Poštnina plačana v gotovini
PRIMORSKA
DRAGI BRATJE KOROŠCI!
Ne pošiljamo vam samo pozdravov, temveč vam pošiljamo v trenutku, ko se odloča vaša usoda, častno prisego, da stojimo v tem boju z vami v isti vrsti, da si skupno priborimo boljše življenje in obstoj, ki je mogoč le v sožitju z ostalimi že svobodnimi jugoslovanskimi narodi!
Leto III. - Št. 6
Ajdovščina, 8. februarja 1947
Cena 4 jugoiire — 8 metrolir.
Vztrajajte, bratje Korošci,
in vodite odločno borilo proti ostankom nacizma in imperializma
[
Ljudstvo iz vasi Studeno.
J
Mi smo ponosni na vašo borbo in vam zagotavljamo, da vas bomo z vsemi svojimi silami podprli, saj tudi mi vodimo enako borbo z enakimi sovražniki in smo dosegli
že velike uspehe
Prebivalci iz vasi Studenec.

Strni eni v borbi za svobodo Slovenske Koroške
Govorci o Slovenski Koroški delovno ljudstvo Slovenskega Primorja dobro razume delež, ki ga mora v skupni borbi doprinesti. Zalo ga je delo priprav za sklepanje mirovne konference z nosilci najbrutalnejše fašistične napadalnosti — Nemčijo in Avstrijo — globoko razgibalo.
Te revolucionarne razgibanosti nikakor ne označuje v celoti samo silen odmev zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k Titovi Jugosla-viii, ki vedno močneje udarja s Slovenskega Primorja v obliki borbenih resolucij naslovljenih ljudstvu na Slovenskem Koroškem, zaupnic vladi Ljudske republike Slovenije in jugoslovanski delegaciji ter ogorčenih protestnih pisem reakcionarnim uicšetarjem angloameriškega imperializma, ampak jo označuje predvsem globoka moralna udeležba v skupnem boju, ki prihaja v prej omenjenih oblikah na dan.
Naši ljudje govore o Koroški. To razpravljanje ni prodrlo samo na vse sestanke, študijske krožke, bralne večere, zborovanja, ampak je našlo Pot v tovarne, na vasi, v vsako hišo, daje obeležje ljudsko-prosvetnim prireditvam v zadnjem času, je snov delavskih agitk in doni iz pesmi: Prodrlo je v jeklena, zavedna, nepopustljivo borbena srca delovnih množic. Ljudstvo Slovenskega Primorja je namreč tisto ljudstvo, ki sv je na tržaških, tržiških, goriških m puljskih ulicah spel srečalo s prebujajočimi se fašisti in novim okupatorjem, ki s terorjem, z nasiljem m s požigi vodi boj proti delovnemu ljudstvu. Tem novim fašistom je na-šv ljudstvo napovedalo neizprosen boj in ve, da se tak boj bije povsod lam, kjer se pojavijo jeepi in civil-Ua policija, torej tudi na Slovenskem Koroškem. In H ljudje danes globoko čutijo, da je boj za Slovensko Koroško boj za naše pravice, za demokracijo in za mir, da je torej borba Za pravično rešitev Slovenske Koroške, to je za njeno priključitev k T'itovi Jugoslaviji, borba nas vseh in salo terjajo pravico skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, skupno z vsemi demokratičnimi množicami sveta, zavedajoč se, da je samo taka reši-l^v v interesu miroljubnih delovnih množic. Delovne množice Slovenskemu Primorja to še lažje razumejo, ker vedo, da je enak boj boj za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji.
In večer za večerom slone ljudje nad zemljevidi, večer za večerom či-lajo in zborujejo in vsak dan globlje r(,zuniejo pomen borbe za Slovensko Koroško. Primorski partizan, ki je na svojem pohodu za fašisti prišel m* Slovensko Koroško, ve povedati, kako je tudi lam vse ljudstvo vodilo b°j proti fašistom, s kakšnim navdu-scnjem pozdravijo vsakogar, ki se borl proli nacifašistom. in kako želj-
čakajo priključitve k Jugoslaviji. Kakor pri nas v Slovenskem Primorju.
Tako spoznavajo ljudje dejansko * cinico. Trd, toda odkrit je boj ma-ajia naroda proti nasilju in izkori-'mnju, boj proti temu, da bi o nje-
govi usodi odločali »trusti in monopolu, toda ta boj je nezlomljiv. To dokazuje stoletno kljubovanje ljudstva na Slovenskem Koroškem in Slovenskega Primorja proti požrešnim napadalcem, lo dokazuje naša zmagovita narodno osvobodilna borba, to dokazuje naš zmagoviti boj na mirovnih konferencah.
Cone, demarkacijske črte, plebisciti, glasovalni stroji, fašistom lastno užaljeno odklanjanje krivde, zaščita fašističnih banditov in končno ropanje ljudske imovine, v isti sapi pa naravnost »čudovita« protisovjetska in protijugoslovanska gonja iz Gobelsovih slovarjev. To je orožje mednarodnega imperializma Anglo-amerikancev, kadar se kroji svetu mir.
Toda narodi pred nasiljem niso nikdar klonili, nasprotno, ljudstvo spoznava svoje sovražnike in svoje prijatelje prav v boju. Spoznalo jih je v času narodno osvobodilne borbe, spoznava jih tudi na zasedanjih mirovne konference.
Ljudstvo pozna svojo pot, zato, spoznaj0 zopet zboruje in pošilja resolucije. | šejo tako:
V nas kipi in vre v teh dneh, ko bijejo naši koroški Slovenci neizprosen boj za svoje, za naše in obenem za pravice vsega naprednega človeštva, Ljudske množice ponovno nastopajo in govorijo, v ljudstvu je za valovilo, ker «e piše pravica in odločitev za zmago resnice, za odločitev, ki naj bi prinesla zmago ne samo Slovencem v Koroški, ne samo jugoslovanskim narodom, temveč vsem demokratičnim množicam sveta, ki gledajo v pravični rešitvi tega vprašanja izpolnitev svoje lastne volje in zahtev.
Delavstvo in ljudstvo vseh množičnih organizacij okraja Ilirska Bistrica zbrano na protestnem zboru, pošilja resolucijo naslovljeno štirim zunanjim ministrom s sledečo vsebino:
»Zločinsko postopanje nacistov in imperialističnih agentov proti antifašističnemu in demokratičnemu ljudstvu Slovenske Koroške, žali zavest našega delavstva in ljudstva sploh. Odločno zahtevamo, da se koroškim Slovencem prizna zmaga nad nacifa-šizmom in njih zahteva po priključitvi k novi Jugoslaviji, ki so jo pomagali graditi tudi koroški partizani in koroško ljudstvo, ki je storilo vse, da so se lahko borci uspešno borili proti zločinu in nasilju hitlerjevskega režima.«
Kako čuti naše ljudstvo v Slovenskem Primorju tesno povezanost z usodo koroškega slovenskega življa, nam pokaže resolucija prebivalcev Gorenje Kanomlje, ki so se zbrali nalašč zato, da se kar najbolj natančno s koroškim vprašanjem. Fi-
» Dragi Bratje Korošci! Ne pošiljamo vam samo pozdravov, temveč vam pošiljamo v trenutku, ko se odloča vaša usoda, častno prisego, da stojimo v tem boju z vami v isti vrsti, da si skupno priborimo boljše življenje in obstoj, ki je mogoč le v sožitju z ostalimi že svobodnimi jugoslovanskimi narodi!«
Skupni boj in napori so nas še bolj tesno povezali v boju za dosego nacionalnih pravic slovenskega naroda. Nemški pritisk hitlerjevega nacizma in nasilje mussolinijevega zločinskega po hoda, sta šla roko v roki. Enega kot drugega je oviral na osvajalni poti slovenski živelj, ki je dejansko občutil vse težo nacističnega in fašističnega naskoka. Slovenski narod ni nikoli klonil, še manj je pripravljen kloniti danes, ko nastopa kot zmagovalec. Vaščani iz Bukovega v okraju Idrija— Cerkno, so s tem prepričanjem napisali v svoji resoluciji sledeče:
»Zaklinjamo se vam, dragi koroški Slovenci, da bomo sledili geslu našega dalekovidnega voditelja maršala Tita, ki je veki adii borbo primorskega kot tudi koroškega ljudstva z borbo vseh tlačenih narodov sveta, in da se bomo borili proti vsakomur, ki nam bi skušal pravico do življenja jemati. Vztrajajte, kajti mi smo in bomo vedno z vami. Tujega nočemo — svojega pa ne dajemo nikomur. Živela ljudska oblast! Živela Titova Jugoslavija, naša skupna mati in domovina!«
Prebivalci vasi Ledine iz okraja Idrija—Cerkno so takole napisali:
| »Koroškim Slovencem se godi neza-1 slišana krivica. Svetovna reakcija in
Koroški Slovenci so v oboroženi borbi dokazali svojo voljo za priključitev k FLRJ. (črtkana ozemlja so za časa narodno-osvobodilne borbe stalno pod kontrolo partizanov)
bila
imperialisti, ti dajejo zločinskim nacističnim ostankom možnost zločinskega udejstvovanja proti našim bratom. Tega ne moremo mirno gledati, ker je slovenski narod v osvobodilnem boju preveč doprinesel, da bi dopustil teptati sadove s tolikimi herojskimi žrtvami priborjene zmage.
Zato prebivalci' vasi Ledine zahtevamo, da se koroškim Slovencem priznajo vse pravice svobodnega ljudstva in da se priključijo k demokratični ljudski domovini Jugoslaviji.«
Naši delavci prav tako dobro vedo, kaj pomeni boj za Slovensko Koroško. Zato delavci žage Rizzato v Ajda.všči-ni govore:
»Delavski razred je prenehal hlapčevati izkoriščevalcem, ne zato ker so izkoriščevalci to hoteli, temveč zato, ker so to odločile naše delavske pesti’. Naše pesti so pripravljene braniti vse sadove domovinske vojne, kot so pripravljene vedno pomagati bratom na Koroškem, kjer danes domuje teror, nacizem in njen brat imperializem. V skupni borbi proti' svetovni reakciji — kolonialni sužnosii, lahko neomajno računate na nas, na delavce, ki ustvarjamo življenje.
Naša pot gre naprej. Slovenska Koroška je del našega skupnega narodnega telesa, zato vaša zmaga, bratje onstran Karavank, je tudi naša, vaša svoboda, tudi naša, in vaš boj. je naš boj pravice nad nasiljem in krivico.
Naj živi naše bratstvo vseh delovnih ljudi, naj živi FLRJ. kamor nas vodi naša zmaga in pot!«
In prav ista misel je vodila prebivalce vasi Bukovja v postojnskem okraju, ki so naslovili svojo resolucijo Zvezni vladi FLRJ v Beograd:
»Koroška mora biti priključena k Titovi Jugoslaviji, kot ste to zahtevali v svoji spomenici Svetu zunanjih ministrov. Ta zahteva je upravičena, ker se je koroško ljudstvo borilo skupno z nami, ker je trpelo pod tujim jarmom kot mi. Ker dobro vemo. kaj pomeni trpljenje in zatiranje, razumemo njih težnje.
Naročamo prav vsi, ki sin« tu zbrani na zborovanju, da ne odnehate od naših skupnih zahtev, po združitvi vseh Slovencev v naši skupni domovini Titovi Jugoslaviji. Živela ljudska oblast! Živelo demokratično in borbeno koroško ljudstvo!«
Ves slovenski narod je danes en sam živ organizem, nesebičen in politično trdno zgrajen. Ljudstvo v Slovenskem Primorju v celoti zasleduje borbo svojih rodnih bratov v Slovenski Koroški.«
Tako so prebivalci is vasi Sludeno napisali: »Mi vemo, bratje na Koroškem, kakšno je vaše trpljenje in kako se morate boriti. Vemo, kaj počenjajo sovražniki delovnega ljudstva, da požigajo, zapirajo, pretepajo in ubijajo napredne ljudi. Trpeli smo tudi mi dolgo, toda z odločno borbo smo dosegli to, da smo se osvobodili in si izvolili svojo ljudsko oblast. Vztrajajte, bratje Korošci, in vodite odločno borbo proti ostankom nacizma in imperializma. Mi pa vam obljubljamo, da bomo vedno z vsemi svojimi močmi podpirali ta boj, ki je boj demokratičnega ljudstva za zmago mirti.«
Ljudstvo ničesar ne prezre. Is vasi Studenec so ljudje napisali: »Z ogorčenjem gledamo na početje an-gloameriških okupacijskih oblasti, ki dovoljujejo, da so še na važnih mestih nacisti, ki so omadeževani s krvjo slovenskega in tudi lastnega naroda ter da li vodijo kljub smagi demokratičnega sveta nad fašisti še vedno tendence za uničenje slovenskega naroda na Koroškem. Mi smol
ponosni na vašo borbo, ki jo vodite proti tem zločincem. Zagotavljamo vam, da vas bomo z vsemi svojimi silami podprli, saj tudi mi vodimo enako borbo z enakimi sovražniki in smo dosegli že velike uspehe.
Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije so prebivalci iz Drskovč naslovili sledečo resolucijo: »Zastopniki delovnega ljudstva Jugoslavije, vztrajajte na zahtevi po priključitvi Koroške k Titovi Jugoslaviji, ker je lo zahteva delovnega ljudstva. Nikakor ne dovolite, da bi zločinski fašizem s svojimi ogabnostmi in krutostmi še lahko škodoval slovenskemu narodu na Koroškem.«
Tudi maršalu Titu so poslali iz vasi Studenec resolucijo: »Prosimo vas, dragi maršal, da tolmačite na merodajnih mestih kot najvišji predstavnik naše nove Jugoslavije, naše zahteve po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. To zahteva pravica, to zahteva prelita kri vseh borcev za svobodo, med katerimi so bili tudi junaški koroški partizani.«
In iz vasi Bukovje so prebivalci
Za današnje stanje v Avstriji
so odgovorne angloameriške oblasti, podpirajo naciste in vojne zločince
ki
Položaj koroških Slovencev je vsesplošno dobro poznan, čeprav je današnji Avstriji neprijetno, da prihaja to v svetovno javnost, kar današnjim vladnim krogom ne daje ravno dostojnega kredita. Koroškim Slovencem se dogaja nezaslišana krivica, silno nasprotje temu, kar .so v zgodovini že morali s strani roparskega germanizma in nasilja prestati, silna in nezaslišana krivica in zločin, če predpostavljamo dejstvo, da so prav koroški Slovenci bili edini, ki so se v sklopu banditskega Hitlerjevega rajha dvignili proti nacizmu in terorju, ki so proti nacističnemu vojnemu valjarju zavihteli upor-
no pest in odšli v partizane. S puško v roki so se borili najboljši, borili pa so se vsi, borila se je vsa Slovenska Koroška, ki je partizane podpirala do končne zmage. Korošcem je narodnoosvobodilni boj pomenil prelom tisočletne tradicije, pomenil je konec nasilja, nasilnega ponemčevanja in enkrat za vselej konec mačehovske vloge Avstrije, ki je z vso težo germanizacije pritiskala na Slovence, ki so ji, kakor pozneje tudi »tretjemu Reichu« bil napoti.
Vsakdo, ki bi mislil, da se je nova Avstrija odmaknila od prejšnje politike Nadaljevanje na 2. strani
napisati koroškemu ljudstvu: »Pretepali so nas, ko smo manifestirali našo voljo v coni A, preganjali so naše najboljše sinove in ubijajo najboljše izmed najboljših. Toda mi ne klonemo. Ne odnehajte tudi vi, bratje Korošci!«
Tak je glas delovnega ljudstva, ki mora najti polnega odziva sedaj, ko se kroji bodoča usoda. In mi vemo, da je ta glas močnejši od vsega nasilja, od vseh glasovalnih strojev in dolarske politike in da je ta glas odločujoč.
Ljudstvo pošilja ogorčene. proteste angloameriški okupacijski oblasti.
OB NEAPELJSKEM ZLOČINU
Odtočno zahtevamo, da prenehate z ropanjem ljudske imovine in z umori delavcev - če imate še količkaj časti in civilizacije v sebi
Nikakor se nteo puljski dogodki zaključili s tremi žrtvami iz vrst puljskega proletariata, v katerega se je upala sprožiti zločinska civilna policija, iz rok Anglo-američanov sprejetih brzostrelk, da bi omogočila ropanje ljudske imovine. Da je to zločinsko dejanje uspelo, se je mobilizirala iz kriminalnih elementov sestavljena civilna policija, priskočili so na pomoč premožni fašistični petičniki in šovinisti, vsem skupaj pa je dala anglo-ameriška vojaška uprava široka pooblastila in proste roke, kar najbolj zgovorno priča kri puljskih žrtev, ki je namočila tla pred poslopjem, iz katerega so ropali stroje.
Zločinski umor je sicer napolnil delavska srca z gnusom in obsojanjem takega zločinskega postopanja odgovornih oblasti, vendar se je ropanje pod pokroviteljstvom anglo-ameriške vojaške uprave nadaljevalo in še stopnjevalo. Da je to res in da odgovorne oblasti dejansko same organizirajo ropanja, nam potrjuje izjava funkcionarja italijanske krščamsko-demokrat-
»iVirslim, da je ta sodba sramota za angio-ameriško vojaško upravo. Sodba je v prvi vrsti v nasprotsivu s temeljnimi načeli pravičnosti, prava in načel demokracije sploh, poleg tega pa je popolnoma nelogična in nikakor ni v skladu z izjavo anglo-ameriške delegacije, ki je v skupni ekonomski komisiji v Trstu priznala, da je bilo odvažanje nepravilno rn da ga v bodoče ne bo izvajala. Torej, na eni strani anglo-ameriška vojaška uprava priznava, da so imeli delavci prav, ker so se borili proti nepravičnemu odvažanju strojev iz njihovega mesta, na drugi strani pa obsoja iste delavce, ker so branili to, do česar imajo pravico.
