Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 26. julija 1927.
Letnik IX
80.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti
Vb elb 1 n a. t
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
349.	Uredba o reorganizaciji in volilnem redu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
350.	Pravilnik za kontrolo izdelovanja vžigalic v privatnih tvornicah.
351.	Izprememba v pravilniku o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje špirita.
352.	Razpis o razlikovanju oluščenega riža od neoluščenega ob uvoznem ocarinjanju.
353.	Odločba, s katero se razširjajo pravila in program o opravljanju izpita za učitelje veščin na vso kraljevino.
354.	Odločba, s katero se dovoljuje promet denarnih pisem z inozemstvom do 3000 Din.
355.	Odločba, s katero se znižuje valutna provizija Narodne banke in se tej banki naroča, sprejemati v zameno za čeke tudi avstrijske šilinge in madžarske pengöje.
356.	Popravek k pravilniku o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 357. Tarifni obvestili.
Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 161 z dne 20. julija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. junija 1927.: Pii direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani je pomaknjen iz 3. skupine II. kategorije v
2.	skupino II. kategorije tajnik Ivan M1 a č. — Za arhivskega uradnika v 1. skupini III. kategorije je postavljen Fran Legat, kontrolor H. razreda v p.
nnnistrstva za gradbo z dne 11. julija 19-7 : Inženjerja Adolf Leon Duki6 in Oton Julij A ! I r e d v Ljubljani ometa izvrševati javno prakso v vsej kraljevini, specialno iz stroke gradbenega in-žer.jerstva.
Številka 162 z dne 21. julija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. junija 1927.: Iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino H. kategorije so pomaknjeni (pomaknjeno) poštni in telegrafski uradniki (poštne in telegrafske uradnice): Pavla Nachtigall, Ludovik F 1 o r o n i n i, Tere-z'ja C i k, Karolina Pfeifer, Rozalija Wester, Lana Gestrin, Ivana Završnik, Matilda J a k, barija Z i r e r, Antonija Petek, Alojzija Kopač, 'Puonija Kuhelj, Rudolf Fajdiga in Karla M o -pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1, barija Ivanc v Štorah, Roza Korošec in Anilina Kokalj v Celju, Ana Rihteršič v Luko-vFi, Ana Veselič v Kozjem, Amalija Kuhelj \ Borovnici, Marija W i n d i s c h e r v Kranju, M:t-Jija K u e s pri Veliki Nedelji, Ivan Rebernik pri Petru v Savinjski dolini, Josip Hodnik pri Batnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2, Fran ^0 s e r v Juršincih, J osip Kladnik na Vran-skein, Fran Ambrožič v Trebnjem, Ferdo Gn-* P ari pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljub-iaid 7, Julij Š e t i n a v Črnomlju, Franja R o v š e k
Viču, Albina Tavčar v Št. Jerneju in Ema k c h m i t v Kostanjevici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega 1927.: Iz G. skupine I. kategorijo v 5. skupino •kategorije je pomaknjen dr. Blaž Reichman, ^krajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča na Uvaljah.
Številka 163 z dne 22. julija 1927.:
j.. Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. ju-1927.: Ker se bo Njegovo Veličanstvo kralj nekaj ta mudil izven domovine, ga bo zastopal do po-atka v izvrševanju ustavne kraljevske oblasti mi-e^trski svet.
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. ju-'Ja 1927.: Ker se bosta dr. Ninko Perič, minister za Prosveto, in dr. Aleksander M i j o v i č, minister stv SOc'a*no Politiko, nekaj časa mudila v inozem-q k"’ se postavlja prvemu za namestnika Dragomir š u T a d o v i č, minister za vere, in drugemu dr. Ilija J11 e n k o v i č, minister za gradbe. nj: kaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. ju-1927.: Upokojena je po členu 141. uradniškega
zakona na prošnjo' Marija S o vrč, poštna in telegrafska uradnica v 2. skupini H. kategorije v Šmartnem pri Litiji.
Uredbe osrednje vlade.
349.
Na podstavi pooblastitve v členu 267. finančnega zakona za leto 1927./1928. predpisujem nastopno
Uredbo
o reorganizaciji in volilnem redu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.*
Naziv in okrožje zbornice.
Člen 1.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, organizirana na podstavi zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic in razširjena z naredbo celokupne Narodne vlade z dne 14. novembra 1918., Uradni list z dne 21. novembra 1918., št. 111/11, na vso Slovenijo, se izpreminja v zbornico za trgovino, obrt m industrijo. Uradni naziv zbornice je:
«Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani».
Vse odredbe omenjenega zakona, ki se nanašajo na naziv zbornice, se izpreminjajo z novim nazivom.
Zbornično okrožje obseza ljubljansko in mariborsko oblast, izvzemši srez Kastav v ljubljanski oblasti in Medjimurje, t. j. sreza Čakovec in Prelog, v mariborski oblasti.
Sestava zbornice in zbornični odseki.
Člen 2.
Zbornica je sestavljena iz 48 rednih članov in prav tolikega števila namestnikov ter se deli po gospodarskih granah na tri odseke, in sicer:
1.	) na trgovinski odsek,
2.	) na obrtni odsek in
3.	) na industrijski odsek.
Vsak odsek šteje 16 članov.
Zbornični člani poslujejo brezplačno. Stroški, ki nastanejo zborničnim članom pri izvrševanju njih dolžnosti, se pokrivajo tako, kakor določa zbornični poslovni red.
Sestava zborničnih odsekov.
Ölen 3.
I.	V trgovinski odsek spadajo:
a)	vsa blagovna trgovina, razen krošnjarstva, prodajanje tobaka in tobačnih izdelkov, kolkov,
poštnih znamk in smodnika;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. julija 1927., št. 156/XLVII.
b)	trgovinski pomožni obrti, kakor komisionarska in spedicijska opravila, trgovinski agenti, trgovinski mešetarji, skladišča, podjetja za merjenje:
c)	lekarnarski obrti;
d)	pridobitne in gospodarske zadruge in družbe, ki vrše trgovinski posel, kakor nabavljalne zadruge trgovcev, skladiščne in konsumne zadruge;
e)	denarna, kreditna in bančna podjetja in zavarovalna podjetja kakor tudi hranilnice vseh vrst, vzajemne zavarovalnice, gospodarske in pridobitne zadruge, ki imajo namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov z dajanjem kredita (kreditne zadruge);
f)	prometna podjetja kakor tudi državne železnico, ii. V obrtni odsek spadajo:
a)	vsi produktivni obrti, izvzemši ona podjetja, ki so sodno registrirana ter imajo obenem značaj industrijskega obrta;
b)	podjetja gostilničarskih, krčmarskih, kavarniških (kafanskih) in ostalih obrtov za točenje alkoholnih pijač kakor tudi podjetja za prenočevanje potnikov;
c)	obrtna podjetja, ki se bavijo z obdelovanjem ali predelovanjem premičnih stvari za druge, če niso sodno registrirana;
d)	pridobitne in gospodarske zadruge, ki vodijo enega izmed zgoraj omenjenih poslov ali obrtov, kakor produktivne zadruge, ali ki imajo po pravilih namen, pospeševati obrtno gospodarstvo, kakor delovne zadruge, skladiščne zadruge in sirovinske zadruge;
e)	ostala podjetja^ ki niso uvrščena v drug odsek, zlasti gradbeni obrti, izvožčki, prevozniki blaga in potnikov po suhem in po vodi in postrežčki. III. V industrijski odsek spadajo:
a)	podjetja produktivnih obrtov, ki so sodno registrirana ter imajo obenem značaj industrijskega obrta;
b)	podjetja, ki so sodno registrirana in ki se bavijo z obdelovanjem ali predelovanjem premičnih stvari za druge, kakor apreturni zavodi, tvornice za tiskanje tekstilnega in podobnega blaga, tiskarne, če ni obseg njih obrata obrten;
c)	gradbena podjetja, ki so sodno registrirana;
d)	rudniška podjetja in topilnice (plavži).
Ce je v primerih od a) do c) značaj podjetja dvomljiv, je odločilno to, ali zaposluje podjetje najmanj 20 delavcev.
Volilev zborničnih članov, člen 4.
Zbornični člani in njih namestniki se volijo z enakim, neposrednjim in ta jnim glasovanjem za dobo petih let. Volitve se vrše na podstavi čistega proporca z obveznimi kandidatnimi listami posebo za vsak odsek.
Vse zbornično okrožje je eno volilno okrožje.
Ce se v volilni dobi izprazni v poedinem odseku več nego tretjina most rednih članov, ker so člani in namestniki odpadli, se izvedejo za dotični odsek
naknadne dopolnilne volitve. Mandat članov, izvoljenih pri naknadnih volitvah, traja toliko časa, kolikor časa bi bil trajal mandat članov, na katerih mesto so prišli.
Zbornica sme skleniti v plenarni seji, da se izvrše dopolnilne volitve za vse izpraznjene mandate. O potrebi ali umestnosti dopolnilnih volitev sme podajati zbornica ministru za trgovino in industrijo svoje predloge.
Aktivna in pasivna volilna pravica.
Člen 5.
Aktivno volilno pravico imajo:
1.	) osebe, ki vrše v zborničnem okrožju samostalno trgovinski, obrtni ali industrijski obrat ali bančno ali rudniško podjetje;
2.	) družbeniki javnih trgovskih družb, javni družbeniki komanditnih družb s pravico, podpisovati firmo;
3.	) člani upravnega odbora delniških družb s pravico podpisovanja;
4.	) sodno protokolirani poslovodje družb z omejeno zavezo;
5.	) oni člani upravnega odbora pridobitnih in gospodarskih zadrug, kreditnih zadrug in hranilnic, ki imajo pravico, zastopati zadrugo, ter so registrirani pri sodišču;
6.	) člani upravnega odbora rudniških družb_s pravico podpisovanja;
7.	) upravniki državnih, oblastnih in občinskih podjetij;
8.	) direktorji trgovinskih, bančnih ali industrijskih podjetij, ki so upravičeni, pravnoveljavno podpisovati za podjetje bodisi sami, bodisi skupno s kom drugim;
9.	) upravniki zavodov in podružnic teh podjetij, ki so upravičeni, pravnoveljavno zavezovati podjetje.
Za podjetja, ki so V zakupu, pripada volilna pravica zakupniku. Za maloletnike in za osebe, ki vodijo obrt, ki pa so pod skrbstvom ali kuratelo, izvršujejo volilno pravico njih poslovodje. Za zapuščinske mase, ki imajo obrt, izvršujejo volilno pravico upravitelji.
Poleg navedenih pogojev je treba za aktivno volilno pravico, da izpolnjuje dotična oseba še te-lo pogoje:
1.	) uživati mora v popolni meri vse državljanske pravice;
2.	) biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
3.	) vršiti mora gospodarsko funkcijo, na katere podstavi ima volilno pravico, zdržema najmanj leto dni do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki;
4.	) stalno mora stanovati v zborničnem okrožju;
5.	) podjetje, od katerega je zavisna njena volilna pravica, mora dejanski obratovati in mora biti po zakonu upravičeno za obrat, ki ga opravlja.
