• If« «4 k«rl0(t Mav-•k«g»HiiA«tva. Ddav* &é mm oprovltonl dm veoga kor p»roiu«lr»|o.
TKI» popor I« 4ovoto4
to ilk« lBi«rMl« mi 1K9 working «Um. Worker« oro ontitlod to oil whot tkoy produce.
V« It* Sir., IWii|ii NI«
STEV. (NO.) 517.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

"MftTd each dežela, združite te!'
a————« 'Tiw.^aaMM——s—3MB—ca—
CHICAGO, ILL., DNE 7. AVGUSTA, (AUGUST) 1917.
P A ZITr/
no Atovilko v oklope|a» ki 00 noi\o|o polog vi« tog* no» lov o. pr|lopl|o* nogo opo4otoii no ovitku. Akt (518) |o «tovllko . . to«U| vofu • prlho4r|» gtovilko nošogo I loto po-točo no rodni na. Prosi-mo. ponovilo )o tokof.
LETO (VOL.) XII.
t
RESNICA PRIHAJA NA DAN
Pravili so nam, da škodujemo delu za osvcUmj-ditev Jugoslovanov, ker zahtevamo jugoslovan -sko federativno republiško. Rekli so mam, da je za republiko še dovolj časa, de le dosežemo zedinje-nje Jugoslovanov, ki «bodo potem sami lahko odločeval i'o obliki vlade in si tedaj lahko izberejo republiko, če ne bodo marali monartiije. Dajali so nam modre nauke, da ae hiša ne urejuje, dokler jni zgrajena. 1. t. d.
Oglašali mo se ljudje, ki so trdili, da Mploh nihče ni zahteval monarhije, da se nihče ni ogreval za kralja Petra ali Pavla, da gre vea boj za združitev, pa ne za monarhijo. if t. d.
Vsem tem pridigam nismo nrkoli verjeli, ker «mo videli preveč argumentov za po večati je moči Karagjorgjevičeve fainilije, torej ne za rešitev vprašanja jugoslovanskega ljudstva, ampak za rešitev gotovega dinastičnega vprašanja.
ne bi zadostovali vsi argumenti, ki trmo jih opažali, imamo sedaj dokaz, da so bile naše trditve popolnoma utemeljene. Ne demokratično, ampak dinastično ibočejo rešiti jugoslovansko vprašanje, in sicer tako, da bi «moral narod molče sprejeti najvažnejše določbe in da bi bila demokratična «izprentemba popolnoma nemogoča brez nove krvi.
VLADNO REŠEVANJE.
(Nobena vlada, pod katero žive Jugoslovani dandanes, ne more biti poklicana, da rešuje vprašanje Jugoslovanov, živečih doslej pod celim kupom raznih vlad, ne da bi se vsaj dozdevalo, da postopa pristransko. Ce bi bila srbska vlada stokrat bolj svobodoljubna rn demokratična, nego je, *e vendar ogromen del Jugoslovanov ne bi mogel iznebiti sumn, da ravna v prvi vrsti v svojem interesu. Demokratična rešitev takega vprašauja, kakršno je jugoslovansko, je kratkomalo nemogoča iz iniciative katerekoli vlade, torej tudi srbske.
•Na kak-šno pravico se more srbska vlada sklicevati, da rešuje ona to vprašanje m svojega katedra * Ker živi del Jugoslovanov pod njeno Oblastjo? Ogromno število Jugoslovanov živi doslej pod habsburško dinastijo; torej bi Avstrija lahko trdila, da je ona najbolj poklicana za rešitev jugoslovanskega vprašanja
V vsakem slučaju pa bi narod ostal čreda ovac, ki nima druge pravice, »kakor slediti ko.
strun u.	_
KEFSKA KONFERENCA.
(Da se misli na tako nedemokratično teševa -nje jugoslovanskega vprašanja, je pa sedaj popolnoma dokazano. Zadnji mesec je srbska vlada sklicala na otok Krf konferenco, na kateri je bil zastopan glasoviti londonski odbor, s čimer se hoče napraviti vtisk, da je bilo reprezentirano jugoslovansko ljudstvo.
To je teatralna igra, ki je resni ljudje na noben način ne morejo sprejeti. Londonski odbor nima in -ne more imeti takq dalekosežnega mandate'od naroda, da bi sklepal na otoku Krfu tako, kakor je sklepal.
Konferenca se je vršila pod patronaneo srbske vlade, ki jo je sklicala. Ta vlada je bila na vsak način glavni faktor na konferenci, in njeni sklepi ne pripuščajo nobenega dvoma o zna -čaju tega zborovanja in njegovih ciljev.
Hprejeta jc bila deklaracija, ki potrjuje vse tisto, kar smo ti'dili in kar odklanjamo.
KRALJEVINA 1
(Deklaracija govori tako, kakor da jc vse, za čimer gre monarhistična gospoda, že gotova stvar. Pravi se, da bo tmmeneki naiod sestavljal eno državo z 12 miljoni prebivalcev, ki se bo imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, in enako da bo kraljev naslov Kralj 8rbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako smo torej tam, kjer je vsako zatajevanje nemogoče. Združitev Jugoslovanov se torej nima izvršiti v interesu naroda, temveč v interesu Karagjorgjevičeve dinastije. Deklaracija namreč tudi v tem oziru ne pušča nobenega dvoma, am -pak imenuje že v naprej Karagjorgjeviče za vladajočo famili jo nad Srbi, Hrvati in Slovenci.
Ljudje, ki vedno iščejo izhode in ovinke, bodo morda opozarjali, da določa omenjena deklaracija koristitnanto, ustavodajni zbor, na katerem se ljudstvo še vedno lahko izreče za republiko, če jo večina želi.
To pa ni resnično, kajti deklaracija sama za-loputa duri republiki z določbo, da jc vsak sklep parlamenta ali p« ustavodajnega zbora šele tedaj veljaven, kadar ga — sankcionira kralj.
Kdo je tako naiven in pričakuje, da bo go -spini kralj sankcioniral sklep, ki ga odstavljaT
Vse fraze, da bo ljudstvo samo lahko odločevalo o formi vlade in o vseh državnih uredbah, je torej ta deklaracija razpršila v dim in nič dati-zegs ne ostaja od vseh prejšnjih lepih fraz, kakor • monarhija, katere večna trajnost naj bi bila pre-»puščena volji dinastije same.
BREZ NARODA
! Pravzaprav smo srbski vladi in krfski konferenci hvaležni, da je naposled razodela resnico in onemogočila vsako zavijanje. 'NHi ne sanja se nem, da bi tej vladi odrekali pravico, da dela v «vojem interesu in jih po«pešuje, kakor more in *na. To pravico imata tudi goapoda Kari in Bey-
Monarhija kaže roge
dler, Viljem in Michaelis, Vittorio Kmanuele in Ferdinand m Mirko in vsi skupaj. Odločno pa protestiramo, da bi morali narodi smatrati za svoje interese, kar jim predpisujejo katerekoli vlade in da bi morali svoje pravice podvreči zahtevam vlad in dinastij.
Krfski spis lahko iinenujesno deklaracijo srbske vlade in nekaterih gospodov iz lx>ndona, ne pa izjavo jugoslovanskega ljudstva, ( e ima srbska vlada pravico, da dela v svojem interesu, nun ljudstvo pravico, da dela v svojem,
ITega, kar so sklenili na Krfu, ne more podpisali noben Jugoslovanski ima kaj zmisla vsaj za svtrfbodo in demokracijo; in če se razvname zoper te namene boj, ne bo kriv nihče drugi, kakor gospodje na Krfu, ki so mislili, da so narodi aahove figure, s katerimi se je mogoče igrati kakor na deaki. .
AVTOKRACLJA.
•Krfska deklaracija ne postavlja le monarhič-uega načela, ampak hoče valjati pravo avtokra-cijo. Parlamentarizem in splošna volilna pravica ni nikakršna jez zoper to. V Nemčiji imajo parlament in splošno volilno pri^ico, pa vendar je pri-šal ves svet do spoznanja, da se «Nemčija avtokra-. ticno vlada. Za to ni treba šele cesarjeve pravice, da jmenuje kamcefarja po svoji volji. Avtokraci-ja je omogočena, čim je kralju pridržana pravka sankcije, to se pravi, da ne more noben sklep postati veljaven zakon, če ga kralj ne sankcionira. te vemo. kaj nam bodo odgovorili. Tudi v demokratični republiki, kakršna je Amerika, ima prezident pravico, da vetira zakon, s katerim se ne strinja. Toda ta argument ne drži.
Pravica veta je ena izmed pomanjkljivosti ameriške demokracije. Iz tega, da je tudi v Zedi-njenih državah še marsikaj, 'kar se ne vjema s pravimi načeli demokracije, nikakor ne sledi, da morajo Jugoslovani posnemati, kar je drugod slabega. Iz tujih napak se morajd" učiti, da se jim čimbolj izognejo.
•Pravica veta v Ameriki je |>ovnh tega omeje-" na. če predsednik odkloni zakon, pa ga potem koagresna zbornica in senat sprejmeta s kvalificirano večino, je predsednikov veto v vodi. Tako je bilo na primer z naseljeniškim zakonom.
'Mi tudi v jugoslovanski republiki ne bi uiko-tmir priznavati pravice veta. 'Kkse-kntivni organi so zato tukaj, da izvršujejo sklepe ljudskega zastopstva oziroma ljudstva, ki lahke sklepa tudi s splošnim glasovanjem, ne pa da ovirajo ljudsko odločevnje. Še veliko manj pa hrepenimo po kraliu, ki bi se s svojo pravico sankcioniranja lahko postavil za popolnega avtokrata.
VERSKO VPRAŠANJE. 1_
V	krfski deklaraciji so še nekatere druge točke, s katerimi se na noben način ne strinjamo. Ona priznava enakopravnost treh ver. Rimsko-ka-toliiike, pravoslavne in tnohaniedanske. To se absolutno ne vjema z našo zahtevo, ki hoče pfepolno svobodo vesti.
Omenjene tri vere niso edine, ki jih najdemo v jugoslovanskih deželah. Poleg rimskih katoličanov imamo grške katoličane ali unijate.Ali česc more reči, da veljajo zanje enake pravice, kakor za grške katoličane, pogrešamo tukaj vendar Žide. • Kaj pa se z njimi namerava? Zlasti na Hrvaškem rn v Hlavoniji ter po Bosni in Hercegovini jih je lepo število; pri tem so še ločeni v sekte, med katerimi igrajo v Bosni takozvani španioli važno vlogo.
•Najdejo se tudi druge krščanske sekte, na (primer unitarei, mazarenci i. t. d.
Ali če bi bile vse naštete v krfski deklaraciji, nam to ne zadostuje; vse pravice za specieino našteta veroiapovedan ja so privilegiji; kajti kdor je drugega 'mišljenja, Je na podlagi takih ukrepov Iprtiko zapostavljen.
SVOBODA VESTI.
•Demokratična zahteva je popolna svoboda vesti, kar že samo na sebi pomeni, da mora biti vsaka cerkev ločena od države, da mora biti država napram vsakemu verskemu ali filozofičnemu nauku nevtralna in da he sme !>it-i zaradi svojega svetovnega nazora in svoje vesti nihče zapostavljati ali na «kakršenkoli način oviran.
To je nekaj bistveno druzega, kakor uradno priznanje vseh ver. To pomeni, da vera sploh ni državna, ampak privatna stvar. Ca hočejo katoličani imeti cerkve, vzdrževati svoje proštije in škofije, opravljati svoje obrede, je to njih zadeva. Prav to velja pa tudi za vsako drugo vero izpovedati je, velja pa tudi za ljudi, ki se ne marajo pridružiti nobeni cerkvi.
Skoraj čudna je v tem oziru kratkovidnost srbske vlade, še bolj čudna pa kratkovidni ost londonskega odbora.
Ne bomo na tem mestu govorili o ostalih Jugoslovanih, ker bi postalo razmotrivanje preobširno. Toda Slovenci so del Jugoslovanov, in t odi nas hočejo vtakniti v to monarhijo. Ali so london- * skemu odboru faktične razmere med nami res tako nesnane, da ne morejo gcxf>odje priti do pametnega sklepa?
V	stari ¿omovm* najdete Slovence rimokato-ličane, vnete in mlačne, najdete v Beli Krajini grftkokatoličane; nekaj je protestantov; ali poleg vseh teh je v starem kraju lepo Število svobodo-mislecev, nionistov, ateistov itd.; procentualng še več jih je v Ameriki, in če «e raamere v južni
««,
Evropi zholjšajo, je prav lalrko mogoče, da se jih bo mnogo vrnilo domov.
(Kaj mislijo gospodje, da bo te Slovence zelo navdušilo, če se jim naslika Jugoslavija s tremi privilegiranimi verami in se s tem njihova enakopravnost postavi v dvom ? V naši dobi niso to po -stranska vprašanja, ampak tako važna, da se ne smejo ne prezirati, «te tako površno reševati, da lahko vstajajo dvomi.
KJE JE AWTONOBOJA?
Druga reč, ob katero se spotikamo, je izrek, da se ima problem našega naroda rešiti kot celota". To je očrvidno razlagati na ta način, da hočejo centralistično urejeno državo.
'Kar je v tem oziru londonskemu odboru najbolj očitati, -je to, da ni poučil Srbov o pravem razpoloženju in mišljenju med Hlovenci in Hrvati.
Resnica, ki se ne da na noben način utajiti, je ta, da je tued dbojhni zelo močan avtonomisti-čen duh, ki se enostavno ne sme prezirati, če se hoče rešiti jugoslovansko vprašanje na zadovolj-nost vseh njegovih delov.
Zdaj ne gre zato, ako bi bilo idealno Imlje rešiti jugosk)vanwko vprašanje federativno ali pa centrafistično. Vpraša se, kaj je z oziront na razpoloženje ljudstva na tak način mogoče, da 1m> čim večji del zadovoljen z rešitvijo.
Nam bi se zdelo zelo lepo, če bi vaa Kvropa postala eno edinstveno gospodarsko področje, a še lepše, če bi se ves zemeljski svet tako zedinil. To bi se na vsak način najbolje vjemalo z materi-jalnimi interesi vsega človeštva. Razume se samo po sebi, da bi morala s tem biti združena do popolnosti demokratična organizacija.
V	takem edinstvu bi se narodno vprašanje lahko idealno rešilo na podlagi takozvanega personalnega principa. Ves narod — naj bo ta ali oni — tri se organiziral za poipeševanje svojih interesov v veliko kulturno družbo, kateri bi pripadal vsak član,priznavajoč se k dotrčni narodnosti, brez obzira na to, kje Živi.
MOČ RAZMER
Toda dokler niso razmere dozorele za tako rešitev, nam ne pomaga, če se sklieujemo na to, da bi bilo to idealno. Ootovo beato delaH na to, da «i« razmere izpopolnijo in <la do/.oie; ampak dane« moramo reševati vprašanja po razmerah, ker se drugače sploh ne morejo rešiti.
Razumemo duševno razpoloženje ljudi, ki pravijo: Jugoslovani so en narod in zato se mora njih drŽava popolnoma enotno, centralistično organizirati.
Toda vse to nič ne pomaga, htdi če se smatra za ideal. Dejanske razmere so temu nasprotne. Pojdi mo med Slovence, vprašajmo kogarkoli* "Kaj si po narodnosti t" S skrajno pičlimi izjemami nam bo vsak odgovoril: "Slovenec!" Tupa tam je še kdo nekoliko zaostal, pa pravi, da je "Kranjec" ali "Štajerec". Toda vprašajte tistega, ki je povedal, da je Slovenec: "Ali si isto kakor Hrvat ali Srb?" Težko boste našli katerega, ki bi Vani pritrdil.
V	tem oziru je skoraj separatist. In v resnici tudi s Hrvati ni bistveno drugače.
To so danes dejstva, in s temi je treba računati. Dokler boste Slovencem dopovedovali, da morajo utoniti v edinstveni jugoslovanski državi, jih kratkomalo ne pridobite. To je fokušnja dovolj jasno pokazala. Povejte jim, da bodo avtonomni poleg avtonomnih Hrvatov in avtonomnih Srbov, pa boste lahko pametno govorili z njimi.
Take so dejanske razmere, in drugače kakor z ozirom na razmere se vprašanje ne more uspešno reševati.
KAJ iPA BOLGARI?
Federacija ni kaprica, ampak nujen pogoj.
Če bi bili imeli gospodje na Krfu malo širše obzorje, bi bili morali spoznati, da zahtevajo še drugi, zelo močni argumenti federacijo, ako se hoče res vprašanje rešiti, ne pa le povečati Kara-gjorgjevičevo kraljestvo.
Za rešitev jugoslovanskega vprašanja je nujna pridružitev Bolgarske, kakor jo zahteva ehi-caška izjavi. Na vse tiste fraze, da se je Bolgarska sama izključila od jugoslovanstva, in kar je temu podobno, ne damo nič.- Bolgarski narod se je ravno toliko 'izključil", kolikor Slovenci ali Hrvatje. Oboji so morali pod puško za habsbur-ško dinastijo, ker so morali. Prav tako je bilo z Bolgari.
Ali če se hoče reševati jugoslovansko vprašanje, se ne sme vpraševati: Kdo stoji danes proti komu v boju? — temveč: Kaj spada skupaj.
Bolgari pa spadajo na vsak način med Jugoslovane. 1
MEDNARODNO VPRA&ANJE.
Naglaxali sino že, da se ne bo zaradi načela pravičnosti nihče potegoval za našo "osvobodr-tev" in za naše " ujedin je nje Is» če dokažemo Kvro|>i, da je nase vprašanje evropsko, internacionalno vprašanje, da je to zlasti važno vpraša -nje evropskega miru, je mogoče, da store zunanje moči, kar jim narekujejo njihovi interesi.
Za Rvropo je naše vprašanje važno kot velik probUcm miru
Ali če se izključi Bolgarska od jugoslovanske združitve, je balkanski mir na kocki kakor prej, s tem pa tudi evropski mir.
Med Bolgarijo in Srbijo je Miacedontja glavni kamen razdora. Sirija, oficielna, zahteva danes
vso Macedón rjo, ker "mora Bolgarska biti kaznovana" in »ker je "Maccdonija pretežno srlwka". Nasprotno zahteva uradna Jidlgarska vso Mace-donijo zase, ker jo je osvojila m ker je "Macedo-nija pretežno bolgarska".
V resnici živ krst natančno ne ve, kaj je v Macedoniji bolgarskega in kaj srlmkcga; narečje, ki je podobno enemu in drugemu, le dokazuje, da se vsi slovanski jeziki polagoma prelivajo ed'eh v drugega, da ni nikjer strogo določene meje, in s tega stališča se lahko pravi, da govore Jugoslovani en jezik z raznimi narečji.
Kako pa naj se reši macedonsko vprašanje, da nelm večno ugrožavaio balkanskega miru?
MACEDONIJA.
Edina uspešna rešitev je: Avtonomna Mace-don i ja, spojena s Srbijo in z Bolgarsko, za kar je pa očividno treba, da sta tudi Srbija in Bolgarska med sabo spojeni. Srbska anejtsija, liolgarska aneksija ali pa kakršnakoli razdelitev ho vedno podžigala ljubosumnost z ene in z druge strani, in mir ne bo nikdar na varnem.
v
í'e se smatra jugoslovansko vprašanje za problem miru, kar v resnici je, tedaj je pridružitev Bolgarske neizogibna. Prav to pa dokazuje nujno potrebo avtonomije oziroma federacije.
Taka organizacija Jugoslovanov, ki bi vse dele oprostila čuvstva pritiska in odvisnosti, bi ustvarila podlago za tesnejše svobodno zbližanje vseh, iz česar bi se s časom ob podpori znanstvenega, zlasti jezikoslovnega dela, razvila enota, kar bi nedvomno pomenilo veliko korist.
SLOVENCI IN MONARHIJA.
Toda vrnimo se k Slovencem.
Ker je po njih splošnem razpoloženju vsaka propaganda za centralizem neuspešna, tako tudi agitacija za monarhijo med njimi nič ne opravi.
Mi smo seveda po svojem prepričanju republikanci. To ne pomeni, da smo otroci. Če si ne moremo priboriti upublike, je ne bomo imeli. Ruski revolucionarji so morali živeti v monarhiji, dasi so jo sovražili iz dna srca.
Ako bi bilo le to, da smo mi — recinto nas pegica — republikanci, bi to seveda izpovedali in tudi agitacije za republiko nam ne bi mogel nibée
«wuSltti.. . -
•Ali stvar ima globnkejše korenine. Trda resr nica je, da ni dobiti deset odstotkov Slovencev za Karagjorgjevičevo monarhijo, pa če se jim tisočkrat obljubujc, da bo v državnem m kraljevskem naslovu omenjeno hidi njihovo ime.
Ljudje, ki snujejo države, vendar ne bi smeli biti tako naivni, da prezirajo faktična dejstva in hočejo po aili z glavo skozi zid. Razmeram je treba pogledati v oči. Tisti Slovenci, ki verujejo v edinozveličavno monarhijo, so habsburgovci. Drugi ne marajo nobene monarhije sploh.
ZGRADBA DOMA.
'Ne vemo, kako si ljudje predstavljajo ustanovitev Jugoslavije. I)a jo neprenehoma prikazujejo za popdlnoma garantirano, je ena njih velikih napak. Resnica je, da ni prav noltene garancije — tndi zadnji Balfourjev govor, ki so ga nekateri hrvaški listi enostavno falsificirali — ni nobena garancija. Le možnost, da se tudi jugoslovansko vprašanje pravično reši, se je povečala in zato je potrebno, da stori ljudstvo ml svoje strani, kolikor jc mogoče, da se dowže cilj. To je tudi ztul-sel ehieaške izjave.