Pul jski delavci so oškropili s svojo krvjo stroje. Puljski delavci prav tako neustrašeno čuvajo naprave tobačne tovarne, cementne tovarne itd. Delavci cementne tovarne v Soški dolini so enako kakor puljski delavci izpostavili svoja življenja za rešitev strojev, na katere so tako navezani. Delovno ljudstvo podvzema vse, kar je v njegovih močeh, da bi ohranilo stroje in
ske stranke Carignanija, ki je bil sam napraVe zase in za svoje boljše živ-
v Pulju kot član opolnomočene vladine komisije za organiziranje evakuacije
Ijenje. Puljsko delovno ljudstvo se obrača s številnimi akcijami do anglo-
prčbivalstva, ki je seveda brez dvoma (ameriške okupacijske oblasti, pa tudi šovinistično usmerjeno in je med njim* do naše vojaške uprave z zahtevami
dokaj fašističnih elementov. Potrdil ni samo, da se stroji odvažajo, temveč da je tudi brezposelnost v zadnjem času naglo narasla, kar je posledica ropanja.
Anglo-ameriške vojaške oblasti ne morejo prikriti roparskega delovanja, ki se izvršuje po njih naročilu, ter celo same priznavajo, da je to ukaz nadrejenih forumov. Potemtakem so umazane s krvjo puljskih žrtev naj-v.išje inštance anglo-ameriške vojaške uprave v coni A, ki s tem grobo kršijo ' Devinski sporazum in so dejansko one same krive i ropanja i gladu ter brezposelnosti delavskega razreda, kakor tudi zločinskega umora.
Puljsko delovno ljudstvo kot tudi ljudstvo slovenske in hrMoške Primorske najostreje obsoja grozodejstva kot tudi vsakodnevno ropanje ljudske imovine, ki so jo ustvarili s svojim delom, in žulji edino delavci sami in prav to lastnino danes ropajo ljudje, ki so leta in desetletja srkali iz delavcev moč, bogateli na račun žuljev in trpljenja delovnega ljudstva. Val ljudskega ogorčenja je preplavil celotno Istro, strnil delovne množice cekrtne Julijske krajine še bolj in je našel odziv že daleč v svetu med resničnimi demokratičnimi ljudskimi množicami. Obsojamo najostreje zahrbtno in gnusno politiko tako imenovanih »zaveznikov«, ki jim nikak dogovor ni svet, ki pljuvajo na svojo lastno čast in besedo, ki so pripravljeni danes božati včerajšnje ubijalce njihovih lastnih sinov, in celo še več, dajejo jim uniforme, orožje, da lahko nadaljujejo s sistemom fašističnega režima, ki je slonel na ubojih, nasilstvih in terorju.
Ljudstvo Slovenskega Primorja ob-
Odgovorne oblasti pa so, kakor v živo nasprotje in oprte na oboroženo moč svojih podivjanih vojakov policije in oprte na fašistično civilno policijo obsodile delavce, ki bo branili svojo last na leta in še več ječe. Brez dvoma, da je to sramota, ki vpije glasno v široko svetovno javnost in zahteva pravično kazen za odgovorne organe, ki so zločine narekovali in za zločince, ki so ubijali.
Vse to jasno priča, da hoče anglo-ameriška vojaška uprava v Pulju otež-kočiti gospodarske pogoje in prisliti prebivalstvo, da bi se selilo v Italijo. Vse pa kaže, da odhajajo le reakcionarni in šovinistični elementi, ki se upravičeno boje ljudske sodbe, ki bo imela v novi domovini Jugoslaviji polnomočje.
Generalmajor JA Venčeslav Holje-vac, namestnik komandanta vojaške uprave JA za Julijsko krajino je podal točne izjave o odvažanju strojev iz Pulja kot tudi iz ostale cone A. V zvezi z obsodbo delavcev, ki so branili stroje in hoteli preprečiti ropanja, je dejal:
po zaščiti svojih pravic.
Izmed vseh industrij v Pulju delata samo še cementna tovarna in arzenal. Iz Pulja so doslej odpeljali pet tovarn, vrsto manjših podjetij in številne stroje. Dve največji tovarni, ladjedelnica in tobačna tovarna, ne delata, prav tako pa tudi ne manjša podjetja, da niti ne govorimo o drobni obrtni delavnosti, ki je sploh ni. V Pulju je sedaj brez dela in brez možnosti obstoja 6000 delavcev. Na trgu ni hrane, kakor tudi ne drugih potrebščin. Življenje postaja meščanom nemogoče. Anglo-ameriška vojaška uprava s svojim zadržanjem neposredno podpira reakcionarne elemente in stremi za tem, da bi preizkušeni sovražniki bratstva slovanskega in italijanskega naroda razvili še večjo delavnost med puljskimi Italijani, nagovarjajoč jih k izselitvi iz mesta. V tem smisln obljubljajo tistim, ki se hočejo seliti, namestitve v Italiji, dajejo jim po 70.000 lir kot pomoč za izselitev, povišujejo se najemnine, da bi s pomočjo gospodarskih pogojev, ki jih vedno bolj otežkočajo, vplivanj na meščane, zlasti na Italijane, da bi zapustili mesto.
Jasno je, da se pri tem delu uporabljajo tudi reakcionarna obrabljena gesla, s katerimi se zvrača vse zlo na novo Jugoslavijo in ki imajo vobče namen, prikazati Italijanom v Pulju, da jim bo življenje v novi Jugoslaviji nemogoče.	,,
Mi smo ponudili odkup posameznih podjetij, da bi s tem nudili kruh in delo brezposelnim delavcem v Pulju, vendar odbija anglo-ameriška vojaška uprava s svojim enostranskim postopkom tudi to možnost za pomoč puljskemu ljudstvu. Še naprej bomo dobro vodili račun o vsem, kar se dogaja v Pulju in sploh v coni A in preko Skupne ekonomske komisije podvzemali korake za ureditev zadev, ki se tičejo obeh con.«
Ker se ljudstvo Slovenskega Primorja čuti osebno prizadeto pri takih zločinskih akcijah, ki jih odobrava anglo-ameriška vojaška uprava, se ljudstvo zbira v znak protesta in odpošilja anglo-amer iški centrali vojaške uprave v Trstu, ki je osebno odgovorna za zločine, protestna pisma in resolucije, ki pričajo o obsodbi, ki jo je izreklo naše delovno ljudstvo.
»Protestiramo proti nezaslišanim krivicam, ki se dogajajo našemu poštenemu delavstvu v coni A.
Krivic in zločinov ne moremo mirno gledati, ker smo mi skupno z njimi kot soborci preveč žrtvovali, da bi se dogajala zločinstva in zverinstva, ki jih ne pomni naša zgodovina. Zahtevamo odločno, da se to neha, če imate količkaj časti in civilizacije v sebi.«
Tako so napisali prebivalci Ledine pri Idriji. Prebivalstvo samotnega gorskega naselja Krnice-Masure se je zbralo, da obsodi povzročitelje pulj-
in ki jo je še stopnjevala po »anšlusu«, bi bil v veliki zmoti. Avstrija se sicer tretira zase, ločeno od Nemčije, vendar brede še vedno po gazi in načelih napadalnega in zločinskega nacizma, kar morajo na žalost dan na dan ugotavljati koroški Slovenci. Postopanje vlade, administracija, oblast, vse diši po sistemu, ki je zatiral tisočletje in še več, vejo slovenskega rodu onkraj Karavank. Prepričani smo, da nihče ne more s tako natančnostjo osvetliti Avstrije, kot ravno usoda koroških Slovencev. Slovenci na Koroškem so bili stalen kamen, ob katerega se je zadevala germanistična ošabnost m njih čut »herrenvolka«, ki mu je bilo zoprno, da mu taka peščica nekega tujega naroda brani pohod na jug in nova možna osvajanja. Avstrijski šovinizem je šel tako daleč, da se je posluževal prav vseh metod narotinega zatiranja, ker je domneval le na tak način zatreti koroški slovenski živelj. Zatiran je slovenskih šol, prepoved slovenskega jezika v javnosti, napad na politične eksponente zavednih Slovencev, nastopanje orožništva, vse to zgovorno priča kako zelo se je nemštvo zanimalo za »rešitev« slovenskega vprašanja.
Nezaslišana odpornost je odlikovala
v tej dobi koroške Slovence, ki niso klonili niti pod težko uničujočega pruskega škornja, niti jrod kremplji nemškega orla. Odpor proti kljukastemu križu se je stopnjeval bolj in bolj, čeprav je vse kazalo, da to pomeni dokaj preprost samomor. V tem se zrcali silna zavest koroških Slovencev in njih zaupanje v nadaljnji obstanek.
Kako se je obnašala Avstrija nam najbolj zgovorno pričajo dokumenti sami. Avstrija je polno soodgovorna za napad na Jugoslavijo leta 1941. Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov je pokazala naslednji obračun. Izmed 4433 .doslej ugotovljenih nemških vojnih zločincev je 2062 Avstrijcev. To je menda na j lepši in najbolj prepričljiv argument za izredno odgovornost Avstrije za napad na jugoslovanske narode. Tudi v tem se kaže samo eno, in sicer, da je Avstrija ostala verna svoji stoletni politiki, ki jo je vodila napram drugim nenemškim slovanskim narodom.
S koncem druge svetovne vojne pa se je politika Avstrije spremenila v toliko, da je postala samostojna nacistična centrala, vredna Hitlerjeva tvorba. Potem je tudi lahko razumljivo, zakaj je današnja Avstrija zbirka mednarodnih vojnih zločincev, za-
Angloamericani redijo vojne zločince - enaki tiči lete skupaj
Antiiašistično ljudstvo Slovenskega Primorja je storilo pač vse, da bi dokazalo odgovornim oblastem Angloameričanov v Italiji, kakšna nevarnost obstoja v dejstvu, da nudijo zatočišče vojnim zločincem vseh nacij in celo svojo širokogrudno podporo. Na tisoče resolncij je bilo odposlanih iz vseh krajev Slovenskega Primorja na mirovno konierenco v Pariz in New York, na tisoče svaril je prejela mednarodna komisija, med katero so bili tudi delegati ZDA in Anglije, ki nosijo pred svetom težko breme odgovornosti. Zločin v Neaplju je bil organiziran; ne samo dopnščen, temveč tudi izveden brez ovir, čeprav se je to zgodilo v prisotnosti visokih angleških vojaških osebnosti. Padel je konzul FLRJ Vicko Glumčič.
Kaj naj bi še dejali k vsemu temu? Predobro poznamo cono A, kjer se v naši neposredni bližini godijo prav taka grozodejstva in še večja, kakor pod Mussolinijem in Hitlerjem. Ljudstvo je svarilo pravočasno in jasno, kaj pomeni prosto kretanje vojnih zločincev, katere bi morali predati v roke ljudstva onih dežel, v katerih so vršili zločine. Trst je bil vsekdar signal, kam vodi »gentel-mensko« postopanje z razbojniki. V Trstu je lansko leto padel major Vlado Despot pod rokami istih in njim sličnih banditov, ki uživajo letovišče v angleških taboriščih in premišljujejo najbrž to, kar so izvedli v Trstu, marsikje in zadnje potrebno.
Kako bo Anglija opravičila ta zločinstva ni niti važno, ker je zelo redkobesedna, kadar se tiče njene krivde. Svet pa je spregledal in demokratične množice odločno vztrajajo, da se pomete z ostankom zločinskega iašizma in se upostavi mir, ki ga delovno ljudstvo vsega sveta želi in ga je dejansko tudi ptrebno.
Obsojamo vsako podlo in protiljudsko dejanje, strogo obsojamo zločin v Neapljn. Morda bodo nehali s takšnimi početji, sicer ne bo potrebno gotovim delegacijam hoditi po mirovnih konierencah, če njihovi lastni organi izzivajo nemire, ščitijo zločince, kar nikakor ne vod do zagotovitve trajnega miru.
Hitlerievi hlapci pod angleško komando
Napad pri angleških vojaških oblasteh v coni Neaplja zaposlenih četniških razbojnikov na oficiaine jugoslovanske zastopnike in mučeniška smrt vršilca dolžnosti začasnega konzula FLRJ Vicka Glunčiča sta povzročila v vsej naši deželi največje zgražanje. Naša javnost je posebno ogorčena in razjarjena zaradi dejstva, da je bil uboj izvršen v štabu angleške komande taborišča št. 38 za »razseljene osebe« vj»ričo angleških oficirjev, da so ubijalci v angleški službi in da nosijo angleško vojaško uniformo. Okoliščine, v katerih je bil zločin storjen in kj so navedene v uradnem poročilu jugoslovanske delegacije pri zavezniškem posvetovalnem svetu za Italijo, so do podrobnosti osvetlile udeležbo angleških oficirjev v tem zverinskem napadu. Zaradi tega zločin v Neaplju ni bil sprejet v naši javnosti samo kot eden izmed najtežjih izpadov proti Jugoslaviji. kar jih je bilo doslej izvršenih z angleške strani. V analih mednarodnih odnosov bi težko naši, celo na njihovih najbolj mračnih straneh podoben primer skrajnega sovraštva in zahrbtnosti do oficielnih zastopnikov zavezniške dežele, kakor, je bil primer z ne-
častnim vedenjem angleških oficirjev, ki so omogočili četnikom, da so ubili Vicka Glunčiča in težko ranili Josipa Engela.
Toda napačno bi bilo presojati neapeljski zločin samo kot rezultat odkritega sovraštva do Jugoslavije, ki so ga tako nedvoumno pokazali angleški oficirji, katerih odgovornost za napad in uboj je nedvomno ugotovljena. Ta brezprimerni napad na oficielne zastopnike Jugoslavije je predvsem rezultat politike, ki jo uveljavljajo angieško-ameriške okupacijske oblasti v odnosu do pobeglih fašistov, vojnih zločincev, pripadnikov kvis-linških vojaških formacij in kolaboracionistov vseh vrst. Zločin v Neaplju je najboljši dokaz, da ta politika nima samo značaja odkritega sabotiranja izročitve pobeglih vojnih zločincev zainteresiranim vladam in repatriacije tistih »razseljenih oseb«, ki se hočejo vrniti v domovino. Po krvavem dogodku pri Neaplju mora biti slehernemu jasno, da je grobo gaže-nje moskovske deklaracije o vojnih zločincih, ki ga tako vztrajno vrše anglo-ameriške oblasti v vseh okupiranih j>o-krajinah zapadne Evrope, mnogo resnejšega značaja. Zaščita, ki jo dajejo angle-ško-ameriške oblasti v Italiji ter okupi-
skih žrtev in roparske zločince. Angloameriški vojaški upravi so napisali:
»Mi, ki uživamo sadove ljudske oblasti in nas ne žuli več imperialistični jarem, ne moremo mirno gledati, da bi danes naši bratje, ki so skupno z nami prelivali kri, trpeli take krivice. Zato odločno zahtevamo, da se takoj preneha s takim protiljudskim početjem, ki ogroža varnost in obstoj poštenega delavstva v coni A.«
Ljudstvo obsoja vse kar je nezdravega, obsoja in ito upravičeno, ker se dogajajo dejanja, ki jih lahko primerjamo dejanjem nacistov in podivjanih fašističnih rabljev. — Anglo-ameriški upravi je naslovljenih na stotine pisem, iz vasi, trgov in delovnih področij.
Eno takih se glasi:
»Delavstvo in ljudstvo vseh množičnih organizacij okraja Ilirska Bistrica odločno protestira proti odvažanju tovarniških strojev in drugega materiala, ki je splošna ljudska imovina iz predelov Slovenskega Primorja in Istre, ki je sedaj pod upravo anglo-ameri-ške okupacijske oblasti.
Brezvestno postopanje žali zavest našega delavstva in vsega ljudstva, ki je te stroje s krvavimi žulji zaslužilo in ima zato do njih pravico, da si
z njimi ustvari predpogoje za boljšo in lepšo bodočnost.
Pristransko in nepravilno jxistopa-nje anglo-ameriške uprave še bolj občutimo, ker naša težkih žrtev jvolna borba za skupno zavezniško zmago proti naci-fašizmu nam ni priznana, nasprotno postopanje anglo-ameriške uprave jasno kaže, da se vse naše osnovne pravice za dosego častnega in pravičnega miru teptajo in bojkotirajo.
Miroljubno ljudstvo našega okraja se zgraža nad dejstvom, da ZVU podpira neofašizem pri grmadenju orožja za borbo proti demokratičnemu antifašističnemu ljudstvu naše krajine in da civilna policija in anglo-ameriška uprava zapirata demokratično antifašistično množico, medtem ko podpirata javno neofašistične zločince, ki napadajo in morijo miirno, nedolžno ljudstvo in ogrožajo mir v Julijski krajini.