Aktivno volilno pravico imajo tudi ženske, če izpolnjujejo gorenje pogoje.
Člen 6.
Za redne zbornične člane in njih namestnike smejo biti izvoljene osebe moškega spola,
1.	) ki imajo aktivno volilno pravico in ki vrše gospodarsko funkcijo, na katere podstavi imajo volilno pravico, v volilnem okrožju zdržema najmanj dve leti do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki;
2.	) ki so dovršile 30. leto starosti;
3.	) ki stanujejo stalno v zborničnem okrožju in
4.	) ki niso izvzete od volitve.
Pasivno volilno pravico imajo volilci samo v onem odseku, v katerem imajo aktivno volilno pravico.
Osebe, izvzete od pasivne volilne pravice.
Člen 7.
Izvoljeni ne smejo biti:
1.	) aktivni zbornični uradniki;
2.	) oni, ki so na dan, ko se razgrnejo volilni imeniki, že dva meseca zaostali s plačilom ali položitvijo računov, ki jim ga (jo) nalaga proti zbornici pravnomočna razsodba ali sodna poravnava;
3.	) oni, ki so zaostali s položitvijo računov o upravljanju zborničnega zavoda ali podjetja;
4.	) oni, ki imajo V zakupu zbornično podjetje;
5.	) oni, ki brez zadostnega opravičila ne sprejmejo izvolitve v zbornico ali podado pozneje ostavko na mandat, toda samo za tekočo in prihodnjo volilno dobo.
Osebe, izključene od aktivne in pasivne volilne pravice.
člen 8.
Ne voliti ne izvoljeni biti ne morejo oni, ki so po občinskih volilnih zakonih izključeni od aktivae in pasivne volilne pravice v občinske zastope, kolikor ni določeno s to uredbo drugače.
Izvrševanje volilne pravice.
Člen 9.
Volitev se vrši ločeno po odsekih.
Vsak volilec voli samo v onem odseku, kateremu pripada po odredbah člena 3. te uredbe, in sme imeti samo en glas.
Kdor ima volilno pravico na podstavi več pravnih naslovov v več odsekih, sme glasovati samo v onem odseku. Tak volilec mora izjaviti v roku, določenem za reklamacijo po členu 14. te uredbe, v katerem odseku hoče voliti. Če te izjave ne poda. voli v odseku, ki ga vanj uvrsti volilni odbor.
Volilno oblastvo.
Člen 10.
Volitve pripravlja in vodi volilni odbor, ki mu je sedež v Ljubljani. Za predsednika se postavi sodnik višjega deželnega ali deželnega sodišča v Ljubljani. V volilni odbor spadajo kot člani: po en predstavnik oblastnega odbora ljubljanske in mariborske oblasti, trije predstavniki izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev in trije njih namestniki. Predstavnike izmed trgovec, obrtnikov in industrijcev kakor tudi njih namestnike izvoli plenum zbornice. Pri volitvi je treba gledati na to, da je zastopan v volilnem odboru vsak odsek po enem članu in onem namestniku. Če se soglasna izvolitev v plenarni seji ne more doseči in če no šteje manjšina najmanj tretjine zborničnih članov, pripadeta manjšini en član v volilnem odboru in en namestnik; dva kandidata in dva namestnika pa določi večina. Če ne šteje manjšina niti tretjine članov, določi večma vse predstavnike. Če oblastni odbor in zbornica ne izvolita svojih predstavnikov v 14 dneh po vročenem pozivu in če je zbornica razpuščena ali oblastni odbor razpuščen, določi te predstavnike minister za trgovino in industrijo.
Poleg teh članov spada v volilni odbor po en predstavnik vsake liste. Predstavniki list vstopijo v volilni odbo|r začetkom volilnega opravila ter ostanejo v odboru, dokler ta ne ugotovi volilnega rezultata.
Zbornica mora dati odboru na razpolago enega izmed svojih uradnikov za zapisnikarja. Predstavniki list in zapisnikar imajo v odboru samo posvetovalen glas.
Predsednika volilnega odbora in oba člana predstavnika oblastnih odborov kakor tudi predstavnike izmed trgovcev, obrtnikov in industrijcev postavi minister za trgovino in industrijo najkesnejo v 14 dneh, ko so se odredile volitve. Imena članov volilnega odbora se objavijo v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti».
Poslovanje volilnega oblastva.
, Člen 11.
Volilni odbor posluje v pisarniških prostorih zbornico ter ima naslov: «Volilni odbor zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani». Potrebne prostore in pomožno osebje mu mora dati na razpolago zbornica.
Volilni odbor je sklepčen, če sta prisotna poleg predsednika vsaj dva postavljena člana. Sklepa z relativno večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči predsednik. Vsi sklepi volilnega odbora so izvršni. Razglase, ki se tičejo volitve, objavlja volilni odbor v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti».
Predsednik volilnega odbora nadzira, da se vrši poslovanje v okviru zakonskih predpisov; dovoliti ne sme, da bi volilni odbor prestopil svoje področje. Upravičen je ukreniti, česar je treba, da se nezakonitosti odpravijo.
Upravnim oblastvom in občinam zborničnega okrožja se nalaga, naj volilni odbor kar najvestnejo podpirajo pri izvrševanju njegovih poslov.
Volilne stroške trpi zbornica.
Odrejanje in razpisovanje volitev.
Člen 12.
Volitve odreja minister za trgovino in industrijo, I razpisuje pa jih volilni odbor.
V	razpisu volitev je treba navesti zbornične odseke, za katere se vrše volitve, število kandidatov in namestnikov, ki jih voli vsak odsek, dan, od katerega m do katerega so razgrnjeni volilni imeniki in so morejo zahtevati pri volilnem odboru popravki volilnih imenikov, način, kako je sestaviti kandidatne liste, rok za vlaganje kandidatnih list, volišče, način glasovanja, odredbe o veljavnosti glasovnic kakor tudi to, da se smej«) uporabljati za glasovanje samo glasovnice, izkaznice in ovoji, ki jih je uradoma izdal in ožigosal volilni odbor, dan in uro, ko se glasovanje začne, in dokdaj se morajo glasovnice izročiti ali poslati volilnemu odboru.
Podrobnejše odredbe o izvajanju volitev mora izdati volilni odbor. Volitve se morajo opraviti za vse odseke na isti dan, in sicer v nedeljo.
Razpis volitev se razglasi v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti».
0
Volilni imeniki.
Člen 13.
Volitve zborničnih članov in njih namestnikov se vrše po volilnih imenikih, ki jih sestavlja zbornica na podstavi svojih registrov in ostalih pripomočkov. Volilni imeniki se vodijo v abecednem redu po odsekih in po poedinih političnih občinah. V imenike se vpisujejo vse osebo, ki imajo po tej uredbi volilno pravico. Imeniki obsezajo zaporedno številko, volilčevo ime, njega priimek, poklic in stanovališče, nadalje podjetje, ki služi za podstavo volilne pravice. Zbornica mora sestaviti volilne imenike najmanj v treh izvodih. Volilni imeniki se zaključujejo z datumom in zborničnim podpisom in pečatom.
Člen 14.
Zbornica izroči tri izvode volilnih imenikov volilnemu odboru. Volilni odbor razgrne volilne imenike v zbornični pisarni za 14 dni od dne, ko se razglasi volilni razpis. V občinskem uradu vsake občine zborničnega okrožja se razgrne samo imenik volilcev te občine. Razgrnjene imenike sme med uradnimi urami zbornice in občinskega urada vsakdo vpogledati in prepisati.
Predsednik volilnega odbora mora javno razglasiti razgrnitev volilnih imenikov obenem z razpisom volitev v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti». V razglasu jo treba izrečno navesti, da se smejo zahtevati popravki volilnih imenikov tekom 14 dni neposredno pri volilnem odboru v Ljubljani; tudi je treba označiti dan, ko se ta rok začne, in dan, ko poteče. Rok za zahtevo popravkov v volilnih imenikih se začne z dnem, ko se razgrnejo volilni imeniki, poteče pa z dnem, ko se razgrnitev imenikov zaključi.
V	razglasu je treba še pripomniti, da smejo glasovati pri volitvah samo oni, ki so vpisani v imenik.
Zahteve se smejo vlagati samo pismeno; vloži jih lahko vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik. Oddati se morajo na pošto najkesneje 14. dan od dne, ko so bili imeniki razgrnjeni. Zahteve morajo biti opremljene z uradnimi listinami, ki služijo za dokaz, da so njih navedbe točne. Volilni odbor sklepa o zahtevah ter pošlje svojo odločbo zahtevnikom v 7 dneh. O vseh vloženih zahtevah mora odločiti najkesneje v 7 dneh, ko poteče rok za zahtevo popravka, in skladno s to odločbo izvršiti popravek volilnih imenikov.
Volilni odbor mora obvestiti vsako poedino občino o popravkih, ki se tičejo volilcev te občine. Na zahtevo mora izdati prepis popravljenih imenikov vsakemu volilcu, ki plača stroške za njih izdelavo. Prav tako mora dovoliti, da jih volilci sami prepišejo med uradnimi urami.
Najkesneje v 8 dneh po končanem glasovanju morajo občine volilnemu odboru vrniti volilne imenike. Imeniki se prilože volilnim spisom.
Člen 15.
Če se zahteva popravek volilnih imenikov, se ne pobira nobena taksa za kakršnokoli opravilo ali kakršenkoli čin, prav tako ne za listine, s katerimi dokarzujejo te zahteve, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, potrdila iz obrtnih in trgovinskih sodnih registrov in za druga izpričevala in potrdila; toda na njih se mora označiti, čemu se izdajajo in da s0 ne smejo uporabljati za dokazila brez takse v druge namene.
Pristojna oblastva morajo izdati hitro, v treh dneh, zahtevniku vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
Kandidatne liste.
Člen 16.
Kandidatne liste se postavljajo za vsak odsek posebe ter se smejo vlagati samo na uradnih obrazcih, ki jih dobi pri volilnem odboru vsakdo, ki plača stroške za njih izdelavo. Ta obrazec pred-PiSe volilni odbor.
Kandidatne liste se vlože pri volilnem odboru v dveh izvodih najkesneje tretji dan, ko je potekel T°k, do katerega morajo biti reklamacije rešene. ^'a dan se mora označiti v razpisu volitev.
Kandidatne liste se morajo označiti po nosilcu kste. Za nosilca liste se smatra oni kandidat, ki j® prvi zapisan na listi. Če imajo nosilci raznih list enako ime in enak priimek, se označijo liste z klenoma prvih dveh kandidatov. V listah se mora tvesti zbornični odsek, za katerega lista velja, in dan volitev, za katere se postavlja. Lista mora nagajati toliko kandidatov, kolikor se jih voli v poginem odseku. Kandidati in namestniki se vpišejo Po zaporedni številki in pri vsakem izmed njih jo treba navesti ime, priimek, stanovališče in poklic, ^a listah smejo biti samo osebe, ki morejo biti izvoljene. Ena oseba se sme kandidirati samo na eni kandidatni listi.