Toda recimo, da je ura deset minut pred dvanajsto. Naše vprašanje—recimo—je prišlo pred končno odločitev. Po načelu, da odločuje vsak narod o svoji usodi, so Slovenci vprašani, kaj si izbe™. Težko si je v ta namen misliti kakšno drugo -metodo, kakor plebiscit — splošno glasovanje.
Za to M biki seveda treba posebnih ukrepov. Ljudsko glasovanje bi se moralo izvršiti v zajamčeni svobodi, pod vodstvom popolnoma nevtralnih oblasti, torej gotovo ne-avstrijskih, srbskih ali italijanskih.
^e bi pa dosegli tako nepristransko vodstvo volitev in bi se HBovencem predložila na glasova -nje alternativa: "Ali pod habsburško ali pod Ka-ragjorgjevičevo krono?" tedaj ve vsak poznavalec faktičnih razmer, kakšen bi bil rezultat glasovanja. Jugoslovanska združitev bi bila pokojnina.
Dajte namesto tega na glasovanje avtonomno Slovenijo v jugoslovanski republiki, pa bo glasovala zanjo ogromna večina, kajti v tem slučaju se bo kvečjemu peščica ftušteršičevih pristašev izrekla za Avstrijo.
Brez obzira na to, da smo it a Čehi i nasprotniki monarhije in da hi nnyrali začeti puntati tisti dan, ko bi bili stlačeni vanjo, je krfska deklaracija najnesreonojfti dokument, ki je bil kdaj izdelan ' glede lia jugoslovansko vprašanje. Pravi grobo-kopi jugoslovanskega ediostva so njeni avtorji in njih agitatorji. 0* bi hoteli storiti uslugo pošteni jugoslovanski "združit vi, bi morali raztrgati tisti papir.
DELO!
Tega seveda ne bodo storili. Monarhiati so od '|*»te do glave. Življenja brez dinastije si ne morejo misliti. Oni ne vidijo, da je danes Rusija ti-' sta sila, ki žene Evropo v radikalne in razumne izpremembe in da je absurdno pričakovati pd revolucionarne Rusije pomrfč za ustanavljanje novih «monarhij. Slepi so za dejstvo, da se ne more (Konec na 6. strani.)
Jt »
ä
Spomini petrogradskih palač
Kaltariiia 11., carica, ki je imela srce prav tako široko, kakršna je rimka narava sploh, ni nikakor varčevala, kadar ji je šlo za avoje ljubimce ali us|>e*iie voiiitelje v vojnah. Če pa je bil človek, ko4 Patjomkin, vae v eni oaebi, tedaj je debela carica razsipala z obema rokama. Za njega je nameravala ustanoviti kraljeatvo.a krona, katero nosi sedaj hohenvollernski Ferdinand, dasiravno odstavljen, ni dobro pristojala čeAu Patjonfkino-venru. Da ae potolaži, je dobil od matjuake Jeka-terine naenkrat zemiji&a, ki bi pomenila v srednji Evropi celo kraljestvo in z njini tudi "duše",' da bi obdelovale to zemljišče. V Petrogradu pa mu je dala zgraditi carica od najboljšega ruskega arhitekta Stavrova palačo, ki ni bil dosti manj ša od carske, a prav gotovo bolj udobna in prijazna. V bližini odličnega samostana Smolnika, kjer se zavije roka INeva, je zrastla za kneza Pa-tjoiukina hiša, obdana od vrta, za katera bi ga zavidalo marsikatero evropsko velemesto. Knez, ki je postal znan po Evropi vsled čina, katerega najbrž sploh ni nt o ril, ni bfl več tako mlad, ko se je pričela zgradba. Šlo r.m pa je kot perzijskim kraljem, ki ne »nrejo po starem običaju stanovati v palači svojih očetov. Svoj sijajni sedež hočejo kolikor niogoče hitro zasesti. 8ta>vrov je moral raditega hiteti. Velikanska stavba, 'ki je v svojih glavnih delih ononadatropna ter predstavlja na zunaj impozantno iimso, je bila na hitro zgrajena iz slabo pečenih ope"k in prebarvana z belo luirvo. Nasprotno pa so bile v notranjosti dvorane, kakršne inra komaj kakšen kraljevski grad. Notri se nahaja okrogla dvorana, d<4ga galerija, ki spominja na srednjeveške katedrale,ter oranžerijn.ki je bHa dnrtfi velika, dn se je pozneje sestal v njej parlament. Knvž je imel le par let v lasti svojo Tavrisko palačo, v kateri je uprizarjal veliko miČtiHi veselic kmečkega značaja, ki je bil sploh znak tedanjega ruskega dvora. Nato je umrl, in sicer tekom prvih tumultov francoske revolucije, ki so prestrašile staro Evropo. Njegova prazna
palača je z<M*t postala last carice, ki je ustanovila v njej z velikansko ironijo pobožen institut za
gospodične teh sinitišnlco. JJ
hfilična pokrajina okrog Patjomkinove palače se je tekom 19. stoletja napolnila z vojainka-mi, skladišči itd. Hlabo znan del predmestja je požrl celo del krasnega vrta. Pobožne gospodične pa tudi niso držale palače v dobrem stanju. Omet je pričel odpadati in tramovi strehe so pričeli gniti. Ta polovična podrtija, ki je iežala sredi slabo g lasnega predmestja, se je zdela sedaj odstavljenemu carju dosti dobra, da jo je ponudil prvi dumi svoje države za zborovanje. Izpraznil se je dobrodelni zavod, zamazale pokvarjene štu-kature, položile po tleh rdeče preproge ter postavila v še vedno krasne dvorane vednnttelena drevesa ter sedeži za poslance. Na steno, nad pred sodniškim atolom, pa se je obesila srednje velika slika carja vseh Rusov, lliša ruskega parlamenta je bila gotova. Ne ve se, kaj je pomenilo, da se je kmalu nato podrl strop v dvorani, a na srečo se je to zgodilo js» noči, ko ni bilo nikogar v dvorani. Str<*p se je na hitro zopet popravil, očistila se je carjeva podoba ter dali poslancem novi in bolj elegantni stoli.
Deset let in še več se je »hirala ruska Duma v tej dvorani; videti je bilo v njej prizore in slišati obtožbe, kakršnih ni sliši še noben parla-men t izza lrta 17911. Ko pa je bila nekega dne napolnjena mera ter je divjal po predmestju upor, se je sklenilo v tej dvorani, da se odstavi car. Oljnata slika vladarja pa se je vrgla med staro šaro. Na udobne stole «o sedli ljudje v zamazanih fckornjih in debelih bluzah. Bili'so delavci in vojaki. V Jekaterinski dvorani je pozdravil pred sednrk Dume, Rodzianko, ta velikan s tilnikom kot bik, dolge vrage Preobraženskega polka-kot zastopnik Jgudske suverenitete. Povsod naokrog, na rdečih preprogah in po vrtu pa se je nagronm-dil plen, neizmeren plen, katerega je prinesla vstaška masa iz arzenalov in palač stare vlade ni
ta prortor. V nekem mičnem paviljonu Ute palače sede sedaj ministri stare vlade kot jetniki. Hiša kneaa Patjomkina je kmalu postala hiša stranskega parlamenta, penečaga se, ueurirnega zboro-.vanja, dočku se je stara Duma izselila v osvojene palače in prostore prejšnjih gospodarjev
V Marijini palači zboruje revolucijaki komi- . tej. Tukaj je i mola tudi vlada Nikolaja II. svo.jr zadnje seje in tukaj je sprejela predsednika Dume, ki je v spremstvu vstaških vojakov sporočil iirinfotrom, da hočejo v Tavriiki palači odstaviti earja. Eno uro pozneje ao preatraAeni dostojanstveniki že zapustili palačo, katere edina znamenitost je neka moderna slika. Sredi mesta, nasproti velikanski Izakov i katedrali, na dolgo raz-leknjenem trgu, je dal Nikolaj I. zgraditi palačo za svojo hčer v tmem slogu birokratske fantazij*», ki so ga prej imenovali italijansko reneaanco. Stopnice so bile složne, dvorane visoke, a kljub temu vlada v palači mučna enoličnost, l^e pogled na Izakov trg je izredno lep. Nihče ga ni mogel bolj občudovati, kakor odslovljeni ministri, generali in drugi dostojanstveniki, ki so se bili zbirali v državni svet. Tako je prišla ta palača v posest te znamenite organizacije, ko jo hči carja ni mogla več rabiti. Ko je prišla «ta organizacija vsled nepojasnjenega vzroka zopet do veljave ter sc je iz nje napravil senat ljudiskega zastopstva, tedaj se je pričelo v tej palači novo življenje. Tam so se vse lepe postave, ki so bile sprejete v Tavriški palači, neusmiljeno masakrirale in sedaj v kot postavljeni uaožaki so si včasih dovolili veselje praviti aktivnim ministrom stvari, ki so jim bile bolj neprijetne kot slovesne obtožnice v državni Dumi. Ekselence državnega sveta so namreč vedele za posameznosti, ki morejo biti /¡nane človeku le v slučaju, če je vse svoje življenje preživel v dvorskem šepetu in intrigah državnih uradov. Javnost pa je prišla ob takih govorih na svoje stroške. Na večini sej so se člani državnega sveta zadovoljevali s tem, da so občudovali ali veliko sliko llije Rjepina, ki prestavlja sejo državnega
sveta iz lets 11)01 in na kateri je videti vse zlate zapone in ovratnike gospodov, velikanske plese in obraze. Par značilnih glav je tudi ovekoveČe-nih na tej aliki, predvsem ona odurnega grofu Witteja.
'Na Nikolaja I., omenjenega fanatika abaolu-llanta, spominja tudi Zimska palača, največje kamen it o poveličevanje carstva. Fasade ao delo Italijana Rastrellija, ki je gradil za veliko Je-katerino. Stara palača pa je okrog leta 1830 zgorela In Nikolaj I. ¿o je dal z velikansko naglico zopet zgraditi, ker ni mogel pretrpeti misli, da bi stanoval v drugi hiši kot največji in najvišji v krogu številnih vladnih poslopij, ki se zbirajo v dotifrni okolici.
Notranjost Zimske palače je dal Nikolaj I. popraviti v enakem slogu. Velikanske dvorane so mrzle in neprijetne, delo epígono v brez vsake fantazije, ki so razumeli slog le kot* posplošeno dolgočasnost.
Le ena izmed velikih palač Petrograda segi nazaj v dobo ustanovitelja tega mesta, earja Petra. Ta palača je admiralitetno poslopje. Peter Veliki jo je dal zgraditi iz lesa, ker se mu je mudilo, da dogotovi to poslopje za svojo mlado mornarico. Pozneje pa so to palačo pregradili v kamnu najboljši ruski arhitekti, in zdaj predstavlja velikansko stavbo, ki je ftiroka 4*20 metrov ter stoji ob reki Nevi. Na vrhu palače je zapaziti precej čuden -zlat stolpič, ki "spominja na ljubezen Petra Velikega do Holandeev. Rumeno pobarvana hiša je doživela obe prvi revoluciji, >ki sta bili poizku-šeni v Petro gradu. I¿eta 1ÍK)5 je porabila vlada admiralitetno poslopje kot zadnji branik svoje moči. Povsod so hile postavljene strojne puške, ki so branile dostop do važnejših točk.
V sedanji revoluciji je vihrala na tem poslopju zadnja zastava Romanovcev, a tudi ta se je morala umakniti rdeči zastavi revolucije. Tako je padel zadnji branik absolutizma.
Dr. H. Turna:
F
Problem mišljenja in volje.
Pisatelj učne knjige o mišljenju in volji, dr.. Ozvald, si je postavil moto:14In seientiis addiscen-dis inagis exenwpla prosunt quam praeeepta". Hoče učiti praktično na podlagi primerov. Dobroto knjige je torej meriti po primerih. Ni tu mesta slediti bogato nabranemu gradivu, poudariti je le, da so primeri iz aktuelnega življenja srednješolske mladine. Dr. Ozvald vse pritegne, kar bi nudilo pozornost in zanimanje mladine. Ker se je moral držati učnih načrtov, ki nočejo zapustiti izvoženih potov, mu ni ostala druga pot nego pot po ovinkih spraviti med učno vsebino mnogo, kar • presega meje logike. Vendar bi bilo bolje, da bi se omejil v tekstu logike same na stročne razlage, zato pa raztegnil uvod ter začtt.il dotiko logike in psihologije, logike in jezika, logike in dialektike. Ta uvod bi služil učitelju, da bi pri razlaganju logike, vzdržaval zanimanje za tako abstrak-, ten predmet, kot je formalna logika. Vse zaman je trditi, da je logika nekaj povse zase. Saj mora vsaka logika govoriti o resnici, vzročnosti, na/i-ranju itd. . . Tvoritev pojmov in misli je psihično dogajanje, razlaga spada s psihologijo. Logika je raba pojmov in misli, zato je neobhodno potrebno precizirati psihologično in logično stališče vzporedno.
Vse vedoslovje stremi po *»}oti in logika ni drugega nego stremljenje po miselni enoti. Zato bi tudi učna knjiga logike morala poudarjati enotnost vsega psihičnega in fizičnega dogajanja. Sicer bi to reklo zahtevati reformo logike in s tem zahtevati reformo vsega učnega načrta. Posebna težkoča je pwa'telju slovenske logike, ko je naš slovenski jezik premalo predelan. Imamo mnogo gilologov, manjka pa še vedno znanstvenega jezika. Jezik d rja. Ozvalda je dovolj čist, a vidi se, da je mnogo iskal. Spisana logika bi morala biti
uprav zgled jasnosti in razloČnosti jezika in bist rost i (Schaerfe) izrazov.
Ni preiskavati, koliko se je dr. Ozvald držal virov, in marsikatera stvarna netočnost bo Izhajala pač k njih.
Takoj v uvodu je dr. Ozvald nejasen in netočen: "Ko si občudoval "srhotreno" urejeni svet, sli 6koliei1' prilagojeno" barvo, ko si z razprasks-ne skale doli zrl na svet, prišla ti je misel: da je stvarnica mojster mojstrov. Ne glede na izraz razpraskano, (šlo bi pač "krnaste, opokle ali dosledno s "strme skale doli") je v tem stavku nakopičeno vse polno kompliciranih misli, fantazij in idej. Zaraditega je netočna trditev, da ti je po vsem takem mišljenju Äele prišla misel, dočini bi bilo prav: si prišel do končnega sklepa in ideje. No misli se ne porajajo morda le takrat, ko se obračamo k predmetom izven nas. Uvodu manjka torej k prvemu stavku še drugi: Pa tudi v samotni celici mižeeemu roje ti misli po glavi često brezsedna, nenazorna vsebina vednosti (Wissen) tvoje pameti (Oedaechtnis) o vnanjem svetu in tvojem notranjem dogajanju. »Predmeti misli niso le izven nas, ampak tudi v nas samih. Ko si mislil, si meril vsekdar na predmet, t. j. vsaka zvezna (zusammenhaengend) vsebina tvoje zavesti, ki se odnaša ali na fkSčnl ali puhični svet. Ce si občudoval svet, so se tvoje misli nazorno obračale na predmete vnanega sveta. Sklepno misel si pa doumel v sebi, t. j. v zavesti. Ta dejamoat odnašanja sobe na predmete vnanjega ali notranjega sveta je mišljenje. Potom mišljenja se torej zavedaš, da imaš pred seboj različne predmete, t. j. ločiš jih in odnašaš enega na druzega. Misel ni
•) Logika kot splošno vedmlovje. Za Sole na podlagi Husserl-Pfaenderja. Volja in dejanje, psihologična analiza. Spisal Dr. K. Ozvald. Akt Woli, Dr. Jan Jakobiec.
cilj in mišljenje ni pot do misli, ampak mišljenje je psihična dejavnost, misel pa je tvor (Gebilde) te dejavnosti, torej učinek mišljenja. Ako dr. Ozvald trdi, da misel spada med nepregledno množico tega, kar "je", mora to biti učencu doeela nerazumljivo. Predstavo jestva in predstavo biti* {Ich- und Seinvorstellung) je mogoče razumeti le kot nasprotje moje zavesti ki tega, kar stoji proti njej. Le iz te razlike mene in riven mene, doumem pomen 'jaa* in "je". Urefena zveanost notranjega dogajanja v gotovi dobi je zavest. Zavest je torej stanje, ki ae preminja valed vstopanja novih predstav v čuvstvovanje, ali že celo novih vnanjib mikov ali iz podzavesti. Podzavest je neurejena zveznost notranjega, neintenzivuega dogajanja, ki se ne izraža v opredeljenih pred-stavah.Pri nizki stopinji organizma obstoji le podzavest. Ako pristopi v zavesti moment samostal-nosti, v prvi vrsti čuvstvo samohotnega gibanja, ako se abstrahira od vednosti, nastane jestvo. Z nasprotjem jestva % vnanjim svetom dana je bit predmetov izven mene, realnost. Kakor hitro se takne pisatelj logike filorofičnih pojmov, nastopi zanj tudi dolžnost, da iste pojetno razloži. (Po-jetno — begreiflich, pojmovno, begrifflich, dojet -no, erfasshar). Tako spada v filozofijo trditev: "Poleg realnega sveta je torej treba priznati idejni svet (in poleg realnega fizičnega sveta ne manj realni psihični svet)" ter opaizka k njej: "Telesni predmet je glede svojega bivanja navezan na prostor in čas, duševni le na čas, idejni (misel) ne na eno ne na drugo". V protislovju s tem atoji na drugi strani "duševni akti mišljenja in tem aktom odgovarjajoče iapretnembe v možganih'U- * čenec srednje šole se iz teh tako tje vrženih stav
#) Jaz se ne sklanja, tvoriti je torej samostalnik jestvo, bit, gen. biti: Sein, bistvo Wesen, bitnost existentia, bistvenost essentia.
kov ne more orijentirati. Kakor je dosedanji du-alizem metodično upravičen, t. j. deliti vnanje dogajanje in notranje dogajanje, tako je docela nepotrebno uvajati trializem in trditi, da imatno na eni strani fizičen in psihičen realni svet, poleg tega pa idejni, torej nerealni svet. Skupek (Komplex) sestavin vnanjega sveta razločljiv po čuti-lih v prostorju imenujemo stvari. Stvar je tudi človek in njegovi organi, torej tudi možgani. Kar ae vrši v živčevju in možganih, se vrši torej v prostoru. Ako trdi dr. Ozvald, da sc ¡spreminjajo možgani ob dejavnosti mišljenja .potem se mišljenje vrši v prostoru. Da se pa nekaj vrši izven prostora in časa, je docela nedojetno, ali pa je treba aprejeti vsaj princip relativitete. Misel psihologično je tvoritev predstave m pojma, logično odnos pojma na pojem. Eno in drugo je psihično dogajanje, ker odnašanje predmeta na predmet ali pa besede na besedo kot simboli pojmov. Pri psihičnem dejanju misli konštatiramo besedo kot simboli pojmov. *Pri pri psihičnem dejanju misli konštatiramo merjenje zavesti na vnanji in notranji svet. Zaraditega je v vsaki misli moment hotenja, se vsaka misel izprosti v reakciji, t. j. v kretnji (Oebaerde), o besedi, stvku in govoru. Dr. Ozvald po nepotrebnem rabi kretnja za Bewegung, očitno iz hrvaškega, dočiin imamo zs to splošno rabljeno besedo gibanje, po drugi strani nam pa bridko manjka izraza za Oebaerde. V slovenščini pomeni "kretiti se", ne vsamo prosto gibati, ampak sich gehaerden. Kaj Se kretisT se očita človeku, ki se mrda in zvija v znamenje nejevolje, upornosti etc., torej z gibanjem hoče nekaj izraziti. Kretnja splošno je izraz po gibanju života, udov ali mišic, kakor je jezik izraz po gibanju jezika in glasovnih organov, torej posebne vrste .kretenj. Iz enake reakcije moramo sklepati na najtesnejšo zvezo minljenja in hotenja.
(Dalje prihodnjič.) •
Et bin Kristan.
Savičev pesimizem.
Savič je v začetku samo čutil in čuvstvbval. Plaval je v morju blaženosti, ves jc bil pesnik. Ves svet se mu je dozdeval kakor krasne, raznobarvne sanje s stvarnimi oblikami. In po teh sanjah je plaval. Sanje so mu bili minoli dnevi, sanje sedanjost, sanje bodočnost. Vse krasno, Vse polno magične luči, opojne dišave in vse polno bajnih, svetlih barv.
S časom sc je iztreznil. Premišljeval je. Svojo srečo je položil pod drobnogled in jo je analiziral. In pod njegovim razkosevalnim nožem je ostala enako krasna in pristna. To je bila sreča brez prigovora.
—ff)a, take žene mi je treba. Žene vcrfbčc mi je bilo treba, sicer bi se bila moja duša posušila. Vsi bogati zakladi mojega srca bi bili iz-guljeni. Žejen sem bil ljubezni kakor izsušena zemlja dežja. To je menda v vseh ljudeh tako, a vsi ne čutijo onega strastnega, blaznega hrepenenja. Ali si ga pa nočejo priznati, misleči, da je mehkužno.
Ilii, da; cesto je slišal tovariše, ki so se norčevali iz ljubezni, ki sO zasmehovali vsalk nežnejši občutek — in gotovo so prav tako želeli ljubezni kakor on. &ega jih je gonila v laž in živeli so neresnično, maski rano življenje. Pravzaprav je bilo strahopetno. Kct se drugi delajo, ka-«kor bi imeli kamen mesto srca v prsih, mislijo, tovariši, da se morajo tndi kazati blazirane, pa se silijo, a od srca jim ne prihajajo neslani dovtipi o ženskah in ljubezni. Drug drugemu lažejo v oči, pa tako, da končno sami sebi verjamejo.
Nekoč jc to povedal Ol^i.
Pazljivo ga je poslušala, kakor vselej, kadar ji je kaj pripovedaval. Potem se je zamislila. On pa ji. je govoril o ljubezni, da je bilo slišati kakor pesem.