Ljudstvo tega okraja se z vso odločnostjo upira takemu postopanju in zahteva od anglo-ameriške uprave v imenu vseh tistih človečanskih pravic za katere se je borilo, da odgovorna uprava podvzame vse potrebne korake, da se prekine gonja proti antifašistom in vzpostavi pravi demokratični red in mir.«
kaj je v Gradcu gost angleških okupacijskih oblasti sam Pavelič, tisočkratni morilec hrvaških domoljubov. Tedaj je umljivo, zakaj so na vladi nacisti, zakaj celo v Londonu nastopajo v imenu avstrijske vlade ljudje, kot je na primer Piesch, ki je prevzel v svoje roke jjosle direktno iz rok Rainerja, enega izmed najslovitejših krvnikov slovenskega naroda. Rainer je sicer prejel kazen, toda Piesch še danes vlada. Če so na vrhovih avstrijske vlade zločinci in nacisti, nam mora biti jasno, da je ves upravni aparat stokrat nacističen.
Za tako stanje imajo vse zasluženje angleške okupacijske oblasti v Avstriji, ki kažejo naravnost bratsko naklonjenost bivšim in jasno, tudi današnjim nacistom. Kakor je videti angleške oblasti ne mislijo tako hitro iz-premeniti svoje naklonjenosti, če jx)-mislimo, da pije Pavelič skupno z njihovimi funkcionarji visky in brandy. Pač obsodijo tu in tam nacista, toda če je obsojeni nacist kriv enega zločinov, pa so tu nacisti, ki so krivi desetin smrti, prosti in spoštovani jniljenci vojaškega upravnega aparata njegovega veličanstva — britanskega imperija.
Tak položaj pa nosi v sebi vso težo nasilja, ki je v prvi vrsti naperjen proti koroškim Slovencem. In če so se
borili kot partizani, pomeni to danes, da so nasprotniki avstrijsko-nacistič-nega režima in v takem smislu Avstrija tudi nastopa proti njim.
Preganjanje sledi preganjanju, odvzemajo slovensko šolstvo, nemalo je primerov, ko nacisti kot uradni organi, napadajo demokratične ustanove in ne ne pomišljajo skruniti celo grobove koroških borcev za svobodo — partizanov. Po Slovenski Koroški nameščajo iste ljudi — naciste, ki so za časa Hitlerja terorizirali ljudstvo in danes vršijo prav isti posel. Teror ne popušča, kvečjemu stopnjuje se. O tem pričajo številne resolucije, protesti in izjave slovenskih antifašistov na Koroškem.
Gonja proti Jugoslaviji zavzema ob- ! širen obseg, in tega so v celoti krivi : oni, ki naj bi se jih imenovalo zavez- j nike, katerim so partizani reševali le- ! talce in s katerimi so so proti fašizmu skupno borili.
Čudne reči, pa na moč resnične in j še bolj zločinske.
Koroški Slovenci pa vedo le za en { sam odgovor. Ta njih odgovor je star že tisoč let in vedno je bil isti, namreč: »Borimo se za svobodo in naša borim mora roditi pravico.« In ta pravica pomeni danes priključitev Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji.
ranih zapadndh delih Avstrije in Nemčije zločincem in ubeglim kolaboracionistom, je dejansko odkrito podpiranje najbolj zagrizenih sodelavcev fašističnih osvajalcev v njihovem sedanjem sovražnem rovarjenju proti demokratičnim deželam in miru v Evropi. Samo s takim podpiranjem, samo z neposrednim hujskanjem s strani angleških vojaških oblasti v Italiji, lahko, n. pr., pojasnimo predrznost četniških zločincev v coni Neaplja, da so dvignili roko na diplomatske zastopnike Jugoslavije, da jo še enkrat omadežujejo s krvjo v zverskem ubijanju sinov naših narodov.
Drastičen primer odkritega angleško-ameriškega podpiranja ubeglih vojnih zločincev in kolaboracionistov so razmere, ki vladajo v znanem taborišču za »razseljene osebe« v Eboliju (Italija). V tem taborišču so pripadniki četniških tolp DM Ijotičevskega »Srbskega dobroveljskega korpusa«. Nedičevsi »Srbske državne straže« itd., kj so skupaj z Nemci pobegnile iz Jugoslavije. Znano je. da so se te kvislinške formacije v dneh nemške kapitulacije predale angleško-ameriškim četam. Znano je že, kaj eo storile angieško-ameriške vojaške oblasti v Italiji s temi izdajalskimi tolpami. Sedanji okupatorji v Italiji so omogočili izdajalskim oficirjem Draže. Mihajloviča in Nediča, Ljotičevim »prosvetarjem« in drugim, da so še nadalje obdržali popolno komando nad vsemi tolpami, s katerimi so pobegnili v Italijo. Načelniku Nedičevega vojnega štaba, Miodragu Damjanoviču, šefu vohunske službe v v Ljotičevih fašističnih formacijah, Ja-kovu Ljotiču, znanemu krvniku, četniške-mu »vojvodi« popu Momčilu Djujiču in drugim, so angieško-ameriške vojaške oblasti v Italiji omogočile, da formirajo tako imenovano »jugoslovansko kraljevsko vojsko« in da spremene taborišče za »razseljene osebe« v Eboliju v center odkritega sovražnega rovarjenja proti Jugoslaviji in najdrznejše fašistične propagande. V taborišču Eboli prirejajo tečaje, v katerih se fašistični razbojniki pripravljajo na teroristične zločine proti varnosti naših narodov. Tu se dela besna propaganda za »tretjo svetovno vojno.« Vpričo angleško-ameriških okupa' eijskih oblasti nacisti iz Ljotičeve organizacije »Zbor« v svoji besni propagandi žalijo najvišje voditelje demokratičnih dežel, nazivajoč jih »vojni zločinci« itd. Razbojniška tolpa v taborišču Eboli ima svoje komande in vojaške šta#e, ki se obračajo na angieško-ameriške vojaške oblasti uradno kot na »zavezniške«. Vozovnice, ki jih podpisuje vojni zločinec general Damjanovič, veljajo pri angleško-ameriških vojaških oblasteh v Italiji kot jjolnovredni potni dokumenti.
V svojem podpiranju vojnih zločincev in kolaboracionistov v Italiji so šle angieško-ameriške okupacijske oblasti se dalje. To najbolje kaže krvavi zločin v Neaplju. Mar četniki, ki so z zverskim napadom na jugoslovanske zastopnike in ubojem tovariša Glunčiča dokazali, da spadajo med najbolj krvave klavce, niso nosili angleške vojaške uniforme, mar niso zdaj v službi pri angleških vojaških oblasteh? Toda ko sprejema okupacijska vojaška uprava v Italiji take vojne zločince v svojo službo, jim ne poveri samo položajev po raznih »begunskih« in »delovnih« taboriščih. Prj šefu angleške policije v Italiji polkovniku Hutsonu, je na primer v službi četniiški kapetan Jef-tdč. Ta izdajalec »pomaga« polkovniku Hutsonu »loviti« vojne zločince! Ugotovljeno je, da služi ta »lovec na vojne zločince« dejansko samo zato, da opozarja na nevarnost vse izdajalce, čijih izročitev se zahteva. Vojnih zločincev pa ne sprejemajo okupacijske oblasti v službo samo v 1 Italiji. Te dni je bila izvršena po vseh taboriščih za »razseljene osebe« pod upravo angleških okupacijskih oblasti v Nemčiji široka akcija za rekrutiranje »razseljenih Jugoslovanov v »mešano organizacijo civilnih Jugoslovanov«. Rekrutiranje »razseljenih Jugoslovanov« v zapadnih conah Nemčije v to »mešano policijo« ni nič drugega, nego še en P?" skus, da bi se preprečila repatriacija tistih, ki se hočejo vrniti v domovino in še en ukrep, da se vojni zločinci obvarujejo zaslužene kazni.
Politika zaščite vojnih zločincev, ki jo uveljavljajo angieško-ameriške vojaške oblasti v zapadnj Evropi, v veliki meri izpodkopava zaupanje v mednarodnih odnosih. Naša javnost na primer se P° vesteh o krvavih zločinih po Neaplju * vso pravico vprašuje: zakaj in s kakšnim namenom sprejemajo angleško; ameriške okupacijske oblasti v Italiji pod svojo komando jugoslovanske izdajalce, ki so bili med vojno pod komando Hitlerja in Mussolinija? In kakšni računi vodijo angieško-ameriške okupacijske oblasti na zapadu pri onemogočanju, da bi vojne zločince, ki so bili med vojno tudi sovražniki angleškega in ameriškega naroda, zadela zaslužena kazen? Odgovarjajoč na to vprašanje si mi v Jugoslaviji po zločinu pri Neaplju ne moremo kaj, da bi odkrilo ne izjavili, da vidimo v angleško-ameriški zaščiti jugoslovanskih vojnih zločincev, stališče, ue; združljivo z odnosi, ki bi morali vladati med deželami, zavezniki iz vojne.
»Borba«.
Iz Kanala ob Soči odvažajo v Italijo bencinske črpalko
28. januarja je prišla v Kanal skupin8 delavcev s tovornim avtomobilom in demontirala tri bencinske črpalke ter Jih odpeljala. Delo je izvršilo podjetje Emil* Coment j a Iz Gorice po nalogu družb® AQTP iz Runa.
Teden
NASE KNJIGE
Če je bil teden »Za našo knjigo«, ki se je vršil lansko leto, silnega manifesta-tivnega pomena in vsled tega bolj viden, tedaj je teden »Naše knjige«, ki se vrši od 2. do 8. februarja, značilen po globokem notranjem delu, ki zajema kar najširši obseg in so k temu pristopile ljudske množice z vso vnemo. Ta akcija se vodi v istem času v vsej Sloveniji z na-Blenom, da se poglobe korenine kultumo-prosvetnega dela, da si ljudstvo samo Zajamči močne osnove za nadaljnji razvoj. Napačno bi bilo misliti, da je teden »Naše knjige« samo trenutna akcija, ki naj bi se nato neopazno razblinila in bi Potem govorili samo o trenutnih uspehih, kar bi tudi pomenilo vse. Ta naš teden mora imeti vso sličnost uspeli zdravniški operaciji, ki dà telesu novo rast, svežost m trdne življenjske temelje. Letni čas nas že sam po sebi sili bolj k podrobnemu delu, kar prihaja do izraza v bralnih večerih, čitalnih krožkih, urejevanju knjižnic in Stenčasov.
Prosvetni kadri so dobili kar najširše pooblastilo za temeljito delo, ki jim je bilo nalcazano v globoko idejnih referatih o ljudski prosveti in njeni nadaljnji Poti. K delu je pa v celoti pristopila Osvobodilna fronta in vse množične organizacije, ki vodijo ljudsko prosvetno delo prav v svojih vaseh in med svojimi člani. Zato ni čuda, da se je o tem razpravljalo na najrazličnejših konferencah prosvetnih delavcev, da je to vprašanje globoko zajela okrajna učiteljska konferenca v Postojni, ki je temeljito obdelala referat prosvetnega ministra tovarišice Lidije Šentjurčeve, in si je v zvezi s tem napravila svoj delovni načrt. Spoznanje, da stojimo v uresničevanju načrtnega gospodarstva industrializacije in elektrifikacije, nam narekuje prav na torišču kulture in ljudske prosvete dolžnost pri vzgajanju kadrov, ki bodo morali zavestno izvajati gospodarsko politiko ljudske države. Doba gospodarske ofenzive mora imeti izredno močan in strnjen množičen odmev v političnem kakor tudi prosvetnem delu v tovarnah, podjetjih, na vaseh in v mestih. Prosvetno delo mora imeti za cilj vzgojiti načelne, delovne in zavestne državljane.
Napredne knjige so nam dostopne, marsikaj je možno nabaviti prav sedaj v tednu »Naše knjige«. Tako je postojnski okraj ustanovil centralne knjižnice, in to v Studenem, Bukovju, Orehku, Št. Petru, Postojni, Košani, ki predstavljajo kar močne kultumo-prosvetne temelje.
Prav posebna naloga je sedaj v delokrogu prosvetnih svetov, ki predstavljajo forum za vse prosvetno in kulturno delo na vasi. Knjižnice kot eno izmed najmočnejših orožij postajajo last prosvetnega sveta, ki jih stavi na razpolago pre-
v svojem obdobju. Tudi ta program bo | zasegel na široko ob sodelovanje žena, j pionirjev in mladine.
V vasi Senadole poteka teden »Naše j knjige« v skupnem branju in študiju", pri- j pravljajo pa se na Prešernovo proslavo, j ki naj poda njegov življenjepis, najznačilnejše mojstrovine njegovega ustvarjanja, njegovo težko življenje, kakor tudi pikrost, ki je bila namenjena njegovim sodobnikom, ki niso doumeli velike ustvarjalne možnosti slovenskega jezika. Dela so se lotili množično in vztrajno, tako da bo zaključek pokazal povezanost vseh množičnih organizacij, posebno pa veselje prebivalstva samega za smotrno prosvetno delo na vasi.
Čitalni večeri so se pričeli tudi v vasi Slavini, kjer se jih udeležuje nad 50 prebivalcev.
Tudi v Žejah kakor v vseh vaseh dajejo tednu »Naše knjige« globok pomen. Knjiga, napredna in vzgojna, ki dviga naše preproste množice, si je utrla pot v sleherno naselje, kjer po njej pridno segajo in si bogatijo svoje kulturno obzorje.
Mladina iz vasi Prelože se zbira vsak večer v čitalni grupi, ki zajema celotno število mladine na vasi, kjer študira razne vzgojne mladinske knjige. Obogatili so se s Kalininovo knjigo »O mladini«, sedaj pa čitajo »Kako je človek postal velikan«. Z velikim zanimanjem sledijo študiju in pogosto razpravljajo o vprašanjih, ki jim niso jasna, Sami trdijo, da nekoliko težko dojemajo snov, ker doslej niso imeli možnosti, da bi se učili. V italijanskih šolah so jih Italijani vzgajali in zastrupljali v fašističnem duhu.
Živahno diskusijo vodita mladinca, ki sta oba borca iz narodno-osvobodilne borbe, eden izmed njiju je invalid.
Vas je bila požgana že leta 1944., zato je vprašanje prostorov za zbiranje rešeno tako, da se vsak večer zbirajo v hiši enega izmed mladincev, dokler ne bo obnovljen prostor, kamor bodo prenesli mladinski dom. To se že dela s prostovoljnim delom.
Njih knjižnica je bila svojevrstno ustanovljena. Izvršila se je nabiralna akcija za krompir, ki je glavni kmečki pridelek vasi. Krompir je mladina prodala Nabav-no-prodajni zadrugi v sosednji Prem. Z izkupičkom si je nakupila knjig, ki jih danes ceni toliko bolj, ker jih je pridobila z lastnim trudom. Knjižnica se izpopolnjuje in je v njej že okrog 40 naprednih in vzgojnih knjig. V tednu »Naše knjige« se uče poleg bralnih večerov še snov za prireditev, ki bi prinesla sklad za opremo mladincev in mladink, ki bodo šli gradit progo Šamac—Sarajevo.
Ker prejemamo poročila z nekaj zamude, smo zbrali le majhen del tega, kar
Samo s temeljitim učenjem bomo postali dobri mojstri, študijski krožek vajencev Avtopodjetja v Ajdovščini.
so pokazali še posebno Senožečani, ki so kupili peč za dvorano Prosvetnega doma, da jim bo študij in prosvetno delo tudi v hladnih dneh omogočeno.
Teden »Naše knjige« nam bo brez dvoma vrgel še mnogo ugotovitev, ki jih bomo zaključili v en sam skupen napor delovnega ljudstva Slovenskega Primorja, ki se hoče otresti vsega nazadnjaškega, in mračnega, da bo delalo še bolj za-
vestno, da bo kot sestavni del nove Jugoslavije odločno izpolnjevalo pot, ki jo morajo jugoslovanski narodi prehoditi v čim krajšem času, da dosežejo široko blagostanje delovnim množicam in pro-cvit gospodarstva, ki je temelj tudi kul-tumo-prosvetnega dela.
Prevzgoja naših množic mora dobiti krepke in globoke temelje, da bo naš rod zdrav, da bo naša republika idejno močna in gospodarsko kar najbolj trdna.
Populariziraimo naše IJucbko-prosvetne uspehe
Individualno izobraževanje je temeljna priprava za uspešno delo v študijskih krožkih. Stara mama iz Šturij se tega dobro zaveda, zato bere
svoji vnukinji.
bivalstvu svojega delokroga.
Sijajno je svojo nalogo razumela mladina postojnske gimnazije, ki je vestno pripravila mobilizacijske napise za teden fNaše knjige«. V tednu sameih pa izva-1aio bralne večere, kot so to sami določili.
V	majhni vasici Žeje so v tem tednu otvorili čitalni krožek. Za čitalni material 80 si izbrali gotovo najbolj priljubljeno knjigo, ki opisuje požrtvovalnost in odločno voljo sovjetskih ljudi »Kako se je kalilo jeklo«, ki kroži v milijonski nakladi po Sovjetski zvezi in po drugih državah, je pa tudi pri nas priljubljena. Prav tako so pokazali zanimanje za zadružništvo in predelujejo knjige o radruž-aištvu, ki so jim na razpolago.
V	Senožečah pa so pričeli z vajami za Uprizoritev igre »Zelena vrvica«. Vloge so razdelili, kot se spodobi, tako, da bodo »astopile poleg mladine tudi žene in pio-uirji. Nekoliko so pozabili na Stenčas, kar sedaj nadomestujejo. Izredno zdrav P°iav pomeni sodelovanje mladine iz Gabrč, ki bo Senožečanom prispevala nekaj recitacijskih točk. Gabrčani redno dopisujejo na Stenčas in menjajo dopise Vsakih deset dni. Senožečani pripravljajo slovesen zaključek tedna »Naše knjige«, ki ga mislijo vskladiti ■ Prešernovo pro-•lavo. Program je že izbran in bo podal sliko življenja in dela Franceta Prešerna, Uajvečjega mojstra in borca za svobodo
se po naših vaseh godi na kulturno-pro-svetnem torišču.