Po štirje kandidati in namestniki vsake liste mo-rajo stanovati na zborničnem sedežu. Izmed ostalih kandidatov morajo stanovati najmanj štirje v ob-aioČju ljubljanske in štirje v območju mariborske oblasti. Vsaka lista lahko svobodno določi razpo-r6d kandidatov in namestnikov; vendar pa se mo-rajo razvrstiti kandidati in namestniki tako, da Prideta za kandidatom in namestnikom iz enega Prodpisanega območja kandidat in namestnik iz 'bngega območja.
Liste morajo navajati kandidate in njih namest-älke tako-le:
I- V trgovinskem odseku:
L) šest kandidatov in šest namestnikov izmed '' °“lcev, ki plačujejo manj nego 25 dinarjev,
... Pot kandidatov in pet namestnikov izmed vo-nicev, ki plačujejo 25 do 300 dinarjev, n, '■ Pf* kandidatov in pet namestnikov izmed vo-- ki plačujejo 300 ali več dinarjev pridobnine na leto.
II.	V obrtnem odseku.
1.	) šest kandidatov in šest namestnikov izmed volilcev, ki plačujejo manj nego 10 dinarjev,
2.	) pet kandidatov in pet namestnikov izmed v°lilcev, ki plačujejo 10 do 20 dinarjev,
3.	). pet kandidatov in pet namestnikov izmed voliicev, ki plačujejo 20 ali več dinarjev
pridobnine na leto.
Kl. V industrijskem odseku: k) gest kandidatov in šest namestnikov izmed k®ev, ki plačujejo do 500 dinarjev, v ^0 pet kandidatov in pet namestnikov izmed 0klcev, ki plačujejo 500 do 8000 dinarjev,
3.)	kandidatov in pet namestnikov izmed
fl J'cev, ki plačujejo 8000 ali več dinarjev pridobnine na leto.
, £a pridobnino se smatra obča piidobnina ali pri-obnina za podjetja, ki so zavezana, javno polagati ‘Lkl116’ krez (lržavnib pribitkov ali samoupravnih
^a kandidiranje oseb, ki ne plačujejo pridobnine, funb^ *ma vob'no pravico na podstavi gospodarske t0 ..\je> ki jo vrše (člani upravnega odbora, direk-PchV	J® odločilna pridobnina, ki jo plačuje
pri katerem vrše gospodarsko funkcijo.
^®d listo kandidatov in namestnikov je treba staa ■	™e’ prömek in stanovališče enega pred-
doi liste in njegovega namestnika v volilnem pre?ru' Za predstavnika liste smejo biti označeni Ulrii) atelji ab druge osebe, ki imajo aktivno vo-čitj • Pravlco. Brez pristanka se ne sme nihče ozna-listg n vPlsari v listo za predstavnika ali namestnika
^ste
mora čitno podpisati najmanj po sto volil-
deset^ ^r&ovlnski in obrtni odsek in najmanj petera' V°^cev za industrijski odsek. Predlagatelji la~at	8voje ime in stanovališče. Vsak pred-
Podnis Sme P0dpisati samo eno kandidatno listo. Ce Pis s'/0 ve^ kandidatnih list, velja njegov pod-Heiru. ^ lia ki se vloži prva. Liste izročita volil-86 mf:>dh0rU ^va Predlagatelja proti potrdilu. Listi tov ^ al° P°sebe priložiti pismene izjave kandida-tudi p .natnestnikov, da sprejemajo volitev, kakor Predstavnika liste in njegovega na-a. Poleg tega se morajo priložiti listi po-
trdila davčnih oblastev o velikosti pridobnine, ki jo plačujejo kandidati in namestniki ali podjetja.
Predlagatelji morajo označiti v listi kandidata ali namestnika kot osebo, ki naj občuje po nalogu predlagateljev z volilnim odborom. Ce v listi tega predloga ni, se smatra prvi podpisani predlagatelj za takega, drugi pa za njegovega namestnika.
Kandidatna lista ne sme obsezati nič drugega nego besedilo, predpisano s to uredbo.
Kandidatne liste, ki so se že izročile volilnemu odboru, dasi ne bi bile potrjene, se ne morejo preklicati in tudi ne more v njih nič izpremeniti. Volilni odbor mora dopustiti vsakemu volilcu, da vpogleda vloženo kandidatno listo.
Člen 17.
Če se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi le uredbe, jih mora volilni odbor v treh dneh vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vročiti na dostavnico pooblaščenemu zastopniku liste ali njegovemu namestniku. Če se vlože take liste istočasno, mora poslati volilni odbor ta poziv vsem zastopnikom liste.
Če so na raznih listah ista imena, mora označili volilni odbor s sodelovanjem zastopnikov list osebe istega imena tako, da jih je mogoče razlikovati.
Člen 18.
Volilni odbor potrdi kandidatne liste, ki zad> ščajo zakonitim zahtevam, ter izroči po en njih izvod predlagateljem list.
Če liste ne bi ustrezale zakonskim predpisom, jih volilni odbor s svojim sklepom zavrne. Svoj sklep izda volilni odbor v treh dneh, ko je prejel kandidatno listo v potrditev. Namesto zavrnjene kandidatne liste se lahko vloži v potrditev nova kandidatna lista v predpisanem roku. Če so kandidatne liste potrjene in objavljene, se ne smejo dopolniti.
Vsako potrjeno kandidatno listo objavi volilni odbor uradoma v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» po redu, kakor je prispela, najkesneje do dne, ko se začno razpošiljati izkaznice in glasovnice.
Samo tako objavljene kandidatne liste imajo popolno veljavnost.
člen 19.
Če se vloži za odsek samo ena kandidatna lista, proglasi volilni odbor, ko poteče rok za izročitev, brez volitve vse kandidate, predlagane v tej listi, za izvoljene zbornične člane.
Volilne izkaznice, glasovnice in ovoji.
Člen 20.
Na podstavi zaključenih volilnih imenikov izda volilni odbor izkaznice in uradne glasovnice za volitve. Volilna izkaznica mora obsezati zaporedno številko volilnega imenika, volilčevo ime, njega priimek in poklic kakor tudi odsek, v katerem ima volilec glasovalno pravico. V izkaznici je treba navesti, da se smejo uporabljati za volitev samo uradne izkaznice, uradne glasovnice, uradni ovoji za glasovnice in uradni zavitki za odpošiljanje glasovnic volilnemu odboru. Poleg tega morajo biti navedene v izkaznici bistvene odredbe o tem, kako se vrši volitev in kako se izpolnjujejo glasovnice, kakor tudi vse odredbe o veljavnosti glasovnice.
Glasovnice kakor tudi ovoje za glasovnice in za odpošiljanje glasovnic je treba opremiti z uradnim žigom ter jih označiti, za kateri odsek veljajo; izdelane morajo biti tako, da garantirajo tajnost glasovanja. Glasovnice poedinih odsekov se morajo razlikovati po barvi in prav tako se morajo izdelati ovoji za glasovnice. Na glasovnici mora biti ozna-menovano mesto, kjer označi volilec, za katero listo glasuje. Volilni odbor mora voditi točno evidenco vseh izdanih ožigosanih glasovnic in izkaznic.
Namesto izgubljenih ali nerabnih izkaznic sme izdati volilni odbor volilcu, ki to zahteva, duplikat. Ta duplikat se mora označiti za takega ter vpisati v volilni imenik.
Razpošiljanje volilnega materiala.
Člen 21.
Volilni odbor razpošlje volilne izkaznice in glasovnice obenem z ovojem za glasovnico kakor tudi z ovojem, s katerim naj se pošlje glasovnica volilnemu odboru, najkesneje v desetih dneh pred začetkom glasovanja; pošilja jih volilcem neposredno po pošti na dostavnico.
Oprostitev od poštnih taks.
Člen 22.
Vsak dopis in vsaka poštna odprema volilnega odbora volilcem, državnim oblastvom in občinskim uradom kakor tudi pošiljke teh oblastev volilnemu odboru v volilnih stvareh so oproščene poštnine in vsake druge poštne takse.
Pošiljke in vloge voliicev na volilni odbor se pošiljajo prav tako prosto poštnine in drugih poštnih taks.
V ta namen morajo biti označene poštne pošiljke s pripombo: «V volilni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani».
Poštni uradi morajo nujno in neodložno odpre-miti in vročiti vsako pošiljko, ki jo pošlje volilm odbor volilcem ali ki jo pošljejo volilci volilnemu odboru.
Izpolnjevanje glasovnic.
Člen 23.
Glasovnica mora biti izpolnjena ali rokopisno ali na mehaničen način (s tiskom, pisalnim strojem ali na drug način razmnožitve) ali pa tako, da se prilepi nanjo natisnjena lista. Glasovati je dopustno samo za kandidatno listo, ki je bila potrjena. Glasovnica, na katero je prilepljenih več kandidatnih list, izgubi veljavnost. Glasovnica, na katero je zapisano še kaj drugega nego zgoraj označeni podatki, pa bodi to beseda, številka ali drug znak, izgubi veljavnost. Imena, zapisana na glasovnici ali na natisnjeni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih kandidatnih list; sicer glas ne velja.
Volilno opravilo.
Člen 24.
Volilno opravilo je javno. Voliti je moči ali tako, da odda volilec izpolnjeno glasovnico v zaprtem neprozornem ovoju pred volilnim odborom osebno ali pa tako, da se pošlje glasovnica z izkaznico vred volilnemu odboru v Ljubljani. V tem primeru mora biti glasovnica zaprta v poseben za to določen ovoj, ki se mora z izkaznico vred zapreti v poslani uradni zavitek.
Zaprto pismo se mora poslati neposredno volilnemu odboru priporočeno po pošti. Vsako pismo mora obsezati samo eno izkaznico in eno glasovnico. Skupno oddajanje volilnih pisem na pošto in skupno pošiljanje je prepovedano.
Za glasovanje se smejo uporabljati samo uradno glasovnice in samo uradno izdani ovoji za glasovnice. Glasovnica in ovoj za glasovnico morata imeti označbo istega odseka. V ovoju za glasovnico ne sme biti razen glasovnice nič drugega.
Volilno pismo se mora odpremiti samo v ovoju, ki ga je za to poslal volilni odbor.
Če se volilno pismo ne pošlje v uradnem zavitku, glas ne velja. Glas tudi ne velja, če bi bilo v enem pismu več izkaznic. Če je v enem volilnem pismu več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne. Glas tudi ne velja, če ni priložena pismu volilna izkaznica. Če je v ovoju za glasovnico več nego ena glasovnica, ne velja nobena.
Osebno glasovanje.
Člen 25.