—	Ne, je dejala, deloma se vendar motite. •Takih pojmov o ljubezni ne more imeti vsakdo. Jaz ne bi znala govoriti o ljubezni tako kakor Vi. Čutim pa vse, kar pravite in vse razumem . . . .
—	Čutite in razumete! Veselite se v srcu, da ste tako bogati. Kar čutite, je Vaše. Revež je pa, kdor ima prazen hram in revež jc, kdor zatajuje svoj zaklad ali pa ga pomeee v blato. . .
S časom sta postala bolj intimna. A vse to se jc razvijalo nekako čudno. Tudi nekateri SaVi-eevi .prijatelji so imeli ljubice, pa so mu veasi pripovedovali o njih. Tu je bilo drugače. Vse se je vršilo hitro. Na primer Kremen. Seznanil se je s pripravnico. Ko sta se dva dni poznala, sta se že tikala, hodila sta skupaj v slaščičarno, v me-, stni pari«, na izlet* in — Kremen mu je povedal — v petih dneh sta se že .poljubovala.
Saviču je bilo to čudno. Rad bi se bil še bolj približal 01«i, a tisti spoštljivi strah, ki ga je navdajal, preden se je bil seznanil ž njo, mu je tudi sedaj tičal v pnih. Svobode jima je dajala njena mati dovrilj. Cesto sta bila sama v stanovanju in Savič je včasi drhtel po vsem životu. Življenje bi bil dal za poljub. A ni se upal ziniti besedice. Pogostuma sta se zarekla ter si dejala "ti", toda vselej sta se hitro popravila, kakor bi se bila bala dmg drugega, da bi zameril.'
Bilo jc res nekaj čudnega v tem ramerjn. Po eni strani sta bila kakor poosebljena modrost, po drugi strani pa sta bil* prava btroka.
Končno je Saviča bolelo, da je resnično trpel.
—	Da bi se vsaj tikala!
Toda reči si ji ni upal tega.	,
šid-vseučt etionloppdneetaoinshrdlta cmiay min
—	Pisal ji bom. Pismeno se to laže opravi.
Pripravil se je, da bi ji pisal. Prav dobro je
vedel, kako in kaj hoče. A ko je sedel pri mizi, je pozabil vse. Ni vedel, kako naj začne, kako naj jo nagavori, kako naj ji pove svojo željo, (irizel je držalo, mislil in premišljeval, domisliti pa se ni mogel, etkrat je že začel pisati, a vselej je ratftriial pismo. Jezil se je nam nad seboj, a tudi to mu ni nič pomagalo. Končno je vandaT dodelal pimno. Učeno razpravo o elementih proge Bielovega kometa bi bil laže spisal.
Potem je odnesel pismo na pošto. Preden ga je oddal, se je obotavljal še pol ure.
—	Kdo ve, kaj poreče? Morda ji f>a ne bo
Naposled je pismo oddal. Ko je bil že v poštnem nabiralniku, mu je bilo po žal in če bi jc bil mogel dobiti, hi bil šel ta<koj ponj.
—	Saj je neumno pisati, kar se lahk opove. To ji o smešno ... in sedaj bom moral vendar iti tja. k
Ko je šel k njej, ga je morila misel, ali že ima pisipo, ali še pe.
—	Bolj bi bilo, da ga Se ne bi Vnela. Lahko bi ji vse povedal.
Ko je prišel k njej, ni ničesar omenila o pi-
sinu.
—	Torej ga menda še nima.,
A vendar ni govoril o pismu in tikanju
Ko je prišel drugi dan, ga je sprejela z veselim smehom.
—	Oh, ti moj norček! Hvala ti za tvoje lepo pisemce, a to bi mi bil itak lahko povedal.
Saj jc sama komaj čakala, da se prenehata vikati!
—	Saj niti ne veš, kako rada te imam!
In on se je eutil vnovič osrečenega.
Tako je postala vsaka malenkost med njima važen dogodek in njuna ljubezen je Irila vedno sveža.
Veasi sta bila tudi jako resna.' Razgovarjala sta se o jako važnih rečeh. On ji je moral pri-povedavoti, kako je z njegovimi študijami. Se poldrugo leto se mora učiti, tedaj dovrši izpite in dobi službo. Najprej pojde za suplcnta ksm ns srednjo šolo, pozneje pa bo že bolje. Da postane le samostalen!
—	Da in tedaj sc poročiva. V dveh letih gotovo. Kako bova srečna. Tedaj roš lahko za-sledavol svoje cilje in jaz bom delala s teboj. Le počakaj! Moj Pavel bo še slaven mož!
—	Ti, ti, kaj bi bila rada icna slavnega nioŽaT
—	Oh, kaj misliš? Rada bi bila tvoja želia. Vse drugo me nič ne skrbi. A veselilo me ho, če bom videla, kako se uresničuje tvoje hrepenenje.
In prav toplo ga je poljubila. Sedaj sta ae že poljubovala. Tudi prvi poljbu je bil cela afera. Oba sta ga želela, a več tednov je minilo, preden ne je ort toliko ojunačil, da jo je objel in poljubil. Tisti trenutek sta si oba zapomnila kakor zgodovinsko uro.
(Jovorila sla, kako si uredita stanovanje, kn-h<*t» *'»ve1a in kako se bosta ljubila.
(Dalje sledi.)	lf
R 0 L E T
AREC
3
Bacili kot vojno sredstvo
Vsaka dežela, ki je zasedena od nemških čet, •e pritotuje. Prva je 11 opit« pred svet Belgija, kar je naravno, ker je bila prva napadena aH pa vsaj prva okupirana od nemškega vojaštva. Kmalu potem so prHMc hude tožbe s Poljskega, in ko je podlegla Srbija, .tudi od tam. ♦
Pred kratkim se je oglasila tudi Rumunija. Objavljenih je več spisov, ki postavljajo postopanje Nemčije v skrajno slabo luč; med temi spisi je tudi knjižica z naslovom 44Kultura bacilov v Bukarešta", v kateri se trdi, da sta Nemčija in Avstrija od začetka vojne krŠHi romunsko nevtralnost m vrAili naravnost kriminalna dejanja v Rum un i j i.
V naslednjem podajamo nekatere obdolžitve, o katerih trdi romunska vlada, da so popolnoma dokazane.
Romunska je opustila svojo nevtralnost proti centralnim zaveznikom v tretjem avgustu sedanje vojne iti INemcI so se delali takrat zelo ogorčene. Ko pa je nemfcki diplomatični zbor zapu-atil BukareAt, se je razkrilo, da so centralni zavetniki k rAW i romunsko nevtralnost ves čas v teh dveh letih miru in kršitve so bile naravnost nesramnega značaja. Pod plaščem ¡irijateljatva so poiVnjali velikanske »ločine in njin izvrševalci so bili uradni zastopniki Nemčije v romunskem glavnem meat o.
Sovražna njih dejanja, tki so jih zakrivili, «o bila naravnost peklenska. Petdeset peklenskih strojev m ¿est cevi, vsebujoČih kulture strašne bolezni, imenovsne Antra*, so prevedli nemški diplomat|čfii kurirji iz nemškega konzulata v Brašovu lia Ogrskem v nemški konzulat v Bu-karešt. Ti predmeti so h/ili pozneje izkopani iz zemlje na vrtu nemškega poslaništva, in sicer v navzočnosti članov poaianištva Zedinjenih držav ter načelnika romunske policije, ko so nemški diplomati že odšli. Povest bi bila akoro neverjetna, Če bi ne bila potrjena s pismenimi dokazi.
Pozornost romunske vlade — pravi minister za zunanje zadeve — je bila nekaj časa obrnjena na gotovo delavnost neiuSkega konzulata v Bukarešti, ki se jije zdela sumljiva. Ob raznih prilikah so bili prinašani v konzulat paketi in škat-lje, in sicer z vsa ko v rsn mi i varnostnimi odred -bami. Teh predmetov pa niso apravili nikamor iz hiše do dneva pred našo napovedjo vojne. Večje število teh predmetov ae je prepeljalo v nemško poslaništvo, ki je bilo precej oddaljeno od omenjenega konzulata. Ker so se rumunske oblasti v nadaljnem prepričale, da niso nemški zastopniki dotičnih zabojev pri odpotovanju vzeli s seboj in da morajo biti vsled tega v dotičnih poalopjih poslaništva, je dala vlada policijakemu načelniku v Bukarešti ukaz, nsj stori primerne korske, da ae spravijo na dan dotični predmeti, ter ae preišče njih vsebina. Vsled tega se je poavetoval pre-fekt z ameriškim poslanikom, kateremu se je bilo poverilo varstvo nemških podanikov na Rumun-skem m tudi varstvo nad palačo nemškega poslaništva. Ameriški poslanik je dal naročilo Mr. Andrewsu, svojemu tajniku, naj spremlja pre -fekta pri njegovih preiskavah, kakor predpisuje mednarodna pogodba.
Pretakava se je vršila dne 22. septembra in 5. oktobra 1916 v Bukarešti.
<kMr. Andrews in jaz" — poroča polieijski pre-fekt — 44 sva spremljala drug drugega ob 11. dopoldne v prostore nem&kega poslaništva v Bukarešti, Calea Vivtoriei «t. 188, kjer sva našrta navzoče Mihaela Markusa, vratarja, in Andreja Mafteija, služabnika, katerima je bilo dovoljeno ostati v Bukareštu in skrbeti za poslaniško po -ilopje.
•'Jaz, prefekt policije, sem nato pojasnil Mihaelu Markusu namen najinega obiska in našo ždjo, da preiŠčeva vrt poslaništva, in imenovani
Mihael Markus ni zanikal, da se je zakopal na vrtu poslsntftvs en zaboj in ve* škatelj, katerih vsebina pa mu baje ni bila znana.
"Izjava Mihaela MaHkusa je zabeležena v drugem ustiuenem procesu, ki ga je še isti dan «e-stavil policijski prefekt.
1414Moje ime — tako je izjavil — je Mihael Marini*, nemški podanik, stanujoč v Bukarešti v prostorih nemškega poslaništva, kjer sem bil v slufbr 22 let ...
"Tisti dan, ko je nemški diplomatični zbor odpotoval iz Bukarešta, oziroma dan pred tem mi je porflaništveni svetnik von Rheinhaben ukazal, naj aežgem zastave in vse, kar bi lahko prosto ležalo naokrog. Zaboji, o katerin se govori sedaj, so bili v neki sobi v pritličju, kamor so bili pri-nešeni iz nemškega konzulata pred dnevom, ko je bilo objavljeno povelje za mobilizacijo ro-munske armade. Ko sem opozoril gospoda von Hheirtbabena na tej zaboj mi je dejal, da jih je treba zakopati.
11*0 odpotovanju diplomatičnega zbora sem* vprašal gospoda Kroegerja, tajnika poslaništva, nato prideljenega. ameriškemu poslaništvu, kaj naj storim s temi zaboji. Odgovoril je, da jrh je treba zakopati, in on sam, jaz in Maftei smo šli nato v vrt in smo izkopali jamo, v katero siuo jih spravili. Jaz nisem vedel, kaj je bilo v te»h zabojih. Vem le toliko, da mi je naročil goapod Krue-ger, naj pazno postopam z njiuii. Olede na enega teh predmetov — bila je škatlja, zavita v papir ter noseča pečat nemškega konzulata — se spominjam, da uii jo je izročil na dan pred mobilizacijo gospod Adolf, pomožni vojaški atašej, ter mi naročil, naj jo zakopljem na vrtu. Pomaga) sem za trenotek pri kopanju jame, ker pa sem bil preveč zaposlen s svojim lastnim delom,je gospod Adolf sam dovršil delo. Ni mi povedal, kaj je v škatlji, katero je držal v roki. Tudi ne vem, odkod je prišla iu kdo jo je prinesel. Videl sem jo prvič oni dan, ko mi jc gospod Adolf ukazal, naj jo zakopljem na vrtu . . .
44 Izjavo Mihaela Markusa je potrdil Andrej Maftei.
44 Na našo zahtevo — poroča naprej policijski prefekt — je prinesel Markus lopato ter izkopal ob zidu vrta proti Rue Kostna jamo. V globo-čini kakšnih 50 centimetrov je prišlo na svetlo najprvo 50 "Biekford vrvi" z naboji in nato 50 metalnih zabojev podolgovate pravokotne oblike ... .
44,Na drugem mestu v vrtu se je zopet kopalo, ko je odstranil Markus kup lesa, ki je bil zmetan na dotično mesto. V tem slučaju pa se je izkopala škatlja pravokotne oblike, zavita v bel papir ter noseča rdeči pečat cesarskega nemškega konzulata v Kronatadtu na Sedmograškem. Na škatlji je bHo zapisano:
44Potom kraljevega kurirja! Strogo tajno t Se ne sme metati!"
Za gospoda Kostova, njegovemu blagorodju, polkovniku, vojaškemu atašeju bolgarskega poslaništva v Bukarešti, gospodu Samargievu."
Pod tem prvim ovitkom je bil drugi, tudi iz belega papirja, noseč sledeča navodila, pisana z rdečim svinčnikom:
*4Strogo tajno!
Kraljevskemu polkovniku in vojaškemu atašeju, gospodu ..."
Ime je bilo izbrisano, le sledovi črk Ham....t.. so še vidni ter jih je spoznati pri natančni preiskavi. (Polkovnik Hammerstein je bil vojaški atašej v Bukarešti.)
... V notranjosti škatlje, pod pokrovom iz bombažnega p rediva, je bila poslanica, pisana v nemščini na stroju in glaseča se: <
"4S tem štiri cevi za konje in štiri za rogato živino. Za porabo, kakor so bila dana navodila.
Vaaka cev zadostuje za 200 glav. Cš mogoče, spravite naravnost v vrst živali; če ne, pa med krmo.
Bil bi hvaiežen za tnalo poročilo o vspehih. t'e bi bilo poročati dobre novice, bi bilo želeti navzočnost gospoda K. tukaj za en dan."
Pod bombažem je bilo šest majhnih lesenih škatljie podolgovate oblike. V vsaki Akatljici pa je bila steklena cevka, vsebujoča rmenkasto te -kocino . . ,
JCot je razvidno iz ustmenega procesa — dostavlja policijski prefekt v svojem končnem poročilu, poslanem ministru za zunanje zadeve, so se našle eksplozivne snovi v paketu, v katerem so bile povrh tega cevi z živimi bacili. Odkritje se je izvršilo v navzočnosti gospoda W. Andrews« in Mihaela Markusa, vratarja v legacij*kcm poslopju, ter Andreja Mafteija, služabnika v poslaništvu. Mr. Andrews se je podpisal v potrdilo na papirnati ovitek cevi, ter tudi na poslanico, pisano v nemščini. Jaz sam sein zapečatil vse s pečatom poflicijake prefektnre ter poslal vzorce primernim laboratorijem za analizo in eksperimente.
'Peklenski stroji so bili poslani kraljevskemu vojaškemu pirotehničnemu laboratorij-«, ki je na to sporočil policijski prefekturi sledeče:
41 Eksplozivne snovi, ki so ae našle v nemškem poslaništvu ter nam izročile v preiskavo, obstajajo iz naslednjega:
1.	Petdeaet nabojev pravokotnih škatljie, narejenih iz cinkove pločevine. Ti minski naboji tehtajo vsak po en kilogram ter nosijo znamko: Donarit I. CavaMerie Sprengpatronen. Sprengstoff A. Ü. Carbonit. — Hamburg — Schleibusch.
Eksplozivna anov v teh nabojih, spada med močne eksplozivne snovi z nitrati amonija trini-troleuni. Kot destruktivna aila spadajo ti eksplozivi v kategorijo dinamita s-kremenico, ter razvija en kilogram 700 major-kalorij.
Kar se tiče razdiralne sile naj se omeni le toliko, da bi 22 gramov dotične snovi, ki tvorijo le eno petino vsebine škatlje, položenih na železniški tir, razrušilo ene meter železniške stavbe.
Petdeaet kilogramov, kolikor se jih je našlo, bi lahko razrušilo veliko poslopje, podminiralo cesto itd.
2.	Petdeset vžigalnih vrvi, od katerih je vsaka dolga dva metra ter ima detonacijsko glavico, spada v vrsto, kakršna ae rabi pri eksploziji na mokrih ali suhih tleh. Dasiravno je vea materija) nekoliko oslabljen valed leianja v zemlji, je vendar še popolnoma pripraven za porabo."
To je bilo poročilo o peklenskih strojih. Steklene cevi, katere so se našle, so bile poslane rumunakemu zavodu za patologijo in bakteriolo-gijo, in ravnatelj dr. Babesh je sporočil policijskemu prefektu:
44V odgovor na vaše pismolz dne 24. septembra in 7. oktobra v zvezi a cevmi, ki «e našle na vrtu nemškega poslaništva in ki so bile poalane v preiskavo, imam čast sporočiti, da se je po potrebnih eksperimentih dognalo sledeče:
Tekočina, ki se je našla v prvi stekleni cevi, je vsebovala, preiskana pod mikroskopom, precejšnjo množino tenkih, podolgastih bacilov. Ta tekočina se je vlila pod kožo dveh morskih prašičkov, ki ao nato poginili po preteku tridesetih ur. Uprizoril sem tudi inokulscije v dželstin in krompir. Vteh sredstvih so se rszvile kulture v številne kolonije, ki jih je bilo spoznati pod mi-kroakopom kot bacile, ki povzročajo bolezen Anthrax. To se je tudi dognalo potom seeiranjn trupel dotičnih morskih prašičkov.
Vsebina druge cevi so bile bakterije, ki povzročajo bolezen v žlezah. Izvršil bom nadaljne poskuse na konjih ter sporočil ob primernem času o rezultstih.
Dr. Babesh, ravnatelj."
O uspehih te preiakave je bila obveščena romunska vlada, ki je informirala a svoje strani zavezniške in nevtralne vlade. Poročilom ao aa dodali prepise vladnih dokumentov.
44Na ta način se je dokazalo uad vsak dvom — pravi poročilo — da je še pred nafto vojno napovedjo proti Avstro-Ogrski in v Času, ko je iz vajala Kumuuska strogo nevtralnost iu so Obsta-< jale a cesarsko nemško vlado normalne razmere, cesarsko nemško poslaništvo kršilo vaa pravilu nevtralnosti ter vse dolžnosti diplomatičuih- zastopnikov, ker se je uvažala na skrivnem v romunsko glavno mesto precejtija množina izredno močne eksplozivne snovi ter kulture bacilov, s katerimi ao nameravali inficirati domače živali ter povzročiti a tem bolezni, ki se lahko prena-iejo na ljudi.
Nobenega dvoma ni glede na vprašanje, na kakšen način so bili spravljeni ti predmeti v ro-munsko glavno mesto. Izredno stroge odredbe, ki jih je izdala romunska vlada v pričetku evropske vojne na meji dokazujejo, da so se spravile te eksplozivne snovi in bacile v deželo potom dif>lo-matičnih zvez, kar se potrjuje tudi z uradnim pečatom nemškega konzulata v Kronstadtu na S*h1-mograškem, ki je bil pritisnjen na škatljo z bacili. V nemško poslaništvo pa so mogle dospeti te stvari le a posredovanjem diplomatičnih kurirjev, ki so zavarovani proti vsaki preiskavi. Imena dotičnih prejemnikov pa tudi omogočajo, da se ugotovi doba, v kateri ao bili omenjeni bacili pripeljani na rumunsko ozemlje.
Tudi ne more biti nobenega dvoma o namenu navedenih snovi, ki so bile vpeljane na Rumunsko. Lahko je namreč razumeti, da bi se te snovi ne mogle vtihotapiti iz Rumunake v Rusijo, ker bi ne bilo nobenega diplomatičnega kurirja, ki bi pre-skrbel ta posel. Blago tudi ni moglo biti namenjeno za prevoz v dežele balkanskih nasprotnikov Nemčije. Vsled tega je jasno, da so nameravali porabiti ta uničevalni materijal v Rumunski sami in najbrže še v času miru, kajti poslaništvo se je naprosilo, 44naj kaj poroča o doseženih uspehih", o čemer naj bi se sporočilo s posredovanjem gospoda K. Vsled tega je dokazano, da ao člani nemškega poslaništva, zavarovani s svojo imuniteto, hoteli skupno s Člani bolgarskega poslaništva uprizoriti na tleh prijateljske nevtralne države kriminalne napade proti varnosti te države ter proti življenju njenih prebivalcev.
Rumunska vlada čuti vsled tega dolžnost, da slovesno protestira proti takemu kriminalnemu postopanju in prav posebno proti porabi bakterijskih kultur, ki so nečastno orožje in prav gotovo hujše kakor poraba strupa, ki je prepovedan na podlagi soglasnega sklepa četrte mednarodne konference v Haagu. Protestirati mora tudi proti naravnost nezaslišani kršitvi dolžne lojalnosti m korektnega vedenja, ki ga nalaga mednarodno pravo diplomat lenim zastopnikom za prerogative in privilegije ,ki so zajamčeni tem diplomatičnim zastopnikom.
•
Spis, ki obsega te obdolžit ve, je uradnega značanja, in dasi tudi rumunske vlade ne smatramo za božansko, je vendar skoraj popolnoma neverjetno, da bi stopala pred ves svet s tako strašno obtožbo, če ne bi imela trdnih dokazov zanjo. Rumunska vlada upozarja, da se je vse to vršilo v Času, ko se ni bilo vojne med njo in centralnimi silami. Ali tudi proti sovražni državi so taka sredstva nedopustna in le v najbolj barbaričnih dobah se najde kaj podobnega. Značilno je to za ves sistem nemškega kajzerstva, značilno je pa tudi, da se nemška vlada ni upala na to ohdolžl-tev niti z eno besedico odgovoriti.