V Radohovi vasi prebivalci skupno z mladino obiskujejo čitalne in študijske sestanke, kjer čitajo napredne knjige. V Št. Petru na Krasu so se vestno pripravili na teden »Naše knjige«. Prosvetni svet je sestavil skupino 6 predavateljev, kateri obiskujejo sosednje vasi in predavajo o naši sodobni knjigi.
Prosvetni svet v Postojni pa je organiziral 12 bralnih krožkov, ki bodo trajali vse, dokler bosta delo in čas dopuščala. Postojna sama premore 5 ličnih izložb, kjer so razstavljene nase napredne knjige. Ob koncu tedna bo izvedena skupna zaključna proslava.
Če smo največji delež skrbi posvetili širjenju in osvajanju naših naprednih knjig, je na drugi strani močan poudarek na časopisju, ki ga prebivalstvo Slovenskega Primorja rado prebira in se iz njega uči. Delavci tovarne SICLA-e so naročeni skupno na 650 izvodov časopisov Pripravljajo se na zaključni nastop dne
8.	t. m., ki bo posvečen geniju Prešernu
Prestranek ima dve čitalni skupini, vas Koče štiri, ki so bile organizirane na pobudo prosvetnega sveta. Hrastje pa se pripravlja na igro iz partizanskega življenja »Mladi aktivisti« in na dostojen Prešernov večer.
Zagorje tudi dela, bralni krožki se vrstijo dnevno. Skrb za prosvetne prostore
Smo pred sklepom tedna naie knjige. Star običaj je, da na koncu vsakega dela napravimo temeljit obračun. In ga bomo tudi napravili. Seveda tega obračuna ne bomo napravili iz same radovednosti, ampak predvsem zato, ker nam bo obračun naše akcije pokazal, kaj srno tu ali tam uspeli napraviti v teku enega tedna za temeljito izboljšanje izobraževalnega dela med našimi množicami, da se obogate osi s temi uspehi.
Glavno važnost smo o tednu naše knjige posvetili pravilni organizaciji in izpopolnitvi naših ljudskih in sindikal-njh knjižnic, katerih dobro delo se bo potem jasno odražalo pri osem ljudsko-prosvetnem delu pri nas. Zato bomo morali brez dvoma ob zaključku tedna naše knjige vedeti pred osem, kako smo izboljšali naše knjižnice. Jasno je namreč, da je pri nas o preteklosti vladalo še mnogo neurejenosti prav pri vprašanji preskrbe zdravih, naprednih knjig ljudskim množicam. Mnogo je o tem pogledu napravil teden naše knjige že tani, saj je skoraj o vsako vas prišlo lepo število naprednih knjig, ki so ustvarile predpogoje za večerne bralne in študijske krožke. Brez dvoma je treba pozdraviti iniciativo, ki se je pojavila o 'postojnskem okraju in stremi za tem, da združi po več razdrobljenih knjižnic, ki imajo po par deset knjig, o poedinih vaseh oziroma v nekaj zaselkih o eno knjiž-njico, ki bo lahko založena z vsemi izi-štimi knjigami. Vendar pa bo ta knjižnica potem poedinim študijskim in bralnim krožkom pošiljala po več knjig skupaj, ki bodo tako potem krožile od krožka do krožka in se nato vračale v knjižnico. Poleg tega pa bodo tudi bolje založene knjižnice po-sovejale nižje organiziranim knjižnicam
knjige, ki si jih te še niso mogle nabaviti.
Nadalje je brez dvoma zanimivo, kar so napravili v neki vasi o idrijskem okraju, kjer so sklenili, da bo knjižnica na posebni oglasni deski objavljala sezname vseh novih knjig, ki jih bo sproti nabavljala. Tako bodo ljudje, ki prav za prav zbirajo denar za te knjige, katerih last je tudi knjižnica, točno vedeli, kakšne knjige ima knjižnica v zalogi. Seveda pa je potem dolžnost knjižničarja, da zna ljudem ludi nasvetovati, kakšne knjige naj bero in da se z ljudmi tudi posvetuje o tem, kaj so razumeli in česa niso razumeli.
Vse podatke o takih primerih morajo naši krajevni prosvetni sveti zbrati in jih pošiljati časopisju v objavo,
Zanimanje za in časopisi« v
Kako si naša nova napredna knjiga in časopis utirata pot med široke plasti delovnega ljudstva, dokazujejo številni primeri samoiniciative ljudstva, ki je pripravljeno žrtvovati tudi — kruh, samo da nadoknadi tisto, kar mu je fašizem s tako krutostjo ugrabil. Istra, ki je težo fašizma dovolj hudo občutila, je v zadnjem času pokazala zelo živahno zanimanje za knjige in časopisje. Tako imamo vasi, kjer ima vsaka družina svoj časopis, če ne dnevnik, vsaj tednik. Čeprav so poštne zveze zaradi slabih poti zelo neredne, se vedno bolj širi časopisje tudi po tistih vaseh, ki prej niso nikdar videle tiskane besede. Najbolj je razširjen »Ljudski tednik«, ki prihaja v nekatere vasi v 30 do 50 izvodih, kakor tudi
Srednješolska mladina se zaveda, da je njena osnovna naloga učenje, j
tako da bo vse ljudstvo obveščeno o tem, kako so tu ali tam ljudje pristo-pili k delu za izboljšanje knjižnic.
V	tednu naše knjige pa smo posvetili tudi posebno pažnjo bralnim krožkom. Vsekakor bo zanimivo, ko bodo naši prosvetni sveti zbrali podatke o tem, koliko krožkov je bilo pri nas, koliko ljudi je bilo prisotnih na teh krožkih in katere knjige so brali. Tak pregled mora biti vsekakor vestno izdelan, ker predstavlja dejansko sliko ljudsko-izobražeoalnega dela med našimi množicami. Pomanjkljiv pa bi bil tak pregled, če ne bi bilo jasno razvidno, koliko se je o tem tednu dvignila udeležba na teh krožkih oziroma koliko je bilo več krožkov kot doslej.
Naslednja zelo važna stvar, kateri smo posvetili mnogo pažnje, pa je izdelava stenčasov. Priznati si moramo, da je bil na splošno stenčas v zadnjem času precej zanemarjen v poedinih primerih in da ni reševal svoje osnovne naloge. Ko bomo delali obračun našega dela v tednu naše knjige, bomo brez nadaljnjega morali točno vedeti, kakšni so bili v tem tednu naši stenčasi in s kakšnimi stenčasi gredo poedine vasi, poedine tovarne, šole in ustanove na okrajne razstave stenčasov.
To je samo nekaj osnovnih misli, s katerimi morajo resno računali naši ljudski prosvetarji v podjetjih in na vaseh in se zavedati svoje velikanske vloge, ki jo imajo pri izobraževanju našega ljudstva.
našo knjigo Slovenski Istri
»Primorska borba«. Na večernih tečajih, ki so dvakrat tedensko, se listov pridno poslužujejo pri bralnih vajah. Tudi »Ljudske pravice«, »Primorskega dnevnika« in »Mladine« prihaja precejšnje število v Istro,
V	Smokvici, mali vasici, so pionirčki zbrali 40 kg pšenice, jo prodali in za izkupiček nakupili nekaj najnovejših mladinskih knjig. Mladinska organizacija v tej vasi je prejela v dar od mladine iz Vrhnike pri Ljubljani 30 knjig. Mladinci in mladinke iz Slovenije niso mogli napraviti lepše in tudi vrednejše usluge mladini istrske vasice, katera z velikim zanimanjem in pridom čita in se uči iz tega pomembnega kulturnega daru.
Popetre so bile 90% požgane, pa je mladina kljub vsej revščini zbrala 3000 lir in si za ta denar nabavila vse najnovejše knjige in brošure. Od 50 mladine se jih 45 redno udeležuje večernega tečaja, na katerem se izpopolnjujejo v znanju pisanja in čitanja.
Veliko zanimanje je za »Teden knjige«, ki se pravkar vrši. Razgovarjajo, katere knjige si bodo ob tej priliki nabavili.
Tako vidimo, da ne drži beseda reakcije o »Italijanski Istri«. Povsod, koder hodiš po tej trpeči zemlji, te z navdušenjem sprejemajo. Doživeli smo celo primer, da so ob našem prihodu v vas šli biti plat zvona — znak, naj se vas zbere, »ker je prišel časnikar, ki bo povedal veliko novega«. Ljudstvo Slovenske Istre se zaveda, da je danes nujna potreba, da zna poleg »šape«, s katero globoko prekopava prav v teh dneh svojo zemljo — enako dobro in globoko obogatiti razum, in da sta za dosego tega prav knjiga in časopis tista »šapa«, ki pripravlja teren za obilen in bogat pridelek.
Fagon Andrej - Ogarev.
Pomen statistike v načrtnem gospodarstvu
Danes mnogo govorimo in razpravljamo o načrtnem gospodarstvu, toda vse premalo pa še govorimo o statistiki, ki tvori osnovo načrtnemu gospodarstvu.
Poglejmo, kaj pravi tov. Stalin o statistiki v zvezi z načrtnim gospodarstvom: »Nikakega načrtnega dela si ne moremo misliti brez evidence, evidence pa ne brez statistike.« Že iz tega citata se da sklepati, da si ne moremo misliti načrtovanja brez statistike, kakor tudi ne statistike brez načrtovanja.
Kakor sem že uvodoma omenil, je za uspešno načrtno gospodarstvo potrebna predvsem dobra in točna statistika, pa naj si bo produktivnih sredstev, obrti, kmetijstva itd. Ker te statistike nismo imeli, smo naleteli na težave pri sami sestavi načrta. Te težave pa so bile v tem, da nismo posvečali dovolj pažnje statistični službi. Danes moramo reči, da so te težave premostene, zato lahko potrdimo, da bomo naše delo zmogli, ker smo organizirali redno statistično službo, kjer pritekajo potrebni podatki, s katerimi lahko spremljamo in kontroliramo izvajanje načrtnega programa.
Poglejmo malo nazaj v dobo kapitalističnega gospodarstva, kakšen cilj je imela tedaj statistika, kakšnega pa ima danes v ljudski državi. V stari Jugoslaviji, kakor tudi v Italiji je ljudstvo imelo strah pred dajanjem statističnih podatkov o živini, o pridelkih itd., ker je vedelo, da se bo zato davčni vijak še bolj zategnil nad njimi. Danes ta skrb odpade, ker ljudstvo samo odmerja po gospodarski moči državne dajatve.
Oblastniki v kapitalistični državi so se bali prave statistike, ker je ta odkrivala sliko vzrokov ljudske bede, brezposelnosti, bolezni, umiranje širokih ljudskih množic pod težo kapitalizma in budila zavest in srd v ljudsikih množicah do kapitalističnega reda. Zaradi tega je prišlo do notranjih nesoglasij, gospodarskih kriz in vojn; zato je statistika zašla na krivo pot, od katere so imeli koristi le kapitalisti, ki so imeli namen ptikrivati ljudstvu pravi dejanski položaj.
Danes je ravno nasprotno. Resnični statistični podatki naj prikažejo socialno in prosvetno zaostalost ljudstva, naj prikažejo kje in kam mora ljudska oblast obrniti glavno pozornost, da se čimprej zravnajo vse razlike socialne zaostalosti. Organizacija statistične službe zahteva, da se statistika zanima za vse probleme našega življenja; zato spremlja človeka od rojstva, ki kaže številčnost ljudstva, skozi vse njegove dobe, tako v šoli, pri delu v tovarni ali delavnici ali na polju ali v pisarni ali v zavodu. Pokaže naj socialni in gospodarski, prosvetni in kulturni razvoj ljudstva. Iz tega lahko posnamemo, da se statistika bavi s proučevanjem masovnih pojavov v družbi.
Kateri razlogi so preprečevali in še danes preprečujejo, da se v kapitalistično urejenih državah ne more razviti prava statistika: V kapitalističnih državah je gospodarstvo v rokah privatnikov in nihče nima pravice, da bi jih vprašal, kaj in koliko proizvajajo. V tem primeru je statistika brez zveze z gospodarskim življenjem in ne more napredovati in se ne more razvijati.
Danes, ko je oblast v rokah ljudstva in ko obstaja močan državni sektor, ni nobenih nasprotij med statističnimi rezultati in politično oblastjo. Ni več nobe-
ne tajnosti, ker vsa podjetja morajo javljati svojo produktivnost.
Pred vojno država ni mogla uvesti statistike, ker je privatni kapital postavljal režime. Danes, ko država vodi evidenco tudi nad privatnim sektorjem in ga deloma tudi vključuje v načrt, so odstranjene vse zapreke, ki bi preprečevale dobro statistično službo.
Katere so najvažnejše naloge statistike v načrtnem gospodarstvu:
1.	Zbira, organizira in uredi podatke, ki so potrebni za sestavo načrta. Statistika naj pove, kaj imamo, kaj nam je potrebno in v kolikem času bomo dobili sredstva, da bomo zadovoljili vse potrebe.
2.	Bori se za sprovajanje načrta. Naloge, ki jih postavlja načrt, je treba spro-vesti v življenje. Spremljati mora tok proizvodnje, ugotoviti, ali je prišlo do kakšnih težkoč pri izpolnjevanju načrta. Odkrivati mora rezerve, ki so se pojavile v teku sprovajanja načrta, katere se prej niso pokazale. To doseže na ta način, da spremlja delo udarnikov poedinih podjetij, ki so prekoračili normo. Proučuje masovne prijave v razvoju udarnikov, zajema tudi primere udarnikov, ki so danes posamični, ki pa bodo jutri postali masovni pojavi.
Skoraj v vseh gospodarskih podjetjih je uvedena mesečna statistična poročevalska služba, s katero spremljamo razvoj proizvodnje, odnosno potrošnje.
Statistika je transmisija, preko katere se prenaša tekmovalni elan od enega. podjetja na drugo, od ene pokrajine na I drugo.
3. Kontrolira izpolnjevanje načrta, in sicer ne le pri enem podjetju, temveč v vsem našem gospodarstvu. Statistična služba v tem oziru zahteva medsebojno povezanost. Statistika kontrolira načrt. Ugotovitve, kako je bil načrt dosežen, so osnova za bodoči načrt.
Da bomo vsemu temu kos, je potreba, da imamo dobre kadre, ki bodo vodili našo statistično službo. Zato pravimo, da mora biti statistik energičen, borben in vztrajen propagator naprednih izkušenj. Biti mora dober strokovnjak na gospodarskem, socialnem in političnem področju.
Kot zaključek pa poglejmo še malo, kako je zgrajena struktura statistične stavbe: Pri Zvezni planski komisiji v Beogradu obstoja Državni statistični urad, kateri vodi vso statistično službo v Jugoslaviji. Pri Republiški planski komisiji v Ljubljani je Statistični urad Slovenije, ki vodi in organizira vso statistično službo Slovenije. Pri vsakem okraju pa obstojajo okrajne planske komisije, ki imajo svoje načrtne urade, h katerim pripada tudi referat za statistiko, ki vodi in zbira vse statistične podatke svojega okraja.
Za zaključno besedo bi samo še apeliral na vse ljudstvo, da popisovalcem nudijo vso pomoč pri zbiranju podatkov, da odpirajo vsa vrata, kamor naj bi imel statistik vedno vpogled, ker s tem bomo pomagali graditi lastno stavbo, kateri se odpira lepša in srečnejša bodočnost našega ljudstva, in utrdili moč in vero v lastno državo — Titovo Jugoslavijo.
Flegar Avgust.
Izboljšajmo pašnike!
Kakor po vsej Sloveniji je tudi pri pri nas živinoreja najvažnejša panoga našega kmetijskega gospodarstva, saj preko 50% celotne površine našega okrožja zavzemajo pašniki, travniki, deteljišča in druge krmske kulture. Od tega zavzemajo pašniki okoli 60%, ali več kakor četrtino našega okrožja. V naprednih živinorejskih deželah posvečajo prav isto skrb pašništvu kakor travništvu, ker je nemogoče misliti na kakršen koli napredek v živinoreji brez urejenih pašnikov.
Ker stremimo za tem, da čim bolj dvignemo našo živinorejo in se tako uvrstimo med najnaprednejše živinorejske dežele, moramo v prvi vrsti izboljšati in urediti velike površine pašnikov, ki so navadno, z nekaj izjemami na Tolminskem in drugod — puste, izprane, z grmovjem in trnjem poraščene, pokrite z redko grivo pustih travnih vrst. Brez primernih staj za živino, često celo brez vsakega zaklonišča, tako da je živina na oddaljenih pašnikih skozi celo pašno dobo izležena neurju, dežju in ostaja na prostem mokra tudi v hladnih deževnih nočeh. — Napajališča so neurejena in s premalo vode. Pogosto služijo za napajanje živine mlake, v katerih je tekočina še najbolj slična gnojnici. Posebno vaški pašniki, ali kakor jim navadno pravimo »občinska gmajna«, so tipični primeri zanemarjenosti. Ni čudno, če živina pod takimi pogoji često oboli.
V veliki meri so taki zanemarjenosti naših pašnikov krivi neurejeni odnosi in zelo različne oblike načina in pravice
koristnikov. Posebno v primerih, kadar je last javna, pravico uživanja pa imajo kmetovalci ene ali več vasi, ali pa si je to pravico uživanja prisvojilo le nekaj posestnikov, v teh primerih nikomur niti na pamet ne pride, da bi kar koli storil za vzdrževanje ali celo izboljšanje pašnika. Tudi naziranje, da je pašnik ona površina, ki se za drugo kulturo ne da izkoristili, je napačno. Dele, ki so pretežno kameniti ali prestrmi za pašnik bomo pogozdili, primerne lege pa izboljšali.
