnicami: »In kakor je pač že, da pade vedno najvišja številka, če vrže kocko črnuh... ni trajalo dolgo, pa je gospa Adelhajda zbolela, in na smrtni postelji je prisegla, in prisego je moralo podpričati dvanajst plentičev, da Je Berhtesgaden samostanska last!« Zigenot je dvignil glavo in potegnil kapo izza pasa. »Torej je vse res in postavno? Pod prisego jim je bila zemlja darovana?« »Da, da, da!« je kričal gospod Vače. »In to ja zahvala, ki jo prejemam! Kaj praviš, ribič? Kaj pravig?« »Po tem moram reči, da imajo menihi pravico, ko prihajajo in da ao gospodarji v Gadenu.« »Kdo je gospodar, kdo?« je hrefičeče vprašal gospod Vače. »Jaz oem gadenski oskrbnik, in mene ni nihče vprašal, nisem privolil v poklonitev, in tega tudi nikoli ne bom!« »Kdo bi vas bil moral spraševati? Ce oe hočem zne- biti svojega grunta, mar naj vprašujem za dovoljenj« svojega hlapca?« GosjK>du Vacemanu je obtiča odgovor v jfriu; nje« gove oči so se razširile, in kolena so mu »drgetala. Hri-pavo se je zasmejal. Z drhtečimi rokami »e je tesneje zavil v plašč in hodil po izbi gor in dol. Zunaj se ja zbujal vihar. Žvižgalo je in tulilo okoli hiše, ssamolkio so šumeli vrhovi dreves; slišalo se je pokanje lomečih se vej, ropot padajočih skodel, in nekje v daljavi je zabuSal prvi grom. Gospod Vače je obstal pred Zigenotom, z žarečimi očmi in bledim obrazom. »Ribič, tu stojim pred tabo.. ■ in zunaj pri Lokijevem kamnu tabore samostancl. =. kana se boš nagnil?« »Zakaj takšno vprašanje, gospod? Jaz sem vendaB en sam, mar je odvisno vse od enega?« »OdtehtaS jih za sto. Ljudje v Gadenu gredo m tebc»I kakor ovce za soljo. Kam se boš nagnil?« »Za prvo nikamor. In če me bo potreboval kdo, mora biti vedno tak, ki je v pravici.« Počasi se je gospod Vaoo odmakni! od Zigenota Irt ga meril z ostrim pogledom. »Ribič! Preudari! Tu stojim pred tabo in zunaj so oni drugi. Dobro poglej tja! Na katero stran ...« »Vidim samo vas, gospod!« mu je segel Zigenot mirno v besedo. »Da si ogledam one druge, za to potr«* bujem časa!« V Vaceinanovih očeh se je bliskalo, in prihuljen n«* smeh mu je nakremžil usta. »Dobro, ribič, potem sv« opravila m danes!« »Prav ,prav, gospod! In lahko noč!« Zigenot je krenil proti vratom. Ko je izginil v vežni temi, je huSktiii Va* ceman k enim obeh vrat, ki so vodila v notranje prostor^ 8» po domovini Iz raznih krajev 1)»1 pri Ljubljani. Pretekli teden smo pokopali staro Kovačevo mamo Iz Vidma, ki jo je Vsemogočni v 78. letu starosti poklical k sebi po p točilo. S pokojnico lega v grob odlična s.ovenska žena in mati, ki je našemu narodu vzgojila svoje najboljše sinove in hčere, ki danes nadaljujejo njeno krščansko izročilo. Kako jo bila pokojnica spoštovana, je dokazal njen pogreb. Tudi zastava Kat. prosvetnega društva se je ob odprtem grobu poklonila pokojnici, čigar zvesta članic* je bila pri njegovi ustanovitvi. Blagi materi naj sveti večna luč, spoštovani Kuharjev! družini pa naše iskreno sožalje. — V nedeljo 14. marca vabimo vse farane na skioplično predavanje o Španiji. To predavanje ima namen vsaj nekoliko osvetliti španske grozole in Škodo na zgodovinskih kulturnih vrednotah katoliSko Španijo. Vstopnina malenkostna, pridite vsi! Rakitna. Dne 2. marca se je odpravljala skupina 12 fantov v Francijo. Kakor ponavadi, se je tudi ta dan zbrala do malega cela vas, da se poslovi od odhajajočih fantov. Pri farni cerkvi sta čakala tudi dva voza, ki naj bi odpeljala fante in prtljago na postajo. Fantje so se šli poslovit k domačemu župniku, nakar so posedli na vozova. Komaj so pognali, že je bila nesreča tu. Mati odhajajočega fanta, Frančiška Peršin, se je hotela poslednja od sina posloviti. V tem trenutku je prišel drugi voz ter so Jo konji podrli na tla. Vozniku ni bilo mogoče konj zaustaviti in je nesrečna mati prišla pod voz, tako da sta šli kolesi čez prsni koš. Ljudje so jo hitro pobrali ter odnesli v bližnjo hišo, kjer je bila takoj previdena ln še isti dan odpeljana v bolnišnico. Toda zanjo ni bilo več pomoči. Pripeljali so jo »a dom, kjer je nesrečnica umrla. Z nesrečno družino, ki jc n« tako tragičen način izgubila mater, Sočustvuje vsa vas. Rak« pri Krškem, (.lomita je zakrila Terezijo Zujiaitčič iz »Kreparja«. Naj j! bo žemljica lahka! — Pred nedeljo se bo kot priprava na misijon opravljala tridnevnim. Misijon bodo vodili go- spodje lazaristt. Začne 6« v nedeljo ter bo trajal ves teden, Naj bodo to res dnevi duhovne prenove cele župnije. — Našemu živinorejcu naj bi priskočili v pomoč s tem, da bi - banovina morda -- organizirala tečaje, kjer bi s» po nekaj ljudi iz posameznih občin izvežbalo za pomoč pri živini v sili. Te naj bi potem tudi oskrbeli s potrebnim orodjem, pa bi šako mnogo dobrega lahko storili. To misel je nekdo sprožil, pa naj bi našla umevanje pri onih, ki jim je dobrobit kmetskega stanu pri srcu. Dolsko pri Ljubljani. Letos, ko smo dobili zopet staro občino nazaj, bo na novo poživljen vsakoletni živinski sejem, ki bo na vrtu g. Zupančiča dne 15. marca. Vabimo vse prodajalce, da čim več živine priženejo; vabimo pa tudi kupce, ker se jim bo nudila velika Izbera. št. Gotard. Ker pride letos praznik sv. Jožefa na cvetni petek, bo naš sejem leitos na cvetno soboto. Priženite mnogo goveda in drobnice, pa tudi kramarji poskusite srečo. To je bil svojfas najboljši sejem v St. Gotardu. Vače. Sneg je ž« davno »kopnel |*> naših hribih, vendar zemlja nikakor noče oživeli ne po travnikih, ne jio gozdovih. Le tu in tam trobenta in teloli naznanjata bližajočo sc pomlad. Zdi se pa, da je prav ta čas zelo ugoden za rast drevesnega mahu. Skoraj po vseh vaseh je sadno drevje na debelo pokrilo s tem sadnim zajedal-cem. Pred leti so skušali nekatere ljudi pridobiti za obiranje mahu na ta način, da so mah od ljudi ku|K>v«li. Toda lega posla so se ljudje kmalu naveličali in tako raste inah nemoteno bujno dalje ter prerašča vrtove. Snhor. Volitve so pri naa minulo v najli-pšam redu. Da bodo naši ljudje tako obračunali z bivšimi batinaši, si niti misliti nismo ujiali. Rano zjutraj so prikorakali na volišče možje ln fantje iz Bušinje vasi, pojoč narodne pesmi. Za njimi so prikorakali iz posameznih vasi vsi skupno. Najbolj pestro sliko so napravili volivci iz Lokvice, ki so ponosno korakali proti volišču noseč trobojnlco. Navdušenje je bilo velikansko. Iti kako ludi ne? Saj pri zadnjih volitvah nI smel naš volivec nili besede spregovoriti. Vse ho preganjali, ovajal! ter jih tirali od glavarstva do sodišča in obratno. To vse si je ljudstvo zapomnilo, zaL) je oddalo svoje glasove za našega velespoštovanega Jožeta Nema-niča. Ko je zvečer naS predstavnik, prišedši U šole, povedal rezultat volitev 332 in 82, tedaj je zagrmelo ponovno Iz stotine grl. Ljudje so se ob-jemali od veselja. Potem je nad dvesto volivcev v povorkl spremljalo predsednika vollvne komisije v Metliko, kjer bo se srečali z ostalimi volivci. Tedaj ni bilo veselja konca ne kraja. Naš Nemauil je vse vzhičeno pozdravil in obljubil svojim volivcem vedno naklonjenost, uakar so se ti razšli m svoje domove. Trebelno. V Zabukovju se je jeseni pri oranju zlomil rebro Fran Zarabec. Utrgal« se mu je namreč vrv, s katero je vlekel vol in padel ie na kolu. Bolezen se je vedno hujšala, prejieljaii so ga v novomeško bolnišnico a zastonj. Kruta smrt je zgrabila mlado krepko življenje. — Pokopali st, ga doma 4. marca ob veliki udeležbi in občem žalovanju. Posebno neutolažljivi eo bili starši in sestre pokojnika. Bil je namreč dober in priden fant, opo-ra staršem, veren, pošten in obče priljubljen. Naj jiočiva v mirit! Domačim naše iskreno aožalje! Jesenice. Dne 3. marca je praznovala svoj 80. rojstni dan na. Katarina Pucelj, z Mu-rove na Jesenicah. -Ravno isti dan je iiuni svoj 42. rojstni dan sin Viktor iii vnukinja Anica svoj 16. rojstni dan. Kljub visoki starosti je jubilantka S« vedno čila in zdrava, fte vedno ima jiohip dela Od zore do mraka. Zlvi skromno. Skodelica dobre kave ali jabolko je edin! pri-boljšek, ki si ga privošči. Je velika prijateljica našega »Domoljuba«, k! prihaja že 34 let v nj.no hišo. iiog živi blago mamico Se mnogo, mnogo leti Sv. Gora pri Liliji. Od oktobra meseca lanskega leta nismo imeli mrliča. Zdaj pa je smrt brezobzirno t hladno roko posegla po mladem življenju. To soboto smo ob veliki udeležbi članov Prosvete in gasilskih društev pokopali 21 letneg« Cirila Hribarja iz Serrmik«. Lani avgusta mesec« je dovršil kmetijsko šolo v St. Jurju ob juž. žel. jih odpahnil in rahlo zažvižgal. Pritekel jo hlapec. - Go-spod?