Življenje v stari domovini
Kako se sedaj živi na Slovenskem,, nam približno kaže sledeče poročilo iz ljubi janekega apro-vizaeijskega odseka, s seje dne 22. junija. Pri tem je treba jemati v poštev, da ne smejo časopisi povedati popolne resnice, če nočejo zapasti konfiskaciji.
Poročilo ae glasi:
Pomanjkanje zelenjave je v Ljubljani vedno občutnejše. Razni izvenljubljanski kupci že kar po domeh posestnikov pokupijo vso zelenjavo, tako da je pride na trg zelo malo. Vsled velikega pomanjkanja zelenjave se že tudi nihče več ne o-aira na uradno določene cene hi se preplačuje blago vsevprek. Cene raznih zelenjav so se navile že tako visoko, da jih revež niti kupiti ne more. Mestna aprovizacija ae bo <kar najbolj potrudila, da napravi konec tem neznosnim razmeram ter prepreči brezvestno navijanje in prepla-čevanje zelenjave.
Ker bo mesto jeseni skoraj gotovo navezano Vključno le na kurivo s drvmi In bo dobiti zelo malo premoga, je mestna aprovizacija sklenila So več kupnih pogodb za dobavo drva.
Nakupi se večja množina masti,
Honorirala ae bo cela krušna karta, in sicer odpade na osebo po pol kg bele moke in pol kg koruznega zdroba. Ker je na razpolago še nekaj ajdove moke, bo dobil eden izmed okrajev namesto koruznega zdroba po kg ajdove moke.
Pšenični zdrob ae bo zopet pričel oddajati za otroke kot navadno in ae razdelni načrt še objavi.
Zadnji Čaa se stranke zelo pritožujejo glede kakovoati vojnega kruha. Res je, da so včasih po-»aroezni peki krivi, da je kruh dab, vendar bo pa sedaj glavni vzrok, da nI ravno ppaebno dober vojni kruh, zelo slaba moka. Tako slaba moka ** še ni nikdar porabljala za peko kruha. Pričakovati je, da bo prihodnje dni kruh boljši, ko se bo j>ričHo mešati k moki za peko tudi .15 odstotkov koruzne moke.
S posebnim deželnovladnim odlok on) Je bila odločena mestna aprovizacija kot prevzemaîniea vse v Ljubljani pridobljene masti in sploh maščobe. Ljubljanskim mesarjem se je po "Deželnem mestu za dobavo klavne živine" nakazalo večje število prašičev. Ker je mestna aprovizacija določena kot preVzemalnica za maščobo, bi morali mesarji ves špeh oddati aprovizaciji. Tega pa niso storili in mesto 500 kg špeha oddali mestni a-provizaciji le 18 kg. Zasledovala se je zadeva naprej in dognalo, da mesarji večino špeha in prašičjega mesa niso prinesli na trg, temveč odprodaji blago kar pod roko. Da ae pri prodaji pod roko ne zahtevajo za blago maksimalne cene, jc vsakemu jasno. <'e bi se pustilo, da gre vsa stvar tako naprej celo pot, potem bo Ljubljana v jeseni, ko bo sezija za prešiče, zopet brez vsakega mesa, In kar je najhujše, brez maščobe. Dobro poučeni krogi trdijo, da »e je lansko jesen prav gotovo v Ljubljani prodalo 15 vagonov masti pod roko in se je večina izvozilo iz mesta. Vse izkušnje kažejo, da dokler bo kupčija s prašičjimi izdelki v rokah posameznih mesarjev, je naravnost izključeno, da se prepreči špekulacija in ohrani blago mestu. Mestna aprovizacija si bo vsled tega izpostavila pravico, da bo le ona prevzemala vse za ljubljanski trg določene prašiče tn razpolagala tudi edinole aprovizacija s tem blagom. Proti mesarjem pa, ki niso doslej oddali vse maščobe mestni aprovizaciji, kot zakonito določeni prevzemalci za to blago, se bo vsled njihovega n-pornega ravnanja na jat rože postopalo.
'Občinstvo je zelo zadovoljno z uvedbo maksimalnih cen pa črešnje. Kakor je vse ka<zalo, bi radi špekulanti navili cene črešnjam tako visoko, da si jih niti srednje situirano prebivalstvo ne bi moglo kupiti. Z novimi cenami je določena vsaj približno primerna cena, četudi še vedno previsoka. Da pa pride kolikor mogoče veliko črešenj na ljubljanski trg, je pa mestna aprovizacija ljub-
ljanska organizirala v lastni režiji tudi nakup po deželi in potem črešnje oddaja ljubljanskim prodajalcem sadja.	'
Mestna aprovizacija se namerava jeseni založiti z večjimi množinami sadja, ki bi ga vskladi-ščlla v dveh skladiščih.
V mestnem okraju apodnješišenskem so se večkrat slišale pritožbe posebno s strani železničarjev, da je premalo mesnic in so zato prlmorani hoditi po meso na oddaljeni ljubljanski trg. Mestna aprovizacija se je zato trudila, da odpre v Siiki še eno mesnieo,a je bilo nemogoče,ker ni no-l>enega mesarja, ki bi danes lahko pričel z obratovanjem v novi mesnici. Da se pa vsaj za silo in dokler ne bo mogoče otvoriti nove mesnice, vsaj nekoliko pomaga upravičenim Željam tega okraja, bo mestna aprovizacija naroČila Že obstoječima dvema mesarjema v Sp. Aiški, da prodajata meso v svojih mesnicah v sredini Spodnje Šiške.
Vsi slabše situirani sloji ljubljanski Imajo že posebne razne izkaznice za nakup živil in pridejo pri vseh oddajah mestne aprovizacije prvi na vrsto. Zato se je že večkrat zgodilo, da so bili ti stoji bolje oskrbovani, kakor pa imovitejši, ki bi plačali vsako ceno, samo da dobe bl«tgo. Mestna a-provizacija bo zato za vse one, ki do danes še niso vdeleženi pri nobeni aprovizačni akciji, izdala posebne nakaznice ,da se jim vsaj časih lahko zagotovi nakup aprovizačnih živil.
Mestna aprovizacija je naznanila deželni vladi, da potrebuje za preski^io prebivalstva najmanj 50 vagonov zgodnjega krompirja In prosila obenem za transportna dovoljenja, da nakupi krompir po Ogrskem. Prosilo se je, če se ho pa u-di dobil zgodnji krompir, je drugo vprašanje.
Svojčaa je bilo strašno pomanjkanje mleka v Ljubljani in niao bile krite niti najnujnejše po. trebe doječih mater in najtežjih bolnikov. Mest-na aprovizacija se ni ustrašila stroškov In Je Mle-karaki zvezi naročila, naj preskrbi za Ljubljano
za vsako ceno vsaj nekaj mleka, in res se je zadnji ^ čas dovoz mleka znatno ¿boljšal. Dobavni in režijski stroški za mleko so pa bili doslej tako dragi, da je pri Mlekarski zvezi nastal deficit 3000 kron. Z ozirom na splošne aprovizačne interese pokrije ta deficit mestna aprovizacija iz svd|)ega.
Razdelil se bo na rodbinske karte fižol in odpade na vsako osebo po četrt kile.
Na znanje jemljemo, da nas je "Radnička Straža" v zadnji številki zopet napadla zaradi iz-jave o jugoslovanski republiki. Teh "bratskih" napadov sino že vajeni. 44R. S." smatra zadiranje v slovenske socialiste in zlasti v "Proletarca" za svojo glavno nalogo in njeno uredništvo se pri tem vedno postavlja na visoko sodniško mesto, s katerega avtoritativno "čisti", izključuje In ra>. saja. "R. S." s svojim neznanjem v rečeh socializma in s svojo konfue.nostjo, katero prekaša lc še njena demagogija, je pa dovolj jasno dokaza-la, da ima najmanj pravice ¿oditi in ukazovati. Zato ne bomo z njenim rohnenjem polemizirali, ampak enostavno konstatiramo, da je njen napad poln laži, kar ni v njenih predalih nI? novega več. Rekli bi 44neresnic". Ampak ta izraz bi bil preveč Mag; zakaj če človek ve, kaj nI res, pa vendar trdi, teda j se mora že reči, da se laže.
Nemške oblasti so dale aretirati voditelja poljskih legij, generala Pilsud*kega. Značilno. Sodrug Pitoudakl je stal začetkom vojne na čelu gibanja zoper Rusijo. Nemčija ga je torel smatra-la za svojega zavesmika. Ampak Poljaki si ne predstavljajo avoje osvoboditve tako kakor Vi-ljem, in nemške oblasti jih sedaj zapirajo.
Namesto Zimmermanna je postal dr. von Kuehlmann državni tajnik za zunanje zadeve v Nemčiji. Nekateri pravijo, da bo delal za mir. Bomo videli.
FROLETAREC
iLMT M lNTBSBlS DILAVtUOA
lju&itva.
OMAJA VS4JU TORCH.
Mmki Htktvaa iiaha V Ofcitlfl. IIHtiil. r
Hf telili: Za Aas»riko $1.09 la celo
KT^ug.' »T» JvVir
Oglasi po do gov ot h. Fri spremembi iivalttča /* P*l'g novega nannamtt tudi stari naslov.
PROL1TAHIC
Mir z Avstrijo?
_ pošiljanja d«rednosti, Je pošiljati predsednika družb«
Vr. Udovich, 1844 8. Racine Ave. 1U.
PROLETARIAN
• " mi__I- M.rlan'i IhLUU. »------
sesti eiivie iimwi t rvnui eeapeef Mini», With
8*becriptk>n ratee: United Statee end Canada. 12.00 a year. 9100 for half tear. Foreign oountriee $2.10 a year. |l.f for half year. »:»
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
Japonci m ljudsko šolstvo.
Kakor . poroda neki potovale«, ateji baje Japonska na vjhuneu ljudskega šolatva. To j« tem bolj zaameuito, če vemo, da Japonska pred letom 1967 «ploh ni imefla pravih ljudskih šol, marveč samo nekaj privatnih Sol. Da aes pa hna Japonska 22,000 ljudskih iol, ki so vse podrejene posebnemu ministru in imajo 1803 državno nastavljenih šolskih ministrov. 2e it. davnih časov so polagali Japonci največjo po zornost nn telesno vzgojo in zlasti s* je gojilo svoj čas sabljanje, ki ima še danes v srednjih šolali in učiteljskih seminarjih svoje mesto kot prosti pred met. Kakor moški, tako so se tudi žen-ske is plemenskih rodbin urile svoj čas v jahanju, v lovu iq sabljanju.«Ženske so baje takrat eelo poveljevale svojim četam na bojiščih. Posebno pa negujejo Japonke danes ples la sicer gimna stični ples. Igre in šport so priljubljeno razvedrilo mladine. Posebno me sto ima v japonskih šolah telovadba, za katero so določene tri ure na teden. Peduk v telovadbi se prične ft v prvem letu ter obsega tudi plavanj«. V jslužbi telesne vzgoje je tudi poduk v roičnih delih za dečke in deklice. Kjer je le mogoče, podučujejo v tej stroki ; izdelujejo se predmeti i7. papirja, Ilovice, lesa, bambusa, rasnih kovin in drugega materijala; seveda se izdelujejo tudi navadna ročna dela. Interesen ten je paragraf iz šolskega reda za ljudske šole, ki pravi: 44 Ravnatelj in učitelj ljudske šole smeta oteoke kaznovati, če se jima zdi to vzgojao potrebno, aikdar pa se ne sme vporabiti telesna kaaen.1' Telesna kazen je torej aa Japonskem prepovedana. Ce zaslužijo učem-i kazen, jih učitrlj pokara. V skrajnem slučaju (»okliče starše. Spi«-.Ano še \ ajpouskih šolah, «lasiravno so aekateri razredi prenapolnjeni, prav malo kaznuje in siccr vsled pravilnega spoenanjs, da je večja umetnost pre -prečiti prestopke, kakor jih kaznovati, zleeti ker vsled prepogostih kazaij otro ei lahko posirove. Navadno pravijo^ da pomaga odprava telesne kazni, da se omehkuži narod. Kdo pa bi očital Ja-poaski mehkuinost f Nepeslužni otroei in taki, pri katerih je vzgoja težavna, s« seveda kaznnjejo. Tozadevna odredba se glasi: "£e je obasšanje kakšnega otroka tako, da je v kvar vzgoji drugih otrok, sme ravnatelj prepovedati otroku obisk šole." če imajo na Je-•¡tonskem tudi poboljševalnice, ni zaa-ao. Na zelo visoki stopnji pe na Japonskem zdravstveno nadzorstvo. Vse okrajne in občinske šole in vse državne Šole imajo svoje šolske zdravnike. 8amo v občinah, ki imajo manj ka kor 5000 prebivalcev, sme vladni za-stopnik dovoliti ,da ni Šolskega zdravnika. Leta 1008 je bilo na 11,868 šo lah 6409 šolskih zdravnikov. Noben ftolski zdravnik torej nima več iol pod seboj, kakor dve, kar je tem večjega pomena, ker te šole večinoma niso prenapolnjene. Pred vsem pa polagajo v japonskih ljudskih šolah veliko vaiaost aa vtgojo na proetem.
Kamni tni velikani.
t
Rtavbinska umetnost starih narodov daje še vedno modernim uganke, katerih ne morejo rešiti naši inženirji. Ta-fto na primer ne vemo, kako je bilo mo goče spraviti velikanske granitne bloke iz Nubije do spodnjega Egipta ter jih nato nagromaditi brca parnih strojev do višin piramid. Rusko stoje teh nlki popolnoma brez sveta in strmeči pred velikim kamnom, ležečim pri slavnem svetišču solnca v Raalbeku, ki predstavlja največji kamen, kar se jih je kdaj izklesalo iz kakšnega kamno loma. Dolg je 22 metrov, širok 4.2 me tra ter risok 5.8 metra. Teža se ceni an aajmanj 1500 ton, to je 1000 kilogra mov za tono.
Vse kaže, da j« bil ta velikanski ka men določen za zgradbo tega svetišča, kajti v podstavka svetH»ča je ns.jn več takih kamnov. Kako so mogli sir skl stavbinski mojstri spraviti skupaj take čudotvore, ostane pač najbrž« več-aa skrivnost.
lasa kulis prihajajo zadnji čas vesti ,po katerih bi bilo soditi, da akušajo zavezniki pridobiti Avstrijo ta separaten mir in da igra pri tem Ataerrfca znamenito vlogo, ker je v vojni le z Nemčijo, ne pa tudi z njenimi zaveznicami. Obenem trdijo glasovi z druge strani, da se Avstrija močno trudi za obnovitev prijateljstva z Zedi-njenimi državami.
Da bi človek mogel presoditi, kaj je na vsem tem resnice, bi inoral imeti vpogled v položaj, ki ga nimajo niti diplomatje. Kdor jemlje taka poročila, tudi če se začenjajo s trditvijo, da prihajajo iz "dobro poučenih krogov" ali pa od "visoko stoječih oseb", za čisto slato, doživi kaj lahko .bridko razočaranje.
Toda razmotriti je vendar treba take reči, da se razumejo dogodki in da ne presenečajo človeka.
Zelo naravno je, da bi vsaka bojujoča sc sila rada čimbolj oslabila nasprotnika. Zaradi tega sta se Nemčija in Avstrija na vso moč trudili, da bi pridobili Rusijo za separaten mir in spravili miljone njenih vojakov iz vrst svojih sovražnikov. Zaradi tega je pa tudi razumljivo, da hi za vezniki radi ločili Nemčijo od njenih zaveznic. •
Dasi je bila Avatrija tista, ki je pričela vojno, je vendar njena vodilna vloga takoj izginila, ko je stopila Nemčija na bojišče. To je bil najjasnejši dokaz, da je med centralnimi silami Nemvi-ja tista, ki pravzaprav vodi vojno in da je bila Avstrija s svojim ultimatumom in s svojo vojno napovedjo le »prednja straža Nemčije.
Tekom vojne je postajalo to razmerje vse jasnejše in jasnejše, vsled česar se je tudi vse na-sprotstvo zaveznikov v prvi vrsti obračalo proti Nemčiji. Dani je ves svet obsojal ultimatum Avstrije in »poznaval, da je bila vojna z njim izsiljena,- je bilo vendar kmalu ugotovljeno, da se vodi vojna glavno zaradi nemških interesov, in vsled tega so bila kriminalna dejanja Avstrije kmalu pozabljena.
Oim bolj je šel razvoj v tej i-meri, tem bolj se je videlo, da je Nemčija glava in duša vojne eentrahlih «il, dočim je Avstrija od dne do dne bolj nje ponižna in skoraj neodgovorna dekls.
V vsej vojni ni bilo opaziti takorekoč. nobene avrstrijske volje več in kmalu je tako izgledalo, kakor da je 4>ila Avstrija prva osvojitev Nemčije. Nobena dežela, kateri je kaj ležeče na njeni neodvisnosti, ne bi prenašala nemškega jc-robstva tako, kakor ga je doslej prenašala Avstrija.
. Vpričo tega položaja se mora zunanjemu o-pazovalcu prejalislej vsiliti vprašanje: "Ali se je Avstrija debrovoljno vdala temu suženjstvu?"
.Skoraj bi se fo zdelo nemogoče, in komur so vsa zvita pota avstrijske politike neznana, se i mora res zdeti, da je nemogoče. Tako je v izven-avstrijskem svetu mnogo ljudi prepričanih, da se je Avstrija proti svoji volji vjela v mrežo, iz katere se sama ne more rešiti.
Kdor misli, da je ta nazor pravilen, prihaja lahko da zaključka, da bi morala Avstrija prav-.zaprav biti vesela, če bi ji kdo pomagal iz objema nemško-kajzerske ljubezni, ki jo hoče kar živo požreti. In kar slikajo vse vesti notranji položaj Avstrije v prav temnih barvah in se želje po miru od nikoder tako glasno ne slišijo, kakor iz Avstrije, ima kombinacija, da bi bil separaten mir z Avstrijo mogoč, gotovo nekaj podlage. Naj-naravnejša posledica pa bi bila, da bi bili s tem tudi ostali dve zaveznici, Bolgarska ip Turčija, ločeni od Nemčije.
Za zaveznike v celoti bi bila to neprecenljiva olajšava in vojna bi bila s tem na vsak način zelo okrajšana, ker nima Nemčija pač .nobenega upanja, da bi dobila druge zaveznike kjerkoli na svetu. Njen poraz bi bil s tem »a pečaten in ker gotovo nihče nima namena, «la hi vzel Nemčiji kaj resnično nemškega in s tem posejal seme zn kakšno novo vojno v bodrtčnosti, bi bil s tem res le kajfcerizem premagan, česar tudi Nemcem ne hi bili treba obžalovati. ,
Ali ta kombinacija ni v praksi tako enostavna, kakor jo je na papirju lahko zapisati. Dostikrat smo že oaglašali, da niso zavezniki nn noben način taka homogena enot,kakor bi bilo soditi po izjavah, prirejenih za zunanji svet. Med njimi je sila, ki se peni od jeze in kriči kar o izdajstvu, a ko le sliši besedo o separatnem miru z Avstrijo. To je Italija. Kajti če se res »klene tak mir, tedaj
je ujei^a hegemonija na Jadranskem morju pri vragu, anckfciju dežel, po kateri se ji sline cede, pa tudi dim.
italijanski državniki so sicer selo kratkovidni, ker bi sicer spoznali, da postaja uresničenje njih osvojevalnih sanj od dne do due bolj nemogoče. Seveda je Anglija podpisala pakt, ki ob-Ijubuje Italiji vse obrežne dežele dol do Dubrovnika ; ampak ta pakt bi mogel le tedaj imeti popolno veljavo, če bi junaška Italija vse to vojaško osvojila. Doslej pa ni niti najmanje pokazala te sposirtmosti in je menda tudi v bodoče ne bo. Italija ui okupirala niti tega, kar bi ji po pravici >4o, namreč Trideuta, še manj pa Trst, Postojno, Istro in Dalmacijo.
Povnh tega očitno italijanski ministri in žur-na I isti ne razumejo pomena ruske revolucije. Kljub vsem nesrečam je vendar Rusija za zaveznike neprimerno važnejša od Italije. To morajo razumeti v Ijoudonu in v Parizu in v Wash-ingtonu.' fo' pa šteje Rusija kaj v zboru zaveznikov, se ne morejo italijanske roparske zahteve nikdar izpolniti, kajfi demokratična Rusija, ki se je sama odrekla vsem aneksijani, ne more v svojem interesu ^nikoli sankcionirati take tatvine.
Toda vsega tega menda ne razumejo v Rimu, kjer gonijo venomer svojo in postajajo slasti proti Jugoslovanom od dne do dne bolj agresivni. Telo če slišijo, da bi imeli Jugoslovane v Avstriji dcJbiti kakšno resno avtonomijo, so vsi iz sebe.
V tistih krogih, v katerih se govori o separatnem miru z Avstrijo, se je zaradi tega tudi že namignilo Italiji, da se tudi njej lahko zagrozi, ¿e grozi ona. V resnici je Italija zlasti kar se tiče premoga, raznih živil, mnnicije itd., zelo od visna od uvoza; prav tako je odvisna od zunanjega, zlasti od ameriškega kredita. Iti potihem se ji je reklo, da bi vse to lahko izgubila, če bi se upirala miru, ako bi bil ta sicer mogoč.
To pa je glavno vprašanje od katerega je odvisna vsa kombinacija.
Z dovoljenjem Nemčije gotovo ne more Avstrija skleniti posebnega miru. Kajti v Nemčiji d<*bro vedo, da je v tem slučaju njih igra izgubljena. Ako bi se Avstrija odločila za tak korak, bi morala dejansko pretrgati stike z Nemčijo in vsled tega popolnoma izpremeniti svojo politiko.