Na dan volitev se sestanejo člani volilnega odbora v volilnih prostorih najpozneje četrt ure pred začetkom glasovanja. Volilni odbor se mora uveriti neposredno pred začetkom glasovanja, ali je volilna skrinjica, v katero se mečejo glasovnice, prazna. Predsednik volilnega odbora prevzema glasovnice, vrže vsako posebe zaprto v volilno skrinjico ter pazi, da ne odda nihče več glasovnic. Najprej od-dado svoj glas člani odbora, ki imajo glasovalno pravico. Potem oddado glasovnice ostali volilci po redu, kakor so prišli pred volilni odbor.
Vsak volilec se mora pred volilnim odborom legitimirati z volilno izkaznico. V volilni zapisnik je treba zapisati, da je volilec glasoval. Razen tega se zapisujejo imena voljlcev v volilni imenik po redu, kakor volijo. Če se volilcu ne dovoli glasovanje zato, ker se ni mogel legitimirati, se mora to posebe zapisati v volilni imenik.
Čas za glasovanje mora trajati neprestano od 8. do 16. ure. Samo če nastane nered, se sme, ako pritrdi večina volilnega odbora, prekiniti glasovanje, dokler se red ne upostavi. Povod nereda in čas, za katerega se odredi prekinitev glasovanja, se zapiše v zapisnik. Če se je zaradi nereda glasovanje prekinilo, se smo nadaljevati po končni uri toliko časa, kolikor časa je trajala prekinitev.
V	vse/n času glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar se je dogodilo in kar smatra volilni odbor za vredno, da se zabeleži. Ce volilni odbor volilen ni dovolil glasovati, je treba v vsakem primeru imenoma navesti vsakega člana volilnega odbora, ki je glasoval zoper to, da bi se dovolilo glasovanje, in pri vsakem navesti razloge, ki so bili odločilni za njegov sklep. Zapisnik mora obsezati imena članov volilnega odbora, dan in uro, ko se je volilno opravilo začelo in končalo, eventualne prekinitve, sklepe odbora, ali naj se komu dopusti glasovanje ali ne.
Volilni odbor je odgovoren za to, da se vrši volitev zakonito. Člani odbora se morajo vzdrževati vsakega dejanja, ki bi utegnilo vplivati na glasovanje. Predsednik volilnega odbora je odgovoren za to, da se med glasovanjem vzdržuje red in zakonitost. Ce je treba, sme zahtevati pomoč od občine ali od državnih oblastev.
V	vsem času glasovanja morajo biti prisotni najmanj trije postavljeni člani volilnega odbora. Eden izmed njih mora biti vedno predsednik ali predstavnik oblastne uprave.
Vsaka agitacija v prostorih volilnega poslopja in pred njim je prepovedana.
Zaključek osebnega glasovanja.
ölen 26.
Ko mine čas, določen za glasovanje, zaključi volilni odbor glasovanje, čim so že glasovali vsi oni volilci, ki so v tem trenutku v volilnih prostorih. Nato ugotovi volilni odbor po volilnem imeniku, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu imenika. Potem vzpo-redi volilni odbor število oddanih glasovnic s številom volilcev. V volilni zapisnik je treba posebe zapisati število volilcev in koliko je glasovnic. Nato začne volilni odbor odpirati ovoje glasovnic, ugotovi njih veljavnost in število neveljavnih glasovnic, potem pa število glasov, ki so jih dobile poedine kandidatne liste. Volilni odbor mora opraviti ta posel istega dne, ko se je vršila volitev: Po končanem poslu zaključi volilni odbor volilni zapisnik. Volilni zapisnik in volilni imenik podpišejo vsi člani volilnega odbora. Zapisniku je treba priložiti volilni imenik. Vsak član volilnega odbora ima pravico, izjaviti v zapisniku posebno mnenje.
Pismeno glasovanje.
Člen 27.
Volilci, ki glasujejo tako, da glasovnice pošiljajo, morajo poslati volilnemu odboru zaprto pismo po pošti do dne in ure, ki sta določena v volilnem razpisu za sprejemanje glasovnic. Poslana pisma oznamenuje volilni odbor z zaporedno številko po redu, kakor jih prejema, ter jih vpiše v poseben seznamek. Pisma se ne smejo odpreti, dokler ne poteče rok za njih oddajanje. Predsednik volilnega odbora odredi osebo, ki se ji poveri vo-ditev tega seznamka. Vsa prejeta pisma se morajo spraviti v posebno shrambo ali v prostor, ki ga je moči zakleniti in imeti pod pečatom.
Glasovnice, ki jih prejme volilni odbor šele, ko poteče rok, določen za sprejemanje glasovnic, se ne smejo uvrstiti v ta seznamek. Pismo se mora oddati na pošto priporočeno. Za priporočilo se ne plačuje poštna taksa.
Odpiranje volilnih pisem.
Člen 28.
Ko volilni odbor ugotovi rezultat osebnega glasovanja, prevzame po seznamku vsa poslana volilna pisma ter ugotovi, ali je katero poškodovano ali odprto. Potem začne odpirati pisma, ugotovi po priloženi izkaznici volilno pravico, prevzame glasovnico ter jo vrže v skrinjico. Nato vzporedi število oddanih glasovnic s številom izkaznic. Izkaznice se urede po vrsti, kakor so se prevzemale glasovnice, se perforirajo,, povežejo in zapečatijo.
Nato odpre volilni odbor ovoje glasovnic, ugotovi veljavnost glasovnic, število neveljavnih glasovnic in število glasovnic, ki pripadajo poedinim listam.
Ko dovrši volilni odbor ves ta posel, prešteje in sešteje glasove ter ugotovi po volilnih zapisnikih in volilnem imeniku kakor tudi po urejenih in zapečatenih izkaznicah, koliko volilcev je glasovalo vsega skupaj in koliko glasov so dobile poedine kandidatne liste. Ce se najde razlika med številom volilcev po volilnih imenikih in izkaznicah in številom glasovnic po zapisnikih, se vzame število volilcev po imenikih in izkaznicah ter se po njih izračuni celokupno število volilcev.
Ce volilni odbor ne more opraviti tega posla na dan sestanka, ga nadaljuje prihodnje dni. V tem primeru se vzporedi vsakega dne pred zaključkom seje število izkaznic s številom glasovnic in ugotovi rezultat. Izkaznice se morajo še v isti seji perforirati in zapečatiti. Volilni material ostane v lokalu volilnega odbora; lokal pa mora biti tako zaprt in zapečaten, da ne more nihče priti vanj, ne da bi poškodoval pečat. Volilni odbor odredi stražo, ki mora lokal neprestano čuvati. Vsak dan se mora ugotoviti, da je pečat nepoškodovan.
Rezultat glasovanja.
Člen 29.
Rezultat glasovanja ugotovi volilni odbor takole: Skupno število glasov, ki ga je dobila vsaka kandidatna lista, se razdeli z 1, z 2, s 3 itd., naposled pa s 16. Iz delitvenih rezultatov z vseh list, ki so se dobili s takim deljenjem, se izloči skupaj 16 največjih. Vsaki listi pripade toliko članskih mest, kolikor se je izločilo na ta način njenih največjih delitvenih rezultatov. Ce se pripeti ob tem izločanju, da so delitveni rezultati na dveh ali več mestih enaki, a ni toliko članskih mest, da bi se dalo vsem tem enakim delitvenim rezultatom člansko mesto, se odloči z žrebom, kateri izmed list z enakimi rezultati naj se dado neporazdeljena članska mesta. Ce gre za eno člansko mesto, je treba žrebati za vse liste z enakimi delitvenimi rezultati. Ce pa je teh neporazdeljenih mest več, je treba žrebati za vsako neporazdeljeno mesto obenem, toda lista, ki dobi pri enem žrebanju člansko mesto, se ne udeležuje nadaljnjega žrebanja. Žrebanje vrši predsednik volilnega odbora.
Na isti listi se smatra za izvoljenega najprej prvi kandidat iz prve- skupine, potem prvi kandidat iz ostalih dveh skupin kandidatov, določenih v petem odstavku člena 16. te uredbe. Potem pridejo na vrsto drugi kandidati iz prve, druge in tretje skupine, nato tretji kandidati iz prve, druge in tretje skupine itd. v istem redu, dokler se ne izčrpa število članskih mest, ki odpadajo na vsako listo. V istem redu se smatrajo za izvoljene tudi namestniki.
Zapisnik.
Člen 30.
Ves čas, ko se odpirajo pisma, vodi volilni odbor zapisnik o vsem svojem poslovanju in o vsem, kar smatra ta ali oni član odbora za vredno, da se zabeleži vanj. V zapisnik se morajo zapisati vsi sklepi odbora, rezultat glasovanja, rezultat opravljenega skrutinija, imena izvoljenih članov in namestnikov. Zapisnik podpišejo vsi prisotni člani volilnega odbora. Vsak član odbora sme izjaviti v zapisniku posebno mnenje. Zapisniku je treba priložiti volilni imenik in vse ostale volilne spise.
Člen 31.
Rezultat glasovanja in imena izvoljenih članov in namestnikov objavi uradoma predsednik volilnega odbora. Obenem obvesti s priporočenim pismom izvoljene člane, da so izvoljeni, ter jih pozove na sestanek za konstituiranje zbornice. Imena izvoljenih članov priobči predsednik odbora po velikem županu ministrstvu za trgovino in industrijo.
Volilne spise z zapisnikom vred dä volilni odbor hraniti zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Rok za vršenje volitev.
Člen 32.
Prve volitve po tej uredbi se morajo izvesti meseca oktobra 1927., vsaka nadaljnja volitev pa v treh mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem se konča volilna doba, ali po razpustu zbornice ali po razpisu dopolnilnih volitev.
Izguba mandata zborničnega člana.
Člen 33.
Ce nastopijo pri zborničnem članu ali namestniku take razmere, da ga izključijo od pasivne volilne pravice, mu mandat ugasne.
Zbornični član, zoper katerega se uvede sodna preiskava zaradi kaznivega dejanja ali zoper katerega se vodi konkurzno ali poravnalno postopanje, se suspendira od izvrševanja mandata, dokler traja preiskava ali postopanje. Ce je odločba oprostilna, mandat oživi.
Zbornični člani morajo prisostvovati sejam, izdelovati poročila, ki se jim dodele, ter sprejemati izvolitev v odbore. Zaradi hudega zanemarjanja teh
dolžnosti ali zaradi trajne druge zaposlenosti se sme zbornični član po sklepu plenarne seje izključiti. Za ta sklep morata glasovati najmanj dve tretjini vseh prisotnih zborničnih članov.
Pozivanje namestnikov.
Člen 34.
Ce se v volilni dobi izprazni člansko mesto, se pozovejo izvoljeni namestniki z iste liste, in sicer po redu, kakor so bili izvoljeni.
%
Konstituiranje zbornice.
Člen 35.