« Vaceman je preudarjal, nato je odkimal in vrata zopet zaprl. Vrnil se jo k mir.i; a tedaj j« osuplo pogledal. Zigenot je stal na pragu. »Ali si so premislil, ribič?« Zigenot je pogledal v tla. »Gospod... zunaj divja grd vihar, in spomnil sem se... vaše hčere nI dcma.< Gospod Vaco je bi! presenečen. »Kaj ti je moje dekle mar? Bo že sama vedela, kod naj hodi!« S tem je obrnil ribiču hrbet. Zigenot j« stal še nokaj časa; nato jo raztreseno pogledal po izbi in odšel. Vaceman je škilil za njim in se smehljal. »Prosta ti je pot iz moje hiše... pojdi, ribič, le pojdi I Toda skoro «e mi zdi, da hodiš za svojim očetom.« Siva tema je pokrivala dvorišče, ko se je spuščal Zigenot iz veže po stopnicah. Po nebu so se podili oblaki. Pri vratcih nad kamenitimi stolbami je čakal hlapec, ki je bil privedel ribiča v hišo. »Ali bi ne šol domov rajši po jezdni poti?« je vprašal. Zigenot je odkimal. »Grom tod, koder sem prišel.« »Toda vihar se strašno zaganja v b ton o. t »Mene ne bo v r gol I Odpri!« Hlapec je odprl vrata in Zigenot je stopil na stiT.o, temno pot S prigorno strani zidu se je oglasil zmeden šum govorice. Vecemanovi sinovi so se vračali s lova. Služiti čad je vrela skupaj, in dva hlapca rta prinesla baklo, ki so a svojimi snjavimi, v viharju plapolajočimi zublji rdečkasto ožarile grajsko dvorišče. Dva gonjača, vračajoča se domov, sta nosila na drogu težko divjo kozo. Henink, Zindel, Kimiger ln Hartvik, starejši Vacemanuvi sinovi, so vrgli s pleč gamze, s katerimi so bili otovorjeni. Ajlbert je nosil kaljene loko in tule starejših bratov. Geroid in Otloh, oba najmlajša, sta vodila v sredi med seboj fanta, ki jc imel roke zvezane 7' na hrbtu. Vsi so nosili, z majhnim razločkom, enako obleko: vidrino kapo z orlovskim peresom, usnjati brezrokavnik, hlač® dokolenke in za pasom lovski nož. Surove, drzne postave, ki jim je divje nebrzdano življenje, kakršnega so živeli, gledalo z obraza in iz oči. Krik in pasji lajež je napolnil dvorišče in pregltišil ihtenje zvezanega dečka, ki se je še komaj držal pokoncu. Gospod Vače je prišel iz veže po stopnicah, in medtem ko mu jo vihar mršil brado in otepal domačo haljo okoli telesa, j« pri fcaru plamenic pregledoval ubito divjad. Prvi gamz mu je očitno ugajal. »Zadet je na pravem mestu. Kdo ga je podrl?« »Jaz,« se je oglasil Rlmiger. »Na ves splav mi je pritekel kozel nasproti iu jo ucvrl čez rušjo... klel sem že in menil, da jo odnose brez strela... pa sem še pravi čas našel vrzel med lialozo, sprožil sem tetivo, in kakor bi ga oplazila strela, je lopnil po tleh. t »Dobro, fant, naučil si se nekaj pri meni!« Pri drugem in tretjem kozlu jo gospod Vače samo prikimal. Zdaj pa je ugledal kozo in od jeze zaripnil v obraz. »Peklo in kuga! Kdo je pa to storil? Saj je koza k »Nič ne morem zato, oče!« je zaječal Ajlbert. »Ležala je megla..', in se ml je žival dozdevala večja, in sem menil, da je kozel.« »Menil si, menil?« je za vpil gospod Vače. »Lovec naj ne meni, locev mora vedetil Oikod pa naj se vzamejo samci če mi bo takle mrhar, kakor ti, ubijal samice! Tu imaš za spomin!« In na Ajlbertovo lice je priletel udarec, da je počilo. Vsi drugi so »e smejali, Ajlbert je pa po-bledel, ošinil z žgočim pogledom očeta in odšel brez besede v hišo. Tedaj je gospod Vače ugedal zvezanega dečka. »Kaj je pa s tem tu?« šel uradnik k sebi, je Deshouillicres že izginil ln se plazil v spodnji obleki po pariških ulicah proti domu. Toda zalotili so ga podjetni fotografi in ga fotografirali, (me Louisa Deshouillieres bo zapisano v knjigah francoskih financ gotovo n« častnem mestu. Preveč zahtevano. »To je pa že od sile, Marička! v gospodovi sobi leži f* za tri prste prahu na debelo!« — »Kaj morem z« to, jaz 6ein pri vas šel« mesec dni.« Postilion in nato ministrski predsednik. Pred 30 leti je vozil v malem mestecu Chateldun v francoski pokrajini Au-vergne s starim poštnim vozom uošto 11 a kolodvor postil j on, ki je n"el čudno navado, čim je dospe! na cilj. je obesil konju torbico z ovseni, sam pa se je v sedel v železniški voz in marljivo «-ta! neko knjigo. Neko« je prezrl prihod vlaka, nevoljen potnik mu 1« iztrgal iz rok knjigo in v svoje začudenje zaaial, da se je mlad pošta' ukvarjal z latinsko sanico. »Ali hočeš m'«" učenjak,« je vprašal lan U. »Tega ne, nerad 1» bi vse svoje življenj« itlou z« Veliko not bi moral k vojakom, prej pa Z ie te »ladtuišSiku ognjem zavzel t» elekirili-tariio domače vasL"'&«wwj> j« čaka), d« bi zasv®. (ila elektrik*. »Ktiuehr saavetilair: totem bomo ivetiii vso noč,« j* rekel, pa je i kolačem žice a* rjnifiiih po nesreč« dektri&Mga toka klec- sil na koleni in umrl. Do večera M> fantje napeljavo končali, Cirila potožili an mrtvafiki oder in jnu je res luč svetila vso noč, Cirili Kako prav je, it si dobi! ime Ciril. Luč svete vere je prižigal tvoj patron »v. Ciril in svetil s svetostjo svojega iivljenja. Ti si »e tudi zavzel za luč v domači vasi, * ž« Sepžc si »vstil s svojim življenjem. Tvoj tatehet iz kmetijske šole je prišel na pogreb in nam v svojem govoru ob pogrebu razodt., da je prav kmalu in prav dobro spoznal Tvoje angelsko čisto življenje; luč. ki je svetil« med gojenci kmetijske šole. jaz magujem in umiram v začetku tvojega apostolskega dela, jc rekel sv. Ciril svojem« bratu. Tudi Ti si omagal in mlad umrl v začetku svojega dela. Ciril, svetil si z lučjo svojega lepega življenja, po luči si hrepenel, naj Ti sveti tudi večna luči Sv. Msrjtla a. Ptuja. Naš list je že poročal o aretaciji nevarne vlomilske tolpe, katfra je bila »irah in trepet prebivalstva v območju občin Sv. Marjeta niže Ptuja in Osluževci. Navedena latinska tolpa je priznala skupno 30 vlomov in dragih tatvin ter eii požig vinske kleti. Skoda, katero so slorik-i prizadjati, znaša okoli 10.000 Din. Orožni-itvo je aretiralo 5 storilcev, meji katerimi sla dvs posestnika in trije kmetski sinovi iz Zamušani. Vse priznanje gre našim vrlim orožnikom, kateri «o bili 7 dni neumorno na delu, da so do krij* razkrinkali početje nevarnih vegabondov, kateri so bili strah in trepet prebivalstva. Upamo, da bo storilce zadela občutna kazen, prebivalstvo pa se bo za nekaj č««s oddahnilo pred tatovi. Metlika. Ker so se volitve v občini Metlika — okolica dne 2Š. februar« j godite radi posebnega navduienja za kandidata Jožefa Nemaniča