Priznati moramo, da smo za zboljšanje in ureditev pašnikov doslej vse premalo naredili — ali pa celo nič. Če hočemo imeti od pašnika res največje koristi, moramo zadati odločen konec staremu načinu pašniškega gospodarjenja in takoj pričeti s čiščenjem in urejevanjem naših zapuščenih pašnikov. Kadar je obvezno obdelovanje orne zemlje, se mora prav tako uvesti obvezno čiščenje in urejevanje pašnikov, saj je malo kje tako hvaležno povrnjeno vloženo delo in trud kakor pri pašniku.
Naše živinorejske zadruge so še mlade in se pred njih postavlja veliko res važnih nalog, vendar se bodo morale z največjo vnemo in odločnostjo lotiti v okviru izboljšanja krmskih prilik predvsem izboljšanja pašnikov. Ljudski odbori in množične organizacije naj pri tem nudijo vsestransko pomoč živinorejskim zadrugam, kjer pa zadruge še niso ustanovljene, naj to nalogo prevzamejo ljudski odbori, saj bomo z izboljšanjem pašnikov naredili velik korak v napredku naše živinoreje.	G.
Kritični tedni za britansko industrijo
750.000 delavcev brez dela, en milijon pa le deloma zaposlenih
Pomanjkanje premoga je prišlo v zelo resno fazo. Razne panoge britanske industrije, zlasti pa električne centrale in plinarne v Londonu in drugih večjih mestih, so brez premoga.
Celotni britanski tisk objavlja pod velikimi naslovi, da je moralo veliko podjetje za proizvodnjo avtomobilov »Austin« prenehati z delom, ker mu je ostalo premoga samo za dva dni. Tisk smatra, da b0 naslednjih šest tednov »kritičnih« za britansko industrijo. Zaradi nujnega zapiranja tovarn se pričakuje, da bo okrog 750.000 delavcev ostalo brez dela. medtem ko Imi okrog en milijon delavcev ostalo v kritičnih tednih najmanj po nekaj dni brez posla.
PAP poroča iz Varšave; Biro za vojno škodo pri predsedstvu poljske vlade je objavil naslednje uradne podatke o škodil, ki jo je pretrpela Poljska republika v vojni:
Žrtve v ljudeh; 6,028.000 mrtvih, od katerih je padlo 644.000 oseb pri neposrednih vojaških operacijah, ostali pa zaradi terorja, ki so ga izvajali okupatorji. Civilnih in vojaških invalidov je 590.000, število tuberkuloznih se je povečalo na 1,140.000, 867.000 oseb je interniral okupator v taborišča in zapore, 2,460.000 oseb je sovražnik deportiral na prisilna dela izven mej dežele, izselil pa jih je 2,478.000,
Neposredna in posredna materialna škoda znaša 258.432,000.000 zlotov. Kot ozemlje, ki je bilo vzeto v poštev pri obračunavanju škode, je ozemlje Poljske brez zapadnih področij. Za obračunavanje škode v ljudeh pa so upoštevali osebe poljske in židovske narodnosti in to tudj n« ozemlju, ki je bilo odstopljeno Sovjetski zvezi.
V zvezi z objavo teh vojnih izgub Poljske je dal namestnik ministra za javno administracijo Vladimir Wolski, ki kontrolira delo biroa za vojno škodo, pojasnilo za tisk. Po njegovem mišljenju predstavlja škoda, ki jo je pretrpela Poljska zaradi nemškega napada, močan argument, ki dokazuje upravičenost poljskih zahtev v zvezi z mirovno pogodbo a Nemčijo.
»Sundey Times« se dotika v svojih člankih zlasti industrije motornih vozil ter z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se niso izpolnila pričakovanja glede izboljšanja položaja v tej panogi industrije, ki je bila do sedaj zlasti prizadeta zaradi pomanjkanja premoga in materiala. List izraža bojazen, da bo to upadanje proizvodnje imelo resne posledice v ken-kurenci z ameriško proizvodnjo, katere januarska proizvodnja motornih vozit bo presegla celotno britansko proizvodnjo v letu 1947.
Pomanjkanje goriva se olienti tudi med prebivalstvom samim. Prebivalci Londona niso imeli toliko težav glede kuriva niti med vojno
Anketna komisija Varnostnega sveta je te dni soglasno sklenila poklicati Centralni komite EAM-a, da razloži svoje stališče o položaju v Grčiji, takoj ko bodo končali razlaganja predstavniki štirih prizadetih držav. V svojem pismu anketni komisji, v katerem zahteva, da komisija zasliš; predstavnike EAM-a, je generalni sekretar EAM-a Parcalides naglasil, da bo EAM predložil podatke, ki bodo osvetlili položaj v Grčiji in olajšali delo anketne komisije.
Atenski demokratični tisk navaja vsak dan podatke o terorju monarho-fašističnega režima nad grškim ljudstvom. List »Rizostis Detterà« je te dni objavil, da so ubili monarhofašisti od 1. aprila 1946 do danes 1144 prebivalcev Grčije. Časopis navaja imena, datume in kraje umorov in dodaja: »Nihče ni mogel zanikati niti enega teh imen. Noben morilec ni bil aretiran.« Časopis poudarja, da je število umorov mnogo manjše, odkar je ljudstvo zagrabilo za orožje v obrambo svojih življenj. V isti številki poroča »Rizostis Detterà«, da je sedaj 11.040 udeležencev narodno-osvo-bodilne borbe proti Nemčiji v 74 zaporih: v Makedoniji 3020, v Stero Elas 2441. na Peloponezu 2159, v Tesaliji 1400, na Jonskih otokih 1195, na Kreti 487, na Egejskih otokih 267, v Epiru 151.
Goriška Brda se pripravljajo na priključilev
V Brdih se prebivalstvo navdušeno pripravlja na priključitev k Jugoslaviji. Povsod delajo načrte, kako bodo praznovali listi dan, ko bodo njihove vasi v sklopu FLRJ. V vasi Hlevmik v zapadnih Brdih pravijo ljudje, da bodo ob priključitvi razvili ob vseh stezah in poteh slovenske in jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo. V vasi Neblo, ki bj po francoski črti morala pripasti Italiji, pravijo, da ne bodo na noben način dopustili, da bi kdo pred njihovo vasjo postavil mejo proti Jugoslaviji.
Iz Bobrovega v zapadnih Brdih pa poročajo, da ameriški vojaki in civilni policisti, ki so nastanjeni v gradu, pospravljajo svoje stvarj ter snemajo celo okna in vrató.
Zmaga pri Stalingradu je položila temelje za osvoboditev češkoslovaške
Češkoslovaški tisk posveča številne članke četrti obletnici zgodovinske bitke pri Stalingradu, ki predstavlja simbol zmage demokraeije nad mračnimi silami fašizma. V članku, objavljenem v listu »Obrana Lidu«, je dal načelnik generalnega štaba češkoslovaške armade armij-ski general Boček-visoko oceno stalinske sbrategične spretnosti, kj se je tako jasno pokazala v bitki pri Stalingradu.
Listi »Rude Pravo«, »Prače« in drugi poudarjajo, da je zmaga sovjetske armade pri Stalingradu napovedala, da bo kmalu prišel dan zmage za narode ČSR. Brez zmage pri Stalingradu — piše list »Pravo Lidu« — ne bi bilo svobodne Češkoslovaške republiko. Za našo svobodo dolgujemo hvaležnost herojski sovjetski armadi, ki je pričela svojo zmagovito pot pri Stalingradu ter jo končala v Pragi. Sovjetska armada bo ostala za večne čase herojska in nepremagljiva armada — osvoboditeljica.
Železniška uprava v Trstu poziva na selitev v Italijo
Železniška uprava v Trstu, ki jo vodi Rim, je pozvlala družino železničar jev,nastanjene okrog severnega goričkega kolodvora, ki bi po francoski črti pripadel Jugoslaviji, naj se iz tega območja izselijo v Italijo. Uprava Trsta je železni- j carjem tudi obljubila, da jim bo dala za prevoz potrebne vagone.
Poljska je med vojno izgubila Anketna komisija bo zaslišala
6 milijonov ljudi
zastopnike EAM-a
Primeri skrajne
brezvestnosti
Ko govorimo o požrtvovalnem delu naših množic pri razpečavanju naprednega časopisja, ne smemo prezreti obsojanja vrednega primera, ki se je dogodil v zadnjem času na območju pošte Šempas. Naš odpravni urad je pomotoma poslal peto številko »Primorske Borbe« namesto na poedine naslove naročnikov na skupen naslov Krajevnega odbora Osvobodilne fronte s pripombo, da je zavitek časopisov poslan za naročnike. Take zavitke je sprejela tudi pošta v Šempasu, ki jo vodi tov. Lavrenčič Julijan, in jih po tovarišici Radovan Jordani, ki je zaposlena pri pošti v Šempasu, skušala dostaviti naslovnikom, to je Krajevnim odborom Osvobodilne fronte v Vitovljah, Užicah, Visokem in Šempasu.
Po izjavah tovariša Lavrenčiča so bili zavitki odklonjeni in jih je pošta vrnila upravi v Ajdovščino, ki jih je 5. februarja v redu prejela.
Istega dne pa so se ljudje iz omenjenih vasi, kot je na primer tovarišica Ušaj Amalija iz vasi Visoko, prišli pritožit osebno v Ajdovščino, da ne prejemajo »Primorske Borbe«, dasi so jo naročili in jo v redu plačujejo. Enake pritožbe so poslali tajniki Krajevnih odborov Osvobodilne fronte na Okrajno tajništvo Osvobodilne fronte, ki nam je pritožbe tudi sporočilo.
Torej, kakor je razvidno iz tega, so ljudje upravičeno ogorčeni nad tem, da ne dobivajo časopisja. Kakor trdi raznašalka Radovan Jordana, so pošiljke »Primorske Borbe« zavrnili na Krajevnih odborih.
Brez dvoma je, da večina članov Krajevnih odborov Osvobodilne fronte v omenjenih vaseh ni vedela za vrnitev pošiljk, ker so prav oni tisti, ki so nabirali naročnike po vaseh, ki so intervenirali na vseh krajih, da bi ljudje časopise dobivali, in bilo bi skrajno napačno, če bi krivdo zvra-
čali na celotne odbore. S tem bi samo omogočili, da bi se brezvestnež, ki j® to stvar napravil, zakrinkal za hrbte ostalih, oziroma za visoko ime Osvobodilne fronte. Tega članstvo Osvobodilne fronte ne sme nikdar dovoliti, ampak mora natančno ugotoviti krivce in jih izločiti od tako važnega posla, kakor je vodstvo Krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Samo ljudstvu tuji elementi, sovražni Osvobodilni fronti, so lahko suhoparno odklonili cele zavitke časopisja, ne da bi prej podvzeli vse potrebno, da bi ugotovili, kdo bi te časopise moral dobitL
Prav ta primer pa mora našemu ljudstvu povsod tam, kjer ljudje še neredno dobivajo časopise, služiti za to, da najprej v domači vasi, v svoji okolici iščejo krivdo, zakaj ne dobe časopisa. Na primer; vsak član Osvobodilne fronte je dolžan, da se, čim ne dobi redno časopisa, zanima, ali je ta časopis prišel na bližnjo pošto, ali je prišel v vas, in šele nato napravi prijavo naprej. S takim načinom si bodo naši ljudje prihranili mnogo truda in potov, ki jih imajo s tem, da hodijo iskat krivdo v Ajdovščino, ne da bi prej ugotovili, če v njihovem domačem kraju vse v redu posluje.
Na vsak način je dobro, da vsak Krajevni odbor Osvobodilne fronte pooblasti v svoji vasi nekoga, ki bo skrbel za nadzor nad tem, ali prihajajo časopisi redno v vas ali ne, da Krajevni odbori Osvobodilne fronte pomagajo pošti zlasti tam, kjer ni dnevne dostave, pri dostavljanju, ’ in končno, da brezobzirno razkrinkujejo vsak primer brezvestnosti, kjer koli bi ga ugotovili. Samo z vsesplošno mobilizacijo Osvobodilne fronte, to se pravi vsega poštenega ljudstva, bomo uspešno odpravili brezvestnosti, malomarnosti, kjerkoli bi se po* javljale pri dostavi časopisja.
Vloga krajevnih sindikalnih svetov (KSS) pri kulturno-prosvetnem delu sindikatov
V zadnji številki »Primorske borbe« je izšel članek pod naslovom »»Prosvetno delo v naših sindikatih mora biti smotrno«. V tem članku so naštete nekatere napake v dosedanjem delu naših podružnic, obenem pa so nakazane smer. niče, po katerih se bo moralo v bodoče gibati prosvetno delo v naših sindikatih. V zvezj s tem naj pričujoči članek precizira nalogo KSS na tem področju.
KSS v coni B Slovenskega Primorja opravljajo delo, ki se v mnogočem razlikuje od dela KSS v FLRJ. Ker je področje poverjeništva Enotnih sindikatov, kakor tudi število njegovega članstva sorazmerno majhno, ni bilo že od vsega začetka mogoče formirati posebnih strokovnih zvez, ki bi medsebojno povezale vse delavce iste stroke, kakor vidimo to n. pr. v Sloveniji in v drugih federalnih enotah, ker bi zahtevale te strokovne zveze za relativno majhno število članstva nesorazmerno velik in drag upravni aparat. Edina strokovna zveza, ki obstoja na našem področju, je Strokovna zveza železničarjev. Zaradi lega tudi nimamo pri nas Glavnega odbora, ki bi povezal vse Strokovne zveze v enoten blok in ki bi predstavljal politično, socialno in prosvetno vodstvo vseh organiziranih delavcev in nameščencev.
Zato je moral Izvršni odbor ES v Ajdovščini prevzeti tako organizacijsko in strokovno vodstvo sindikatov, to se pravi vlogo Zveznih tajništev, kakor tudi njih politično, socialno in prosvetno vodstvo, to se pravi nalogo Glavnega odl>ora.
Slično nalogo, čeprav v sorazmerno manjšem obsegu so opravljali in jo še opravljajo tudi naši KSS.
Kakor pa so naše sindikalne podružnice v lanskem in predlanskem letu težile skoraj izključno za povečanjem proizvodnje, za izboljšanjem kakovosti svojih izdelkov in dvigom delovne discipline in se pri tem posluževale predvsem sredstev agitacije, tako so tudi KSS vložili ves svoj trud samo v tej smeri in pri tem često pozabljali, da bo mogoče doseči trajne in naraščajoče uspehe samo z vztrajnim in nenehnim vzgojnim delom med našim članstvom.
Biti si moramo na jasnem, da bo delovni polet, da bo tekmovalni duh našega delavstva opešal, če mu ne bomo znali na prepričljiv način pokazati njegovo pot navzgor, če mu ne bomo znali dvigati njegovo razredno zavest, če ga ne bomo strokovno usposobili za delo, ki ga opravlja im končno, če mu ne bomo znali na otipljiv način pokazati ogromne uspehe in koristi, kj jih ima od svojega dela.
To se pravi z drugimi besedami, da moramo od zgolj agitacijskega dela preiti na smotrno propagandno delo, na globoko in vsestransko kulturno-prosvet-no delo v naših sindikatih.
Kakor je podružnica temelj kulturno-prosvetnega dela, kjer se načrti in smernice spreminjajo v meso in kri, tako je treba načrtovanje in vsmerjanje, to so pravi težišče vsega kult. prosvetnega dela prenesti na KSS.
KSS dobivajo šele na ta način pomen, ki jim pripada, t. j. politično ,socialno im
kulturno vodstvo Enotnih sindikatov na svojem področju.
Njihovo delo se bo v bodoče, po priključitvi k FLRJ omejevalo na naloge splošnega značaja, ki jih bodo morali izvršiti vsi delavci in nameščenci njihovega področja, brez ozira na to, kateri Strokovni zvezi pripadajo.
Že danes pa je njihova naloga, da rešujejo vprašanja splošno političnega in kulturno prosvetnega značaja, da povečajo vso iniciativo delavcev in nameščencev, ki so organizirani v podružnicah različnih strok.
Baš politično delo, idsjno dviganje delavcev, kulturno prosvetna vzgoja, splošen kulturni dvig delavskega razreda kot celote je prvenstvena naloga KSS.
Pri tem delu morajo biti KSS iznajdljivi in samoiniciativni. Ozirati se morajo na potrebe in posebnosti svojega področja. Razumljivo ze, da se bo kultur-no-prosvetno delo na področju idrijskega KSS razvijalo v drugačni obliki kakor pa na področju grgarskegn KSS, čeprav bo smer pri obeh ista.
KSS lahko najbolje in najpravilneje povežejo kulturno in politično delo z delom organizacij OF. z delom drugih množičnih organizacij in s kulturno prosvetnim delom državnega aparata.
Zato se morajo odločbe nižjih sinil, forumov gibati v okviru višjih. Pri tem pa morajo KSS posvečati vso pozornost zdravi iniciativi, ki prihaja od spodaj navzgor.
Končno bi hoteli spregovoriti še nekoliko besed o organizacijski obliki prosvetnega dela pri KSS in nakazat; par delovnih prijemov.
Ker imajo naši KSS sorazmerno malo število članstva, bo najboljše, če ustanovimo tudi pri njih kulturno prosvetne komisije, ki bodo organizirane in ki bodo delale na sličen način kakor kulturno prosvetna komisija pri sindikalnih podružnicah Člani te komisije nai bodo izbrani iz vrst prosvolar jev večiih podružnic, predsednik pa ie član KSS.