Novoizvoljena zbornica se sestane 15. dan, ko se je objavil rezultat volitev. Zbornico otvori po letih najstarejši zbornični član. V tej seji izvoli zbornica z glasovnicami za tri leta izmed sebe z absolutno večino glasov predsednika in tri podpredsednike. Podpredsedniki se izvolijo izmed treh kandidatov, ki jih predlagajo člani poedinih odsekov. Predsednik in vsaj eden izmed podpredsednikov morata stalno stanovati na sedežu zbornice. Poslovnik sme določiti, da mora stanovati eden ali več podpredsednikov v določenem delu zborničnega okrožja, izven zborničnega sedeža. Ce se v volilni dobi izprazni mesto predsednikovo ali izvestnega podpredsednika, je treba izvršiti za ostanek volilne dobe novo volitev za izpraznjena mesta. Izvolitev za predsednika in za podpredsednike odobri minister za trgovino in industrijo. Predsednik in podpredsedniki prevzamejo dolžnost takoj ter jo opravljajo začasno, dokler minister ne potrdi njih izvolitve. Podpredsedniki poslujejo obenem kot načelniki odsekov. Namestnika načelniku izvoli vsak odsek izmed sebe. Ce načelnik stalno ne stanuje na zborničnem sedežu, mora stanovati na zborničnem sedežu njegov namestnik.
Kadar predsednik ne utegne ali je odsoten, preidejo njegove pravice in dolžnosti na enega izmed podpredsednikov, in sicer po redu, kakor ga določa poslovnik.
Poslovanje plenuma in odsekov.
Člen 36.
Odseki se smejo posvetovati in sklepati o stvareh, ki se tičejo izključno gospodarskih gran, zastopanih v njih, in sicer v mejah, določenih s poslovnikom. V stvareh, ki prihajajo pred plenum zbornice, sme zahtevati odsek, če zbornica ne sprejme njegovega sklepa, da se mora naznaniti ta sklep kot posebno mnenje pristojnim zakonodajnim korporacijam in oblastvom.
Člen 37.
Da je sklep zbornice veljaven, mora biti prisotna vsaj polovica rednih članov. Zbornica sklepa samo v plenarnih sejah, in sicer z absolutno večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov obvelja kot sklep ono mnenje, za katero glasuje predsednik.
Za sklepčnost poedinih odsekov se sme določiti s poslovnikom prisotnost manjšega števila nego polovice rednih članov odseka. Sklepa se, če ni določeno v zakonu in poslovniku drugače, z absolutno večino prisotnih članov. Načelnik odseka tudi glasuje. Ob enaki razdelitvi glasov obvelja kot sklep ono mnenje, za katero je glasoval načelnik.
Zbornica kakor tudi odseki smejo voliti odbor©) ki se poprej posvetujejo in poročajo plenumu zbornice ali odsekom. Predsednik sme sklicevati odsek© ali odbore na skupno posvetovanje. Ptav tako smej© sklicevati načelniki odsekov odbore svojega odseka na skupno posvetovanje.
Kazniva dejanja in kazni.
Člen 38.
Za kazniva dejanja, učinjena ob izvajanju volite'" po tej uredbi, se morajo analogno uporabljati redbe členov 91. do 119. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 3. septembra
1920.,	«Službene Novine» z dne 15. septembra 1920.) št. 195, z izpremembami in dopolnitvami z dn© 27. junija 1922., «Službene Novine» z dne 10. julija
1922.,	št. 150/XXV.
Kdaj stopi uredba v veljavo.
Ölen 39.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Ko stopi v veljavo ta uredba, prestanejo veljati ^se odredbe zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85, o organizaciji trgovskih in obrtniških zbornic kakor tudi odredbe) ostalih predpisov, ki ji /nasprotuj ej o.
V	Beogradu, dne 30. junija 1927.; št. 13.296/III.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
350.
Pravilnik
Za kontrolo izdelovanja vžigalic v privatnih tvornicah.*
I. Obče odredbe.
Člen 1.
Na podstavi zakona o novih monopolih in člena 68. finančnega zakona za leto 1927./1928. dovoljuje uprava državnih monopolov obratovanje obstoječim privatnim tvomicam za vžigalice v državi ter ga nadzira po svojih kontrolnih organih.
Člen 2.
Tvornice za vžigalice morajo imeti svoj točno zaznamenovani okoliš. Za tvornični okoliš se smatra zemljišče z glavnimi in postranskimi zgradbami, kjer se vžigalice izdelujejo, kjer se spravljajo siro-vine in kjer se hranijo izdelani fabrikati. Raznesilni material se sme hraniti skladno s policijskimi predpisi tudi izven tvorničnega okoliša.
Okoliš mora biti obkoljen s solidno ograjo ter be sme imeti direktnih zvez s sosednjimi zgradbami, kjer stanujejo zasebnilđ, ki niso tvornični nameščenci.
Vhod v tvornični okoliš mora biti samo eden; ta vhod služi tudi za izhod. Kjer so napravljeni tiri, mora biti njih prehod opremljen z vratnicami; njih ključe pa hrani kontrolor finančne ali monopolne straže pri tvornici. V okolišu ne smejo imeti tvornico odkritih jam ne v zgradbah ne na zemljišču.
Vhod mora biti opremljen z dobro zavarovanimi i ratnicami; ključe od vratnic pa hrani straža.
Oe ima tvornica za vžigalice dve dvorišči, ki sta ločeni drugo od drugega (z ulico, zgradbami, kjer ni direktnega prehoda) tako, da nimata direktnih zvez, pa se na enem teh dvorišč nalaga samo les in drugi material in se predelovanje in vkladanje ne vrši na njem niti se tja ne spravljajo izdelane vžigalice, se sme to drugo dvorišče izvzeti iz tvorničnega okoliša; ° tem odloči uprava monopolov. Če uprava odloči, ^a takega dvorišča ni smatrati za okoliš, ne veljajo ^nje predpisi tega pravilnika.
Izjemoma sme dovoliti uprava monopolov počinim tvornicam, da otvorijo potrebne prehode; vendar pa morajo biti opremljeni ti prehodi z vratnicami in skozi nje se smejo prinašati v okoliš sirovine in polfabrikati. Izhod blaga ali delavcev skozi ^ prehode je prepovedan.
Ključ od teh vratnic je vedno pri straži, ki do-Pnšča po potrebi in med obratovanjem, da se sirovine in polfabrikati vnašajo v tvornični okoliš.
Člen 3.
Ob vhodu v okoliš zunaj je treba postaviti stražarnico, ob vhodu v okoliš znotraj pa dati sobe za Pisarne in za nastanitev straže.
Člen 4.
Obratovanje v tvornicah za vžigalice kontrolira 'vpvava državnih monopolov po nastopnih organih: .	!•) po finančni ali monopolni straži, sestavljeni
enega starejšine, ki se zove stražni nadzornik, 111 potrebnega števila stražnikov;
2.	) po tehničnem kontrolnem organu monopolne Pprave pri tvornici;
3.	) po administrativnem kontrolnem organu;
4.	) p0 superkontroli oblastnega monopolnega in-Pektorata. v čigar okolišu je tvornica.
Člen 5.
odnosno monopolna straža ima te-le
V	času, ko tvornica ne obratuje, ne dopušča nepoklicanim in neznanim osebam pristopa v tvornični okoliš.
Ven *®*užbene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-aaca» z dne 9. julija 1927.. št. 152/XLVI.
, Finančna, tfolžnn«*:.
b)	Pazi na celokupni iznos in vnos materiala in blaga v okoliš in iz okoliša ter vodi o tem knjigo, v katero vpisuje po dnevih celokupni iznos in vnos materiala in blaga iz okoliša in v okoliš tvornice.
c)	Stražni nadzornik vidira dokumente o vsakem iznosu izdelanega blaga iz okoliša.
Tehnični kontrolor ima te-le dolžnosti:
a)	Vodi tehnično nadzorstvo v vseh poslovnih prostorih, zlasti v oddelku, kjer se devljejo na klinčke zapaljive glavice; v oddelku, kjer se vlagajo klinčki v škatlice; v oddelku, kjer se škatlice prevlačijo z vžigalno zmesjo, in v oddelku, kjer se vlagajo vžigalice v pakete.
b)	Skrbi, da se izdelujejo vžigalice po predpisih tega pravilnika; če zapazi, da kakovost vžigalic ni dobra, mora dejati vso partijo teh slabih vžigalic pod zaporo v posebno skladišče ali v ločen del skladišča in prepovedati prodajanje takih vžigalic. Obenem mora o tem z dopisom obvestiti administrativnega kontrolorja, ki zahteva z dopisom o tem poročilo tvornice. Prepis poročila tehničnega kontrolorja z nekoliko izvodi teh zaseženih vžigalic se pošlje takoj upravi monopolov. Prav tako se pošlje tvornični odgovor, čim se prejme, upravi monopolov, prepis pa oblastnemu monopolnemu inspektoratu.
Tako zasežene vžigalice se ne smejo iznesti iz tvorničnega okoliša in tudi ne prodajati, dokler ne odloči uprava monopolov, kako je postopati z njimi. Stroški za komisijo — če te vžigalice niso dobre — trpi tvornica.
c)	Vodi knjige, ki jih predpiše uprava monopolov, č) Vodi skladišče izdelanega blaga in pazi, da no
odide nobena škatlica vžigalic iz skladišča po nerodni poti.
Administrativni kontrolor ima te-le dolžnosti:
a)	Vodi knjige, ki jih predpiše uprava monopolov.
b)	Sprejemal naredbe uprave ali inspektorata in skrbi za njih izvrševanje.
c)	Nadzira fabrikacijo in poslovanje v skladišču.
Č) Pobira monopolno (takso na vžigalice, kji jih
prodaja tvornica direktno iz tvorničnih skladišč, odnosno odreja pošiljanje vžigalic v začasna za-ležišča po zahtevah tvornice in na zahtevo prodajnega urada v Zagrebu.
Inspektor ima te-le dolžnosti:
a)	Mesečno kontrolira celokupno delo pri fabrikaciji vžigalic, primerjaje knjige monopolnih organov in straže na eni strani in tvornice na drugi strani, da preizkuša fabrikacijo in pobira monopolno takso.
b)	Kontrolira točno izvrševanje tega pravilnika. Poleg te kontrole pošilja uprava monopolov najmanj dvakrat na leto ali kadar se ji vidi potrebno, na inspekcijo tudi organe iz uprave same.
Vsi organi, ki kaj zvedo o stvareh tvornice, jih morajo čuvati kot službeno tajnost dotične tvornice glede tretjih oseb.
Člen 6.
Tvornice morajo imeti prostore, kjer se devljejo na klinčke zapaljive glavice, prostore, kjer se vlagajo klinčki v škatlice, in prostore, kjer se škatlice prevlačijo z vžigalno zmesjo. V prostorih, kjer se prevlačijo škatlice z vžigalno zmesjo, se morajo tudi vlagati vžigalice v pakete ali zaboje.
Skladišča za izdelano blago morajo biti popolnoma ločena, poleg tega pa suha, da se blago ne kvari.