iz Žele-beja nt posebno posnemanja in hvule vredni nsčin, naj lo nekoliko popišemo (udi bralcem Domoljuba. Možje in fantje so organizirani prihajali na voliiče tako na Suhorju koi pri Treh Farah. Takoj zjutraj se je videlo, da bo ne samo zmaga, temveč sijajna zmag* IRZ, kakor > bila dejansko tudi pri zadnjih občinskih volih Ker eo zadnjič živim prišli na pomoč »mrtvi«, sta pri teh volitvah hodila dva orožnika pred trifarškim pokopališčem, - in etražila, da ne bi zopet kak mrlič prišel na volišče delat nered. Drug" napake, ki bi utegnila volitve ovirati ali njihovo veljavnost celo omajati, ni bik). Kajti »mačkovci« so bili zelo skromni. Njihov kandidat doma s Suhorja. tudi izvoljen v odbor kot edini zastopnik opozicije — se ni preveč trudil za agitacijo, ptč pa je vse sile napel dosedanji blagajnik občine Metlika—okolic*. Ta ae je trudil, a uspeh jc bil tak, da v njegovi vasi niti eden ni šel epozicijikc liste volit, da celo sam nel Zakaj ne, ga bo treba vprašati. Ko je bil zvečer razglašen izdi volitev, so množice drle v Metliko. Ves trg je bil napolnjen. Komaj je vsak nalet duška od urnega veselja in razigranosti, da je klical iz srca prihajajoče vzklike; živijo Nemanič, živijo slovenski voditelj dr, Korošec! Godba jt igrali, » klicev ni hotelo biti konec! Naše belokranjsko ljudstvo te zaveda, ds je slovensko, dobro te zaveda, da more njemu v občini gospodarit: samo človek, ki je nesebičen, polten, ki j t vreden in značajem sin svoje slovenikc matere, ki je pripravljen prej dati svoje na za svoje prepričanje, kakor pa da bi las krivice kome storil. Belokranjsko ljudstvo je govorilo m itoHlo: »'bi v čast in porsst, mač-kovcem pa v obeodbo ir, ,ioraz! Reberce pri Ztgrsdru. V jeseni 1936 je bil v vasi Reberce zgrs;«« taJko dolgo zsželjeni vodovod, čeprav »o rekli nekateri goopodje iz Zagradc«, da Rebertaaje ne bodo imeli vodovoda, dokler bodo i mrli oni kaj beiede. A glej, m je bilo t« ko! Kakor hitro to prišli gospodje ob bteedo, že je pritekla voda v vs« in tudi nsži brezposelni »o aeksj zaslutili. Za vse to te v prvi vrsti zahvaljujemo g. bsrtu, banskemu svetniku Zupancu in vttm drugim, ki so pripomogli, ds je dobila v«» potrebni vodovod, fmairjo Še etio prošnjo, zs katero bi tudi rsdi videli, da bi nas banovin« utlišsla, in sicer, da bi ie te začela cetla proti Vslični vati dogradi!« in s tem omogoči! dohod : sicer nezaupljivim "Mzilijancem. Na kolo-jih nato čaka po-lebei' vlak ter jih odvede ^notranjost dežele. Japonska vlada gre namreč „ 11,11 izseljencem zelo ™ roko in jih za prvi |as-preskrbi z vsem po-'rebnun. Izseljeniško Ste-*u.° "ste od leta do leta, J" >m pa jiostajajo tr-J°y.'nski stiki meti Bra-«»'lo m Japonsko vedno prisrfnoii, ,------de. med V ^isrčnejš ,f'".v1 so /l udilcs i Braziliji.Prilil,blic,,imi •i. Japonski so že danes i Zgani se til« je žavpil Otloh in sunil dečka v za-tilnlk, da se jo fant opotekel Vaseman« pred coge. Zopet so se vsi zasmejali, v tem ko se je deček stokajoč pobral s tal. Biti mu je utegnilo komaj petnajst let; vsa njegova obleka je bila stara vreča, ki je bila i bekovo trto privezana okoli ledij in je imela tri luknje, za glavo in obe roki; obraz je bil snirtnobled, ustnice so krvavele, od strahu in onemoglosti ohlapna lica so oblivale solze. j Kaj je fant zagrešil?« je vprašal gospod Vače. In oglasil se je Gerold: »Pod ledeniškimi stenami, sredi najboljšega lovišča, se nam je ujel v roke.« Gospcd Vače je nasnrščil obrvi. »Kaj se potikag po Ledeniku, ti mrha?« »Ah gospod, gospod,« je ihte! fant, tresoč se po vseh udih, »saj »el pasel samo svoje kooe, za Ledenikom vzadi, pri kočah, in dve, gospod, dve sta se mi odgubili... in sem ju moral iti iskalk »Ali ne veš, da je Ledenik prepovedan, kamor ne sme stopiti nihče, pri smrti in življenju?« T)efek je zganil ustnice toda '/. jezika mu ni hotela več nobena beseda. „ . . . , ... Gospod Vače je pomignil hlapcu. »Primi ga m hajdl z njim v luknjo! In da ga bo minilo za drugič veselje, klatiti se po mojem prepovedanem svetu... mu prereži kite nad peto!« . »Gospod, gospod! Usmilite se, ne bom veo nikoli, nikoli, nikoli!« je v obupu vpil deček, da j© rezalo v srce. Toda hlapec ga j© zgrabil, ga potegnil za seboj, in dečkovo vpitje je onemenelo za debelimi skladi pedzidja. Gospod Vače »e je vrnil v vežo; tia stopnicah fie je mora! prijeti za ograjo, s tako divjo silo se je zaganjal vanj vihnr. Iz veže je zavpil fantom: »Pridite čimprej v izbo! Govoriti moram z vami!« Gerold in Otlob sta odšla za njim. »Kaj meniš, kaj ima?« je vprašal Gerold brata. »Kaj naj bi imel? Grdo vreme pod lobanjo!« Za obema sta krenila na stopnice Rimiger in Hartvik. Zindel, ki je z Heninkom še sfal pri gamzih, je pritajeno vprašal brata: »Ali se ti ne zdi, da je oče mslo pretrdo ravna! k Ajlbertoin? Kar oče sme, ima tudi svoje meje, in fant je dorasel človek,« »Zaslužil je klofuto. Cemu pa ubija kozo!« »Biti je moral čisto slep, ali mu pa meša zopet kakšno dekle glavo. To ga omoti, kakor metljavica kozo. Zdi se mi celo, da ga bode Ribičeva v oči.« »Henink je počaei dvignil obraz. iRotica? To grozdje je pač prekislo za njegov kljun.« »Zakaj?« »Iz nekega posebnega vzroka!« Zindel je pogledal brata v obraz in bruhnil v smeh. »Iz tvojega vzroka, ki- si ga utegnem kar misliti.« Zavila sta proti stopnicam. Tedaj je vprašal hlapec, ki je bil zaposlen z ubito divjačino, svojega tovariše pri delu: »Čigav je pa faut, ki so ga vtaknili v luknjo? AH ga poznaš?« »Da, dai Huee mu je ime in je podložen Sapbaherju, in koze mu pase. Njegova mati je bila Hajlka, planšark«, ki si je šla po smrt v Aho.c Zindel je postal na stopnicah in smej© se sunil brata s komolcem. »Ali si čul? Hajlka je bila njegova mati.« »Pri miru me pusti!« je zagodrnjal Henink. »Pa bi vendar moral dečka izpustiti!« »Kaj me briga faut! Njegovi nmteri sem.. .< BučeS sunek vetra je zadušil nadaljnje besede. Henink in Zindel sta stopila v družinsko «>bo. kjer so niuni bratje ž« sedeli za mizo. 6» bo a banski svetnik Jan o poteku zasedanja banskega sveta. Na »borovanje »te vsi vljudno vabljeni. Cerfclj* ob Krki. V nedeljo, dne 28. februarja smo imeli » našem prosvetnem društvu občni i.bor. Ker dosedanji dolgoletni predsednik zaradi zadri-kov ni mogel zopet prevzeti predsedstva, saio is-volili novega predsednika trgovca Franca Hrovata. Odstopivšemu predsedniku A. Drobniču izrekamo sa njegovo skoraj 30letno polrtvovalno delo: Bog §lačajl — Za predpust smo uprizorili žaloigro »Na »n sodbe«, na pustno nedeljo pa veseloigro »Da-vek na samce*. Obe igri sta lepo uspeli. — Kot slišimo, pridejo te dni etektroinštalaterji pripravljat vse za elektriko, da bo tudi pri nas enkrat »svetila električna luč. Komaj jo čakamol škofja Loka. Delo protituberkulozne lige prav lepo napreduje. Do sedaj jo vpisanih 500 članov. Vodstvo hvalevredna vrši svojo dolžnost Glavna skrb mu je napredek ie važne ustanove. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se začne v Školji Loki posvetovalnica z* člane, ki bodo imeli v slučaju sumljivega stanja brezplačno zdravniško preiskavo v Kranju, dokler se za naš okraj ne ustanovi stalni protltuberkulozni dispanzer. Dolžnost vsakega ja. da (X) svojih močeh podpira to započeto delo, da bodo uspehi čim lepši. Ustanavlja se tudi šolska poliklinika, ki ho vršila brezplačno preiskavo šolske mladine. Prosimo vse one, ki jim je pri srcu skrb za zdravje našega naroda, da nam pomagajo. Upamo, da bodo imeli tudi merodajni činitelji dovolj smisla za naše delo in nam bodo pomagali. Naša dolžnost je, da gremo skupno v boj proti najhujšemu sovražniku človeške družbe. Zagradec. Dne 28. februarja je priredilo prosvetno društvo skioptirtto predavanje o komunizmu in boljševizmu v Rusiji, Meksiki in Španiji. Predavanja se je udeležilo veliko laranov, kakor tudi iz okoliških fara. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predaval nam je g. Pirih, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani, kateremu se društvo za njegovo lepo predavanje prav lepo zahvaljuje. Enako se tudi lepo zahvaljujemo Prosvetni zvezi za aparat, slike in navodila, da nam je predavanje tako lepo uspelo. V kratkem priredi društvo iilm Kristusovo trpljenje (pasijon), kateri ie zelo zanimiv. Zato vabi društvo k obilni udeležbi. Cas prireditve se bo naznanil s povabili. Ovsišt pri Podnartu. Kaj prijetno presenečenje nam je ono nedeljo napravil naš cerkveni zbor. Vrli pevci so naredili v šoli koncert z dolgim in lepim sporedom. Preceikrat je bilo treba dolgo vztrajali pri vajah in če 5e pomislimo, kakšna pot je bila pozimi iz Rovi m iz OeSnjic*. No, V«« trud 1« složno, vztrajno deto ni bilo zastonj. Občinstva j» bilo dovolj m it z zanimanjem sledilo pesmim. Mirno lahko trdimo, da še nai zbor lahko kosa t marsikaterim. Ni sicer bogve kako Številen, a je ubran in lepo so vsi glasovi izenačemulavno je pri tem pač to, da tudi pri nas delamo in da to delo tu zastonj. Pri tem je gotovo velika zasluga našega organista Janeza Sajovica, ki hodi učit naše pevce prav h Gori č pri Golniku tako rekoč zastonj. Želeli bi naše pevce še kdaj slišati z novimi pesmimi, K složnemu del« in naprej! Led je pifbit. Vodice nad Ljubljano. Malo govori, mnogo stori, je geslo Vodičana in ae tega gesla, izvzemši (»pravo občinskih in vaških potov, kjer velja mor1 da obratno, še kar dobro drži. Posebno pa se ravnajo po njem »prosvetarji«. Tako so o Domolju-bovi akciji in propagandi zanj malo razpravljali, pa precej dosegli: 51 novih naročnikov namreč in — česar &o bili bolj veseli nego »jurja« — knjižno nagrado 100 knjig Tako so tudi brez mnogega govoričenja priredili v predpustu dve res lepi predstavi in tako napravili 28, februarja občni zbor društva, kjer smo šele slišali, kako živahno in vsestransko deluje naše društvo. Tako se tudi že ves pobožični čas molče pripravljajo lanlie na proslavo fantovskega dneva 19 .marca, ki ga bodo do|5oldne slavili v cerkvi, popoldne pa priredili v Domu farno fantovsko akademijo, vse nas vabijo la dan v Dom in zato ne smemo pozabiti: na Jožefovo 19. marca ob 3 popoldne gremo vsi v Vodiški Dom. šroihel pri Novem inestu. Predsednik našega Prosv. društva g. upravitelj Kalan Maks je pred kratkim praznoval 25 leinico srečnega skupnega življenja z gospo Zofijo. Vsej družini, ki daje našemu društvu agilne člane, naše čestitke! — Na tiho nedeljo ob 3 pojioldne bomo igrali Remčcvo žaloigTO:Uži(karji, za cvetno nedeljo pa mali in veliki otroci pod vodstvom Dekliškega krožka nri-jivravijajo veliko farno materinsko proslavo. Vabljeni! Dobrova pri Ljubljani. Gospodinjski tečaj se bliža koncu. Prihodnjo nedeljo bomo v Domu videli razstavo, ki jo bodo dekleta priredile in nam jiokazale svoje desettedensko delo. Za vsakega je potrebno, da si razstavo ogleda, saj bo videl mnogo lepega in poučnega. Da se bomo lahko vsi zvrstili, bo odprta cel dan. Na razstavo 5e posebno opozarjamo okoličane, Polhograjčane, Horjulce, Brezovčane in Vičane. Iz Viča je ugodna avfo-zveza. Vsi prav lepo vabljeni. Vafe. Moški zbor lz Smartna ja zapel t« nedeljo v Našem doaj« na VaSah osem pesmi od znanih skladateljev. Vse wwmi m bile več aH manj melodlozne, zato m tele pri sasedeni dvo-rani mnogo ploskanja. NaSle pa so tudi sposobnega predvnjafea: glMnt in krepki glasovi, sloneči na mogočnem basu, čista intonaclja, razločna It-govorjava in pravilen tempo. P*o pravici se Smar-rani prištevajo med boljše pevce. Čast jim! VirmaS* — Sv. Dtth. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 14. marca in 21. marca ob 4 popoldne v Kmetijskem domu zgodovinsko igro iz druge švedsko poljske vojne: »Vislavina odpoved«. Ker j« igra prvič igrana na Gorenjskem, zato vabimo 'k udeležbi. Pred igro nastopi naš novi pevski zbor RADI O Vsak das: 1?, Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored. Četrtek, 11. marca: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zabavna ura. 20 Sekstet. 20.40 Plošče. 21 Radijski orkester. 22.15 Radijgki jazz. — Potek, 12. marca: 11 Šolska ura. 18 Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 10.50 Zanimivosti. 20 Večer skladb Riliarda Wagnerja, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 13. marca: 18 Radijski orkester. 18.40 Naravoznanstvo in svetovni nazor. 19.80 Ngc. ura. 19.50 Pregled sjioreda. 20 O zunanji politiki. 20.20 Pojdite z nami n« dolgo rajžo. 22.15 Radijski orkester. —• Nedelja, 14, marea: 8 Plošče. 8.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, spored. 9.15 Flavta solo. 9.45 Postni govor, 10.15 Prenos cerkvene giaebe. 10.50 Koncert Radijskega orkestra. 11.40 Otroške ura. 15,30 Prenos iz Konjic. 17 Kmetijska ura: Čebelar spomladi. 17. 30 Plošče. 18 »Nova zapoved«, igra. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slov. ura. 20.80 Koncert šramel kvarteta. 21.20 Radijski orkester. 22.15 Radijski orkester. -Ponedeljek, 15. marca: 18 Zdravniška ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 10.80 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. Ž0 Pevski koncert. 22.15 Cltraškt trio. Torek, 18. marca: 11 Šolska ara. 18 Pester »pored. 18.40 Narodna kultura ln Jldovstvo. 19.30 Nae. ura. 10.50 Zabavni kotiček. 20 Ura slovenska Orsfelske glasba. 21.15 Pevski J bor »Slovenski fantje«. 22.15 Lahka glasba. — Sreda. 17. marca: IS Mladinska ura. 18.20 Teran j. 18.40 Gorenjska Snva. 19.30 Nae. ura. 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. » tlauff - t O : Pravljice Ta je gledal v note in začel spuščati strahovite, neznanske glasove. Organist pa mu je zakričal: »Dva glasova nižja, predragi, c morate peti, c!« A namesto da bi pel c, je potegnil nečak čevelj z noge io ga vrgel organistu v glavo, da je letela lasna štupa daleč naokoli. Ko je župan to videl, je mislil: »Ha, zdaj ima zopet tak telesni napad;« skočil je k njemu, ga prijel za vrat iu mu ovratnico nekoliko zrahljal; toda s tem se je stanje mladega moža le še poslabšalo. Nič več ni govoril nemško, ampak prav poseben jezik, ki ga ni nihče razumel, in delal velike skoke. Župan je bil ves obupan spričo te neprijetne zmešnjave in je zato sklenil, da mlademu možu, ki se mu je moralo, nekaj prav posebnega pripetili, ovratnico popolnoma odvzame. Komaj pa je to storil, je od groze obstal kot okamenel. Za-fcaj namesto človeške kože in barve je obdajala vrat mladega človeka temnorjava živalska koža in takoj nato je nadljeval tudi s svojimi skoki, ki so bili še vtsji in še bolj čudni, segel si je z orokavičenimi rokami v lase, jih potegnil z glave in, glej čudo, ti lepi lasje so bih asulja, ki jo je vrgel županu v obraz, in zdaj se je videlo, d* je tudi glava porasla z isto rjavo Isocinasto kožo. Skakal je preko miz in klopi, preobračal notna stojala, tri t nogami gosli in klarinete in se vedel Podivjan. »Ujemite ga, ujemite ga,« je klical župan, »znorel je, ujemite gai« A to je bilo težavno. Zakaj potegnil je bil tudi rokavice z rok in kazal 13* nohte na rokah, s katerimi se je zaletaval ljudem v obraz in jih grdo razpraskal. Slednjič se je posrečilo nekemu pogumnemu lovcu, da ga je zgrabil. Stisnil mu je dolge roke trdo skupaj, da je le še z nogami capljal in se hripavo smejal in vpil. Ljudje so se zbirali okoli njega in ogledovali čudnega mladega gospoda, ki pa zdaj ni bil nič več podoben človeku. Pa je pristopil učen gospod iz soseščine, ki je imel velik prirodopisni kabinet in vsakovrstne nagačene živali, si ga pobli/.e ogledal in potem ves začuden vzkliknil: »Moj Bog, častiti gospodje in dame, le kako ste spravili to žival v spodobno družbo? Saj je to opica, Homo Troglodyles Linnaei; dam vam lakoj šest tolarjev zanj, če mi ga odstopite, da ga nagačim za svoj kabinet.