1.	Komisija daje, splošne smernice za kulturno prosvetno delo podružnic.
2.	Ona sestavlja tromesečni okvirni načrt za kult. prosv. delo na svoiem področju. podružnice pa so dolžne, da vskladiio ta okvirni načrt s svojim trimesečnim načrtom.
3.	Ona kontrolira izvedbo tega načrta-
4.	Komisija mora imeti točno evidenco nad kulturno prosvetnim delom vsake podružnice.
5.	Ona skrbi za pravilno razmeščanje kadrov, ki so sposobni, da vodijo kulturno prosvetno delo.
Ona organizira delavske gimnazije-večerne šole, tečaje in predavanja, hi jih ne morejo organizirati posamezne podružnice ter skrbi za vsestransko ideino, politično, strokovno in umetniško vzgoio svojega članstva.
Če se bodo kulturno prosvetne komisi io tako pri podružnicah, kakor tudi pri KSS zavedale svojega poslanstva, Še bodo šle premišljeno na delo. če se bo vsak član komisije potrudil, da bo nalogo, ki mu je poverjena, čimbolje izvršil, potem uspeh no bo izostal.
SPOMINU FRANCETA PREŠERNA
Neha} misti
ob obletnici Prešernove smrti
članek je napisal Boris Kidrič, predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade.
Revolucionarna doba, ki se je po gospodovanju »svete alianse« znova zgostila v letu 1848... Doba globokih ustvarjalnih nasprotij in protislovij. Go-spodstvo Metternichovega absolutizma ne duši zgolj spomladanskega paleta demokratičnih plebejskih množic in prebujenih narodov, temveč tlači s svojim zoprnim reakcionarnim sistemom tudi sleherni vzpon človeškega duha ter ubila posameznika, ki se zaveda človeškega dostojanstva. Težnja plebejskih množic, da uresničijo svoje demokratične smotre, težnja narodov, da se združijo, 4a zažive svobodno, razvoja sposobno življenje, pojav in nastop modernega industrijskega proletariata, edinega do kraja revolucionarnega družbenega razreda — sprosti izredne ustvarjalne sile. re se ne odražajo samo na barikadah, he odražajo se le v krvi, preliti za svobodo in progre«, odražajo se tudi v tvornosti človeškega duha, ki poseže v tej dobi in iz te dobe za stoletja naprej. Porodi se genialen Marxov in Engelsov nauk znanstvenega komunizma, ki spozna in razvidi, kar je bilo, kar je in kar no, ki začenja mobilizirati mili Jonske množice delavskega razreda in delovnega ljudstva ter se končno v zadnji četrtini svojega veka in v prihodnjem sto-letju v Leninu in Stalinu razvija dalje, Preobrača in prekvaša svet.
Ustvarjalne sile revolucionarne dobe
zrcalijo tudi v umetnosti, literaturi, kulturi sploh. Reakcionarna romantika, smešno obrnjena v preteklost kot izraz restavracije družbenih in političnih te-zenj, ni bila nikoli in niti od daleč kos kulturnim vplivom francoske revolucije, kakršni so n. pr. odmevali tudi v Gb-thejevem »Faustu« ali pa so našli svoj ndekvat v Beethovnovi muziki. Reak-cionama romantika se je morala poražena umikati realizmu, ki je literarno ustrezal družbenim spremembam na zahodu (Dickens v Angliji, Balzac v Fran-Kulturno pomembni duhovi ne Slede na narodnost, umetniško odnosno literarno šolo in stil z zaupanjem ziro v revolucionarne dogodke. Herzen in Pu-skim zasledujeta potek julijske revolu-nije 1830, komaj šestnajstletni Lermon-tov ji napiše navdušene stihe... Pri za-nstalih srednjeevropskih in vzhodnih na-yndih, kjer spričo objektivne nedozore-revolucija ni bila sposobna vzvalovi ljudskih množic, kamor pa je njen evropski vpliv segel vendarle vsaj med °zko plast progresivnih kulturnih kro-P°v, najde izpoved »svobodoumnosti« in »ovega humanizma v prvi četrtini in v Poloviti 19. stoletja svoj individualni Jklraz v posameznih umetniških tvorbah. Te so sicer odtrgane od časovne Problematike, toda nesporno ustvarjajo Ut oznanjajo to, kar lahko v splošnem in realnem življenju izvede in zajamči odinole sproščeni ljudski demokratični Pokret. revolucionarno prodoren, zmagovit in nezadržen. Njihova »svobodoumnost« in njihov humanizem sta po nyoji žlahtnosti vsekakor bliže tvorni Vi in zgodovinsko vrojenim smotrom Plebejskih množic in revolucionarnega ljudskega demokratizma, kot pa bledičnim »svobodnjaškim« polfrazam meščan-skega razreda, ki ga je na zapadu že zazeblo pred revolucijo...
Pri vsem tem se izkaže sočasno nedozorelost in »prezrelost« te revolucionarne dobe, njena objektivna težnja in nesposobnost, da se zmagovito in do kraja izživi, kar njena protislovja še po-y®ča in poglobi. Izdajstvo nemške bur-joazije že jasno razgali splošno meščan-^ijčansko izdajstvo v trenutni in v bodočih demokratičnih revolucijah. Neverjetno onemogla je vloga nemške buržoazije. Ko velja zediniti narod, porušiti vse, kar temu smotru nasprotuje, se trese Pred demokratičnimi ljudskimi množi-rami, zlasti pred delavskim razredom modernega kova, ki se poraja in bori. "se, kar nemška buržoazija zmore, so Pkspanzivne težnje na škodo drugih narodov .. Ljudske množice še niso do-'mlj^ močne, da bi zmagovito kljubovale buržoaznemu izdajstvu, delavski razred še ni sposoben, da izvojuje in prevzame yodstvo v demokratični revoluciji, da zajamči njen dosledni in neodjenljivi razidi- Frankfurtski zbor ostane bedna karikatura pariškega konventa — na sramoto nemškega naroda. Komedija se konča s ponudbo papirnate krone pruskemu kralju. Toda izdajstvo nemške buržoazije v demokratični revoluciji je;, nedvomno usodno za ves nemški narod. cesa;r ta narod ni bil sposoben izvesti Po _ ljudski, revolucionarao-demokralični P0!-!, izvede vsaj v nekem smislu kasne-16 junker Bismarck na reakcionarni os-bb'vi. »Ostanke« izvaja fašist Hitler v uobi razbesnelega imperializma. Izdaj-stvo nemške buržoazije v demokratični revoluciji nakaže tako rekoč izhodišče 'azvoju, ki se je zaključil z reakcionar-n° vlogo nemškega naroda v sodobnosti.
, Protislovje med genialno tvornostjo marxovega in Engelsovega duha, ki je Pal a jz evropske problematike ter narezala na tri »izvore«: francoski socia-uzeni, angleško klasično ekonomijo in "eniško klasično filozofijo ter med ne-zinogijtvostjo nemške revolucije je že z-godaj grozilo, da bo usodno za nem-bki narod ...
In še so obstajala tedaj protislovja.
Obstajalo je, recimo, protislovje med 'motnostjo Puškinovega genija in bar-mrsko vlogo niškega carizma, ki je Predstavljal Rusijo. Obstajalo je dalje Protislovje med humanizmom, svetov-lanstvom in demokratično ljudskostjo
Prešernovega duha ter — mizerno slovensko resničnostjo.
Bila pa so ta protislovja vendar kvalitativno in kvantitativno različna. Medtem ko je nemško protislovje zraslo iz dejstva, da je bila demokratična revolucija tukaj, da je kipela na domačih tleh, da pa jo je nemška buržoazija izdala in da nemški delavski razred še ni bil sposoben izdajstvu z uspehom kljubovati, čeprav se je tolkel na barikadah, so slovanska protislovja izvirala predvsem iz splošne družbene nedozorelosti slovanskih narodov, iz pomanjkanja objektivnih pogojev za njihovo demokratično, revolucionarno, evropskemu dogajanju ustrezno ravnanje. Potemtakem ni bil slučaj, če sta se pri slovanskih narodih ob pomanjkanju objektivnih družbenih pogojev, skratka ob pomanjkanju revolucije, demokratična misel in preroški protest proti domačim razmeram zatekala v knjižne stvaritve posameznih genijev.
Stoletje kasneje je družbena vloga slovanskih narodov brez dvoma diametralno nasprotna oni iz 1. 1848. Ruski narod, ki je z veliko oktobrsko sociali-stičnio revolucijo postal najnaprednejši narod sveta, je v domovinski vojni na čelu svobodoljubnega človeštva zadal smrtni udarec nemškemu fašizmu. Demokratična misel, ki se je, pred stoletjem okrnjena in nerazvita, skrivala v kulturnih stvaritvah posameznih književnih velikanov, je postala tudi pri jugoslovanskih narodih — razvito, neposredno ideološko, teoretično podprto in vodeno dejanje njihovih ljudskih množic. Prav zato pa so vrednote, ki so jih ustvarili književni in umetniški tvorci v nasprotju s sodobnimi razmerami, postale danes lastnina ljudskih množic, prvič v zgodovini resnična lastnina naših narodov.
Pred stoletjem je na Slovenskem rasel, živel in umrl dr. France Prešeren. Zrasel je med majhnim narodom, ki takrat prav za prav še niti ni bil narod. Zrasel je v nasprotju z vso tedanjo splošno slovensko resničnostjo. Za Slovence takrat namreč ni bil značilen Prešeren, za Slovence je bil takrat značilen Bleiweis, značilen je bil Koseski, značilno je bilo »»vsezaverodomcesarjev-stvo«, značilna je bila obupno reakcionarna vloga Slovencev v demokratični revoluciji, značilna je bila slovenska naslonitev na reakcionarne sile, značilno je bilo do skrajnosti omejeno in filistr-sko slovensko zaplotništvo in značilno je bilo končno, da so na vse to že tedaj vsi odločujoči prosvetni, cerkveni in »kulturni« slovenski krogi pritisnili »posvečeni« pečat edinega resničnega, edinega upravičenega — »slovanstva«.
Strahoten je bil prepad med Prešernovimi umetniškimi stvaritvami in takratno uradno slovensko resničnostjo. Nobenega mostu ni bilo med njima. Rila je lahko samo borba na življenje in smrt.
Mar si je namreč mogoče zamisliti kakršen koli most med umetniško in kulturno vrednostjo Prešernovega književnega dela in pa kulturno bedo, da, protiikutturnim pomenom in protilkul-tumo vsebino vse takratne slovenske reakcionarne resničnosti? I
Mar si je mogoče zamisliti most med nacionalno izpovedjo Pršeraove umetnine, ki nima ničesar skupnega ne s tedanjim polfevdalnim »vsezaverodomce-sarjevstvom« in ne z bodočim prav tako »vsezaverodomcesarjevskim« meščanskim nacionalizmom — in pa drobtiničar-stvom, smešnim provincializmom im zagrizenim partikularizmom takratne slovenske reakcije, ki je vtisnila za dolgo dobo svoj bedni pečat vsemu slovenskemu nacionalnemu ravnanju, če izvzamemo posamezne kmečke upore in nezrele poskuse bodočega proletariata?!
Mar si je mogoče zamisliti most med demokratično in človečansko usmerjenostjo Prešernovega patriotizma — med tisto in talko usmerjenostjo, ki narodov ne razdružuje, temveč ji na progresivnih osnovah druži in zbližuje — in pa reakcionarnim slovenskim zaplotništvom, ki ni Slovencev samo želelo obvarovati z nepredušnim kitajskim zidom pred vsem drugim svetom in pred vsemi drugimi vplivi, razen pred svetom in vplivi dunajskega habsburškega dvora in rimskega Vatikana, temveč je tudi Slovence same delilo na Kranjce, Korošce, Štajerce in vrag vedi, koga še vse, ter huj-kalo provinci ale e drugega proti drugemu?!
Mar si je mogoče zamisliti most med Prešernovim slovanskim čustvovanjem, združenim z demokratično vsebino in evropsko kulturo Prešernove umetnine ter — nebogljenimi zarodki takratnega reakcionarnega panslavizma ? !
Da posežemo končno še tja, kjer je morda najvidnejša Prešernova povezanost s slovenskim ljudstvom. Mar si je mogoče zamisliti most med Prešernovim ljudskim izrazom, Prešernovo ljudsko prispodobo, skratka vso Prešernovo ljudsko besedo, s katero je znal umetniško oblikovati svoje tudi najbolj subtilno čustvo — in pa meglovitim, izumetničenim jecljanjem slovenskega inteligenčnega filistra, ki ni samo v primeru Koseskega, temveč tudi v mnogih bodočih primerih oznanjal, da gre pot slovenske inteligence raznarazen s slovenskim Ljudstvom?!
Nobenega dvoma ne more biti o naslednjem: Prešernova pesem je ne samo zaradi svoje kulturne višine v splošnem pomenu besede, temveč tudi po svojem svetovljanstvu in po svojem de-
mokratičnem humanizmu, torej po vsej svoji demokratični vsebini, ob sočasnih Prešernovih ljudskih, kmečkih (in predvsem zato nacionalnih) koreninah dovolj izrazit produkt tistih evropskih, v bistvu revolucionarno demokratičnih kulturnih tokov, ki so nujno odražali in spremljali evropsko demokratično revolucijo. Taka je prva plat Prešernove umetnine.
Druga pa je naslednja: Prešernova pesem je zrasla seveda na slovenskih tleh, iz slovenskega okolja in neposredno odraža družbeno zakonito dejstvo, da so se tudi doma — kljub zaostalosti in mizemim razmeram — neizbežno pojavili neustavljivi in neuničljivi elementi splošnega evropskega družbenega razvoja.
Obstaja torej zanimiva dialektika Prešernove umetnine: po eni strani je neposredno združena z evropskimi, v bistvu revolucionarno demokratičnimi kulturnimi tokovi, po drugi strani pa je pristno nacionalna in kot taka tudi preroški znanilec neogibnega bodoče razvoja.
Ko ugotavljamo revolucionarno demokratično vsebino Prešernove pesmi, seveda ne gre za vprašanje Prešernovega poiitinčega programa, za višjo ali nižjo stopnjo Prešernove politično demokratične zavesti, za njegov neposredni odnos do revolucije 1848, gre pa za Prešernovo mesto v tedanji evropski kulturi in njeni družbeno politični problematiki in gre končno za vprašanje,
Beseda o
»Besedo o Prešernu« je govoril Prešernovi akademiji marca 1926. Žaklju dopolnjeno sliko Župančičeve ljubezni
Ne pričakujte od mene nikake modrosti ali učenosti. Zakaj jaz se nisem nikdar bližal Prešernu po znastvenih stopnicah ali po filozofskih ovimkih, temveč tako, kakor želim, da bi se mu bližali vi vsi: samo z odprtim čutom, s preprostim, ponižnim srcem, žejnim lepote in resnice. Vedno niso prihajali k njemu tako, temveč s svojimi predsodki in doktrinami in teorijami, zato ga niso spoznali.
Naša književnost je stara nekaj stoletij, naše leposlovje samo toliko desetletij, kolikor jih je preteklo, odkar je izšla knjiga Prešernovih poezij. To je prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, tako vzvišena' nad vsem, kar so Slovenci dotlej dosegli v svojem jeziku, da so bili le redki tisti, ki so spoznali ves pomen Prešernovega dela in življenja. Mi danes, ki se mu spoštljivo klanjamo kot svojemu svetlemu mojstru in vzorniku, se globoko zavedamo, da tudi vse poznejše generacije pri nas niso ustvarile umetnine, ki bi jo smeli postaviti enakovredno poleg Prešernove.
V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni ni-kaka omejena domačnost, nikaka senti-mentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. Ne, to slovenstvo je talko globoko, kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in bolečino in je po duhu tako široko kakor ves svet. V šoli se učite, kako je Prešeren gojil vse mogoče umetne oblike: terci-na, ottava rima, španska asonanca, disti-hon, anakreontska kitica, triolet, glosa,
kakšna bi morala biti takrat slovenska družbena, nacionalna in politična stvarnost, če naj bi predstavljala sodobni adekvat Prešernove miselnosti in umetnosti.
Prešeren je bil brez dvoma znanilec, v umetniškem pogledu pa tudi «otvorec tega, kar so naše ljudske množice stoletje kasneje v krvavi jugoslovanski narodno osvobodilni borbi, v revolucionarno demokratičnem procesu, pod dejanskim vodstvom najnaprednejše družbene teorije spremenile v — resničnost. Bedne sodobne pojave, izmed katerih se je do neba dvignila Prešernova veličina — bleiweisovstvo, drobtiničarstvo, ozkost, pratikularično omejenost in zaplotništvo — je dandanes ljudstvo izpljunilo. Gre za to, da jih izpljune tudi naša kultura, če hoče biti zares vredna silnih dejanj svojega ljudstva.
Protislovje med izpovedjo Prešernove velike umetnosti in našo resničnostjo je končno volj avno ukinjeno. Ukinile so ga naše ljudske množice. Prešeren nam je danes dražji kot kdaj koli poprej. Hkrati se zavedamo, da lahko naša kultura ostane vredna Prešernove umetnine in njenih izročil samo tedaj, če bo zvesto črpala iz tistih ustvarjalnih ljudskih sil, ki niso samo ukinile protislovja med našo kulturno dediščino in našo resničnostjo, temveč so resničnost in njene razvojne perspektive pomaknile že dalje od tega, o čemer so pač lahko samo slutili tudi najboljši kulturni duhovi iz naše preteklosti.