Poročila iz .Švice pripovedujejo, da narašča v Avstriji nezadovoljnost z Nemčijo in da se vse glasneje zahteva sporazum z Rusijo. Tudi te vesti je seveda zelo težko kontrolirati, dasi se zde zelo razumljive. Ampak poročila ne pravijo, v katerrh krogih se vrši ta proces.
Če bi se nazori v vladajočih krogih tako menjali ali pa če bi ljudstvo postalo dovolj močno, da bi moglo v tem zmislu krepko pritisniti na vJado, le<iaj bi se o stvari lahko resno govorilo.
Rekli smo, da je separaten mir z Avstrijo le tedaj mogoč, ako se odreče Nemčije. Radikalna izprememha notranje politike, bi bila tedaj nujna, neizogibna posledica. (Nemško nacionalistični krogi ne bi nikdar odobravali takega koraka in vlada ^e ne hi mogla, več opirati na nje. Med Nemci bi se mogla tedaj naslanjati le na zmernejše elemente, ki ji pa nikakor ne bi mogli dati zadostne podpore. Drugega izhoda torej ne hi bilo, kakor da poišče Slovane in v ta namen izpolni ojihove zahteve.
To pa ne pomeni nič manj, kakor da hi morala stara Avstrija umreti, kajti da bi se v njenih mejah uveljavila enakopravnost narodov, bi moral pasli ves^dosedanji sistem in ustvariti bi sc moralo nekaj popolnoma novega. Izginiti bi mOral dualizem^r/giniti centralizem, izginiti dosedanje " krono vinske" meje in namesto vsega tega bi morala stopiti federacija narodov, ki se ne da misliti brez zelo obširne demokracije.
To bi bil tem nujnejši pogoj, če hi hotela Avstrija res iskati sporazum z Rusijo in z njeno demokracijo.
Ali je v Avstriji v merodajnih krogih tako razpoloženje! Ali je tudi dovolj moči, da se premaga opozicija nemške bnržvazije in madjarske fevdalne gospode? To je vprašanje, na katero se od zunaj ne more odgovoriti. Prav od tega vprašanja je pa odvisno, ali je separatni mir z Avstrijo mogoč ali ne.	^
Na vsak način je to tako velik problem, da mu je treba posvetiti najresnejšo pozornost.
Naborni neuspehi.
Švici manjka premoga.
- SvicrA o elektro-tehnično društvo je vložilo pri švicarskem poljedelskem odde>ku vlogo radi peke kruha s pomočjo elektrike. To vprašanje je dobilo splošen in obsežen narodnogospodarski pomen. V nekako 6000 pekarnah Avice se speče na leto nekako 800 miljonov funtov »kruha In sicer s pomočjo premoga, katerega se požge na leto od 300 do 400 miljonov funtov, za kar Je plačevali .Švica pred vojno šest do «edem, sedaj pa 12 do 15 miljonov frankov. Ta denar je od*el v inozemstvo, predvsem v Nemčijo. Ves ta kruh pa bi se spekel lahko v Aviei s pomočjo uporabe elektrone sile in ponoči, ko se">lfktrika ne potrebuje v drugih o-bratih.
fte pred vojno so spoznali Izvedenci, da so električne peči ne le tehnično boljše od premog >v-nih, temveč da so tudi gospodarsko zmožne konkurence.
Pri današnjih censh premoga je peka kruha s pomočjo elektrike veliko cenejša, kakor pa s premogom, ker cena električnega toka ponoči veliko manjša. Te bi se danes spekel ves kruh v fcvici s pomočjo elektrike, bi se prihrsnilo na le-
to dva do tri miljone frankov radi sedanje cene premoga. Ker pa se cene premoga v doglednem času ne bodo zmanjšale, ostane tudi po vo|gi peka s pomočjo elektrike veliko cenejša in sicer ne glede na odpadek izvoza denarja ter druge prednosti, zvezane s tem načinom pečenja kruha. Peka 7. elektriko je veliko bolj čista ter odpade transport kuriva, pepela in tudi dim.
Za Švico je splošno razširjenje peke kruha s pomočjo elektrike naravnost gospodarska potreba, pri čemer je treba neveda vzeti v poštev, da je mogoče iiporalbljati le nočni tok, ki preostane.
Peki bodo morali vsled tega urediti svoje naprave na tak način, da se bo le ponoči uporabljal tok. Ker pa je delo v tej. industriji že itak nočno delo, ne bodo nastajale v tem oziru nikakršne težkoče. fllavna stvar je, da se preskrbe peki s potrebnimi pečmi.
Zvezna nentfka vlada je naznanila, da bo vlada drugo leto zaplenila ne samo pšenico in drugo žito za kruh, ampak tudi jermen, oves, ajdo in sploh vse ufcitne rsstline. Proso bo vlsds sama pridelovala. • •
V Pittsburghu se je pri naborih pokaealo, da je »med petih regiatriranih mofckih poprečno le po eden apoaoben za vojaiko službo. {'lani naborne komisije so bili zelo presenečeni; mi pa nismo.
Pitthburgh je srefliAče pennsvl-vsnskih pekel. Pittsburgb s svojo okolico predstavlja do yrhunca industrializiran ameriški kraj. Industrija pomeni pač produkcijo bogastva; ampak v naših kapitalističnih razmerah pomeni tudi uničevanje človeškega zdravja in življenja.
Poprečne glave rnktlijo, da sploh ne more biti drugače. Ulična razsvetljava v mestih zahteva na mi ljone žrtev; na kupe vsakovrstnih inuaic, nočnih metuljev 1. t. d., ki jih privabijo luči. pogine od njih. Zato se vendar mesta ne morejo puftčati v temi. Železnica, letanje v zraku, rudarstvo, plavžarstvo i. t. d. je spojeni z raznovrstno nevarnostjo; ali zato se človeštvo vendar ne more vrniti v dobo, ko so ljudje preblVfili po skalnatih brlogih. Kultura in napredek se mora pač poplačati, tak Je naraven zakon.
Tako se govori.
Da zahteva napredek svoje žrtve, je pač resnično. Ničesar ni človefttvo pridobilo brez boja in Žrtev. In ta bojevit ost in požrtvovalnost je v Človrftki na t uri. Nikdar ne bi bilo postalo letanje po zraku mogoče brez «mrti hralbrih ljudi, ki so pri izkušnjah postav-1 al i svoje življenje, na kocko. \ boju proti najnevarnejšim nalezljivim boleznim sc umirali hrabri zdravniki, iščoči z lastno nevarnostjo značaj l<6lezni in sredstva proti njim. Žrtvovali so sebe, da pomagajo rešiti tisočere ali miljone.	Sv
Toda to so bile žrtve, brez katerih «te ni mogel drueči veliki cilj. Ce se kapitalizem sklicuje nanje, češ da je industrija "brez žrtev nemogoča ; je to nepošteno.
Iznajdba aH odkritje je delo v tem, v neznanem. Kdor gre raz»-skavat južni pot ali pa študirat črno kugo, ne more poznati vseh nevarnosti, ki čakajo nanj. Industrija pa nI neznana zemlja, temveč je osnovana na vsestranskih izkušnjah; spojena je z nevarnostmi, ali te nevarnosti so znane in enako so znantf obrambna sredstva.
Tendenciozna pretiravanje ni naša navada. Bilo bi demagoško, ne pa socialistično, če bi peli, da se lahko prepreči absolutno vsaka nesreča v industrija. Tako popolno pač še ni človeštvo. Toda ne-pohitna resnica je ,da so nevarnosti teiu številnejše In tem večje, čimbolj je profit edini namen indust rije.
To ni tako globoka modrost, ua bi jo mogli le nenavadni veleumi izkopati. Stvar je tako enostavna, da ne more biti bolj. Čim manj izdam za varnostne naprave, tem več mi ostane v žepu. Ohn bolj potlačim delavske mezde, tem bolj se mi bo polnila mošnja. Ako dosežem, da mi osemdeset delavcev opravi toliko dela, kolikor b* ga bilo dovolj za sto, bodo moji izdatki toliko manjši.
Toda čim manj se brigam za varnostne naprave, tem lože bodo delavci v podjetju pohijani. {'im slabše so plačani ,tcm slabše sc
bodo hranili, čim »»olj bodo priga-njani, tem bolj jih bo delo Izsesavalo ,tem bolj bodo njih telesa pešala, tem manj »>odo mogli nadomeščati izgubljene moči, tem manj se bodo mogli varovati nevarnosti, tem bolj bodo sploh degenerirali.
Pred nobeno naborno komisiji ne pride sto odstotkov sposobnih rekrutov. Značilno je pa, da Je sposobnost tem manjša, Čim Indust rljal ne jši je kraj. Pittsburgb ni edino meato, »z katerega prihajajo taka poročila. Splošno so v Industrijalcih krajih najslabši rezultati.
Sedaj, ko potrebujejo Zedinjene države mlade ljudi za armado, so presenečene in spoznavajo, da ni zdravje privatna, ampak da je zelo javna zadeva. Kaj bi bilo, h-bi se proces degeneracije še bolj razširil, pa če bi prišla Amerik i direktno v nevarnost, da bi bila doma napadena! Varnost dežele je odvisna od zdravja In sposobnosti njenega prebivalstva.
Tako prihaja spoznanje sedaj, ko je vojna.
Toda pred vojno je bil mir in po vojni bo zopet mir. Vojna je izjemni, mir je normalni položaj.
Če je zdravje prebivalstva važno v dobi vojne, ali inore biti v dobi miru manj važno T Spo«ob-noat dežele je od njega odvisna. Kajti dežela more napredovati in se razvijati le v s\ojem živem prebivalstvu.
Kapitalistični sistem se pa ne more brigati za zdravje In za moč ljudskih množič, ker se mora brigati za svoj prgfit. Kapitalistični sistem mora izkoriščati prebivalstvo; mora, ker jc to v njegovem značaju, ker bi sicer izpodkopa-val samega sebe. Z izkoriščanjem mora — hošeč ali no^eš — slabi*i ljudskih tnuožic, ker se mora bri-mora — hočeš ali nočeš — slabiti in matere, in z «njimi njih zarod.
Ce pa pride Čas, da je vsa dežela odvisna od čim večje sposobnosti svojega prebivalstva, spozna s strahom, da ima ljudstvo slahičev. Tedaj je pomoč seveda prepozna.
Umetnost vladanja je v tem, »1 i se prilagode razmere sedanjosti za čim boljšo bodočnost.
Kapitalistični sistem Spodkopava bodočnost, oglodava njene korenine in jo spravlja samo v nevarnost pogina. Kajti bodočnost je v ljudstvu V kapitalizmu je obstanek ljudstva v največji nevarnosti — glasno potrjujejo to nabori po Ameriki. A kaj bo dežela, kaj bo drŽava brez ljudstva?
Ce hoče re«iti sebe, mora dežela rešiti ljudstvo To Je naloga vlade. A s kapitalizmom Je to nemogoče. Torej ni druge, kakor da dežela sebe ,se mora rešiti kapitalizma. Vlada, ki hoče omogočiti boljšo bodočnost, mora odpraviti nevarnosti v sedanjosti.
Ali buržvaizna vlada ne razume tega; kajti razredna vlada le. Ona vidi interese svojega razreda in jih zamenjava z interesi dežele. Zatorej je treba nadomestiti razredno vlado z nerazredno, z ljudsko, z vlado, ki prihaja iz množic samih. ,
To je naloga delavskega razreda, čigar cilj je odstranitev razredov. To je naloga socializma.
Le v socializmu postane ljudsko zdravje splošna, javna zadeva.
Politika in delavstvo.
Še danes eestokrat naletimo na nazor, da delavski stan nima povoda, se brigati za politična vprašanja, ali če je že to neobhodno potrebno, n^j se pridruži meščanskim političnim strankam, ki "tudi" zastopajo interese delavstva.'
Ta nazor je star in že Ijassalle sc jc čutil prisiljenega,,ga pobijati. Pri nas, ki smo takorekoč rojeni konservativci, jc ta nazor še močno razširjen. Pri vseh mogočih političnih strankah, konservativnih in svobodoljubno-nacionali-stičnih, opazimo neizogibni privesek razredno nezavednega delavstva. To nezavedno delavstvo si očividno ni niti na jasnem o tem, da je resnična politična svoboda nujni predpogoj družabne moči de lavskega stanu. Dogodki zadnjih let tako jasno dokazujejo, da se posamezna socialna vprašanja delavskega, proletarskega razreda v zelo ozki zvezi s političnim položajem in s politično post a voda jo. Ravno kriza, ki jo ves svet
sedaj preživlja, to jasno dokazuje. oNtranja in vnanja vpraianja držav in njihovi doživljaji imajo svoj vpliv predvsem na življenje in gibanje širokih delavskih mas.
Pri nas na Slovenskem so vse politične stranke in strančice dokazale, da so nezmožne, sc boriti za velika in odločilna načela de-mokratizma in svobodoljubnosti tudi takrat, kadar gre za niateri-jalne dobrote moderne demokracije. Zgolj politična demokracija, ki nima poguma, lotiti se tudi družabnih, reformnih stremljenj delavstva, danes nc more zadostovati zavednemu delavskemu stanu. Taka demokracija jc kvečjemu le politično slepilo; ravno pri nas se je demokratična ideja izrabljala.. da je skoraj akorumpirala in naposled izkreditirala vse cilje in i-deale moderne demokracije. Zakaj demokracija, ki prezira sodobna socialna vprašanja v kapitalistični družabni for^isciji; jc » (Konec na 6. strani.)
-mA


Vojna in družabni red.

(ProfNwr John Dewey s coluntfhijskega vse • učili*'*a spada med tkite učeujsfce, ki niso le v Ameriki znani, ampak imajo resurčuo svetoven glas. Mnenje takega resnega učenjaka o svetovni
vojni in tijenih (»osledieah je — če že nič dru-sega ne — vsaj zanimivo. <"'e pa podaja za svoje inntnje tudi argumente in ga |>odkrepljuje, tedaj d biva večjo vrednost.
Chas. W. Wood je imel s profesorjem I)e-wejrem raZjgofor o teui predmetu in je objavil nje-g«)ve nazore in vtisk, ki so ga napravili nanj, v uewyorskein "World".
Poročilo o razgovoru u?aja Wood s sledečim predgovorom :
"Hvet je mrtev, Živio svet! Pravkar se je ve-li!<n civilizacijo poslovila od življenja; z bliskovito hitrostjo nas žene v popolnoma nov in tuj družaben red. Tako zelo ne «bo razlikoval od ti-sle^a, ki je obstajal pred štirimi leti, kakor se razlikuje sedanja družba od-srednjega veka. Ae je prezgodaj, da bi se moglo reči, kdaj se Izvrši ta ifprememba, kajti noben umrjoči človek ni dovolj moder, da bi nam mogel povedati, kakšna bo ta nova civilizacija Toda čez drn in strn ji hi: tirno naproti. Stare ideje, stari nazori, stara živ^ Ijenska pravila, ki smo jih smatrali za tako stalna kakor severno zvezdo, bodo razbita v velikanskem polomu. Kdor*ne more prilagoditi svojega mišljenja novi smeri in razumeti prihajajočega r* la reči, se že sedaj latifeo prišteva mrtvim."
Piitun pravi Wood: "Nihče se ni izražal natančno s temi besedami, toda tako se je vsadilo v uoji glavi, če je profesor Dewey voljan, da prevzame za to odgovornost ali pa ne*'.
VTDBKL
' Bil je profesor Hewey, s katerim sem imel rn»govor/ ' nadaljuje Wood. Rad bi bil ved*l, kdkšen vpliv bo vojna imela na svet. Rad bi bil vedel, v kakšni luči opazuje resnično velik uče -n jak dogodke, velik, miren, ampak na noben do-li.čen sistem ne vezoji mislec, čigar končni sklepi niso niti rezultat okostenele dogme na eni, niti >;t rastnega idealizma na drugi strani.
Zato sem šel k profesorju Deweyu. Pogosto-ma sem slišal, da so ga imenovali vodilnega vzgo-jiteljii Ameriške. Poslovil sem se od njega pod vtiskom, da se ne vdaja nobenemu pretiravanju.
Profesor Dewey se je* i/iprva branil inter-rjuvs. ""To je prevelik problem,*' je dejal. Napravil sem se nato, da mu predložim gotova vprašanja, in «kdor resno in odkritosrčno vprašuje, ima pri profesorju Deweyu dobljena igro.
' ZAČETEK IZPREMEMB.
" Ali bi imagei takrat, ko je Columbus odkril Ameriko, kdo povedati, kaj bo pomenilo to odkritje?" je vprašal Dewey. *'Za modrijane tedanjega éa a je to pomenilo novo pot na vzhod. Mišljensko črto ljudi določajo predpostavke. V njihovih možganih se je bila utrdila Indija; za Ameriko po ni bilo precedence. Torej si niso mogli napraviti pojma o /a pad ni civilizaciji, ki bo sledila odkritju,	«. ,
V tem času se bojujemo za demokracijo. V glavah večine Američanov je demokracija določen pojm. Zmaga zaveznikov se jim zdi gotova, in zdi se mi, da bodo odtkrili demokracijo Toda ta demokracija se bo razlikovala od demokracije po njihovih pojmih, kakor se je novi svet razlikoval od orienta, ki ga je iskal Columbus.
Bojujemo se, da izkidamo gwpodstvo krn • Ijev in cesarjev, Ce pa izvršimo to delo, bomo aomara spoznali, da smo iz'kidali goapodstvo de -
narja in kupčije. Bojujemo se za pravico, da sc smejo delati kupčije, 'toda ta vojna prav lahko napravi konec tam kupčijam.
Salo verjetno je, da izgine v petdeeetih letih vea sistem, ki ga poznamo pod imenom ' kupčije,'' a sveta.	*
. Pod kupčijo razumemo jlTodaj« blagu in izdelovanje hlftgii za pri hI njo. Tri leta se je v Kv-ropi blago večinoma po popolnoma drugem načelu, kot je bilo dotlej v navadi, izdelovalo in prodajaln. Tudi v Ameriki *e je tu izprememba že pričela. Zaceli smo producirá t i zu porabo, ne zn produjo, in kapitalist ni več kapitalist v tistem zuiislu, kot je bil pred vojno, Njegova pravica, da prodaja na odprtem trgu po zakonu ponudbe its zahteve, se graja.
Na Francoskem, v Nemčiji in v Angliji so mu večinoma vzeli pravico, da nalaga svoj Capital po svoji volji. Faibriciruti mora, kur mu predpisuje vladat produkt mora prodajati za cene, ki mu jih predpisuje vlada; svojim delovnim močem mora plačevati, tkar določa vlada; in če se preostajajo pro 1'iti, jih lahko vzame vlada, da jmkriva z njimi vojne stroške.
VOJNA IN PRIVATNA LASTNINA.
Poprečni trgovec je brez dvoma pripravljen na te žrtve iu večina jih pat riot ično čaka na konec vojne, da bodo mogli pričeti s kupčijo zopet po starem načelu. Toda nobenega vzroka ni sa mišljenje, da ae bo ataro načelo aploh še kdaj oživelo. Svet, ki je enkrat tako daleč iz svojega tirs, se bo komaj mogel vrnili nazaj. Našel bo drugo privlačno silo, drugo središče, drug tir. Brez dvoma se približujemo civilizaciji, ki bo drugačna, ket jo je svet sploh kdaj poznal.
Ce more New York podpisati mil jardo za posojilo svobode, se mu lahko uuloži tudi humani-tetno posojilo v znesku ene miljarde in eno mi-Ijardo bi tukaj prav lahko izdali za veliko korist navndnegu ljudstva. Ne rečem, da hoče ljudstvo izdati miljardo dolarjev naenkrat; toda Če bi si želelo kupiti kaj, kar velja miljardo dolarjev, ho popolnoma sposobno, da si kupi. Nikdar prej nismo vedeli, kako boputi du smo. O je filo za to, da se izda kaj denarja /.a splošno blaginjo, smo mislili, da moramo varčevati. Ljudje, ki so bili merodajni v denarnih rečeh, so nam neprenehoma vtepali to potrebo v*glavo; naenkrat smo pa odkrili, da ni bilo treba tega.
Ne bom se inpol prerokovati, kaj da ¿»odo raz- , lični narodi zahtevali; toda naj bo karkoli, jaz si ne morem misliti, da si ne bodo s |>opolno brezobzirnostjo nabavili. Privatna lastnina bo obstajala kot institucija po imenu, svojo svetost je pa že izgubila.
SOCIALNA REVOLUCIJA.
Poglejte le z enim očesom na Rusijo, Večini Američanov se je nwtrala revolucij« zdeti kot blazna anarhija. In vendar je revolucija pred nami kot veliki socialni fenomen vojne. Bila je inn-mentanu vstaja zatiranih množic,ne le da porušijo carja in dosežejo j silit h* ti o priznanje, ampak da vzamejo vajeti vlade in produkcije somi v svoje roke,
• ¿ Nemčija se ne bo ustavila pri tem, rta pade kaj^ertvo. Anglija, Francija m Amerika ne bodo počivale, če -zavarujejo svetu demokracijo. Ne ■ pričakujem ¡zpremem^e tukaj tako hitro, vendar . pn smo na poti h gospodarski demokraciji. <lo-spocfctvo vojakov ill delavcev ne bo ostnlo omejeno no Rusijo; razširilo se Im po vsej Kvropi, in tó pomeni, da jc rešim višjih razredov, celo tistih.
ki so bili znani kot "dostojna družba ', pri kraju.
Ta revolucija lahko preseneti svet kakor nevihta, v spremstvu strahovlade iu ekstravagant -nih orgij novo pridobljene moči, ali pa pride kot stopnjevana, na več desetletij razdeljena evolu • cija. Da pride, je jasno; nikakor pa ni jasno, kakšne vrste bo gospodstvo doslej zatiranih razredov.
VOJNA IN DRUŽINA.