« Kdo naj popiše, kako so se Zelenoločanl začudili, ko so to slišalil »Kaj, opica, orangutan v naši družbi? Mladi tujec, pa čisto navadna opica?« so vzklikali in se gledali nemi od začudenja. Niso mogli verjeti, niso zaupali svojim ušesom, možje so preiskovali žival natančneje, a bila in ostala je popolnoma naravna opica. »Toda kako je to mogoče!« je vzkliknila gospa županja, »ali mi ni čealo bral svojih pesmi? Ali ni kakor kak drug človek pri meni obedoval?« «Kaj?« se je razvnemala gospa doktorica. »Kako? ■ Ah ni pogosto is obilo kave pil pri meni in z mojim možem učeno govoril in kadil?« »Kako, je-U mogoče I < so vzklikali možje. »Ali ni z nami v gorski kleti kegljal in se o politiki prepiral kakor kdo izmed nas?« »In še kako?« so tožili vsi. »Ali ni bil prvi plesale« na naših plesih? Opica I Opica? To je čudo, to je čarovnija!« RAZNO Srečen dogodek sredi afrikanske ceste. Glavno cesto med afrHtanskitna mestoma Kenya in Tan-ganika so lansko leto morali začasno zapreti. Sredi ceste se je namreč udomačila levinja s sedmimi velikimi levi in malim, ravnokar rojenim levom. Avtomobtlisli in motorni kolesarji, ki so vozili po tej cesti, so sc dosledno vračali iz strahu pred levi. Mestna uprava je na prošnjo potnikov cfo začetku ceste pritrdila tablo z napisom, da je cesta začasno zaprta. Pa so jo čuditi potniki kmalu z«" pustili ter odrinili v goščo. Se n« zadostuje. »Kal ste Že zopet v itaporu? MisliS sem, da vas bo zadnja kazen poboljšala.« — »Saj me je poboljšala, gospod ravnatelj, toda hočem se že bolj poboljšati.« V šoli. »Mihec, povej naiii. zakaj je Adam pojedel v raju jabolko?« — »Menda zato, ker nf smel jesti mesa.« CEdno vpralaaje. Tor«J tak nagobčnik »t« brali, gospa? AH naj ram pošliemo domov, »b pa ga vzamete kar satni' /Z ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Brez žrtev ne bo vspekov Dne 23. februarja se je končal kmetijsko-gonpodarski tečaj, ki ga je priredila ProsveL.a iveza v Ainbrnsu. Dolgo vrsto strokovnih predavanj j« zaključil Ludvik PuS s predavanjem o stanovski zuvesti ln splošni kmečki izobrazbi, Želimo, da bi besede, ki so bile zgovorjene i vso Iskrenostjo in dobrohotnostjo, padle na rodovitna tla in obrodile obilno sadu. Ko je predavatelj govoril, kaj je sam videl v Nemčiji in Belgiji, in pripovedoval, kako so tam kmetje zavedni, kako se trdno drže svoje organi-larlje, pa tudi kaj so vso dosegli s svojo zavednostjo. se je nehote vsiljevalo vprašanje: Kdaj bomo mi slovenski kmetje tako organizirani, pa tudi tako zavedni? Ta misel, kdaj ho prodrla taka kmeta zavednost v slovensko kmečko ljudstvo, je nnifna. Eno pa lahko odgovorimo: Začeti je treba, pa prav zares začeti. Ni dovolj, da ne vpiše v organizacijo nekaj stotin Članov ali lisofev in ee izvoli odbor, ki ima od časa do Jasa kakšno sejo, pa nič drugega! Potrebno je, da prav vsak član Kmetske zveze dela. se zanima, stavi predloge, vsak v svojem okolišu. Pa n> samo to! Tudi zahtevati moru. da se bodo piedioifi in ukrepi Izvrševali po vseli inštancah oil vaSkega odbornika, do krajevnega odbora, pa hiiil do odbora zveze, ki je v Ljubljani. Ce bo tako od spodaj navzgor prihajala pobuda, se ho gotovo nekaj delalo ln tudi doseglo. Č» 1)0 vsak zase tičal v svojem kotu. morebiti se ludi na tihem jezil in zabavljal, ne bo nič pomagam/. Zalo energično na delo, katero mora vedno •preinljati misel na končni uspeli. Ce bi bili vsi, ali pa vsaj večin« kmetov odločenih, 7. Jekleno 'ol|o svoj namen doseči, bi ga tudi dosegli. Ce hočemo svoj cilj doseči, ne sinemo misliti, da li« bomo dosegli h rez žrtev. Ce greš nabirat flaue, je vsak pripravljen se vpisati za člana. Ko pa pride na vrsto Članarina, ali pa mogoče pre-vwni odborniškega mesta, kjer bi bilo nekaj dela in skrbi, se pa že neha naša kmečka zavest. E, naj bodo pa drugI, jaz ne morem plačati, pa ne bom itd. Pa so zopet drugi: Ja, kaj pa boste z denarjem, s članarino? To je samo zalo, da bodo spet nekateri prišli do denarja. Dokler bodo taki razlogi ovirali pristop v Kmečko zvezo, tako dolgo se ne bo nič napravilo. Ti pristopi, ne glede na članarino, pa tudi ne skrbi, kdo bo tisto članarino »pobral« ali »spravil*. T! pristopi zato, ker je nujno potrebno, da se združimo, da skupno zboljšamo položaj sebi tn drugim. Glede članarine mora pa vsak vedeti to: Brez denarja ne moreš dati niti pisma na pošto. Ce pa hočemo, da bo odbor delal, mora imeti za poslovanje vendar nekaj denarja. Ali je kdo tako nespameten, da bo zahteval od enega, da mora za vae driige delati, Žrtvovati čas, nazadnje pa še trošiti denar? To ne more biti, zato je potrebna skromna članarina, katero imajo prav vse r,trakovne organizacije. Na Zvezo bi tudi radi stavili premnogo zahtev. Kdo pa naj tam dela? V mestu je treba plačati ttnnovanje xa pisarno, plačati uradnike in drugo. Menda ni nihče tako nespameten, da bo mislil, da je vse to zastonj. Co hočemo mi kaj doseči in od koga kaj zahtevati, potem je treba za to tudi nekaj žrtvovati. Zato so pa tisti, ki mislijo, da bo Slo brez članarine, v zmoti in dokler bo tako, a« bo « našo organizacijo nič. Pri nas imamo člane, ki so bili v Holandiji, ki so vso moč kmečke organizacije Se eaml videli, mto so pa tudi zavedni. Ti dosledno pravijo, da brez članarine ne bo iio. Ta pa bi nioralu biti primerna, tako da ne bi bila samo po imeuu, ampak da bi ras tudi nekaj pomenila, potem bi M nekaj napravilo. Tukaj j« pa tista bojasent Kam pa bo Bel tisti denar? Z*nlnmj se »a organizacijo, zato pa zahtevaj račun od blagajnika ali pa od zveze. Ce boš videl, da »e napačno uporablja, povej da to ni |>rav in kako se naj dela, kako ee pa ne »me. Toliko glede članarine. Ko bo ven k član prepričan, da brez članarine ne gre, in ko »e bo vsak zavedal, da ne sme čakati odrešenja križem rok, Češ, da bo krajevni odbor ali pa zveza sama vsa uredila, ampak da mora tudi sam posegati vmes i nasveti, s predlogi, z zahie\am(, pa tudi z udeležbo pri sestankih, potem bo naša organizacija zaživela in z njo snvednost in uspehi. Se nekaj I Dandanes vsak toži o pomanjkanju denarja, posebno če je treba naročiti dober časopis. Mnogo jih je, ki ne tožijo po pravici. Slišal sem moža, ki je na vprašanje, če bo naročil »Domoljuba«, odgovoril: »Da, »Domoljuba* pa ne pustim, rajši jemo neslano.