Prešernu
Oton Župančič mariborski mladini na :ek je dodan lansko leto in daje čitatelju lo največjega poeta slovenskega naroda.
gazela, sonet in potenciran sonet: — sonetni venec še z akrostihom po vrhu; vedeti pa morale, da ni niti ena njegova vrstica pisana zavoljo blagoglasja in forme, nego da je vsa vnanja oblika pokoma in voljna služabnica notranje pesnikove ideje. Prešernova poezija je na tistem višku popolnosti, kjer se ne more več govoriti zase o formi in zase o vsebini:, forma in vsebina je eno, orga-ničem plod duševnega snovanja pesnikovega.
To je tista odlična veličina Prešernova: kakor je pri njem oblika in vsebina eno, tako je eno Prešeren-človek in Prešeren-poet. Za vsako njegovo pesmijo, za slehernim njegovim stihom čutim novo postajo njegovega duha. Nič ni slučajnega, nič samo približno ali zavoljo lepšega rečenega, vse se veže in plete samo zato, da nam je čim jasnejša vsaka poteza duševne fiziognomije poetove. Prešeren je bil v življenju nesrečen človek, v ljubezni tako beden, kakor le more biti beden in nesrečen kdo na zemlji. Ali njegovo poslanstvo je bilo vse potrpeti, vse preboleti, zatreti up in strah, to se pravi, odreči se vsej sreči na svetu in se tako preko vsega pozem-skega povzpeti do zadnjih spoznanj zase in za svoj narod. V »Pevcu« nam je povedal, kako se je zavedal svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga poklic z vso neizprosnostjo: »Stanu se svojega spomni, trpi brez miru«. Samo s to žrtvijo in odpovedjo je mogla nastati njegova večna knjiga, samo zavoljo nje je hotel in mogel toliko trpeti, zavoljo nje se je odpovedal celo smrti.
Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj, in vam, mladi prijatelji, morem samo svetovati: omislite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikar ne ločite od nje. Zakaj čim bolj se boste poglabljali v Prešernov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k njej. In ljubili boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.
Prešerna ljubiti pa se pravi, ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Pomnite to vi, ki vas je usoda postavila na periferijo slovenstva.
Ljubiti Prešerna se pravi, ljubiti svobodo misli in besede, svetovnega nazora in vere. Kdor se drži Prešerna, se drži prave mere iti jasne harmonije, od-meta vnanji nakit, zavrača frazo in mu je samo do jedra.
Spoštovati Prešema-pesnika in Pre-šprna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svojo usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega gren-cà in jo prmagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zato še enkrat: Ljubite Preše r n a 1
*
Dvajset let je minilo, kar sem tako govoril pred razžarjenimi obrazi, pred iskrenimi očmi, pred vročimi srci. Kje so zdaj tisti obrazi, tiste oči, tista srca? Kje tisti žar? Vmes je na gosto pobirala smrt, najbolj na gosto med mladimi, najboljšimi; med takimi, ki se jim je Prešeren najbolj zapisal v srce. Zakaj tisti si niso pomišljali, niso računali, šli so, kamor jih je klicala domovina v najtežjih dneh.
Vi pa, kar vas je ostalo, ko ste kakor naši mrtvi tovariši storili svojo dolžnost, vi, ki ste sebi, nam in zanamcem z boji in žrtvami ustvarili novo državo, vi ste videli že v mladih letih, kako se je marsikaj častitljivega zvrnilo, in veste, da ne bo nikdar več vstalo, ker je bilo znotraj trhlo. Vse človeške vrednote so prišle na rešeto in dosti plev ie odnesel vihar razburkane dobe. Prešeren in njegovo delo pa žari čedalje svetleje in bo tudi za naprej slovenskim dušam zanesljiv vodnik na poti v bodočnost.
Saj so bila še vsa ta zadnja leta težka, naporna pot v bodočnost. In marsikoga poznam, ki mu je bila Prešernova pesem spremljevalka in tolažnica v pregnanstvu, tovarišica in bodrilka v borbi za svobodo, opora v težki sužno-sti, v kaleri so nas strahotili tuji zavojevalci in domači izdajalci. In ko sem pregledal, kar sem vam povedal o Prešernu pred dvajsetimi leti, vam skoraj nimam kaj dostaviti, samo ponovil bi vam:	Ljubite Prešerna in prav boste
hodili! Ljubili boste svoi narod In spo-štovali človeštvo, ki je dobre volje.
Mladina se pripravila za gradnjo' proge Samac-Sarajevo
Ljudstvo vzhodno-primorskega okrožja je na novoletni govor maršala Tita, v katerem nam je pokazal jasno pot izgraditve gospodarskih temeljev nove družbe brez izkoriščanja človeka po človeku, odgovorilo z novim delovnim poletom. Zlasti z velikim navdušenjem pa smo so pričeli pripravljati na gradnjo Mladinske proge Šamac—Sarajevo, ki bo prvi korak v izpolnitvi petletnega načrta. Ni več daleč 1. april, ko se bo gradnja proge pričela, zato bomo sedaj pohiteli s predpripravami brigad. Pri tem pa sc bomo učili iz dragocenih izkušenj gradnje Mladinske proge Brčko—Banoviči, ki je bila za nas velika šola novih, zavednih državljanov Jugoslavije. Sklenili smo, da se ko udarna brigada narodnega heroja »Janka Premrla-Vojka«, ki je bila na progi Brčko—Banoviči odlikovana z redom dela I. stopnje, udeležila tudj graditve proge Šamac—Sarajevo, pritegnila pa bo še nove člane. Posnemali bomo tudi ostale naše brigade iz lanskega leta, udarni »Rudija Mahniča-Brkinca« in »Soško« ter dvakrat pohvaljeno »Pine Tomažiča«. Skupno je delalo na gradnji proge Brčko-Banoviči iz vzhodne Primorske 917 mladincev in mladink, letos pa jih hočemo poslati najmanj 2800, če upoštevamo vse kraje, ki bodo priključeni k Jugoslaviji. Niso torej majhne naloge, če hočemo vse obveze izvršiti, pa ne samo izvršiti, ampak tudi prekoračiti.
Naše ljudstvo se že povsod pripravlja zn mobilizacijo mladih brigadirjev. V Idriji se je 29. januarja vršil skupni mladinski sestanek, na katerem je Vojkov brigadir tovariš Viktor Koler ob pripovedovanju o življenju delovnih brigad na Mladinski progi prikazal mladini vse uspehe brigade, pa tudi napore v premagovanju vseh težav. Idrijska mladina se je zaobljubila, da bo šla vsa na progo šamac—Sarajevo. Mladinci in mladinke iz Št. Petra na Krasu so na svoji konferenci, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki ljudske oblasti, sklenili, da bodo na gradnjo proge odšli vsi, ki jim bo delo dopuščalo. Tudi dijaška mladina je pričela sprejemati obveze; sred-
nja tehnična šola se je obvezala v celoti za delo, saj ve, da bo gradnja železnice uajlepša prilika za praktično učenje. V pripravah brigad pa bo sodelovalo vse ljudstvo. Idrijske žene so na svojem sestanku 29. januarja sklenile, da bodo mladinskim brigadam nudile pomoč v denarju, živilih in v šivanju obleke.
Druga naloga pa je priprava vodilnih kadrov za naše brigade. 00 ZAMJK bo v ta namen organiziral v februarju in marcu več tečajev, na katerih se bodo učili bodoči vodniki, desetarji, brigadni in četni kulturno-prosvetni referenti ter statističarji in bolničarji. Precejšnje število tovarišev in tovarišic, ki se bodo udeležili teh tečajev in ki so pripravljeni potem oditi na progo, se je že javilo svojim okrajnim odborom, potrebno pa jih je še večje število. Tečaji imajo velik pomen, kajti izkušnje, ki jih bodo pridobili, jim ne bodo služile samo zn boljše vodenje brigad, ampak tudi za bodoče delo po naših vaseh. Seveda pa bodo tečaje obiskovali predvsem taki, ki že imajo izkušnje v vodenju brigad, t. j. demobilizirani borci JA, in taki, ki so bili že lani v delovnih edinicab.
Tretja stvar, pri katerj bo sodelovalo vse ljudstvo, pa je priprava za opremo brigad, ki jih hočemo poslati na progo čim popolneje opremljene. Zato se bo vršil od 23. februarja do 2. marca »Teden za naše brigade, ki ga bodo vodile naše žene v okviru svojega tekmovanja za 8. marec, sodelovali pa bodo zlasti delavci, organizirani v sindikatih. Na vseh sestankih 0F, sindikalnih podružnic, odbora žena, aktivov mladine, na agitkah v tovarnah in v ljudskih univerzah na vaseh bodo razpravljali, kako bomo teden izvedli. V naše šole hočemo namestiti slike mladih udarnikov, v bralnih krožkih bomo brali članke in brošure o pomenu udarniškega dela. V samem Tednu nam bodo žene in sindikalni voditelji zbirali prostovoljne denarne prispevke, kmetje po vaseh bodo odstopili razna živila, po mestih pa bodo trgovci prispevali razne predmete vsakdanje uporabe za brigade. Naši delavci
bodo poleg tega tudi s prostovoljnim nadurnim delom prispevali k opremi brigad. Sklenili smo, da se bodo tri brigade imenovale po tovarni, vasi in šoli, ki bodo največ prispevale k opremi brigad; prav tako bomo ostale brigade imenovali po najboljših udarnikih dela. V okraju Koper in Ilirska Bistrica se mladina pripravlja za brigade tudi z zbiranjem brinja, ki ga bodo potem prodali in denar uporabili za delovne edinice. S takim sodelovanjem bodo naši delavci, kmetje, delovni izobraženci in ostali delovni ljudje dokazali svojo globoko zavednost in ljubezen do Titove Jugoslavije: dobro namreč vedo, da bo dvig splošnega gospodarstva Jugoslavije obenem dvig blaginje vsakega posameznega državljana.
V pripravah za brigade pa bomo uporabljali vse izkušnje lanskega leta. Poleg ogromnih uspehov so bile lani tudi nekatere pomanjkljivosti. Glavna pomanjkljivost je bila v tem, da je ponekod pripravo brigad vršila samo mladina; na ta način so se naša mladinska vodstva spremenila v operativne štabe, ki so se ukvarjali z vsemi podrobnostmi in pri tem včasih pozabljali na osnovno ualogo mladinske organizacije — vzgojo mladine. Tudj vodilni kadri za naše brigade so bili izbrani večkrat tik pred odhodom in nekateri so bili mnenja, da vodenje brigad nj tako odgovorna naloga. da bi lahko na to mesto poslali razne tovariše in tovarišice iz organov ljudske oblasti. Iz vseh teli pomanjkljivosti se bomo letos učili, da bomo dosegli čim večje uspehe, da naše brigade ue bodo zaostajale za drugimi brigadami jugoslovanske mladine. Zato bomo brigade pripravili že najmanj mesec dni pred odhodom, postavili bomo tudi vodilne kadre, ki bodo brigade že na terenu organizirali in se s tem sami pripravili za delo na progi. Ker naše ljudstvo razume pomen petletnega načrta industrializacije in elektrifikacije, zato vemo. da bodo brigade v svojem delu uspele.
FIZKULTUR ÀH
Iz smučarskih tekem na Vojskem.
Pripravimo si tizhutturni delovni
načrt
Fizkulhinti teden, kd bi moral biti | podlaga vsega bodočega dela na fizkul-turnem polju je končan. V kolikor smo se v zadostni meri pripravili za načrtno delo na tizkulturnem polju, toliko lažje bomo dosegli tisti nivo in razvoj, ki stoji v letu 1947 pred nami. Kampanja v fiz-kulturnem tednu, bi morala živo zainte-1 resirati vse za fizkulturo, posebno pa1 našo delovno mladino, vse naše delavce l v sindikalnih organizacijah, ki stoje da-1 nes fizkultumemu gibanju še ob strani, j Če so društva smatrala fizkultumi te-, den za delovno fizkulturno kampanjo, za J teden v katerem ni glavni namen samo J nabiralna akcija gmotnih sredstev, tem-1 več za teden v katerem je treba z načrtom pristopiti k načrtnemu delu, pripraviti vse potrebno za izvajanje tega načrta, potem so društva pravi1 no razumela fizkulturni teden.
Prepričan sem, da je danes najboljše fizkulturno društvo F. D. Rudar iz Idrije, ki je čutil potrebo po fizkultumem tednu, tako kot jo čuti vsak, ki je lačen : po kruhu, in je ta teden društvo teme- j Ijito izrabilo za priprave v letu 1947. j
Društvo si je za prvo tromesečje v | okviru enoletnega načrta okrožnega fiz- j kulturnega odbora pripravilo delovne j obveze kot tekmovalni načrt in se postavilo pred izvedbo sledečih nalog:
1.	Izpopolniti društveno organizacijsko delo do vzornosti.
2.	Uvesti redno telovadbo za vse oddelke in sekcije vsaj dvakrat tedensko, ' tar pri tem posvetiti posebno pažnjo pio-1 niirjem in pionirkam.
3.	Uvesti točno statistiko o vadbi j vseh oddelkov in sekcij.
4.	Izpopolniti delo v vseh obstoječih sekcijah.
5.	Ustanoviti kolesarsko sekcijo in reorganizirati sekcijo za planinstvo.
6.	Izpopolniti društveni stenčas, ki naj postane ogledalo fizkulturnega dela v društvu.
7.	Podvojiti število prijavljenih članov od 91 do 182.
8.	Izpopolniti dosedanje delo vseh štirih podeželskih aktivov in podvojiti njihovo število.
9.	Izpopolniti vse obveznosti do okrožja.
10.	Izvesti društvena tekmovanja v namiznem tenisu, smučarstvu, boksu, o-rodni telovadbi in pomladnem krosu. Prirediti tri mesečne šahovske brzotur-nirje.
11.	Prirediti eno telovadno akademijo.
12.	Udeleiti se vseh okrožnih tekmovanj in na njih doseči najboljše uspehe.
13.	Doseči popolno povezavo z mladinsko organizacijo.
14.	Doseči popolno povezavo z sindikalno organizacijo.
15.	Doseči v pomladnem roku dvojno število tekmovalcev za ZREN, to je od sedanjih 100 na 200 tekmovalcev.
Če bodo vsa ostala društva na isti način načrtno pristopila k delu, si pripravila delovni načrt ter v meddruštvenih tekmah tekmovala za čimboljše načrte in čimpopolnejšo izvedbo istih, potem so društva pravilno razumela fizkulturni teden in dosegla bodo tiste cilje, ki nas vodijo k množičnosti in vse-stranosti ljudske fizkulture.
IDRIJSKA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA GRADNJO MLADINSKE PROGE
29. januarja zvečer je bil v Idriji množični sestanek vse mladine mesta Idrije, na katerem so mladinci in^ mladinke pokazali s svojim navdušenim vzklikanjem, da so pravilno razumeli, kakšne velike naloge nas čakajo.
Po referatu, ki ga je podal predsednik ZAJMK Idrije, v katerem je prikazal uspehe v letu 1946 in naloge, ki stoje danes pred nami, se je pričela diskusija.
Oglasil se je tovariš Viktor Kolar, ki je delal lansko leto na Mladinski progi Brčko—Banoviči. V svojem pripovedovanju o življenju delovnih brigad, ki so bile na progi Brčko—Bano-viči, je prikazal mladini vse napore, pa tudi velik uspeh.
Da je mladina popolnoma razumela pomen gradnje proge, dokazuje splošno odobravanje in zaobljuba, ki so jo dali vsi enotno: »Vsi pojdemo na progo Šamac—Sarajevo.«
Potem smo na sestanku pregledali še delo naših pionirjev. Tudi pionirji so pokazali velik polet v delu. Po referatu, ki ga ie podala tov. Ivica, sekretarka ZAMJK so se oglasili k diskusiji še nekateri pionirski aktivisti, ki so izrazili želje pionirskega odreda. Tovariš Andrej, načelnik pionirskega odreda, je podal organizacijsko poročilo o delu v januarju.
Da smo v resnici dosegli uspehe,
nam priča dejstvo, da imamo 10 organiziranih čet, ki so imele v januar jn 40 sestankov. Na teh sestankih so med drugim obravnavali tudi učne uspehe v šoli in so poslali staršem Antona in Srečkota poziv, naj svoje otroke boljše vzgajajo. Takle poziv so poslali staršem Srečkota: »Pionirji in pionirke, zbrani na svojem sestanku, smo sklenili, da bomo prosili vas za pomoč pri poboljšanju vašega sina Srečkota. Sporočamo vam, da Srečko ni marljiv pri učenju in vzoren pri disciplini. Prosimo, poučite vašega sina, naj porabi vsako uro za učenje. Če se ne bo poboljšal, ga bomo morali izključiti iz pionirske organizacije. Titov pionir mora biti marljiv in discipliniran.«
Poleg tega imajo pionirji vsako nedeljo popoldne sestanke delavnih krožkov, v katerih se pionirke uče ročna dela, pionirji pa vadijo v telovadnici odbojko in razne druge športne panoge.
Pred zaključkom sestanka se je oglasil tovariš Tomce Troha, član okrožnega odbora mladine, ki je vzpodbujal mladino k nadaljnemu požrtvovalnemu in vztrajnemu delu.
Nato je mladina zapela nekaj partizanskih pesmi in zaključila sestanek s himno d lej Slovani«, ter po končanem sestanku pred šolo zaplesala kolo.
Sekretarijat ZAMJK Idrija.