Skladišča morajo biti tako urejena, da se zapirajo vrata z dvema različnima ključema, izmed katerih ima enega tehnični kontrolor, drugega pa tvornični pooblaščenec.
Nočni čuvaj tvornice, ki mora zaradi varnosti zahajati v delovne oddelke, hodi lahko ponoči kakor tudi v času, ko tvornica ne obratuje, po njenih prostorih, razen po skladiščih.
Za poslovanje tega nočnega čuvaja je tvornica povsem odgovorna.
Člen 7.
Po končanem delu mora tvornica delavce, proden odidejo iz tvornice, pregledati vpričo straže, da ne iznašajo vžigalic po nedovoljeni poti.
Člen 8.
Ko se je pobrala monopolna taksa, se smejo vžigalice prosto predajati. Toda če zahteva korist monopola, da. prodaja vžigalice uprava sama, sme privatnim tvornicam prepovedati prodajanje vžigalic ter prodajati vžigalice sama v svojih založiščih in celokupno proizvajanje tvornic odkupiti.
Uprava državnih monopolov ima pravico, omejiti proizvajanje vžigalic s tem, da določi tvornicam maksimalno mesečno produkcijo glede na velikost tvornice in potrebo v državi, če odkupi tvornično proizvajanje.
II. Posebne odredbe.
Člen 9.
Škatlice vžigalic morajo biti solidne in močne; klinčki za vžigalice morajo biti enake debeline in dolžine; zapaljiva glavica na vžigalicah mora biti dobra in ne sme odpadati pri vžiganju; vžigalna zmes na škatlicah pa mora biti dobra in trajna, da je moči ukoristiti vse vžigalice v škatlici.
Člen 10.
Vlaganje vžigalic, velikost škatlic in število klinčkov v škatlicah predpisuje uprava državnih monopolov.
Predrugačiti vlaganje in izpremeniti število klinčkov v škatlicah kakor tudi uvajati nove vrste vžigalic je dopustno samo z odobritvijo uprave, in sicer na prošnjo tvornice za vžigalice.
Člen 11.
Etikete na škatlicah vžigalic, ki nosijo zmerom državno oznamenilo, predpisuje uprava monopolov. Brez odobritve uprave se ne smejo prilepljati na škatlice vžigalic nobene etikete. To velja tudi za reklamne etikete na spodnji prazni strani škatlic, glede katerih je potrebna izrečna odobritev uprave posebe za vsako reklamno etiketo.
Na mehkih škatlicah za parafinove in žveplene vžigalice je treba natisniti vrsto vžigalic in ime tvornice, ki izdeluje to vžigalice.
Člen 12.	,
Nerabne etikete se ne smejo z nikakršnim izgovorom iznašati iz tvorničnega okoliša; na to je treba paziti ne samo tvornici, ampak tudi vsem kontrolnim organom pri tvornici.
Etikete za vžigalice se smatrajo za monopolne obrazce; njih ponarejanje kakor tudi tiskanje brez odobritve monopolne uprave se kaznuje po zakonu.
Tvornice morajo naznaniti, v katerem kraju in pri kateri firmi dajo tiskati svoje etikete za vžigalice. Prav tako morajo naznaniti vsako izpremembo kraja in firme za tiskanje etiket. Obliko etikete predpisuje uprava monopolov.
Člen 13.
Tvornica mora vžigalice, vložene v pakete ali zaboje, takoj po končani izdelavi predati tehničnemu kontrolorju po predajni listi. Predajna lista se piše v duplikatu; en izvod, na katerem potrdi kontrolor sprejem z besedo: «Prejel», ostane v tvornici, drugi pa pri kontrolorju.
Člen 14.
Prejete vžigalice dene tehnični kontrolor v skladišče ter se obremeni s količino in vrstami v skladiščni knjigi izdelanega blaga. Obvestilo o obremenitvi mora takoj vročiti administrativnemu kontrolorju, da ga ta vknjiži v knjigi, ki jo vodi.
Po listi, s katero se predado vžigalice v skladišče, se obremeni tvornica v svoji skladiščni knjigi.
Člen 15.
Vžigalice, ki jih prodaja tvornica sama direktno, se smejo jemati iz tvorničnega skladišča samo na* zahtevo tvornice in proti plačilu monopolne takse, in sicer tako-le:
Tvornica se obrne z zahtevo na administrativnega kontrolorja, ki dä. tehničnemu kontrolorju za število škatlic, označeno v zahtevi, nalog z besedami: «Naj se izda» ter ga podpiše, ko se je predhodno plačala nanje monopolna taksa.
Samo na tako vidirano zahtevo sme izdati tehnični kontrolor iz skladišča označeno število škatlic, ki jih mora iznesti tvornica iz okoliša takoj, ko je prijavila straži iznos.
Z izdanimi količinami se razbremenita tehnični kontrolor in tvornica v skladiščni knjigi izdelanega blaga; tehnični kontrolor pa vpiše na strani za izdatke v tej knjigi tudi znesek takse, pobrane za izdano število škatlic. Ko se je razbremenil, pošlje obvestilo administrativnemu kontrolorju, da se tudi ta razbremeni v knjigi, ki jo vodi.
.	Člen 16.
Način, po katerem se pobira taksa, vknjiževanje prejetih vsot in njih pošiljanje se vrši po specialnih naredbah uprave državnih monopolov.
Člen 17.
Vžigalice, ki jih tvornica ne prodaja direktno in ki se pošiljajo v začasna založišča, kjer se taksa pobira, se smejo izdajati iz skladišč samo tako-le:
Tvornica se obrne z zahtevo na administrativnega kontrolorja, ki odredi na zahtevi tehničnemu kontrolorju, naj izda tvornici označeno število vžigalic, da se pošljejo v začasno založišče.
Samo na podstavi take zahteve sme in more izdati tehnični kontrolor tvornici vžigalice, tvornica pa mora še istega dne poslati vžigalice v začasno založišče; obenem se razbremeni v svoji knjigi za poslane količine.
Ko tehnični kontrolor izda vžigalice, se razbremeni v skladiščni knjigi ter pošlje takoj obvestilo administrativnemu kontrolorju, da se tudi ta razbremeni v skladiščni knjigi.
Obenem, ko izda tehnični kontrolor tvornici vžigalice, bodisi za prodajo, ki jo vrši tvornica sama, bodisi za poslatev v začasna založišča, mora poslati glede vsake količine vžigalic komandirju straže obvestilo o količini in vrsti vžigalic, ki se iznašajo iz tvomičnega okoliša.
Komandir straže se mora uveriti, ali se iznaša tolika količina, kolikršna je označena v obvestilu; če se količina in vrsta vžigalic povsem ujemata s prejetim obvestilom, vidira dokument o iznosu blaga iz okoliša ter propusti vžigalice. Na podstavi ugotovljenega stanja in prejetega obvestila vpiše iznos vžigalic v knjigo, ki jo vodi. Ce se nalog za iznos ne ujema s pregledano količino za iznos, ustavi iznos ter zahteva od administrativnega kontrolorja, naj stvar dožene. V tem primeru se mora ugotoviti stanje z zapisnikom, ki se pošlje upravi.
Administrativni kontrolor vodi poleg skladiščne knjige knjigo o pošiljanju blaga v začasna založišča. V tej knjigi obremenja na strani za prejemke z&časno založišče s poslanimi količinami in vrstami vžigalic in z vrednostjo monopolne takse ter ga razbremeni šele, ko prejme od njega potrdilo o prejemu blaga.
V	treh dneh po prejemu blaga mora začasno založišče administrativnemu kontrolorju in tvornici potrditi prejem vžigalic.
Pošiljanje vžigalic v začasna založišča obremenja tvornico; za manjek v škatlicah, ki se pokaže na poti do založišča, pa mora tvornica plačati celotno monopolno takso, razen če uniči vžigalice požar, kar se mora dokazati.
Člen 18.
Poslovanje v začasnih založiščih vžigalic, način, po katerem se vžigalice prodajajo v njih, kakor tudi način, po katerem se pobira monopolna taksa, so regulirajo s specialnimi naredbami uprave monopolov.
Člen 19.
Vse knjige, ki se morajo voditi po tem pravilniku,. kakor tudi obrazce za manipulacijo predpisuje uprava monopolov.
Koncem vsakega meseca se morajo knjige skleniti.
Člen 20.
Pokvarjene vžigalice se smejo uničiti ali pa re-fabricirati samo z odobritvijo uprave monopolov.
Za količine vžigalic, ki se izdado zato, da se uničijo, se razbremeni tehnični kontrolor v skladiščni knjigi izdelanega blaga, prav tako pa tudi administrativni kontrolor, ko prejme obvestilo od ^tehničnega kontrolorja. Vžigalice se uničujejo komisijski, komisijo pa sestavljajo: oba kontrolorja in predstavnik tvornice. Zapisnik o uničitvi se posije v prepisu upravi monopolov, original pa ostane pri kontroli.
Za vžigalice, ki se izdado v refabrikacijo, se razbremeni tehnični kontrolor, po njegovem obvestilu pa tudi administrativni v knjigi izdelanega blaga; z novo izdelanimi, refabriciranimi vžigalicami pa se obremeni kakor s popolnoma novim fabrikatom. .
Člen 21.
Izvoz vžigalic iz države dovoljuje uprava državnih monopolov na prošnjo tvornic. Če se izdeluje nov tip vžigalic za izvoz, se mora izposlovati izrečna odobritev za njih izdelovanje.
V	prošnji je treba označiti:
a)	vrsto vžigalic, ki se žele izvoziti;
b)	količino vžigalic za izvoz;
c)	pri kateri obmejni carinarnici naj se vžigalice
izvozijo; in
č) priložiti je treba načrt etikete, s katero se žeie
vžigalice izvoziti.
člen 22.
Etikete za škatlice vžigalic, ki se izvažajo iz države, se morajo razlikovati od etiket, ki se pri-lepljajo na škatlico za potrošek v državi, in uporab-Ijanje teh etiket mora predhodno odobriti uprava monopolov.
Vžigalice, namenjene za izvoz, se morajo spraviti v popolnoma ločeno tvornično skladišče ter se ne smejo niti ob izdelovanju mešati z vžigalicami, namenjenimi za potrošek v državi, če se po velikosti škatlice in vrsti vžigalic razlikujejo od vžigalic za potrošek v državi.
Prodajati te vžigalice za izvoz je v državi absolutno prepovedano in take vžigalice se nikakor in nikoli ne smejo pojaviti v prodaji v državi.
Člen 23.
Če hoče tvornica izvoziti te vžigalice, pošlje administrativnemu kontrolorju dopis s podatki, označenimi v členu 21. tega pravilnika.
Dopis so pošlje upravi monopolov, da izda potrebne naredbe.
Naredba se pošlje administrativnemu kontrolorju, ki da na njeni podstavi tehničnemu kontrolorju nalog, naj izda označeno število vžigalic tvornici, ki jih takoj natovori v vagon vpričo tehničnega kontrolorja ter plombira vagon s tvornično, pa tudi z monopolno zalivko.