« "Da je imel profesor Dewey nekaj gotovega/ ml sedanjega reda različnega pred očmi, je bilo hrezdvolutin," nadaljuje Wood. "On ni govoril le o izpremetuhah, ki izvirajo iz gospodarskih in političnih razmer, ampak tudi o tistih,-ki jih je pri čakovati od industrija!ne psihologije, od najintimnejših in posvečenih problemov ljudi obojega spola.
"Ali ste opazili/' je vprašal "da se izvrši v najbolj posvečenih tradicijah družbe kmalu naj rail i k al lie jša izprememba 1 Ali ste kdaj pomi*-lili, da se ho družina, kakar jo poznamo, kmalu prei^ala? Da bodo besede ljubezen, zakon in romantika izražale za nas vse drugačne pojme, kakor danes!"
Profesor Dewey je eden najznamenitejših psihologov na svetu, in z napetostjo sem pričakoval njegovo razlogo.
"Prosim, opazujte predvsem dve reči," je dejal. "Prvič ne vem, kakftne vrste bodo te izpremembe. Drugič jih ne zagovarjam, naj bodo kakršnekoli. Ne zagovarjam nobenih izprememb v idealih zakona, kakor obstoja dandanašnji. Ne zagovarjam nobene prekiieije v naši spolni morali .Govorim le' kot opazovalec vzrokov in učinkov, in s tega stališča je verjetno, da predstoje ogromne izpremembe.
Jasno nam mora biti, da je družina dandanes povsem drugačna institucija, nego Je bila pred par sto leti. V družini tedanjih Časov je oče bil glavar. V družini sedanjih dni igra oče vJ*as! prov neznatno vlogo. Družinska tradicija pokonščirte se je podedovala «h! rodu do rodu, toda nepokorščina je fplošna.
V	družini prejšnjih časov je <«"e imel pravico odločevanja nad življenjem otrok. 4hi jih Je vzgojil ali pa ne, kakor se mu je zdelo; kaznoval jih je, kakor mu je hibi prav; redil jih je, kakor mu je ugajalo; izbiral jim je celo /.ene i ntnože.
Danes jih mora teko dolgo pošiljati v Rolo, kakor se zdi državi prav; vzdrževati jih mora po predpisih, ki jih določa država, če jih oknttnu kaznuje, kaznuje država njega samega, In kotra naj vzamejo v zakon, o tein nima nobene besede.
' Kaj je povzročilo te izprememl>e. Predvsen prehod iz enega gospodarskega sistema v druge ga, iz fevdalizma v kapitalizem^
V	dobi fevdalizma je bila družino ena gospodarska enota, posameznik po je našel svojo gospodarsko varnost v svojih stikih z družino. V do« bi kapitalizma je posameznik pustal gospodarska enota, in oseba je nošla svojo gospodarsko varnost v svojem individualnem opravku.
V	naravnem procesu vzroka in učinka je tičalo, da so se otroci otresli jarma patrlarhalič-nega- jerobstva. Svobodna izvolitev ženina In ne« veste je bilo nemara najznačilnejši fenomen no-
ffda, in za svet sc je pričela doba romantike Tcda namesto dn bi se bilo družina kot institucija okrepčala, se je zgodilo nasprotno. Razpo-roke so postale splošne, ločitve pa se bolj splošne. V vseh deželah, v katerih se je razvila moderna industrija, je opažati enake izpremembe. Fn-milijo ni več tista institucija, ki je bilo.
In aedaj stopamo v novo gospodarsko dobo. Petdeset let se je polagoms dvigala, vojna je pa njen napradsk znatno pospešila. In z vojno so se izvršile tri nsjbolj presenetljive izpremembe v .socialnem položaju Žensk.	—
\ ŽENSKO VPRAŠANJE
Predvsem je ravnovesje spolov na vsak način porušeno. Mnogo miljonov sposobnih mož je ubitih. Drugi miljoui so postali nesposobni za dolžnosti, ki jih naloga zakon. NHi od da^eč ne bo dovolj zakonskih mož, da bi se izpolnile vse z*» hteve; to je važen faktor, ki se mora vzett v pošte v, če tudi ni od daleč najvažnejši.
Veliko važnejše se mi zdi dejstvo, da niso ženske še nikdar tako malo potrebovale moža, ka* kot sedsj na Francoskem in v Nemčiji. Kajti vojna je pribavila ženskam gospodarsko neodvisnost v.taki meri, kakor se jim ne bi bilo nikdar prej sanjalo. Na miljone žensk je prišlo na mesta, kjer so bili prej moški. Pri mnogih delih so pokazale večjo sposobnost kakor moški. Gospodarsko moč že posedujejo in pridobivajo si tudi politični». Morda bi odstopile v prid moškim, če bi mogle za to dobiti može, kar jim pa ni mogoče. Ali bodo hotele odstopiti, ne da bi dohHe nadomestilo ih odškodnino?
PORODNI PROBLEM.
Potem je treba vpoštevati še nadaljnl faktor, in to je pomen porodov, na katerega po!a-# gajo vsi narodi velikansko važnost. Otrok iiot dandanes pravico, da pride na svet; njegova pravico do reje je priznana, prav tako pravica do vzgoje. Države prevzamejo odgovornost, ki jo odtegujejo individualnemu očetu. Oospodarsko ni bilo še nikdar tako malo povpraševanja po zakonskih možeh.
V človeških nagonih se pa ni izvršila nobena izprememba. Ljubezen in ljubezen do otrok je v človeški psihologiji še vedno tako utemeljena kakor prej. Obstojala bo, v kakršnikoli obliko se bo že izražala, in ideali ne bodo padli niže. Ideali so produkti razmer, in le tisti, ki imajo oči obrnjene V preteklost, se zgražajo, če napravijo ideali, ki niso več sposobni za življenje, prostor drugim.
Naš sedanji moralni zakonik se ne bo vje-mol z novimi razmerami, to se mi zdi gotovb. Všeč ali ne všeč, izprememba se izvrŠT.
Kakšna do bo, tega ne morem reči. Na poli-ga m i jo ni misliti tam, kjer ho ženske svobodne; zdi se pa gotovo, da se premakne naš sedanji ideal zakonskega monopola, ftele kadar ho sklenjen mir .in se na miljone moških vrne iz zake-pov, da stopijo zopet v civilno življenje, bomo mogli z gotovostjo govoriti, kaj se je zgodilo.
Moškim je vojna prizadela, kar se ne da izreči. Danes niso več tisti, ki so bili, ko so odkorakali .na fronti. Razvijali so morda moč ki pogum in pripravljenost, da doprinašajo Žrtve za splošnost in da navdušijo družbo za nove razmere. Ali pa so se navadili, da se krbl zanje in so pri tem izgubili vsako osebno iniciativo.
Kadar se vrnejo, se morda prične graditev, kakor niso možje še nikdar gradili. Ali pa bodo pobiti posedali in se zadovoljili s tem, da obdrže ženske mesta, ki so jih dobile v odsotnosti moških.
Karkoli doleti nje, doleti tudi splošno družbo. F.no po se mi zdi gotovo: V storo zanemarjenost se ne bodo vdali. Karkoli bodo, oboroženi bodo- in močni dovolj, da bodo zahtevali drugačno ravnanje.
Mirovni pogoji
Mnogo se zadnji čas sliši in čita o vojnih ciljih in miroVn*i pogojih. Nekaj dobrega je v tem no vsak način. Sle le da dokazuje pomnoženo govorjenje o namenih posameznih držav, da liara -šča hrepenenje po miru povwod, ampak razprave o mirovnih pogojih so naravnost potrebne, da *e morejo ogromna nasprotja med raznimi silami sploh na kakšen način izravnati.
Doslej se sicer tatoo soglasje še ni doseglo. Optimisti, ki so dejali, da stoji Nemčija po Mi-ehaelisovem govoru na enakem stališču kakor Anglija ali fSa celo kakor Rusija, so čitali ta #o . vor zelo površno, ^e hi bili pogledali le nekoliko bolj v glohočino, ne bi bili mogli priti do tako nntpačnih sklepov.
Ampflflc nekaterim ttrkim zmotam ni. pripisovati posebne važnosti. Naj se komentira Ali-ehaeli.sov govor ta>ko ali tako, toliko je gotovo, dn to ni bil miroven govor. Ne da ne bi bilo v Nemčiji hrepenenja po miru. Ootovo ga je vsaj toliko, kolikor v vsaki deželi. Tudi nemška vlada hi rada dosegla mir, in ima za to zelo važne razloge. Prvič je nezadovoljnost med ljudstvom gotovo večja, nego sc prr/nava. Drugič postaja položaj Nemčije tem neugodnejši, čim dalje trsje vojno. Dom s je situacija težovnejšs, ker pritiska živilsko vprašanje boljinboflj In ker postajajo klici po demokratičnih reformnih glasnejši in glasnejši; no hojiVu pa polagoma peša nemfcka mi-Jitaristična sila.
Posamezne epizode, 'ki se zde vojaško ugodne za Nemčijo, so le epizode in ne pomenijo nič za končni rezultat. Na zspadnl fri\itl dosežejo nem-*ke čete iu pa titm kakšen uwpeh, ki se labko porabi za tolažilo domačega ljudstva. Ali take trenutne "zmoge" ne prihajajo v pošte v vpričo dejstva, do se vso nenrika črta sicer polagoma, toda goto-t	■ • VI«» ~tHci fronti so dosegle nem-
iko-avtftrijske armade res velik uspeti, ker so se »sorsi»» rirfte čete umakniti i« važnih pozicij in so imele velike wgn*»c Toda to nI bils vojaška »moiga Nemčije, temveč posledica dogodkov v rn-»ki armadi, o katerih smo na tem mestu že govorili. Pri tem ie igmla veliko vlogo nentfka izdajalsko agitacija, katere «načaj postajs čimdslje
jasnejši. Med rumutiskimi četami so vjeli pre -cejšnje število rm>kib častnikov in vojakov, ki so med njimi agitirali za upor prav tako <kakor prej med ruskimi. A ko so jMi zaslišali, se je naenkrat izkazalo, da so ti ruMki častniki in vojaki — preoblečeni Nemci.
Hindenburgova zmaga, ki je bila dosežena na tak izdajalski način, hi hrla lahko imela velik, erlo odločilen pomen, če bi bili mogli Nemci takoj do kraja izrabiti veliko zmedo, ki je nastala v ruskih vrstoh.
Poizkušali so pač. Obveščeni so bili natančno o(vsem, kur se .je godilo v ruski armadi, ("darili so z Vso silo, prav ko je bil rm'ki položaj najbolj ne-voren. Ali precenjevali so rusko slabost. V te; najhujši krizi mlade republike se je njena dejanska moč najbolje pokazala. Imakujti se je bilo treba; mestoma se je umttcanjc izpremenilo y divji beg. Vojakov, ki so imeli pred ikra t kini pogumno odločnost, da so sc uprli svojim poveljnikom in zvestim tovarišem, se je nenadoma polotila bla/na .'groza, ko je jela nemška artiljerija in infanterija vanje streljati kakor na zverjad, nagnano od io-njačev na ki "t».
Ta panika najboljše kože, kaj sc Je v resnici zgodilo in kako so bili prevorjeni. Ko so odpove- ' dali boj, so milili, do ne more to imeti drugih p sledic, kokor do sploh ne bo boja. To «c\ jim su-gerirali nenmki provokaterji in v svojem fanatizmu slepi radikalci. Naenkrat so spoznali, do vse to ni res, ampak do so prišli v poit, iz kttere ni rešitve. In tedaj je vstala groza. Ta je porodila kaos.
To je bil moment zo Nemce. O bi bili mogl' o panil!(o s svojimi napadi In s svojo mo" tako izrabiti, da bi se b»la razširila po vsej fronti bi bila grozo laihko pometla vso rusko armado in Nemčija M bila na Vzhodni fronti imela dol»ije:tn igro.
Prav to se po ni zgodilo. Kakor je -bila katastrofa strašna, se je vendar rusko strategija prav v tej krizi sijajno ivJkozalo. Res je, dn so se e*le brigade žrtvovale; vstrajale so v svojiti pozicijah takorekoč do zodnjego mo<ža. S svojim brezprl -metniin junaštvom so pa omogočile, da se je zadej
vendar napravil red, da so se iz drobcev razbitih divizij mogli organizirati novi oddelki in da se je s pomočjo prvih pojačanj mogla vsaj za silo skleniti na številnih mestih pretrgana črta.
Tmikanje se seveda ni moglo nueukrat vstaviti. Bihi je neizogibno. Ali napravil se je V tako kratkem Času v red, da no bili tudi Nenrei osupli in razočarani, kajti mislili so, da jim je pot v srce Rusije že odprta.
Vojaštvo, ki je jHimagalo premagati paniko, in se z nepopisno požrtvovalnostjo zaganjalo v prodirajoče Nemce, je bilo repuhličansiko in revolucionarno. Odposlanci Kerenskega ter delavskih in vojaških svetov so* mu odkrito povedali, kaj se je zgodilo, a razložili so vojakom, da je republika v nevarnosti. In spoznali so to. Odtod njih čudovita požrtvovalnost. Tu se ne more reči, da je bilo to le militaristično delo. Bilo je faktično revolucionarno. In rešilo je rusko repifcbliko.
Bil je silno drag, žalostno drag, ali obenem dragocen nauk. Pokazal je, kako piškave so tiste "radikalne" teorije, s katerimi zidajo fanta-sti gradove v oblakih; pokazal je pa tudi, da je v masi ruskega naroda več pravega sjKiziianja in več zdrave moči, nego so mislili kaj/.erjevci na e.il, in "radikalni" gobezdači na drugi strani.
Kljub temu hodijo še vedno preroki absurdnega nlhiMznia po svetu in prodajajo svoje s frazami bogate, z vsebino prazne pridige. Na Ru-, skem najbrže ne Imdo več hiteli mnogo sreče. Pravi socialisti so spoznali, do sedoj ni čas zo odneha-Vi«n1e. ampak do je zo rešitev republike trebu tudi I rczdizirnoiti, če ne gre drugače. Kakor bi mo-ruli s *kraino odločnostjo nastopiti zoper eaiUti-
revolto, tiUo tudi zoper vsako, ki imn morda druge namene, ki pa služi v svojih p islcdicah edi-ito avti «k rociji.
Ali drugod — in tudi pri nas — trobijo svoje puhle fraze s takim tonom, kakor di prodajajo največje modrosti. Še vedno jih slišimo* kokor Marotestamentnc preroke: "Pomečejo naj orožjf od sebe!"
Zelo Ifip nauk sam na sebi. Ampak najlepii • nsuk ni nič vreden, če se ne prilagodi fsktičnini razmeram.	/
Tudi mi bi ga podpisali z obema rokama. In najlepši pečat hi dali napraviti, da ga pritisnemo nanj. Toda vprašati je tretoa, koga tak nauk doseže in koga ne doseže, kdo se ravna po njem in kdo se ne ravna.
V teoriji je ta nauk vedno lep; v praksi je le tedaj kaj vreden, če ga vpoštevajo vsi, ki so prizadeti iu se ravnajo po njem. Oe ga ps sprejme en del, drugi j» ne, se ue izleže iz njega nič druzega kakor nesreča.
ls>gično sledi iz tega, da se ne more s talkim ' naukom nastopati pridiga rs ko. Kajti pridigar ne more nikdar vedeti, kakšen uspeh Imdo imele njegove besede. Mogoč je le na podlagi splošnega dogovoru in sporazuma.
Rusi so to spoznali na svojo strašno škodo. Ni dvoma, da je igral idealizem pri njih veliko vlogo. Kajti tudi delo kajzerskih špionov in agentov ne bi bilo moglo uroditi sadu, ki ga je, če ne bi bile velike množice ruskih vojakov verjele, da "exem-pla traftmnt" in da potegne njih revolucionarni »gled tudi nemške vojake za seboj.
Zdaj so spoznali, da je "bil to ponesrečen eksperiment, ki je bil spravil vso revolucijo na rob pogina. In če se je doslej lahko mialilo, da je priporočanje in zagovarjanje take taktike idealistično, se mora povedati, da je ima strašne nmke i.«kusnje zločinsko.
Toda Rusija in njena revolucija ni propadla. Kljub vsem .krizam, ki jih ima in ki jih bo še imela, se bo njeno notranja sila, ki se je v revoluciji sijajno izkazala, do kraja konoolidirala.
Kajfcerstvo je doživelo z Rusijo veliko razočaranje, kajti če ni moglo sedaj izrabiti zmede v ar-•uadi in jo z mogočnim udarcem uničiti, nima več zadostnega upanja, da se mu v bodočnosti posre -čijo njegove intrige. Brez tega pa ne premoga revolucionarne Rusije.
To je eden izmed vzrokov, da si tudi ofieiel-na Nemčija želi miru. Toda ne želi si ga pošteno Kolikorkoli je Michaelis nagromadil lepih fraz v * v o je m govoru, vendar nI dal ni najmanje jasnosti v tem oziru, da bi hotela Nemčija skleniti mir v smislu ruskHh zahtev. Michaelis je govoril o (Konec na 6. strani.)

A n VHRTIRBM PNT
SLOV. DELAVSKA
laksi p iiiiM« «fc»—
Selci: Conema«0h, p«.
O LAVNI URADNIKI:
PHKDSKDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POI>PKRl>B£DNIK: Joaip Zorko, R. F. D. bo* 113 Wwt Newton, P». TAJNIK: Blas Novak, tO Main Ht., Conemaugk, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Aadrej Vidrick, 170 Fraaklia Main 8t, Coaemaugk, Pa BLAGAJNIK: Joaip Self, 6502 St. Clair Ava., Clevelaad, Oklo. POMOŽNI BLAGAJN IK t Fraak Pavlov*!«, b. 047, Forest City, Pa.
NADZORNntl:
1. aadaornik: Ivan Kak ar, 207 llanover Ht., Milwaukee, Wia. S. aadaornik t Nikolaj Povie, 1 Cralb St., Numrey Hill, N. B. Pitteburgk, Pa 3. nadzornik: Frank Kau^i*. b. 73. Dnnlo, Pa.
POROTNIKI:
1. porotnik: Aatoa Lavrii, boz 8, Yukon, Pa. i porotnik: Frank Bavdek, 0303 GlaaaAv«., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Antoa Welly, boz 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
f. J. Kara, M. D., 020« St. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa
Ivan Gram'ner, 34« Boaael Ave., Johnatown, Pa.
St«lau Zabri«. Conemaugh, Pa.
Ivau Suhadilnik, Boz 253, South Fork, Pa.
Iguar Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Frane Priatave, Conemaugh, Pa.
OLAVNI URAD v hiii it. 20 Main 8t., Conemaugh, Pa.
UraAae (Haailo: P BOLET A H EC, 4008 W. Slat Bt, Chicago, IU. Oeajena draitva, oziroma a jih uradniki, ao uljudao proieui, poiUJati vae
dopiae naravnost na glavnega tajaika in nikogar drugega. Deaar na se poiilja edino potom Poitnik, Ezpreanlh. ali Bančnih denarnih nakazale, aikakor pa ae dopise naravnoat na glavaega tajnika In nikogar drugega. Denar naj se poiilja potom privatnih iekov. Nakaznice naj se naslovlja: Blas Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa., iu tako naslovljene poiilja z meseiuim poro« lom na naslov gl. tajnika.
V aluiaju, da opazijo draitvenl tajniki pri poročilih glavaega tajnika kake pomanjkljivosti, aaj to aemiidoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri koda je popra .i.
Monarhija kaze rode.
IZ GLAVNEGA URADA S. D. P. Z.
Conemaugh, Pa., mes. Jul. 1917. OBJAVA.
Vsa krajevna društva S. D. P. Z. in S. P. D. Sv. Barbare prej -mejo kratke glasovnice o pogodbi za združenje omenjenih dveh organizacij.
Sklepom skupne seje, ki se je vršila dne 20, julija 1917. v Forest City, Pa., imajo biti vrnjene vse glasovnice o pogodbi za združenje v glavne urade prizadetih organizacij do 30. septembra 1917.
Tajniki krajevnih društev do -be glasovnice za svoja društva najkasneje do tine 11. avgusta. Ako kateri društvenih tajnikov ne sprejme glasovnic do 11. avgusta, naj takoj javi v glavni urad svoje organizacije.
Glavni in združevalni odbomi 'fro storili vse, kar je potrebno za povoljno rešitev združenja. Ker **e pa združevanje z ostalimi slovenskimi organizacijami že čez tnejo zavlačuje, je prišlo med o-menjenima organizacijama do sporazuma, da se združita in tako skupno delujeta za nadaljno združevanje slov. naprednih podpor -nih organizacij.
Glavni in združevalni odbori so dovršili priprave za združenje, •kar najboljše mogoče, sedaj je pa Beleti od članstva prizadetih organizacij, da stori svojo dolžnost •iti to je: I)a se slednji élan udele-
i glasovanja. ' ' Pogodba, na podlagi katere naj ae združenje izvrši (in kot izdana an posamično glasovanje) spre -jeta na skupni seji glavnega od -♦w>ra S. P. Dr. ttv. Barbare in združevalnega odbora S. D. P. Z. r. dne 20. julija 1917 se v celoti glasi :
» Pogodba, izdelana dne 20. julija 1917 med 81ovensko Delavsko Podporno Zveso, korporaeija pr • vcga razreda ustanovljena in ob -stoječa pod zakoni države Penn -sylvania s sedežem v Kast Conemaugh, v Cambria County, država Pennsylvania, kot prva stranka, In Slovenskim Podpornim Društvom Sv. Barbare, korpora -cija prvega razreda, ustanovi je -na ki obstoječa pod zakoni države Pennsylvania s sedežem v Forest City, v Susquehanna County, zgoraj imenovane države, kot druga stranka.