ŽENE SODELUJEJO PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKEGA NAČRTA
Danes, ko tudi žene sodelujemo pri pestavi gospodarskih načrtov, ko tudi me odločamo o blagostanju naše ljudske države, se čestokrat spomnim na tiste čase, ko nam je še gospodarila fašistična oblast, in smo morale živeti v pomanjkanju in skrbeti samo, kako bomo spravile skupaj denar za davke, ki so bili od leta do leta večji. Za davke smo morale hraniti denar, ki smo ga prejele za jajca in maslo, za davke so šli prihranki, s katerimi smo nameravale kupiti čeveljčke svojim otrokom, za davke smo premno-gokrat prodale edino molzno kravo. — Včasih nas je stala cela vrsta pred davčnim uradom, vsaka je stopila v sobo s težkim srcem, ker italijanščine nismo znale, če smo pa spregovorile v svojem jeziku, so nas surovo nahrulili.
Vsaka žena, ki je morala vse svoje življenje molče garati in trpeti, ki je petindvajset let hranila pijavke s svojo krvjo, danes ne sme m ne more prezirati gospodarskih vprašanj svoje nove drža-
ve, ker ve, da sedaj ne dela več za druge, ampak zase in za svoje otroke, da je blagostanje cele države njeno lastno blagostanje, h kateremu tudi ona sama lahko mnogo pripomore.
Tega se primorske žene dobro zavedamo, zato na vseh naših sestankih govorimo o petletnem gospodarskem načrtu, o industrializaciji in elektrifikaciji naše države, o razvoju premogovne, kovinske in lesne industrije. Trenutno smo najbolj zaposlene s pripravami za »Teden naših brigad«, ki se bo vršil od 23. II. do 2. IH. To akoijo smo sprejele z največjo ljubeznijo in navdušenjem. Zlasti matere brigadirjev s proge Brčko-Banoviči nam v vsem svetujejo in pomagajo.
V Vremski dolini (okraj Herpelje-Ko-zina) so žene zvedele, da se bo vršil »Teden mladinskih delovnih brigad«. — Takoj so se zbrale na sestanku, organizirale priprave in pričele z dolom. Ko jim je nato dospela tozadevna okrožnica, so bile kar razočarane, da se teden prič-
DELAVEC - NOVOTAR
ne šele 23. februarja. Tudi drugje naše žene ne izostajajo; vsepovsod zbirajo hrano, oblačila, obutev in denar. V tednu mladinskih brigad bodo skupno šivale, pripravljale opremo, imele prireditve. S takim elanom delamo me žene, ker hočemo doprinesti svoj delež k široki akciji za pomoč našim mladim udarnikom, ki bodo gradili.
Istočasno se pripravljamo tudi za 8. marec — naš mednarodni praznik. Sedaj ko bomo v najkrajšem času državljanke ene najbolj naprednih držav v svetu, se bolj kot kdaj prej zavedamo, da se moramo kulturno dvigniti. Zato bomo vsestransko poživile naše kulturno-prosvet-no delo, preuredile in obogatile bomo naše knjižnice, organizirale čitalne krožke in kulturne prireditve. Tako bomo našo mladino lahko tudi na kulturnem polju spremljale, tako kot jo spremljamo v njenem delovnem poletu.
IZ BAŠKE GRAPE
Hej, domača in tuja reakcija, le poglej malo tudi v našo dobro znano Baško dolino, kaj tu uganja barbarski komunizem in brezvestna OF! Kar brez raznih Comollijev in bankirjev gradi mostove, ceste, poti.
Obnavlja porušene hiše, napeljuje elektriko v zadnjo bajto pod Porez-nom, Slatnikom, Črno prstjo in Gra-dico.
Ta brezverska OF se drzne celo brez dovoljenja Margotija napeljati elektriko tudi v cerkve.
Tu v Baški grapi kakor tudi po vsej coni B ljudstvo samo brez pobude s prižnic skrbi za stare in onemogle, še posebno pa za bolnike in sirote.
Duhovniki svobodno in neovirano vrše svojo dolžnost in še toliko bolj vestno, ker jih ne moti politika.
Fr. Čufer — Obloke
V SPODNJI IDRIJI SE JE USTANOVILA TRGOVINA MANUFAKTURE
Krajevni LO in odbor OF sta že dolgo časa razmišljala, kako odp o moči ljudstvu pri nabavi tekstilij. Tež-koče, katere je bilo treba premagati, so bile neštete, a najtežje je bilo pomanjkanje kreditov. Na izrednem zboru volivcev sta se odbora obrnila na ljudstvo, ker sta vedela, da se vse doseže z njegovim tesnim sodelovanjem. Sklenilo se je z velikim odobravanjem, da krajevni NOO razpiše enoletno brezobrestno posojilo za nabavo blaga. Odmev je bil prvovrsten: samo v prvih 3 dneh je ljudstvo podpisalo za 155.000 lir posojila, ki pa raste iz dneva v dan im je doseglo že 304.500 lir. Tudi primerni prostori so že pripravljeni:	v najkrajšem času
prispe prva pošiljka blaga.
Spoanjeidrijčani podpirajo ljudsko oblast, ker so se zanjo borili in imajo vanjo popolno zaupanje. Ne marajo starih pijavk in izkoriščevalcev. Vse hočejo žrtvovati za zmago na gospo-darskem polju, kjer bosta kmet in delavec glavna stebra boljše bodočnosti nove Jugoslavije.
Da se konča postopek po odredbi o upravi sovražnikovega imetja in imetja odsotnih oseb Poverjeništva PN00 za Slovensko Primorje št. 71 od 20. maja 1946 sporazumno z vojno upravo JA, Poverjeništvo PN00 za Slovensko Primorje, izdaja tole
ODREDBO:
Člen 1.
Uvede se kazensko postopanje proti vsem vojnim zločincem in ljudskim sovražnikom, njihovim soudeležencem in pomagačem ne glede na državljanstvo, proti katerim so je vodil ali so še vodi postopek po odredbi Poverjeništva PN00 št. 71 od 20. maja 1946.
Člen 2.
Za sojenje oseb iz čl, 1. je pristojno okrožno narodno sodišče, čigar odločba je dokončna.
Člen 3.
Kazniva dejanja iz čl. 1. se kaznujejo po teži dejanja:
a)	s smrtno kaznijo,
b)	z odvzemom prostosti in s prisilnim delom do 20 let,
e) s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 2 let,
d)	z denarno kaznijo.
e)	z izgubo državljanskih in političnih pravic,
fj z delno ali celotno zaplembo premoženja.
Člen 4.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Ajdovščina, dne 14. januarja 1947.
Tajnik Poverjeništva PN00: Frane Perovšek s. r.
IZ URADA ZA GENE
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, Urad za cene, določa enotno prodajno ceno na drobno tipizirani mešani marmeladi na vsem območju Slovenskega Primorja:
Tipizirani mešani marmeladi se določi cena Lir 160 za kg.
Ta cena velja v prodaji na drobno na vsem območju Slovenskega Primorja in ne sme biti v nobenem primeru prekoračena. Cena velja franko skladišče prodajalca na drobno za 1 kg netto teže.
Trgovine na debelo in na drobno imajo za vse svoje stroške pravico do skupaj 15% od cene v prodaji na drobno. Od tega ima prodajalec na debelo 3%, prodajalec na drobno pa 12%.
. Prodajalcu na debelo pripadajo 3%, Če proda blago iz svojega skladišča franko najbližja postaja prodajalca na drobno. Prekoračenje te cene je kaznivo po odločbi o pobijanju špekulacije in gospodarsko sabotaže, Uradni list PPNOO št. 1 od 22. septembra 1946.
Odločba
o najvišjih cenah za jedilno mast, sladkor,
sol tn kruh iz enotne moke, fižol in lečo
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, Urad za cene, določa maksimalne cene v prodaji na drobno in na debelo, na celotnem ozemlju Slovenskega Primorja:
Blaščobe: mast jedilna, čista cena na debelo kg 181.50 Lir (na drobno 200.— Lir); slanina soljena, banaška kg 163.50 lir (180.—); prekajena slanina, banaška kg 189.50 (208.50).
Sladkor: kristal kg 106.16 Lir (111.50); kocke ali prah kg 116.16 Lir (121.50); sladkor Surov, nerafiniran kg 100.50 Lir (106.50).
Sol: jedilna, fco skl. »Prerad« kg 18.83 Lir (20.—); živinska fco skl. »Prerad« kg 18.83 Lir (20.—); industrijska fco skl. »Pre-rad« kg 12.16 Lir (13.50).
Fižol: la proklar, cipro, visoki prepeličar kg 32.— Lir (40.—); Ha ribničan, mandalon, nizki prepeličar kg 28.— Lir (35.—); lila fi-žolica, mešani fižol kg 20.— Lir $25.—).
Leča kg 25.— Lir (28.50).
Kruh: iz mešane enotne moke, ržene ali koruzne moke na drobno kg 20.— Lir.
Te cene veljajo za domače proizvode, na celotnem ozemlju Primorja in se v nobenem primeru ne smejo prekoračiti. — Prekoračenje teh cen je kaznivo po odloku o določanju in kontroli cen.
DODATNI OBROK MOKE NA DODATNE NAKAZNICE ZA TD IN SD
Na dodatno živilsko nakaznico za kruh v mesecu februarju t. 1. prejmejo upravi-ženei do živilske nakaznice TD in SD'sledečo količino moke oziroma kruha:
1.	TD (težki delavci): 6.30 kg moke, dnevni obrok 225 gr moke ali 300 gr kiuha. — Odrezki od 1. II. b 151 do 28. II. b 1T8.
2.	SD (srednji delavci): 2.10 kg moke, dnevni obrok 75 gr moke ali 100 gr kruha. — Odrezki od 1. II. 251 b do 28. II. 278 b.
Razmerje, v katerem se bo izdajalo, je 50% krnSne in 50% koruzne ali ržene moke. Potrošnik, ki bi želel koruzno moko, isto lahko prejme v večjem procentu kot je naznačeno.
OBROK HRANE ZA FEBRUAR
Za mesec februar 1947 bodo prejeli potrošniki Slovenskega Primorja na živilske nakaznico spodaj navedene obroke hrano kot sledi:
Osnovna živilske nakaznice za težke delavce TD
1.	Maščobo: 750 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 500 gr na oba odrezka TD 115 sladkor in TD 116 sladkor.
3.	Sol: 700 gr na odrezek TD 117.
4.	Sveže meso: na odrezek TD 101, TD 108, TD 102 in TD 109, na vsak odrezek po 500 gr svežega mesa.
5.	Moka: 10.50 kg, dnevni obrok 375 gr moko ali 500 gr kruha, odrezki od 1. II. b TD do 28. II. b TD.
Osnovne živilske nakaznice za srednje delavce SD
1.	Maščobe: 650 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 350 gr na oba odrezka SD 213 sladkor in SD 214 sladkor.
3.	Sol: 650 gr na odrezek SD 215 in SD 216.
4.	Sveže meso: na odrezek SD 201, SD 207, SD 202 in SD 208, na vsak odrezek po 400 gr svežega mesa.
5.	Moka: 10.50 kg, dnevni obrok 875 gr moke ali 500 gr kruha, odrezki od 1. II. b SD do 28. II. b SD.
Živilske nakaznice za lahke delavce LD
1.	Maščobe: 500 gr masti ali olja ali slanine na vso odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 350 gr na oba odrezka LD 311 sladkor in LD 312 sladkor.
3.	Sol: 600 gr na odrezek LD 313 sol.
4.	Sveže meso: na odrezek 301, 306, 302 in 307, na vsak odrezek po 300 gr svežega mesa.
5.	Moka: 10.50 kg, dnevni obrok 375 gr moke ali 500 gr kruha, odrezki od 1. U* b LD do 28. II. b LD.
Navadne živilske nakaznice »Nav«
1.	Maščobe: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 150 gr na odrezek 410 sladkor.
3.	Sol: 500 gr na odrezek 411 sol.
4.	Svežo meso: na odrezek 401, 404, 407 in 402, na vsak odrezek po 200 gr svežega mesa.
5.	Moka: 6.30 kg, dnevni obrok 225 gr moko ali 300 gr kruha, odrezki od 1.
b Nav do 28. TI. b Nav.
Živilske nakaznice za dojenčke d 0—2 leta »Doj«
1.	Maščobe: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 500 gr na odrezek sladkor 513.
3.	Sol: 500 gr na odrezek sol 514.
4.	Moka: 5.32 kg, dnevni obrok 190 gr moke ali 253 gr kruha, odrezki od 1. II. Doj b do 28. II. Doj b.
5.	Bela moka: 1.000 gr bele moke na odrezek Doj 532.
Živilske nakaznice za otroke v starosti 3—14 lot »Om«
1.	Maščobe: 200 gr masti ali olja ali slanine na vse odrezke za maščobo.
2.	Sladkor: 350 gr na odrezek sladkor 613*
3.	Sol: 500 gr na odrezek sol 614.
4.	Sveže meso: na odrezek 601, 602, 603 in 604, na vsak odrezek po 200 gr svežega mesa.
5.	Moka: 5.80 kg, dnevni obrok 207 gr moke ali 276 gr kruha, odrezki od 1. II. b Om do 28. II. b Om.
6.	Bela moka: 500 gr bele moke na odrezek MO 633.
Noseče žene (dodat, živilska nakaznica N)
1.	Bela moka: 500 gr na odrezek 1 Nos.
2.	Sladkor: 350 gr na odrezek 2 Nos.
Obroke kruha oziroma moke za upravičence dodatnih živilskih nakaznic za moko za srednje in težke delavce bomo dostavili naknadno.
Okrajne NOO, gospodarske odseke opozarjamo, da pri izdajanju živilskih nakaznic lahkim delavcem, kateri so neupravičeni Ba prejem moke, oziroma kruha lahkega delavca (to je za duhovnike, upokojence itd.), a v zvezi naše okrožnice št. 34-11 z dne 21. januarja t. 1., morajo odrezati od nakaznico za LD 11 (enajst) odrezkov za moko, oziroma kruh.
Pri peki bruha se je strogo pridrževati razmerja 75 gr moke za 100 gr kruha ali obratno.
Vsi okrajni NOO, gospodarski odseki, trgovina in preskrba, so dolžni, da takoj P° prejemu obrokov živil za mesec februar t. L izdelajo razdelilnike na previdene količine živil in te dostavijo takoj podružnici »Pre-rada« kakor tudi isto v vednost Pov. PNOO za Slovensko Primorje, oddelku za trgovino in preskrbo v Št. Petru na Krasu.
Pekom za peko kruha je nakazati 50% krušno moke in 50% koruzne moke ali ržene. Vsi ostali potrošniki, kateri bodo prejeli mesto kruha moko, to v zadrugah in pri trgovcih prejmejo isti procent kot peki, samo s to razliko, da ako želi potrošnik večji procent koruzne moke ali ržene moke, isto lahko prejme.
Preklici
Tov, Šulogoj Stanislav iz Stopca pri Sv. Luciji ob Soči je izjgubil svojo osebno izkaznico št, 0892 ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Volk Mimica roj. 2. IV. 1925 y Trnovem, sedaj zaposlena kot administratorka OK. INOO za Grgarsko j® izgubila na poti iz Grgarja v Ljubija" no dne 27. 12. sindikalno izkaznico od Krajevnega MS Grgar ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Lipnšček Amalija, roj. 5. 7. 1912 v Gor. Tribuši, sedaj stanujoča ? grgarju, je izgubila sindikalno izkaznico, izdano od Kraj. medstrokovnega sveta Grgar ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Kompare Marjeta, roj. 50. 5.
1952, bivajoča v Lokavcu št. 184 je izgubila osebno izkaznico, izdano od Krajevnega odbora Lokavec ter potrdilo NZ Gor. Branice o zaplembi blaga (6 in) z dne 25. 1. 1947. Izkaznico t®r potrdilo proglašamo za neveljavno.
Tov. Štor Nelka, roj. 17. 5. 1921, bivajoča Sv. Križ, Cesta štev. 76 je izgubila osebno izkaznico štev. 10460 ter izkaznico SIAU št. 150455 ter s tem proglaša izkaznice za neveljavne.
Preklicujem osebno izkaznico štev. 1521 na ime Šprohar Štefan, Suhorje št. 15, okraj 11. Bistrica, katero progla* šam za neveljavno.
Izgubilo se je dne 20. 12. 1946 na cestni progi Ajdovščina—Postojna dovoljenje za vožnjo osebnega avtomobila znamke FIAT 508 štev. SP 1151, last uprave »S1CLA« d. d. za lesno industrijo in trgovino Postojna. S tem proglašamo dovoljenje za neveljavno.
Vsem gojencem III. administrativnega tečaja v Vrhpolju. Kdor je po; motoma odnesel listnico z osebnimi dokumenti tov. Raste, se naproša, «a jo nemudoma vrne na naslov: Rasta Černeka, Vrhpolje p. Vipava.
Tov. Nedoh Angela, stanujoča v Donali št. 16 je izgubila osebno izkaznico št. 3217, izdano od okraja Herp®" Ije—Kozina ter jo proglaša za neve" Ijavuo,
Tov. Pertovt Štefanija, roj. 3. D' 1902 na Banjščicah št. 16 okr. Grgaf je izgubila na glavni poti Gorica—Grgar osebno izkaznico, izdano od INOD Grgar ter izkaznico SIAU št. 153892 izdano od Krajevnega odbora SIAU Krvavec—Ban jščice, okraj Grgar ter jm s tem proglaša za neveljavne.
*P;imor9_ka borba« izhaja tedensko t Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.