S posebnim dopisom obvesti uprava obmejno carinarnico, pri kateri naj se izvrši izvoz.
Carinarnica se mora uveriti, ali je došel vagon nepoškodovan, in izvrši, ko se prepriča, da se količine vžigalic v vagonu ujemajo s količinami vžigalic, označenimi v dopisu, ob svoji kontroli izvoz iz države.
Po izvozu vžigalic mora carinarnica dopis takoj vrniti upravi monopolov s poročilom, da so se vžigalice izvozile, če pa se niso, zakaj se niso. Sele po prejemu tega potrdila, če so se vžigalice izvozile, se administrativni kontrolor razbremeni v svojih knjigah, po njegovem obvestilu pa tudi tehnični kontrolor in tvornica. Take predmete je treba jemati v nujno postopanje in odločba se mora takoj izdati.
Člen 24.
Na vžigalice za izvoz se monopolna taksa ne pobira.
Vse knjige, ki se vodijo o vžigalicah za domači potrošek, se vodijo tudi o vžigalicah za izvoz, če se razlikujejo vžigalice po vkladu, škatlicah, številu klinčkov v škatlicah od onih za potrošek v državi. V tem primeru se morajo izdelovati in spravljati v skladišče popolnoma ločeno, kar odredi uprava monopolov še s specialnimi naredbami, če se ji zdi potrebno.
Člen 25.
Vsakega prvega dne v mesecu mora administrativni kontrolor pregledati blago v skladišču ter se uveriti, ali se stanje, ugotovljeno s popisom, ujema s stanjem, kakršno mora biti po knjigah.
O presežkih ali manjkih se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo oba kontrolorja in predstavnik tvornice. Kontrolor inspektorata mora reševati take primere. Če gre za presežek, odredi, naj se izvrši naknadna obremenitev; če pa gre za manjek, pošlje, ko je stvar preiskal in preizkusil, ves predmet s poročilom vred upravi v rešitev.
Člen 26.
Oblastni monopolni inspektorat mora enkrat na mesec, ob delavnikih in iznenada, pregledati obratovanje tvornice za vžigalice, pregledati knjige in skladišče in, če ugotovi, da je stanje pravilno, to overoviti s svojim podpisom v knjigah. Drugače pa stvar preišče, preizkusi ter pošlje poročilo s spisi vred upravi monopolov.
Člen 27.
Administrativni kontrolor mora pošiljati upravi monopolov vsakodnevna poročila o količini in vrsti izdelanih vžigalic, o količinah in vrstah vžigalic, izdanih ta dan iz skladišča, in o količini, ki se je pobrala kot monopolna taksa za ta dan, kakor tudi o stanju skladišča za vžigalice za prihodnji dan.
Poleg tega mora pošiljati v času do vsakega 5. dne v mesecu za minuli mesec upravi izpisek iz skladiščne knjige izdelanega blaga, izpisek pobrane monopolne takse in druga poročila, ki se mu odrede s specialno naredbo uprave monopolov. V poročilu mora označiti, ali je ugotovil oblastni monopolni inspektor ob pregledu obratovanja in knjig pravilno stanje, in, če ga ni, v čem tiči nepravilnost.
III.	Končne odredbe.
Člen 28.
Uvoz vseh strojev in priprav, potrebnih za fabri-kacijo vžigalic, razširitev instalacij kakor tudi premestitev tvornice v drugo zgradbo ali drug kraj je treba predhodno prijaviti upravi monopolov in zahtevati odobritev za to.
Stari stroji in stare priprave za fabrikacijo vžigalic se ne smejo spravljati iz tvorničnega okoliša in tudi ne prodajati brez vednosti in odobritve monopolne uprave.
Člen 29.
V	enem mesecu od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo sestaviti tvornice seznamek vseh svojih strojev in priprav za fabrikacijo vžigalic ter ga izročiti v dveh izvodih administrativnemu kontrolorju. En izvod seznamka se pošlje upravi monopolov, drugi pa ostane pri kontrolorju.
V	istem roku morajo obvestiti tvornice po administrativnem kontrolorju upravo monopolov, katere vrste vžigalic izdelujejo in katere vrste hočejo izdelovati izmed že odobrenih vrst vžigalic, če tvornice ne postopajo po tem, odredi uprava sama, katere vrste vžigalic smejo izdelovati poedine tvornice. Za uvedbo tudi ostalih vrst vžigalic je treba potem postopati po členu 10. tega pravilnika.
Člen 30.
Ko stopi ta pravilniji v veljavo, se odredi v 15 dneh komisija, ki obeleži na licu mesta okoliš in ki reši v zmislu pravilnika vsa nujna vprašanja ter poda upravi monopolov predlog za naredbo.
če prostori ali okoliš sedanjih tvornic za vžigalice ne ustrezajo predpisom tega pravilnika, se da šestmesečen rok, da se tvornice prilagode tem predpisom. Po tem roku se jim prepove obratovanje, dokler se ne prilagode predpisom tega pravilnika.
Člen 31.
Tvornici se nalaga, da mora obračati največjo pozornost na kakovost in čistoto izdelanih vžgalic, kontrolnim organom pa, da morajo omogočiti z ne-prikorno, vestno in točno kontrolo popolnoma pravilno, točno in pregledno obratovanje tvornice.
Tvornica mora sprejeti vsako pripombo uprave monopolov, ki se ji pošlje zaradi boljšega obratovanja in večje čistote pri obratovanju.
Člen 32.
Če tvornice ne izpolnjujejo predpisov tega pravilnika ali če se jim izumikajo, ima to za posledico, da se jim prepove obratovanje za nekaj časa, v težjih in ponovljenih primerih pa tudi, da se jim stalno prepove obratovanje in da se zapro brez odškodnine. .
čl en 33.
Način obratovanja, predpisan v tem pravilniku, se mora doslovno uporabljati in roki, označeni v poedinih členih, se ne smejo nikakor in nikoli izpre-meniti.
Če kontrolni organi ne izvrše kateregakoli predpisa tega pravilnika, se smatra to za težko prekršitev dolžnosti in zoper odgovorne osebe se uporabijo predpisi dotičnih zakonov.
Člen 34.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga usvoji upravni odbor samostalne monopolne uprave in odobri minister za finance. S tem dnem prestanejo veljati vse odredbe, ki mu nasprotujejo.
*
#
Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sklenil z odločbo M. br. 12.056/25 z dne 14. maja
1927.,	da se odobri prednji pravilnik za kontrolo izdelovanja vžigalic v privatnih tvornicah in da se izposluje odobritev gospoda ministra za finance.
*
Odobrujem ta pravilnik.
V Beogradu, dne 25. maja 1927.; K. br. 143.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
35f.
Na podstavi § 100. zakonskega člena XX. iz leta 1899. (Hrvatska, Slavonija in Vojvodina), § 101. zakona z dne 20. junija 1888. (Slovenija in Dalmacija) in naredbe z dne 1. avgusta 1899., št. 124.569/11 (Bosna in Hercegovina), predpisujem to-le
Izpremembo v pravilniku o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje špirita.*
I.
V	točki 3.) člena 5. pravilnika o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje Špirita** naj se namesto: «10 %» postavi: «4 %».
n.
Ta izprememba stopi v veljavo čez deset dni Po izvršeni razglasitvi.
V	Beogradu, dne G. julija lOž?.; št. 79.796.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
352.
Razpis o razlikovanju oluščenega riža od neoluščenega ob uvoznem ocarinjanju.*
Na vprašanje, kaj naj se smatra za oluščen in kaj za neoluščen riž, dajem carinarnicam po izposlovanem mnenju ministrstva za trgovino in industrijo V. br. 6168/27 in ministrstva za poljedelstvo in vode št- 27.438/27 na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta to-lo pojasnilo:
Za oluščenega se smatra oni riž, s katerega je s&eta samo zunanja luska ali zunanja luska in notranja opna. Za neoluščenega se smatra oni riž, ki Sploh ni bil po žetvi predelan.
Za neoluščenega se smatra tudi oni riž, s katerega jo sneta samo zunanja luska, ki pa še ni oproščen notranje oppe, če ga uvažajo podjetja, ki se bavijo z luščenjem, poliranjem in nadaljnjim predelovanjem riža. Uvoz tega riža se dovoljuje industrijskim podjetjem za njegovo nadaljnje predelovanje ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu.
V	Beogradu, dne 13. julija 1927.;
C. br. 88.210.
Minister za finance: dr. B. Markovič s. r.
353.
Odločba, s katero se razširjajo pravila 'm program o opravljanju izpita za učitelje veščin na vso kraljevino.***
Ba so izenačijo kvalifikacije učiteljev veščin na Srfdnjih šolah, razveljavljam naredbo poverjeništva 2a prosveto in vero v Zagrebu z dne 28. oktobra ^2l., gt. 47.428.: «Propis o izpitivanju kandidata ^'iteljstva gimnastike u srednjim školama» ter odejam, da se razširijo pravila in program o oprav-Janju izpita za učitelje (učiteljice) veščin na srednjih šolah .z dne 10. oktobra 1921., S. N. br. 7074, na Vs° državo.
V	Beogradu, dne 22.junija 1927.;
S. N. br. 18.235.
Minister za prosveto:
♦	dr. Ninko Perič s. r.
354.
^dloiba, s katero se dovoljuje promet denarnih pisem z inozemstvom do 3000 Din.t
Cospod minister za finance je dovolil z odločbo 1. julija 1927., I. br. 11.582, promet denarnih k Sei& z inozemstvom do zneska 3000 Din na način, ^akor S6je vršil promet doslej po odločbi I. br. 27.800 j nn® 29. novembra 1924.
8®neralnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
________dno 11. julija 1927.; I. br. 11.582.
Sl * Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i ‘ ^naea» z dne 14. julija 1927., št. 156/XLYII.
Uradni list z dne 24. junija 1925., št. 223/69. Slo *®^u^hene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
^enaca» z dne 8. julija 1927., št. 151/XLV.
Sl0 «Službene Imovine kraljevine Srba, Hrvata i ®naca» z dne 19. julija 1927., št. 160.
355.
Odločba, s katero se znižuje valutna provizija Narodne banke in se tej banki naroča, sprejemati v zameno za čeke
tudi avstrijske šilinge in madžarske
••• *
pengoje.*
Gospod minister za finance je odredil z odločbo I. br. 12.698 z dne 25. junija 1927.:
1.	) Dosedanji odstotek (1 %), ki ga pobira Narodna banka kot provizijo ob izdajanju čekov za valuto po členu 5. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami, se znižuje na %'%; torej naj se pobirajo odslej namesto 1 % samo %'%, od česar pripada Narodni banki % kot njena provizija ob zamenjavanju čekov za valuto.
2.	) Narodna banka in njeno podružnice naj sprejemajo v zameno za čeke poleg valut, navedenih v členu 5. pravilnika, tudi avstrijske šilinge in madžarske pengö.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 11. julija 1927.; I. br. 12.698.