Svadočba: Sporazumne skupine oMjnbe in pogoji so merodsjni za izpolnjevanje za obe stranki. Tem potom je odločeno med obema atrsnkama, da ae obe imenova ni organizaciji združita, da se vsa lastnina druge stranke prenese na ime Slovenska Delavska Porpor-na Zveza v smislu sledečih po -gnjev : *
|Tà pogodba noj se smatra kot temeljna podlaga nameravane izvršitve med strankama, ampak ta pogodba in vsi dostavljeni pogoji in amendment! naj se nveljavijo tied strankama, kadar so sprejet* s dvetretjinsko večino članstva
obeh organizacij (razume naj se dve tretjini glasujočih članov). Obe strairici se strinjata a tem, da s podvzetim glasovanjem na podlagi pravil posamezne organiza • cije, je isto veljavno in obvezno iste združiti potom takega glaso • vanja in z obvestilom o zadevi, s čemer postavi v obveznost vsakega člana glasovati za ali proti združenju in kateri član se ne u-deleži glasovanja, smatrati za priznanje odglasovan ja glasujo -jočih.
V slučaju, da potrebna večina odglasuje v prid združenja, naj se to zgodi pod sledečimi pogoji:
1.	Združena organizacija naj se začasno imenuje Slovanska Deliotka Podporna Zveaa, katera pravila postanejo z dnem združenja pravomočna za vse člane združene organizacije. Ime organizacije ae na zahtevo članstva po združenju lahko spremeni potom splošnega glasovanja ali pa po -tom konvencije.
2.	Združena organizacija posluje v Conemaugh, Pa., Cambria County, toliko časa, dokler se potom splošnega glasovanja ne določi drugo mesto za sedež gla nega urada.
3.	Glavni odbor S. D. P. Z. o-stane kot začasni glavni V>dbor združene organizacije, kateri se pa ima izpopolniti ix obeh glavnin odborov. Skupna seja obeh sedanjih glavnih odborov razvrsti glavne odbornike obeh organizacij kot kandidate za spalni od bor združene organizacije, izvolitev pa odloči splošno glasova • nje.
4.	S. D. P. Z. ustanovi s časom združenja poškodninski sklad in spremeni pravila v toliko, da more izdati članom S. P. Dr. Sv. Barbare, kateri so že pred združenjem členi S. D. P. Z. in se ne morejo uvrstiti v noben obstoječi oddelek S. I). P. Z., nov certifi -kat za skupno zavarovalnino o -beh organizacij.
5.	Članom S. P. Dr. Sv. Barbare, kateri so pred združenjem člani S. D. P. Z. in zavarovani pri prvi za $250 <in drugi za $200, s? izda po združenju certifikat za $500, brez zdravniške preiskave in plačujejo mesečnino za $500 po National Fraternal Congress lestvici in pravilih S. D. P. Z.
6.	¡S. D. P. Z. razpusti obstoječi oddelek, določajoč $200 smrtni-nine, katerega nadomesti z oddelkom določajoč $250 smrt nine t*r vpelje plačevanje meaečnine za ta oddelek po N. F. C. lestvici in pravilih S. I). P. Z.
7.	Članom, v starosti do 45 let, ki so pred združitvijo zavarovani pri obeh organizacijah skupaj za manj kot $1000 smrtnine, naj *e dovoli potom pravil združene organizacije izdati redtifikat za naslednji višji obstoječi oddelek ali razred brez odpočila vstopnine za zvišanje, a mora prestati zdravniško preiskavo. Dovoljenj jim pn je zavarovanje znižati v nižji obstoje/i oddelek ali rszied brez zdravniške preiskave.
(Konec s 1, strani.) dekretirati nova drŽava, ampak da je treba vpo-ste vat i narodno razpoloženje, ker je sicer nova država <»d začetka kaoa.
Ker so trmasti, ne pomaga nič drugega, kakor (ta se ljudstvo ne ozira nanje, arupak da dela z vsemi silami za svoj cilj.
ZDRUŽITEV — NE ANEMIJA.
Tsko kakor si kriška deklaracija zamišlja vso stvar, hi «bila to res le aneksija. Kar smešno je pa misliti na to, da bi se ravno Arhiji dovolile take aneksije, ko se vse glasneje povdarja načelo miru brez aneksij. Vse drugačen je položaj, Če odstopi srbska vlada in seveda tudi dinastija s pozorišča ; tedaj ostanejo narodi« ki imajo odločati o svoji bodoči usodi, in če sldenejo skirpno federativno republiko, tedaj ni nihče nikogar anektiral, ampak izvrši se enostavno združitev.
To načelo je zaHlovence poaebno važno. Ako prepostimo Srbiji, da ustanovi "Kraljevino Sr-
1 bov, Hrvatov in Slovencev", tedaj bo Italijana-penjala vse «trnne, da nas čimbolj oropa in njen položaj bo olajšan, ako bo mogla re*i, da ne igra par sto tisoč pr<4>lvalcev veMke vloge za Karagjor-gjevičČvo*edinstveno državo. Ako stoje na plani Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki se hočejo šele združiti, pa ohraniti vsak svojo avtonomijo, tedaj je nami olajšan dokaz, da smo narodno uničeni, ako nam odgrizne Itailija skoraj polovico naše zemlje, do katere nima nobene pravice.
Slovenci žele združitev z ostalimi Jugoslovani, ker bi to koristilo njihovemu razvoju iu ihrva • skeiim, srbskemu in bolgarskemu obenem. Postali bi faktor v napredku vsega Človeštva. Nihče pa ne sme zahtevati od Slovencev, da izvrše samomor za Karagjoigjevičevo monarhijo.
Zdaj smo ua jasnem, kako *>iha veter z druge strani. Vso njegovo nevarnost spoznavamo. Proti temu poguhouosnemu delu je treba postaviti trezno delo za cilj, ki prinese narodu zaželjeue plodove.
Mirovni pogoji.
(Konec s 5. strani.) " častnem miru", pravil je, da ni Nennfija začela vojne zaradi osvajanja, dejal je celo, da ne bi podaljšala vojne ne en dan zaradi osvajanja, ali skrbno se je ogibal vsake jasne, direktne besede, ki bi odločno povedala, da noče aneksij, da noče vojnih odškodnin in da priznava narodmn pravico, da odločajo o svoji usodi.
Zato je popolnoma neumestno is%vijati nje -gove očitne neodkritosrčne besede tsko, kskor da stoji Nemčija na enakem stališču kakor Rusija.
Midbaelis ni približal Evrope in sveta s svo-jim govorom niti za dlako bliže miru. Zato se omenjenim komentarjem njegovega govora ne more priznati nobena važnost.
Ampak da se je o izgledih ¿n pogojih miru razvila obširnejša in nekoliko temeljrtejša razprava, kakor doslej, je koristno. Le da se ne smejo iz tega zopet izvajali preopt »mistični zaključki, kakor da je mir res že na pragu.
Toda če priznavamo važnost mirovnrti diskusij, moramo vendar opažati, da razkrivajo cele kupe konfuzij, nedoslednost i in protislovij. Danes se mislimo zmeniti le o eni, ki je pa dovolj značilna.
Ameriški predsednik Wilson je bil prvi, ki je oficielno izrekel besedo o zvezi narodov, a katero naj bi se zaključila sedanja vojna. Wilson misli, oziroma je trdno prepričan, da je ta*ka zveza narodov mogočen branik zoper vse bodoče vojne; kajti če so vsi narodi med seboj spojeni, tedaj se pač ne bodo tepli med seboj!
To se zdi ne le idealno, ampak celo logično; pa vendar ni. Zveza narodov je sams ns sebi lepa reč; ompäk to ne zadostuje. Treba je tudi vedeti, kakšna je zveza, na čem je utemeljena, kako je urejena.
I>a zveza sama na sebi ne zadostuje, kaže najbolje Avstrija. Tudi hababurfka .monarhija je nekakšna zveza narodov. Ali med temi narodi ni bilo nikdar miru in notranji boj njenih narodov je vedno ugroževal zunanji mir.
Toda Wilsonu ne moremo dokazati, da bi svetovna zveza narodov le tedaj odpravila nevarnost vojne, če hi odstranila gospodarska nasprotja in kupčijsko konkurenco. On ne zna socialistično misliti, ker se je tekom vsega svojega življenja privadil popolnoma drugačnemu načinu mi -šljenja.
Za naše razmotrivanje nam zadostuje, da je Wilson izrekel zahtevo po svetovni zvezi tiaro -dov. Kakor je znano, so po tistem njegovem go • vorn vse vlade po vrsti izrekale, da soglašajo z njegovimi načeli in so jih povzdigovale v deveta nebesa^ Iz njegove potice si je pač vsaka vlada iabrala tiste rozine, ki so ji bile najbolj všeč. Ali vse so se strinjale s tem, da je treba garancij zoper bodoče vojne in Bethmann Hollweg je celo ljubeznivo naznanil, da se je Nemčija «priprav -Ijena sama postaviti na čelo zvezi narodov.
Par mesecev je minilo, kar smo slišali te lepe izjave. Pozabljene torej še ne bi mogle biti. Vlade bi morale danes ve<yti, da so priznavale zvezo narodov in mednarodno razsodišče za najmočnej-šo trdnj&vo bodočega miru.
. Pa vendar se zdi, da so ministrski spomini sila kratkotrajni. Poglejmo mirovne pogoje, o katerih se sedaj govori ne desni in na levi, pa vi-dimo, da je danes pozabljeno, kar se je včeraj govorilo.
"Razun Rusije pa-Č nimamo od nobene dežele jasno izraženih mirovnih pogojev ali njih načel. Wilsonove izjave imamo pač tudi, ampak o njih ne vemo, koliko bo vladajočemu kapitalizmu do-
voljeno, da vpliva nanje. Potem imamo od Italije precej podrobne zahteve, kar se tiče njenega oficieinega »petita po jugoslovanskih deželah; ali toliko je znano, da ima aspi racije tudi v Albaniji, v Mali Aziji in morda še kje.
Ampak na to se nam ni treba ozirati. Dovolj nam je, da vidimo skoraj v vseh izjavah odkritq ali pa prikrite zahteve po "regulaciji mej", po "strategičnih mejahM, kar seseda ne pomeni nič drirzega kakor posredne ali pa neposredne anek-sije.
Italija se zdi v tem oziru najbolj "širokega srca". Ona polaga svoje strartegične interese na Jadransko morje in zato zahteva enostavno vse dežele okrog tega morja — zaradi strategične
varnosti.
Na enak način je Avstrija govorila o st rate gičnirh regulacijah. Kadar je bila najbolj skromna, je dokazovala, da neizogibno potrebuje IjOV -čen iu vsaj košček Srbije. Pa ni vsak dan tako skromna.
In enake zahteve slišimo drugod. V Nemčiji govori vlada, da bo dežela po vojni obdana od samih sovražnikov. Poljska mora biti tako obrezana, da ho Nemčija strategično vama. 1. t. d. 1.1, d.
Kaj pomeni vse tof
Pred par meseci so pekli zvezo narodov, ki prepreči vse nove vojn«*. Še »edaj slišimo vsak hip, da se mora Okleniti trajen mir. Resolucija večine*v nemškem parlamentu je izrekla to. Michaelis je ponovil to. Wilson je že davno dejal to. Lloyd George govori tako in Balfour govori enako. Černin se oglaša in žvižga na enak način.
Dot>ro. Če hočejo vsi sklepati trajen mir in UHrtvarjati garancije zanj z zvezo narodov in z mednarodnim razsodiščem, tedaj morajo pač ver-jeti, da se jim .potem ni več treba bati nove vojne. Ce je pa tako — čemu tedaj toliko besed o strate-gičnih mejah? Te imajo vendar le za vojno pomen.
Vsi hočejo mir postaviti na trajno in popolnoma varno podlago in vendar govore vsi o stra-tegičnih uravnavah mej tako, kakor da mora dva dni po sedanji vojni že izbruhniti nova vojna.
All je to le nedoslednost? Le pomanjkanje logike?
«Ne! Neodkritosrčnost je!
Veliko hrepenenje po miru, ali velika je želja vladajočih, da dosežejo v drugi vojni, Cesar v sedanji ne morejo. Zlasti Nemčija in Italija držita svoje aspi racije v rezervi. Če ne bodo sedaj mogle požreti, kolikor bi rade, tedaj jim bo »klep iiV» začetek pripravljanja za novo vojno.
Vsi interesi socializma zahtevajo, da se to prepreči. Vprašanje, kakšen bo mir, je vitalno vprašanje socializma in zato se mora brigati zanj. Kna najvažnejših nalog vseh socialtatičnih strank bi bila, skrbeti za to, da se mir ne sklepa brez njih in da dobe na pogoje miru črni večji vpliv. Naj se temu tudi pravi "visoka diplomacija", resnica je, da se bo mir sklepal zoper socializem, če se bo sklepal brez njega.
Organizirani delavci v Butte. Mont. pravijo, da poznajo pet izmed tolovajev, ki so obesili Littla. Če bi pri kakšni stavki kapitalisti dejali, da poznajo pet ljudi, ki so jim pobili šipe na tovarni, ne bi minilo pet ur, da bi bili oaumljervi pod ključem. Koliko časa bo treba, da se bodo poiskali morilci delavskega agitatorja?
Velike izpremembe so nastaie v pruskem ministrstvu. liberalno časopisje pa pravi, da so se ircpremenila le imena, ne pa ¿istem.
8.	Vsi člani, katerim *e izdjr certifikat izven obstoječih odd*i-kov S. D. P. Z., se po združenju uvrste v poseben oddelek, v ka ♦ terega se po dovršenem združe -nju ne sprejemajo novi in ne stari člani.
9.	Vsi člani S. P. Dr. Sv. Bar-bare plačujejo mesečnino po združenju od zavarovalnine, za katero so pri isti zavarovani od starost!, v kateri so k isti pristopili v smislu N. F. C lestvice in pravil S. D. P. Z.
10.	Člani S. P. Dr. Sv. Barbare, ki so pred zduženjem čiani S. D P. Z. in zavarovani pri obeh organizacijah za bolniško podporo, o-stanejo po združenju zavarovani za skupno bolniško podporo obeh organizacij, izvzemši one, kateri
prostovoljno odstopijo od dela skupne bolniške podpore.
11. Glavnemu odboru združene organizacije se da polna moč re • Sevati vse zadeve, ki niso jasno o-značene v tej pogodbi in znajo priti s časom, da jih rešijo v splošno korist združene organizacije. ,.V potrdilo veljavnosti tega do-kumenta za obe stranki ima bit! potrjeno od obeh strirvk z njiju polnim imenom skozi predsednike istih in vtisom uradnih pečatov skozi njiju tajnike. Tradni pečat. Blss Novak, tajnik. Slovanska Delavska Podporna Zveza, Ivan Prostor, predsednik. IVadni pečat. Frank Pavlovčič, tajnik. Slovensko Podporno Društvo Sv. Barbare, Jakob Dolenc predsednik.
OBVESTILO.
Cleveland, O.
Iz Exporta, Pa., «em dobil anonimno pismo, ki obtožuje neke ljudi, člane S. I). P. Z., da so bili stavkokazi in šli na delo,preden je bila stavka končana oziroma izgubljena. Piwec zahteva, naj ukrenem, kar je glede na to potrebno.
Kakor sem omenil, je bilo pismo anonimno, to ae pravi brez podpisu. Razume se, da se na tako pismo ne morem o/irati, kdor ima kakšno tožbo; to je tako naravno, da bi moral to pač tudi vsak rojak vedeti.
Toliko v prijazno pojasnilo ti-stemu ,kdor je pismo pisal
Ji hn Prostor, predalnik S. D. P. Z.
POLITIKA IN DELAVSTVO.
(Konec s 4. strani.) nezmiael, je totslno polovičarstvo, ki nima moči, doaegati tudi naj-skromnejši realni razvoj interesov državljanske svobode. U tega Mpoznanja sledi logično potreba, da je delavski atau čisto samostojno zastopan v postavodajnih zborih, kjer je vsled svojegs družabnega položaja prisiljen, se boriti za resnično svobouiiselne ci-I je.
¿al da prinašajo svoje nazore iz stare domovine naši delavci pogonoma tudi v Ameriko.
Socialni položaj delavskega stanu kot družabnega producenta ueodvratno sili na reformo družabnega gospodarstva, k socialnemu radikalizmu. Vprašanja o svobodi obrtništva, o podporah in subvencijah delavskim podpornim društvom, hranilnice, bolniške blagajne itd. so zelo podrejenega značaja, ki ua družabno stališče delavskega razreda nimajo in ne morejo imeti koučno principijel-nega revolueijskega efekta. Vendar pa so take naprave, posebno pa zadružništvo, v <awobodilnem boju iz kapitalističnega i lačaustva nujni in neizogibno potrebni predpogoji, so svoje vrste orožarne proletariata. Z enako pravico, kakor vladajoči stanovi kapitalistične družbe, lahko tudi proleta-riat zahteva od države podpor in siti) venci j za svoje zavode, ki so mu opora v obrambnih bojih. To načelo, ki je v današnji meščanski družbi opravičljivo, bo prodrlo, kakor hitro bo državljanska svoboda iu politična moč proletariata večja. Ampak če so ta podrejena vprašanja važna, ni nič manj važen tudi cilj, ki ga delavski razred zasleduje. Četudi danes še ni upanja na skorajšnjo odstranitev kapitalistične družabne oblike, je jasno, ds je sleherni politični n-speh samostojnega, na načelih razredne zavesti organiziranega delavskega ljudstva sunek v obraz kapitalistički misli. — Demokracija kot politični efekt je orožje delavskega razreda v boju za socialno enakopravnost in zednačenje. Spoznanje, da je radikalna družabna reforma meščansko-kapitali-stične družbe v smeri, da se odpravi v produkciji in delu kapita-listično načelo izkoriščanja družabno nikjer zavarovane delavske moči, je tudi spoznanje, da mora biti osvoboditev delavskega ljudstva izpod jarma delo proletariata samega. Delavec, ki zaupa zastopanje interesov svojega razreda 1 politični stranki, ki temelji na na-| čelih današnje družbe, zakrivi izdajstvo nad samim seboj. Nače-lo, da delavski razred nima v političnem življenju opravka, je torej napačno in pravilno je, da de-lavsko ljudstvo nima ničesar iskati v meščanskih političnih strankah vkljub vsemu demokrat ¡zrnu, ki ga te stranke bogato razsiplja-jo kot dnevne fraze, brez vsakega realnega udejstvovanja.
Tega spoznanja ne more motiti tudi nobeno narodnostno načelo. Vsako narodnostno gibanje temelji v resničnem, realnem udejstvo-vanju demokracije. Pri tem je vsaka prezirljivost sodobnih socialnih vprašanj nemogoča, Problemi socialnega položaja delavskega razreda pa zopet silijo —- ravno vsled nujnega razvoja demokrati-čne misli—k ureditvi nacionalnih zadev v zmislu enakosti in samo-določevanja. Kakor je počelo narodnostnega gibanja in stremljenja po nacionalni osvoboditvi rezultat gotove razvojne višine družbe. ne demokracije, tako je tudi le-ta posledica neizogibne ekonomske preureditve družbe, odnosno produkcijskega načina, ki je danes kapitalističen.
Samostojno politično mišljenje in delo v smislu konsekventno do skrajnosti izvedene demokratične | misli, je brezpogojna naloga v kapitalistički državi živečega delavskega razreda.
Dopisi.
£ly, Minn.
Cenejno uredništvo! Prosim u-vrstite moj dopis oziroma odgovor na dopis iz R!y v "Ave Mana", akoravno sem sedaj kakšnih 20 milj proč od Bly. Na vpraša • nje dopisnika Ave Minke, če ima katoliški mož še toliko prsviee, da se sme braniti, mu odgovarjam, da si prisvajate več pravice kakor vsak brezverec sli drugo-verec. Zrsven tega pa še blatite vsakega z najgršimi priimki, ako ni zadovoljen z vašim pisarenjem in obrekovanjem. £e pri vaših naročnikih se vidi nspen važih pisanj, "Barabe1*, "hudiči", "kur
be" L t. d. m slišijo največkrat iz ust vaših naročnikov. Pravite, če imamo pravico a« braniti pred ua-padi ta "rdečih"; pa ne saiuo, da
iaiute to pravico, ampak hočeti imeti še več, hočete imeti kot v Avstriji, hočete vseui, ki se ne itraijajo z vami, prepovedati go voriti in pisati, hočete da naj bi bili mi lepo tiho na vsa vaša podla obrekovanja, ampak pozabite, da smo enakopravni v Ameriki, a nc v katoli&ki Avstriji, če prav so eni socialisti, drugi avo-bodoiuislcci ali pa kaj druzegu Vprašamo vas, kdo je v Ameriki tisti, ki hočejo izposlovati aakon ia uničenje delavskega časopisja T Afislim, da aot ialisti še niso •ni kdar zahtevali, da naj se uniči vaše časopisje. Vi pa ste posktmili še vse, euo in drugo. Pišete, da trte izzvani po rdečih listih. Prosim vas, pokažite mi številko "Proletarca" zadnjih štirih let. kar sem jaz tukaj, ako je v kateri kak katoliški mož tako izzvan, kakor smo mi v vsaki Mevilki "Ave Minke". Jaz čitam vas list redno, pa ne najdem v njeni nič druzega, kakor izzivanje, pa naj bo uredniški članek ali pa dopis. Ko pravite, da se bomo morali na-vfditi kopriv iz naših lastnih vrtov, moram reči, ako je prav k a tera, pa toliko jih ni, kakor v ka toliških vrtovih. Prosim vas, ako so dotični, ki so na Ely dobili o ahidno bolezen od katoliške del vice katoliki ali socialisti T Gospod urednik, predno boste zopet pisali kak dopis iz Kly, bi vam priporočal, da pridete in pogledate, kje je napredek, da ne bodo potem po vaai krivdi osramočeni Rly£ani. .Priporočam vam, da ako razmer kraja ne poznate, da ne pišete o njih. Toliko vam \ priporočilo, prihodnjič, ako hočete, še kaj; sem založen z vsem, da se vam lahko odgovarja. Po • zdrav vsem socialistom!