« Je pa tudi zaveden član naše organizacije. Koliko delavstvo žrtvuje za svoje organizacije, pa dostikrat še za slabe, v zavesti, da bo koristil vsemu stanu! Le kmet pa misli, da ga bodo prišli rešiti drugi. Ivan Šinkovec, kmet. Kmečki Sabor p gaštojn« Kmečki tabor se bo vršil pod okriljem Okrajne Kmečke zveze za Mežiško dolino na črno nedeljo, dne 14. marca 1337, ob pol 12 dop. na trgu v GuStanju. Govorijo: Kotnik Beno, kmet, v Pod-kraju; Brodar Janez, načelnik Kinečke zveze; Martelanc Kare!, okrajni kmetijski referent; Ku» govnik Jurij, član banskega svata; Vrhniak Ivan, kmet ln župan v Pamečah. Tabor se bo vršil ob vsakem vremenu. Dolžnost slehernega kmeta je, da »e tabora udeleži! k Škropljenje sadnega drevja. Poljudno navodilo, kako zboljšamo s smotrnim škropljenjem sadni pridelek v množini m kakovosti. Po naročilu sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo spisal Josip Priol, ravnatelj ban. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cena 10 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naša dežela je zelo primerna za sadjarstvo, ki nam že sedaj donaša velike dohodke, kateri marsikje presegajo dohodke živinoreje in poljedelstva. Te dohodke bi lahko v najkrajšem času dvignili vsaj za 100 odstotkov, če bi našemu sadju in drevju posvečali dovolj pažnje. Razni sadni škodljivci nam delajo ogromno škodo. S smotrenim zatiranjem škodljivcev to škodo zmanjšamo, da celo odstranimo. Škodljivce zatiramo le « škropljenjem, ki je pri nas vse premalo znano. Priolova praktična knjiga nas o tem nazorno i« točno pouči. Vsak umes sadjar bi mor«! to knjigo imeti iti se po njenih navodilih ravnati. Toplo jo priporočaroci Plica zastrupila svoje- 5* mladiča. Ameriški naravoslovec Rutledgc pripoveduje na-"lednjo zgodbo. »Ni mi /adoKlovftlo, da »m poslušal ptice opo-»"Slike, ki so prepevale »cedrah Karoline. kot «fck sem nekoC sklenil. M ulovim mladiča in ea "Kem v kletko, kjer naj ™ Prepeval meni sa.ne-lnu- Naslednjega S", opazil, kako je „e'.8 k njemu njegova « hrano v kljunu. °Da, to je čarovnija in hudičevo slepilo,« je dejal župan, ki je prinese! ovratnico nečaka ali opice. »Glejte! V tej ovratnici je tičal ves čar, ki ga je delal našim očem ljubeznivega. Tu je širok pas elastičnega perga-menta, popisan r, vsakovrstnimi čudnimi znamenji. Mislim celo, da je latinsko; ali ne zna nihče tega brati?< Doktor, učen mož, ki je često pri igri s opico izgubil partijo, jo pristopil, gledal v pergament in dejal: »Nikakor, samo črke so latinske, glasi se pa: ZARES - JE - »MESNA - OPICA KADAR - KOK - GRIZE - JABOLKA. Da, da, je peklensko »lepilo neka vrsta čarovnije,« Je nadaljeval, >in je treba to strogo kaznovati.« Zupan je bil istega mnenja in se je takoj odpravil k tujcu, ki je moral biti čarovnik, šest mestnih vojakov pa je neslo opico, zakaj tujca je bilo treba takoj zaslišati Obdani od velikanske množice ljudstva so prišli do zapuščene hiše. Kajti vsakdo je hotel videti, kako se bo stvar dalje razvijala. Potrkali so na vrala, potegnili za zvonec, zaman, nihče se ni pokazal. Ves divji je ukazal župan vrata razbiti in še), nato v tujčevo sobe. A tam ni bilo nič drugega videti kakor vsakovrstno staro hišno orodje. Tujca ni bilo mogoče najti. Ha njegovi delavni mizi pa je ležalo veliko, zapečateno pismo, naslovljeno na župana. Ta ga je takoj odprl ln bral: »Moji ljubi Zelenoločanii Ko boste to brali, me ne bo več v vašem mestecu, In tedaj boste že davno vedeli, kakšnega stanu in rodu je moj ljubi nečak. Sprejmite šalo, ki sem si jo z vami dovolil, kot dober nauk, da ne boste silili tujca, ki hoče sam zase živeti, v svojo družbo. Cenim se previ- soko, da bi se udeleževal vaših neslanih čenč, vaših nlabih razvad in smešnega vedenja. Zato sem si vzgojil mladega orangutana, ki sie ga kot mojega namestnika tako zelo vzljubil Zdravi ostanite In se okoristite 8 tem naukom, kolikor vam je mogoče.« Zelenoločanov ni bilo malo sram pred vso deželo. Tolažili »o se s tem, da ee vse to ni godilo samo po sebi. Najbolj pa se ja v Zeleni loki sramovala mladina, ker je posnemala opico v njenih slaibh šegah in navadah. Odslej se niso več opirali r komolci na mizo, niso se več gugali po stolih, molčali so, dokler niso bili vprašani, očali niso več rabili in »o bili vljudni in »podobni kakor poprej, in 6e so je kdaj kdo zopet, slabo in smešno vedel, so Zelenoločani dejali: >Opica Je.« Opico pa, ki je teko dolgo igrala vlogo mladega gospoda, »o Izročili učenjaku, ki je imel prirodopisnl kabinet. Ta jo drži tta svojem dvorišču, jo krmi in kaže kot redkost vsakemu tujcu, in tam jo je mogoče videti še danes. Smeh je zadonel po dvorani, ko je suženj končal in tudi mladi možje so se smejali. »To so pa vendar le čudni ljudje, ti Franki; resnično, rajši sem pa le pri šejk« in ranftlju v Aleksarv-driji, kakor pa v družbi doktorja to župana in njihovih nespametnih žena v Zeleni loki k »Resnica je, kar si dejal,« odvrne mladi trgovec. »V Frankistanu še mrtev ne hi maral biti. Franki so surovo, divje, barbarsko ljudstvo to življenje med njimi ib bilo za izobraženega Turka ali Perzijca najbrž nekaj strašnega. »To boste kmalu Culi,« obljubi starec: »Kolikor ml je pravil nadaornlk sužnjev, bo lepi, mladi mo* tamkaj mnogo pripovedoval o Frankistanu. Kajti bil j« dolgo tam to je po rodu musliman.« 4" j vzrok ti je znan, ne boš dolgo bolan! : J je piro» JTiT-le- rf-in.« tmeams. "-«»1 « ra pMjl araperar: »C« i®'"-«* « » ta.J-^i. U; Btia&K 3CTT*. £».-C Ui>r ' taMC-:«oa S*«« »ajv«*kr»« mi: niši •pjjf**. * M « TiSed i«a »safc& rr« i jek.«--«« i M ž« J* »i« - S»»'Jak* f J a ss-ej M it si- ra' " . K. rci- SMaaJji B k-"«ec oekvaaja iel:»3ra i» ptmka t M u?5 s**?«*: «*ež»je isti, k: rt; »«>3«« t serednea de- ltm.i'lwot«ii ^un. To-ii eeredao kroženje krri. ki »raiiži 4->li*o obokaj, »e »tort; tmbo na-Iia as b£-:aa žekriee is fretesje, prav tako bledica. »ia-Mf^, ssahokrrKjjt Eespecisost, prerano starta;* ier t« ra je * zvezi t krvjo, tri p« je iiiljeaj*: Saiea zdrav žetodee ia žanri prebavai emsi laik® uroizvajajo ta žeaejo zdravo kri po fceim* •>»« »I t. >11. Tžji gojpžtežjf žU rroj vzrok v ngmaaikliivea krežesja krvi. Kadi legi ie dolžnost b-aloih kakor tudi zdravih, starih in mlada, čistiti prebavne organe tako. kakor »e mora čistiti *sak stroj, če hočete, da redno deluje, ln če Erstopijo motnje kskor: pomanjkanje teka, bel jezik, slab cks*. slab dsb iz ust. oerazpoloženje. kolranje. zlata žiia. bipBa.sjjdgri^gtnjejr jetriST^raaiei '"»čeaje ali celo zaprtje, potem ssikar ne oklevajte, ternvef telo dobro prečistite s priznanim naravnim sredstvom „PLANINSA" £a;em BAH0VEC ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno »Planinka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temreč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.— velik; paket, polovični Dio 12,— in poskusni omot Din 7.50 z napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC. LJUBLJANA DROBTINE Jtjktetfs i»e»d». katero lahko Američani * Uio odial/eaa. da traja njena svetlob* 4 ieta L? Nfi dni d« -iospe na zemljo; sveiloba !n& K M snssSira t 1S5330 milj na sekundo. B*ske kis« namrtU Kiti so — kot - sesai-d v morja. Posesajo tete sad tOuSOO zg ia ooiiitio nad 100 metrov nedavno jas a^ešia r'ida cdpraviU poi.