356.
Popravek k pravilniku o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.
V tem pravilniku, priobčenem v Uradnem listu z dne 16. julija 1927., št. 329/77, naj se glasi člen 28. pravilno tako-le:
Epidemiološka izvestja po členu 27. se pošiljajo, kadar se pojavi bolezen v epidemski obliki tudi pri drugih nalezljivih boleznih, razen pri onih, ki so navedene in ki se morajo obvezno prijavljati.
Razglasi velikega župana ljubljanske
oblasti.
U. št. 465/IV.
Razglas.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je zaprosila z dopisom z dne 14. julija 1927., št. 15.299, za razpis političnega obhoda in razlastitvene razprave zaradi razlastitve parcele št. 773, katastralna občina Šmarje v politični občini Sevnici, v železniške svrhe.
Zaradi tega odrejam po ministrski naredbi z dne 25. januarja 1879., drž. zak. št. 19, in zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo na torek dne 16. avgusta 192 7. ob pol dosetih na licu mesta na parceli št. 773, katastralna občina Šmarje, s sestankom komisije na postaji v Sevnici.
Izkaz za razlastitev in predmetni načrti so razgrnjeni na vpogled udeležencem med uradnimi urami v občinskem uradu v Sevnici. Morebitni ugovori naj se vlože do dne 10. avgusta 1927. pri sreskem poglavarju v Brežicah ali pa do zaključka obravnave same pri vodji komisije.
V Ljubljani, dne 23. julija 1927.
Zaetopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 178/3a/27—2.	3—2
Razpis.
Na podstavi pooblastila ministra pravde št. 41.052 z dne 27. junija 1927. razpisujem tajniško mesto pri upravnem sodišču v Celju.
Prosilci morajo imeti dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit (člen 4. uredbe ministrstva pravde z dne 3. avgusta 1926., št. 51.899 [«Službene Novine* z dne 7. avgusta 1926., št. 177/XLIX. — Uradni list z dne 13. avgusta 1926., št. 325/74]).
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 19. julija 1927., št. 160.
Prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din in z vsemi potrebnimi dokumenti (člena 61. in 12. uradniškega zakona), naj se vlože pri podpisanem predsodništvu najkesneje do dne 2 0. avgusta 192 7. Prosilci, ki so že v javni službi, naj vlože prošnje po službeni poti.
Predsedništvo upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem v Celju,
dne 15. julija 1927.
Predsednik: dr. Vrtačnik s. r.
U Vil 777/27—81	1657
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 9. junija 1927. da je Frančiška Zupančič, rojena dne 20. septembra 1883., po poklicu branjevka v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 14, kriva prestopka po členu 11., točki 2.), zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je kupila dne 14. maja 1927. v Ljubljani od Frančiške Slaparjeve, ki je nesla štiri pare piščancev na trg, še na poti do trga te življenske potrebščine zato, da bi jih ne bilo na trgu ali da bi jih bilo malo in da bi jih sama lahko drago prodala.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 11., točki 2.), navedenega zakona na 12 nr zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora, in po § 389. k. p. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIL,
dno 9. junija 1927.
U VI 1727/26—11.	1561
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Tolavdijac Novak, rojen dno 26. decembra 1893. v Rudni v Banatu, tja pristojen, mesar v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18, že kaznovan, je bil s sodbo podpisanega okrajnega sodišča, opr. št. U VI 1727/26—7 z dne 5. marca 1927., potrjeno s sodbo deželnega kot vzklicnega sodišča v Ljubljani, opr. št. BI. 160/27 z dne 6. maja 1927., spoznan za krivega prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 16. novembra 1926. v Ljubljani Maksu Pavliču kilogram ocvirkov po 30 Din, torej zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajameuje običajni dovoljeni čisti trgovski dobiček, ki ne sme biti višji nego 25 %.
Zato je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora, in po § 389. k. p. r. na povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VI.,
dne 22* junija 1927.
U 85/26.	1565
V	imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 20. aprila 1926., da je Ivan Ratiznojnik, star 32 let, po poklicu čevljar v Ptuju, Krekova ulica št. 1, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel kot prodajalec čevljev na sejmu v Marenbergu dne 22. marca 1926. posameznim parom čevljev, torej življenskim potrebščinam, ne sumamo ne podrobno označenih cen tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II.,
dne 25. aprila 1927.
S 6/25—80.	1664
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Vinko Avguštin, lesni trgovec v Celju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 6/25—1 o prezadolženčcvi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 15. julija 1927.
S 15/26—15.	1663
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Angela Laznik, omožena B a t i ö, trgovka v Trbovljah-Lokah št. 426.
Konknrz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/26—2 o imovini te prezadolženke, je po § 157. k. r.-odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 29. aprila 1927.
S 24/27—2.	1669
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Slovenske knjigarne, družbe z omejeno zavezo v Murski Soboti, registrirane pod firmo istega imena.
Konkurzni komisar: dr. Slavko Šumenjak, de-želnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Upravnik mase: dr. Aleksander Valyi, odvetnik v Murski Soboti.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Murski Soboti dne 3 0. j u 1 i j a 1 9 2 7. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dne 5. septembra 1927. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 19. septembra 1 9 2 7. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 22. julija 1927.
C 275/27—1.	1665
Oklic.
Vdova Kata Kocon, rojena Vida, iz Doline, sedaj v Čentibi št. 49, zastopana po Rudolfu Kramerju, notarju v Dolnji Lendavi, je vložila zoper Kato Fischerjevo, rojeno Hermanovo, in Rozo Bala z s o v o, rojeno Hermanovo, obe neznanega bivališča, tožbo zaradi prepisne privolitve, da bi se uredila zemljiška knjiga.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil Da dan	3. a v g u s t a 1 9 2 7.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 21.
Ker je bivališče obeh toženk neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 1. julija 1927.
E 831/27—8.	1534
Dražbeni oklic.
Na predlog Alojzija Za j tla, posestnika v Tevčah, bo dne 12. avgusta 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Teharje, vi. št. 189:
Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 15.000 Din, zemljišča (njive, travniki, gozd), cenilna vrednost 16.513 Din 20 p — skupaj 31.513 Din 20 p, najmanjši ponudek 21.008 Din 80 p.
Vadij: 3151 Din 32 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 18. junija 1927.
E 288/27—5.	1615
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1927. ob devetih bo pri podj kanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Virštanj, vi. št. 340.
Cenilna vrednost: 27.238 Din 80 p; vrednost pri-teklin: 1667 Din; najmanjši ponudek: 18.159 Din
20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 14. junija 1920.
E 152/27—8.	1492
Dražbeni oklic.
Dne 3. a v g u s t a 1 9 2 7. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Hrušico,
vi. št. 135.
Cenilna vrednost: 54.600 Din; najmanjši ponudek: 27.300 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 18. junija 1927.
P 20/27—il.	1643
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 5. marca 1927., opr. št. L 9/23—4, je bil Janez Žagar, posestnik v Podlogu št. 1, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Marko Koprivc, posestnik v Št. Vidu št. 12.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek I.,
dne 15. julija 1927.
357.
Tarifni obvestili.*
«Daljinar železnica u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca», ki velja od dne 1. oktobra 1925.
V daljinarju naj se glase spodaj navedene relacije tako-le:
Na strani	Od ili do	Knin	Perkovič-Slivno	Split	Šibenik
26, 48, 70	Črnuče		451 504		553	526
26, 48, 70	Domžale		459I512		561	534
29, 51, 73	Holmec pri Kamniku . . .	463516		565	538
29, 51, 73	Jarše — Mengeš		462515		564	537
30, 52, 74	.Ježica		450 503		552	525
30, 52, 74	Kamnik		468 521		570	543
30, 52, 74	Kamnik, tovarišic		470 523		572	545
Velja od dne 1. avgusta 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 9. julija 1927.; G. D. br. 42.653.
* * *
Otvoritev postaje v Splitu-predmestju za blagovni promet v vozovnih tovorih.
Z odločbo gospoda generalnega direktorja G. D. br. 39.966/27 z dno 5. julija 1927. se jo otvorila postaja Split-predmestje za blagovni promet v vozovnih tovorih, izvzemši živo živali in blago, ki so mora spravljati v skladišče, kakor tudi ono, ki se tehta na decimalni tehtnici.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu;
G. D. br. 39.966/27.
Št. 5279/H.	1662 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 200 q žganega apna la. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 8. a v -gusta 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. julija 1927.
Št. 5326/11.	1668 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija sprejema do dne 5. avgusta 19 2 7. ponudbe na 325 m parnih cevi 102 mm premera.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 23. julija 1927.
Št. 5323/11.	1667 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 250 m3 dolomitnega peska do 5 mm debeline.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 15. julija 1927., št. 157/XLVHI.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 5. avgusta 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 23. julija 1927.
Št. 5379/11 in 5380.	1672 2—1
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	130 m3 jamskega lesa;
b)	razne železnine.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 8. avgusta 1 9 2 7. ob (enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 25^ julija 1927.
Št. 1298/27.
Objava.
Po členu 34. izpitnih predpisov za diplomske in doktorske izpite na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani se objavlja, da bo promoviran kandidat Franc Vatovec iz Gradiške ob Soči za doktorja filozofije v sredo dne 27. julija ob 11. uri. Promocija bo na dekanatu filozofske fakultete.
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 20. julija 1927.
Rektor: Lukman s. r.
Razne objave.
1595 3-3 Poziv upnikom.
Mariborska obrtna blagajna, r. z. z o. z. v Mariboru, se je po sklepu občnega zbora z dne 26. marca 1927. razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve do dne 1. septembra 1927.
Poslovalnica likvidirajoče zadruge je v Mariboru, Slovenska ulica št. 24, v prostorih Mariborskega kreditnega zavoda, r. z. z o. z., ki bo opravljal po naročilu likvidatorjev denarni promet.
Likvidatorji.
1655 3—2 Poziv upnikom.
Lesnain kovinarska zadruga v Str-nišču pri Ptuju, registrovana zadruga z o. z. v Strnišču, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 19. decembra 1926. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo terjatve do dne 1. septembra 1927.
V Strnišču, dne 19.julija 1927.
Ivan Grobin s. r. in Jožef Hudoles s. r.,
likvidatorja.
1661	Razid kluba.
«Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju» se je po sklepu občnega zbora z dne 3. julija 1927. prostovoljno razšel.
Jože Juhart s. r., cand. iur., bivši tajnik.
1666	Razid društva.
Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani se je po' sklepu občnega zbora z dne 25. junija 1927. prostovoljno razšla, ker so vsi njeni člani pristopih k Strokovnemu društvu javnih nameščencev in upokojencev SHS. v Ljubljani.
Rudolf Strnad s. r., predsednik.
1670	Objava.
Izgubil sem izpričevalo II. letnika trgovske šole v Celju.
Proglašam ga za neveljavno.
Anton Kolar s. r.,
uradnik v Spodnji Hudinji št. 45.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.