-bao raziskovalno »fjo at jog, da proeJaje življenje na oorekesi dztz. Paasiia ia la-iji pa iats še posebno nalogo, j Ceoievi naj. kam potujejo kiti poleti in pozimi i Sa krovo ima ladja večje število pušic z jekleoo ostjo. Te pušiee bodo izstrelili v vsakega kita, katerega bodo na poti srečali. Pušica se zapičš v kitava mast. na kožo pa se pritisne posebna Številka ter sledeče besedilo: nagrado dobi, kdor vrne pušieo londonskemu raziskovalnemu uradu. Ne ladji bodo zabeležili, kod m pulte« izstrelili t kite, eref,ni najditelji p« bodo navedli svojo lega Tako bo uradno določeno, kako potujejo kiti f peejtDrezniti letnih časih. !s davaik u»L N« otoku Madboku blltti rahodtmfriJke obale so izkopali pod vodstvom raziskoralca 0wena velikanske kosli in zob« pred-potopnih živali. Siarinceiov-ci se f.daj trudijo, da bi najdbe posameznih kosti izpopolnili ter ma uredili celotna okostja teb »vali. Zobje ia kosti nekdanjih živali ca leslji pričajo tudi o bojih, ki so s« morali vršiti eekoi med imenovanimi bitji na zemlji. Več najdb vzbuja domnevo, da »o ogromne živa!: podlegle ckvaram In ranam, ki »o si jih zadale r m^isebejnil: ^»opadih, ko j« ilo za svljenje in smrt. »lika, Ctsnu pa se tiri a :aio čemerno?« »Kaj lx se ae Nič kot deSo ta spe' delo. od jutra do večera samo dekv« »Torej ji vendar dobil ileSo?« »Da, pojutrišnjem pnosem.« »Kako. oni. ki sedi zadnji v vrsti? Resnično, greh Je. da daje pospod šejk temu svobodo! To je najlepši •uženj * Tsej deželi. Le poglejte to pogumno obličje, te drate oči. io lepo postavo. Saj bi mu lahko dal kak i»šp opravek. Napravil naj bi ga za odganjalea muh ali sa noska pipe. Taks služba je za šak> in resnično, tak sažecj kraa vse hiše. In šele tri dni ga im» in ga že pošilja proč? Sespasnet je, gt-eh je!< grajajte gn vendar, ko je tnodrejši kakor ves Epp?.'< v»li smee s poudarkom. >A!i vam nisem že posedat da mu daje prostost salo, ker misli, da s: t Se® prisluži Alkhvv bJagoslov. Pravite, d» jo lep in kr«s!» is resnico govorite! A šejkov sin, ki ga pripelji prerok v očetovo hišo nazaj, šejkov sin j« bS tep Md is bsots biti sedaj fe tudi velik in leno rtssL Aii oaj b>rej iiak> hrani in ©rrobodi cenenega, ptA.^esepa sRizsjs v nadi. da dobi ta So sina? Kdor to?« kaj storiti saj ali splet ce stori ali pa, kakor ie — prav!« >Is pifie. Jejkove oji so neprestaao uprte v tega «sči;a. tectesieto oparajem. Med prijtovedonajem ■ra 6wV/ r?jml pofM tjt in počival aa pteme-iitih p«feak 5fa» p rao« msdark >Se Bšsi tjfcj o s-fe! AH sesa, da so je kaj i? "f * " daa prirej trikrat to- ^ S* P-O5t» s^v p^ed s ...v«..® a r-Aisiia fC4Prav imate,« odvrne mladi trgovec. >In sram in« je, da o ljudeh vedno le slabo in neplemenito mt?iitn, dočim vi rajši dobro o njih sodite. In vendar so ljudje vecinmoa hudobni, ali se niste tudi vi o tem prepričali, starec?« »Vprav zaradi tega. ker se nisem o tem prepričal, mislim rad dobro o ljudeh.« odgovori le-ta. »Godilo s® mi je vprav kakor vam. Živel sem, ce da bi kaj mislli, slišal sem mnogo slabega o ljudeh, mora! sem na lastni koii skusiti mnogo hudobije in pričel seui vso ljudi smatrati za hudobne stvari. Pa sem se spomnil, da bi Allah. ki je prav tako pravičen kakor moder, ne toogel trpeti, da bi tako podel rod gospodaril na tej lepi zemlji. Premišljeval sem to, kar sem bil videl in doživel, in glej — štel sena bil sam5 slabo, dobro pa sem possbil Nisem bil pasil na to, če je kdo vršil delo usmiljenja, zdelo se mi je naravno, če so družin« živele čednost »o in bile pravične. Kadar sem pa slišal kaj slal^ga, hudobnega, sem si ta dobro zapomnil Pa sem sačel vse drugače gledati okoli sebe. Veselilo me J«, če sem videl, da dobro ni tako redko »ejsno kakor sem sprva mislil, na slabo sem manj padi ali pa m napravilo tolikega vtisa name, in tako sem se uttt ljudi ljubiti, učil sem se dobro o njih ,m,HU in seB1 se v teku dolgih le! redkeje motil, če sem o koia do-bro ^ronl. kakor če sem ga smatral « skopuha. pM-li-is ab brerboineža.t niev^ PVjeh bwedah nadzornik sut- \ l P',1-k Djemu in mu fekel: >Moj g,WfHxl, Seflca Aleksanilnje. Ali Rauu, vas je , rndoMjfopazU v »Top dvorani ,n vas vabi. da bi Mopili k nj,nm ia »^iii poleg njega.« v ) ! la (Nadaljevanje prth.) Sladkor iz vode. Pr gib živil V Aaatriki je vriSJ« wan«» Mahov. 1« J je nastala iz Ch.ppe^ iBdijaaščine, kalero. je r sebrto dobro cAvladal pokojni Stof Baraga, siovenščmi pomeni. »; trgujem.« toliko trpi? Olajšanj« bi bila lahko dosegla v 8 mi-Bulah, t« bi bila Salirat Rod*ll dodala vodi » toliki as«ri, d« bi dobila «idez rale- k>, potem pi t taj kapeli okope I« svoje balet nog*, žulji bi M oro*hi«ii do kora» sio ta u vedao bi sa lahko odstranili t ko* tmiiae »red. Odrgnjena B!*«fs S! s« ncr liU ia otaklčse bi np!«hus!e. Lahko bi no-al» c«t1|« k« c»!o Številko snanft«, kakor t> poprej. Salirat Rodell ee dobivat » »seh drogsrt-(ti. apotekah te parfomcrilab. Cena )» ne- «3, i»«. ]• obolenje »Aitue žleze, ki se .....i-a pravo- wsno aidraviti, kar ae sicer ilelov&iije ''(to 'ainoga organa v svoji funkciji kot saSMta P*oti strupom vae preveO preprečuje, uradi ™«ar lahko nastopijo roprijetnl, a često tadl „, nevarni pojavi, travniško znanost Je dognala, d> ao soli, ki "ti"'Jelo Jod, pri rajulS oblikah sol«« is-radno ufinkovit«. Številni bolniki »o nuotovili ® n porabo nnftejra leto preproetero l«mMeija i§rt»iMa s pilile® P»pel, indovoljiv, povnem neškodljiv »nllv na Mesen. Vaakdo, ki Je h'lan na gol »I, Ima "»»rekel vrat, oteSene Hez«, naj tahtere našo knjižico. ki )c mlomur popolnoma ure^pu« PoSlJemo. /.adostnje dopisnica. Poštno ibiralno mesto- frrcisi Pasiernach, Serlln S.©. MichaelkirchplaU 13, Abt. P. 111. V vsako hišo »Domoljuba«! Strti ii motne obleke ravnokar doSli v veliki izbri po Zel<* SSŽaifeito cenah pri r.AI.0<>Rl€/lR, UHbitana $v. Petr® cesia in »cer Stoli t4Qcns 4ir, najcenejša kvaliteta od Din 24-35'« Stoti 140 cm šir. srednjevrstni, trpežna,, „ 40-65'-Kamgarni srednjih kvalitet „ „ 70-110'- Anjfleški kamgarni najfinejši „ „ 146-190'- Kompletua podlaga za oblek*. najcenejša Din 62'-Kcmpletna srednjevrstna podlaga „ 98- Kompletn« prvovrstna podlaga „ 145'- kakor tudi v«» »rjte hlačevioe z« delavno hlače itd. Pozor! Vsak, kdor kupi za kompletno moftko obleko, dobi i«po svileno kravato za nameček. Sodnik: »In ste bili sami pri vlomu?« Obtoženec: »Da, gospod ftodnik. Ce si vzainoš kakega pomagata, nikoli ne veiS, če je pošten.« Al. Planinšek koiacesiionirana trg. agentura v bančnih in kreditnih poslih v yubij«iiil, Beethovnova ul. 14/1.. Telefon 35-10. — vsaovCI vSoff e denarnih zavodov najbolje iakoi r gotovini vedno najkulantneie. Vse informacije brezplačno. lin za iiiiiiie Dospela j® sveža partija pa znižani, zelo ugodni ceni. Priporoma s® tvrdka nsicle 4 LPicllck LJUBLJANA • Sris (Škofijska palača) Na kolodvoru je bila informacijska pisarna oblegana od potnikov. Pred obupanega uradnika je »topil tudi mlad gospodič: »Ali je to inlormacijska pisarna?« -- »Da, gospod.« — »Potem mi povejte, ali imam kravato prav zavezano ali ne.« Solidni! nakup •dasnskega vsinensga blaga za pomladanske plašče in oblek« tgr razno manulakturo nudi državnim uradnikom tudi na obroke OMafiMa za Slovenijo iljafeiJSBS. IpSeee tf Ciiiffl fespestanfes umu) Do preklica nudimo blego d«loma tudi na hranilr,« knjižic« članic Zadružn« zveze, Ljubljana. «4 se|aiiiice„KIASl na val|čm ali žlični sistem, priznano najboljše izvedbe, vam nudi po najnižjih cenah iHifon Kreaafiir strojno podjetje St. Vid nad Ljubliane Zahtevajte ponudbe tudi za druga potjed«ij*k« stroje d«*. mačega izdelka: mlatilaic«, žitočistilnike, cirkularne žag«, tfoojničnc &rpalke itd. V zalogi imamo tudi bencinska motorje original. „SLA vlJA" od a-16 HP, tako d& lahko s Bj>mi vsakogar takoj in scili d no postrežemo HRANILNICA DRAVSKI BANOVINE CELJE-LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA 7.A VLOGE ZNAŠA DO 7. ZA VLOGE iN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO Ako želita kupiti dobra m preizkušena semena, morate zahtevati povsod samo Svetovno SCIHCii (Vsaka vrečica mora biti tako naznačena) V slučaju, da takih semen pri Vašem trgovcu ni dobiti, se obrnite na veliko trgovino s semeni Josip nrbanlt, Uu&Ifas*a PllkioSKera cesta st.» (nasproti hotela »UNION«) Cenik vseh vrst semen za vrt, travnik in polje, lepe cvetlice itd. je brezplačno na razpolago, le pišite po njega. za ženske obleke in kostume ravnokar došlo v vseh najmodernejših vrstah po zelo nizkih cenah pri FJss L60RICM, Sv.Petrac.29 Tako na primer: Volnena, tir. 70 cm v raznih barvah od Dia 15—26'— finejše volneno 100 cm Air. v raznih barvah...........od Din 30—50'— najfinejše volneno 130 cm Sir.. . . od Dia 50—90'— karirasti modni blsgovi periloi . . »d Dia 10 oaprej krepi in deleni r najnovejših vzorčili od Din 9 naprej karcbriki in dvojna tiskovina za predpasnike ................od Dia S— IO-—- Krasna izbira vseh vrat svile, svilenih rut in šerp, kombinež. nogavic i. t. d Ha vsakih Gin 100- dobite lep robček sastonj! e&f Vam pomaga, da zadobit« zopet zdravje , pomočjo zdravilnih lastnosti bilja. Ne bodite sair sebi sovražniki Bolezni pri meni in bolečine ob mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži Hereaa-čaj. Ali Vas ovira debelost? ^Bi bili radi vitki? Tedaj uporabljajte HE8SAN- Zakaj trpite bolečine revmatizma in protina Vam m P0,tre,b?.0, "ERSAN-CAJ ie sredstvo, ki Vam more olagisti muke. fc.mHoSN(;,^Jiirr*sa pri arlerio,kieroii in r" Se P*,""«. d« i« HERSAN-ČAJ dobro •redstvo pri obolemu želodca, jeter in ledvic mh lRkS,tnNahCAJ " d0biV, V iZVifnih —iib * Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec od: »RADIOSAN«, Zagreb, Dukljaainova ulica itev. 1 j ___KtS. -19834(83 ■ Moli ocjS£k»riIlc Vsaka drobna vrstica ali me prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo oolovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajo svoje pridelke ali iščeio poslov ozirom« obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pnstoibina za mala oglasa se plačuje naprej. Za dobrega Konje dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri pri Pres-kerju. Sv. Petra c. 14, Hrasno posestvo v sredini Dolenjske, velikost 8 ha, na prodal. Naslov v upravi Domoljuba pod št.3352. HmsMci! Črpalke /.a gnojnico, pluge, brane in vse drugo orodje, poljedelske stroje, čebelarske potrebščine, razstreliva i. t. d. dobite po znižanih cenah v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 1. OefBHno semi"^ borno krmilo za govedo. Cena 75 par za kg. Sever & Komp.. Ljubljana. igiijB z gospodarskim poslopjem in zemljiščem se proda; na seahievo kupca tudi samo hiša, polovica v gotovini, druga polovica na obroke. Sosiro štev 48. fflslo hmtiio' GnMigo saiestca sprejmem z vso oskrbo Aljančič Franc, Hušl-ca štev. 2 p. Križe pri Tržiču. kadi, poceni prodani ali zamenjam za slamo. Pire F., Dravlje-Ljubljana. Semenski broniplp na prodaj. Bervace št.7 pošta Grosuplje. Patentne iesfst pri pravne za vsako obrt in kmetijstvo. Priložnostni nakup. — Cena polovična. Zaloga ori >Obnova<. d. d., Ljubljana, Vošnjakova ulica 22/a, Cepljene trte ^ miznih sort dobite v trsnici Erman Ivan. Gaj St. Janž na Dolenjskem. velikost okrog 3 ha. kupim. Naslov v upravi Domoljuba pod St. 3353. Hm rns, tllslT n» prometnem kraju v Stražišfu pri Kranju, v bližini tovarne, se proda. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 3419. Ulstnr-i nad lb letnega, fllaiStit poštenega, treznega, sprejmo v Mali loki 26 pri Domžalah. Lepo posestso, arondirano. na prodaj iz proste roke v bližini Novega mesta pod ugodnimi pogoji z gospodarskim floslopjem, ki je novo Ponudbe na Marijo Kalan hotel Koklič, Novo mesto. Htanitr P°žten, priden, (110)151 vajen konj. želi službe pri dobri hiši. Vinko Fabjan, Krmelj, Dolenjsko. Tpssnišfce broni njivske brane, okcpal-nike izdeluje solidno in poconi Franc Kuna-ver. kovaštvo. Ježica 25 koši se dobevGrobljah (Društveni dom), pošt. Domžale. to^MfSaT^ kilogramov prvovrstnega sena so proda v Smledniku 32 (poleg cerkve). sprejme tli'a. B. Urh, Me- »Kaj vam je?« je vprašal zdravnik Dobernika. »V križu imam bolečine,« je ta odvrnil »To bomo kmalu uredili. Tu imate nekaj praškov, vzemite vedno enega četrt ure prej, prideo pridejo bolečine.« v " 1 Umetne @ši izdelujemo strogo po naravi za naše pa-Cijente. t. Rd. Mtlll'ir, Unosi. »leiteJ««. " J*?",®"!,5 SP'°Jna bolnica, očesni oddelek «ac 1». Ir 13. mar(n 19S7< Službo srgsiiisfs, ki je združena 8 službo občinskega sluge, raz-jiisuje cerkveno pred-stojništvo v Radomljah pri Kamniku. Natančnejše informacije isto-lain do 17 letnega, 'i za kmečka dela sprejmem Malavas 12, Ježica. se sprejmeta takoi iz okolice Št Vid. - Brala Pangos, Trat« štev 15, št. Vid nad Ljubljano. sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Avbelj, Zg. Kašelj 74, Dev Mar. v Polju. najraje iz sorskih krajev. ter hlapca sprejmem. Nastop službe takoj. — Saša Stare, Mengeš. mizarstvo. Novo mesto, sprejme takoj 2 pomočnika, specijallBla za pohištvo. v najem trg. lokal pod ugodnimi pogoji Trgovina zelo potrebna Po-izve so pri županu Raj-aerju, Sv, Križ pri Litiji malo rabljena in stara, prvovrstnih znamk iu šivalni stroji Pfaff, Sin-ger, ki odgovarjajo popolnoma novim. poc?ui naprodaj pri „Promet" v Ljubljani (nasproti križanske torkve) HmečUo diMi^fc pošteno, snažno, nad 20 let staro, vajeno hišnih del, kuhe, po možnosti šivanja, se sprejme, — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Prl-prosta« štev. 3703. zamenjamo novo mla. tilnico, bencin-motor ali katerikoli poljedelski stroj. Anton Kremžar strojno podjetje. šl.Vid nad Ljubljano. vajena vseh kmetskih del dobi službo s J. aprilom. Pogoj pošte^ nost Naslov pri »Domoljubu« št. 35!3. Bsisrtnifi TaSojno upravljati srednje veliko kmečko posestvo se sprejme. Kavcije zmožni in absolventi kmetijskih šol imajo prednost. Ponudbe je poslati na upravo >Slovenca< pod >Oikrbnik< št.2974 za poljska dela sprejmem. Dravlje 87 Sadno drevie Zt hruške, breskve, orehe in divjake za visoke vrtnir-!, visoko in pritlične v najboljših sortah radi opustitve drevesnice razprodajam Ia in II. sadike 50% ceneje od tržne cene. Razprodajalcem še popust. Oddaja z drevesnice v Litiji. Strmljan Vinko. p. Sava pri Litiji Marice, dekleta za hišna in tudi kmečka dela dobe službo v posredovalnici Wolfova ulica 10, Ljubljana. Za pismen odgovor 3 Din. — Brezposelna dekleta dobe prenočišče. od 16 do 18 letnega, za vsa kmečka dela sprejmem. Ljubljana, Zg. Šiška 7. da »Domoljubov« mali oglas. 5« ne z gotovim denarjem, pa kupca ti s knjižico da. pravkar dospela velika izbir« krasnih Stofov za moške m ženske obleke. Va» najvljudneje vašim, da nie o priliki počastite a svojim cent. obiskom ali naročilom. Najsolidnejie cene. — Priporočam se z velikim »poitovanjom gg^gjg UM Sodnik: »Koliko let imate?« Gospa: »24 let in ockaj mesecev.« . Sodnik: »Koliko mesecev? Opozarjam vas, ste prisegli.« Gospa: »120 mesecev.« »Domoljub« stane 18 Din za celo leto, za inozemstvo Mi nin r~~ " ~~ ——■ V-slT^6 »CV P r V T ^rli"^- ~ °«lasi »ei.rafun«Pvajopo'P„osehnP^JeT r e d »>«»* » »Domoljuba«, naročnino, Insc ,, ' 29 2*-96' ~ Izdajatelji Dr.Greeorii Pečiak. ~ Vrcdn k,P J^ S - Tcfelon nredr.fšlva i« uprave: a«-0' i ureamk! Jože Koši ček. — Za Jocoslovonsko tiskarno: Karel Č£ 1' eč.