Justin Zajce. tlMIMMIMMIMMMIMi
I StranKft j
i »»MMMMMlMIMIMMll
Tajnikom Jngosl. klubov na xna-nja.
Tajniki, ki ao dobili od okrajnih ali državnih tajnikov pole za nabiranje obrambnega fonda, naj te pole zadrže ia naj ne rbirajo novcev tako dolgo, dokler ne dobe enakih pol iz urada tajništva J. S. Z. Kajti vse te pole in novce je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in nikamor drugam, ker gre del te avote za iste namene v blagajno J. S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
TRIMESEČNI RAČUN J. S. Z. OD 1. APRILA DO U. JUNIJA 1S17.
DOHODKI:
Aprila t
Prenos od marca.......91.270.58
članarina ............ 496.08
Clanake knjižica
Znaki .........
Literatura.....
Rasno .*.......
10 .12 19.00 12.75! 1)8.OS,

lnnarina . ...
Znaki ........
Članake knjižice Literatura .... Rasno .......
Juniji
članarina . 1. Članske knjižico
Znaki........
Literatura
• 1,904.16
M
Ustanovna seja
Odbora za Jugoslovansko republiko
•e vrli v soboto in nedeljo, dno IX. in 12. avgusta t. L
V DVORANI SLOVBNHKK NARODNB POD1HMNK JKUNOTK! 2607—59 Bo. Lawndale Ave., Ohicago, 111.
Začetek v soboto, dne 11. avgusta ob D. dopoldne.
462.471 12.00
Doslej so se priglasile sledeče organizacije svoje odbornike: Slovensko Narodno Podporno Jadaoto zastopata glavna odbor-2.201 nika Anton d. Tcrbovec, Cicero, III'., in Matt Petrovič, Cleveland, O. 8.80 Slovensko Svobodomiselno Zvezo zastopata Frank Rostich, Chtchago, Ml., in Anton Zlogar, Cicero, III.
Jugoslovansko Katoliško Jednoto zastopata Matt. Pogorelec in Anthony Mote, oba rz Chicaga, 111.
Slovensko sekcijo Jugoslovanske Socialistično Zveze zastopata Filip G od in a in Frank &gvš, v/ Uiieaga, 111.
Slovenskega Delavskega Sokola Ohioago zastopa Ivan Kušar, Rasno ............... 23.151 Chicago, 111.
tfleil*či slovenski listi so priglasili doslej svoje zastopnike: Prosvata, glasilo in last S. H. P. J., katero zastopa njen glavni urednik Jože Zavertnik, oziroma v njegovi odsotnosti Ivan Molek.
Glit-s Svobode, zastopa M. V. Konda, oziroma v njegovi odsotno-urednik A. H. Skubic.	• •	.
Prolotaroc, katerega /.astops njegov urednik Ktbin Kristan.. Čas, katerega zastopa Frank Kerže.
9 501.47
$ 597.84 6.86 10.76 12.80
	«	651.40
IZDATKI:		
Aprili		
Stranki za članarino	$	240.9«'
Fond zvezna tiakarnc ..		121.56
Plače...............j.		106.00
Poštnina .............		14.00
Uradne potrebščine		4.40
Posojila .............		20.00
Stranki za org. fond...		67.a5¡
Razno ..............		47.20
	$	621.06
Maj t		
Stranki za Članarino ..	9	224.89
Fond zvezne tiakame ..		121.80
Plače ............		8.001
Poštnina ............		13.50
Uradne potrebščine ...		10.68 1
Vožnje ...........	m	16.32 j
Posojilo stranki ......	w	300.001
Razno ...............		29.98
Joni j:		
Stranki za članarino ...		305.03
fond zvezne tiskarne . .	.	149.06
Plače ...............		10.00
Poštnina ............		24.06 i
Uradne potrebščine in		
Dime banka........		109.12
Razno ..............		7.06 j
	$	604.31
Skupaj izdatkov.....	.$1,049.64	
Kot smo poročali opetovano, ima vsaka slovenska centralizirana organizacija pravico voliti dva zastopnika, vsako slovensko samostojno ali k tujini organizacijam «padajoče drutftvo po eneka. Ker je vas do ustanovne seje jako kratek, želimo, da nam vsaka organizacija. ki je že volila svojega zastopnika, ponije tozadevno obvestilo v najkraj^m času. Organizacije, ki do danes še niso volile, naj izvolijo, če mogoče, svoji« odbornike za to vele važno gibauje.
Ca bi katera organizacija ali drunt-vo ne moglo izvoliti «stopili kov do tedaj, naj jih voli pri prvi seji in naj jih naznani pozneje. Pričakujemo poročil tiftli od listov, ki podpirajo nase gibanje.
Začasni odbor se je odločil radi jako važnih in tehtnih vzrokov, <ia se vrši ustanovna seja kolikor mogoče kmalu. S tem bo postavljen
temelj, odpravljeni bodo vzroki in razni pomisleki, ki nastajajo zdaj še tu pa tam, da bomo sčasoma vni zbraiti pri velikem delu za blagor
Chicago, 111.
ODBOR.
Dohodki......$3.059.03
Izdatki......... 1,949.54
V blagajni
30. junija... 1,109.49
1 drago vas, oddaljeno le eno miljo in dotedsj ie nerazdejano.
Zdaj ie francoske ptice zopet lire
in gnezdijo v neposredni bližini ljudi, katerih edini življcnski cilj je postalo uničevanje življenja v vsaki obliki.
francoskega trikolora itd. Kljub temu pa obstaja med številnimi temi zastavami sličnost, ki temelji na istem izvoru.
liaetek:
Blngajnn dne 30. junija.'.. U,109.49; zaatav ter
Stranka dolguje zvezi.....
Preleta rec dolguje Zvezi... Klubi in poanmezniki dolgujejo ..................
Fond zvezne tiskarno .....
Is sgodoviae sastav.
Podrobno raziskovanje zgodovine praporov, pri čemer se
Lasje slavnih mot.
Kodri slavaih moi — spomnimo ne le Napoleonovih in Bismarckovib — ao vfasi vredni celo " majhno premocuje, včasi pa «e prodajajo za ceno, ki se sdi v primeri z redkostjo tskih relikvij ns rsvnoet umetna. Posebno nestslna je cena Napoleonovih kodrov. Neki angle
Dolgi
Stranki za znake in drugo.
T. C. plača............
Nar. tiskarni dolg.......
300.00 rabi zadnji izraz v najširšem pome 400.00 nUf razodeva človeku vso velikost človeške iznajdljivosti. Število zastav 137.67 >jn praporov je velikansko in njih zg*-6,545.22 dovina sega daleč nazaj v najstarej- i *k' fbt P°r<**' tiM Prod»u ■»
ie čase. Zastave pa, kot jih poznaj,,raAhi koder	s glave Ns
mo sedaj, ne moremo zasledovati d^, !*>°,*onove na otok» >v- Helene, za bore Ije kakor v prve pričetke srednjega	x'	Ve te pa tudi.
56.40 veka.	da je dosegel neki drugi koder, odre
54.00 Stari narodi so imeli veliko število /an Napoleonu »»«rtni postelji, viso 20.60 "znnmenj", signum. Verjetna je tr- 1 ko ceno 7200 kron- I^otako oipshujejo
$8,492.28
Imetek Dolg ..
$ 130.90 .$8,492.28 . 130.90
1917
Za
.................$8,361.38
FRANK PETRICH, gl. tajnik.
nadzorni odbor:
LOUIS TRUGER, a. r. MILAN DIMICH, a. r. MITER SEKULICH, a. r.
JUGOSLOV. SOCIALISTIČNIMI C,8ti imetek dn« 3<>- j"nU« KLUBOM NA ZNANJE.
Glavni odbor J. S. Z. je na seji dne 14. julija t. i pretresal dospele resolucije in predloge, ki se tičejo cepitve J. S. 2J in izključitve posameznih članov ter prišel po daljši razpravi do zaključka, da se vse tozadevne resolucijo suspendirajo. Ker ni mogel najti drugega izhoda, je sprejel v načelu predlog, da se Zveza razdeli zopet v avtonomne sekcija, ki naj imajo «kupnega tajnika. V to svrito je izvoljen odbor treh, ki bo izdelal iniciativni predlog za splošno glasovanje.
V ta odbor so izvoljeni sodrugi Kriatan, Horvat in Ži ;ič. Toliko klubom na znanje, da se vedo ravnati.
Ql. odbor J. S. Z.
ditvev nekega pisatelja, da ao ljudje, čim ao se pričeli zbirati v skupne namene, tudi rabili kakine vrst* vidni znak, ki je bil simbol akupno-ati interesov in čustev, in točka, okrog katere se je zbiralo vse.
Oaz nekaj časa so se pričela ta znamenja spajati s spominom na ljudi, ki so izvriili kakinejunaike čine, bodisi v družbi tovarišev, z idejo do-m olj ubija in osebne lojalnosti.
cene iss »lavnega angleškega pomor •kega junaka Nelaona. Ni ie ¿olgo, da so prodali koder Nelsonovih iss zs 2 in pol funta, torej 00 kron, docim je •plačal neki drug častilec velikegs admirala za mnogo msajii «op njegovih las 400 funtov, t. j. 9000 kron. To je najbrie najvišja cena, ki so jo kdaj do segli lase znamenitih oseb. Drugi slavni kodri se morao zadovoljiti nsvsdao t mnogo nižjimi censmt, tsko koder >
NAZNANILO.
Waukagan, 111.
V*e sodruge tukajšnjega socialističnega kluba upozarjam na prihodnjo .sejo, ki bo dne 12. av-fcnsta oib 2 popoldne v naVadnih pniatorih. Ker je na dnevnem redu miKigo važnih reči, ki jih je treba rešiti, je potrdimo, da se je udeleže vsi aodnigi.
J. Peklaj, tajnik.
LISTNICA URZDNI&TVA.
A. B., North Chicago: Trg Vi-
pava (l^pava je napačno ime) je na Kranjskem in je tudi zastopan v kranjskem deželnem zboru. Vipavska dolina, ki ima svoje ime po reki Vipavfcčici, pa rea sega globoko na Goriško. Nova železnica pa teče iz Trsta čez Goriško In potem čez Bohinj (torej če« Kranjsko), prestopi za Jcseniea-mi na Koroško (v Rožno dolino) in drži dalje na Dunaj.
Izšla je knlga Monlzem.
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezanimi-*o znanstveno razpravo, tičoeo se svobodnega naziranja in misli, bi ««oral Čitati vsak rojak, vaaka rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiši, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, aooijali-stičnem klubu in drugih kulturnih društvih.
Cena 35c poštnine prosto.
Naročite še danes pri:
IftAZKM OORSHE, 4964 Pearl St., Denver, Golo.
Adv.
VOJNA IN PTIČI.
Vojaki s fronte poročajo, ds niso bile evropske ptice skoro nič vznemirjene v sled strelov, eksplozij ter prisiljenega tovariitva s tisoči človeikih bitij. He veda, Akrjsnci ne morejo gnezditi aa polju, ki je razrito od granatnega ognja, vendar pa gnezdijo v neposredni bliiini strelskih zskopov, na travnikih, katerim je artilerijski ogenj Se prizanesel.
Nad glavami čet pojo sedaj Akrjanei prav tako iskreno in goreče, kot so peli v časih pesnika Hhelleva. Ptice se kaj hitro privsdijo bojnemu hrupu in truAAu. Olm vidijo, da ostsnejo nepoškodovane, ne smatrajo vsegs trušča za nié d rti gega kot grmenje, ki spremlja poletno nevihto.
V lesu v bliiini Rois de Pretre v ic točni Franciji je zgradil ptičji par gnezdo ter vzgojil mladiče bres ozira na to, da se je nahajal v jami, oddaljeai deset korskov od gnezda, iestinčni top, ki je lajal neprestano vsak dan.
Francoske laatovke so se vrnile v do lino reke Msrne v pomladi leta ISlf. Našle so hiše v vaseh, kjer so imele poprej svoja gnezda, popolnoma pora ieae in razdejane. Na stotine Isstovk Je gnesdllo vsako loto edinole v vasi Vaubeeourt, ki je bila tekom bojev p# potnoms razdejana. Lastovke so dospele na poznrttče v prvih dnevih maju 19IH ter ves dan iskale domovja in gnezda. Ker pa jih niso našle, so odpotovale v
v navadi skoro pri vseh narodih na gotovi stopnji civilizacije, od Per-zijcev par stoletij pred Kristom, ki so nosili orle na koncu sulic, pa do severoameriikih Indijancev, ki so nosili svoje prapore okrašene s ptičjim perjem. Tako so bili prebivalci Dacije, ki so nosili prapor, predstavljajoč zvito kačo, dočim je bil zmaj ie po svoji naravi poklican za bojno znamenje itevilnih narodov.
Bili pa so stari Rimljani, ki so najbolj razvili uporabo znamenj in praporov. Pri njih se je spravil ta prastari običaj v sistem in razvila se je cela heraldika.	?
Na konec sulic ae je prctrdilpoen-prečka drog in na ta drog roka, izdelana iz srebra in počivajoča na celi vrsti srebrnih plošč, ki so kazale sliko Marta in Minerve in v poznejftih časih aliko cesarjev ali velikih voj-akovodij. Bilo pa je šele v zadnji dobi rimske republike, da je postal orel špecijalni znak rimskih legij.
Se pozneje j« priiel v navado slovit» "Labarum" poznejših rimskih cesarjev. Napravljen je bil iz ikrlat-ne svilo, bogato izvezen z zlatom in dasiravno se j(e po navadi obeial na poprečni drog, se ja včaaib tudi razvil kakor moderna zaatava, to aa pravi, da se je pritrdil na eno stran pokončnega droga. Omenili pa smo, i« da niso priile današnje zastave v splošno rabo pred osmim ali devetim stoletjem.
Ta aastavc so bile izprva izključno verskega značaja. Narodna zastava Anglije, — rdeči križ av. Jurija," —je bila seveda tekom stoletij verska, prav kakor rdeči križ sv. Patri-ka in beli krit na modrem polju sv. Andreja. *
Slavni 'Vhape da St. Martin", zastava starih francoskih krajev, je bil izprva čiato priprosto bandiero opata is St. Denis, velikega lokalnega pariškega avetnika.
Vsaka narodna zaatava ima seva-dn svojo lastno zgodovino, tako IJnion Jack angleškega cesarstva. Starš and Stripes Združenih držav,
Taka znamenja ali prapori ao blli!*1*^ v<»j«kovodje Wellingtons, ki s
ga prodali *.a 30 kron. ali koder petni ka Bvrona, za kateregs je iatriil nje -gov lastnik ;i50 kron. Gotovo ps je, da bi naAteli med moimj, za katerih Isse plsčujejo ljubitelji dsndsnsšnji lepe deaarce, precej tskih, ki bi si vili z ve seljem ostrigi i glnvo, ako bi bil kdo maral kupiti njihove kodre ie za iivih dni ...
Na Danskem je leta 1090 imel po proino v na k posameznik .104.70 fran -kov naloienih v hranilnicah, na Pru • sken« Sil.00, na Norveškem 19o.r>5 fran kov, v Združenih driavah 173.79 fran • kov, v Avstriji 157.03, na Avedekem 147.2« frankov, in na Angleškem 07.«,» frankov, ftele zs Angleško pride Fran flj» z 94.St fr., in za Francosko Belgija a W).S1 franki, Ogrska s 97.24, Itsli-ja s 73.92 franki, Nizozemska z «1.70 <U Rusija z 16.27 franki.
Idilno milo.
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora [7 vsebovati sledeče kakovosti: Biti ' mora ¿iato, zdravilno, antiseptično in nerazdrailjivo.
Skin Soap
(Savarovo Zdravilno milo za kolo) vsebuje vso to. Ja izvršno za otroško kopelj in ja pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vaaki dan.
Cona 26 centov.
W. F. SEVERA CO* CEDAR HATTOS, IOWA
Anttojpol
j« antiseptična tekočina aa notranjo in vaa-njo rdbo Rabiti bi ga tnoraii vsak dan kot ustno ¡apraio, grgralo in not krajevno nadevalo. Cena 26 centov.
Pott Powder
(Severov Prašek za noga) jé znan kot an-U septično preprečilo zopornaga duha in oiajiiio za potna, otekla. pekoče in razpo-kana noga.
Cana 16 centov.
Poles »«h »e dobe tudi drnii adra vila la toaletne
pripravka udalaaa la ki M prodajajo pod "Sararovo" varaoatno taamko. Zahta-valta vedno aamo Saverova pripravka. Ka pr-^Uj v l* karnab vaapovaod. Ca jih aa morala dobiti v vdam kraja, aaročlta jih narav-aestod	.
ifiČKM
svojega brata Jožefa Žnebel. Doma iz Markoviine pri Podnovein Kradli na Primorskem. Oenjet.c rojake prosMii, če kdo vč za njegov naslov, da naj mi to javi, ali pa naj se sam oglasi na naslov: John i2nel>el, 3616 E. «1. St., (4x)	Cleveland, O.
Rasftirite svoje znanje! Poučita aa o socializmu I Basvedrite ni duhal " Prolctarcc" ima v svoji književni zalogi aladača knjige in broiure. Poilji-t* naročilo fte dsnes:
Maksim Gorki: Mati. BMfcka vaaba...............................1100
Uften Sinclair (poslov. Joa. Zavertnlk ia Iv. Kakar): DtaagaL Povaat
la chicalklh klavnic ........................................................«T®
Enrico Ferrl: Socializem in modaraa voda......................... JO
Proletariat . . * * . . .......................................................................Jt
Kdo uničuje proizvajanja v malem ......................................................10
Socializem . . . . . .................j.**«......*....'...*...........«
Socialistična knjiftnica, 2 zveska ta "Maia bogatatva" ............
Kapitalistl^nl razred . . . ■ .	ti.k..........................
Pref. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naslranjo Id avabodna znanost . . . . . ...........•..••••«.a..............
O kon.sumnlh (lruitvik ...... ................»a«..••«••••a**a..«..
Zadružna prodajalna ali konsum •••«••••*••••••.•.«•......«..«•a.*
Katoliška cerkev in sedalizotn ...,.••.......••••..•••.............
Spoved papaSa Aleksandra ........................................
▼aa ta knjige ia broiure peiljamo poitains prosto. riOLBTAHO, 400S W. Slat St.	CHIOAOO. ILLINOIS.
40 .10 .10
M
.IS M .10
.10
Na|vet|a slneiska zlatarska trftvtaa
FRANK ČERNE
Q 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
In	Ura, verižice, prstane, broška, zaprstnice, medaljonske, itd.
Popravljamo ura po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih ploič slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po conik, kateri ao Vam pošlje brezplačno. Najboljšo klago.	Najniijo cono.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaš beli denar za erne dneve." To pomen ja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler »te še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj zs stara in onemogla leta.
Vssk človek mora psziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nnutran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti nn pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogafa: knmen na kamen pnlaea". Najtešje je poČetek ali brez porot k a ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite viagati vaš denar še dsnes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. 7. vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Kusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne mortgnge (markeče) in dajemo v na jem varne hranilne predale.
Hprejemo upiae za parobrodno potovanje v stnro domovino po
KASPAR STATE BANK
1000 Blua I si and Avenne, Chicago, III
Kapital, vloge }n prebitek znaša nad S<t0OQ<000.

Ali sta sapa sili, da Vam Js, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
VABILO
na velikb veselico
katero prireji \\
Slovanski socialistični klub štev. 184 J. S. Z.
•> Pri prehladih
vifgaMe vras la ptsa, kakor Udi «
PAIÑ-EXPELLER
lailaa pravi a varttveaa saamko s M ra.
»Ar In a v v MaaMek ta MwoeaeM ad «
i*, ao. amtfsa a oo. ta-aa Weeaa^ns atrset. New Vert. N. V.
v Lawrence, Pa«
dne 11. avgusta ob 7 uri zvečer. Veiolica se vrši v dvorani dmitva i,?romtaM' štv. 2M. 8WPJ.
Ulj udu
o se vabijo vsi Slovnici iz bližnjih naselbin, da ae te prve aooialiatiene veselice v naaej nttMclbiiii polno številno ude-leže. V prvej priliki Vam naklonjenoat povrnemo. Igrala bode domača godba izbrane komade.
Zn vnffttmnaki» postrežbo pn hode akrbel fnto In vol j eni
ODBOR.

DOPISI
Koshak, Aug. T, 1917. — Proletary*.
Columbus, N. M.
Ii tat el je m "Proletarca" j« pač ie znano, kako je v Arizoni nastala stavka rudarjev in na kakšen brutalen način so bili štrajkarji šiloma odpeljani is Biabee. Vse, kar se je poročalo po ks-pKalisiirnih listih o štrajkarskeui nssilstvu in o ueuiški agitaciji, je bilo popolnoma zlagano. Rudarjem je šlo za to, ds se urede njih delovne razmere ttfko; da bi bilo pravično, nič se pa niso vtikali v vojno in v vladne odredbe, ki so bile v zvezi z vpisa van jein in nabori. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so vsi, ki so podvrženi registraciji, imeli registracijske listke, ds niso stavili M>enih drugih zahtev, kakor tiste ki so v zvezi /. delavskimi razmerami, in da bo se bili takoj vrnili na delo, čim bi kompanije izpolnile ujfti za -h te ve.
O vsem tem se je Že poročalo, kakor tudi o tem, da so kompanije dolbile skebe, ki so jim za prvi čas omogočile, ds So tako sramotno nasto -pile zo<|H*r delavce. Ni pa znano, ds imamo uied stavkokazi na žalost tudi rojake, ki so se tako .spozabili, da so šli kapitalističnim izkoriščevalcem pomagati zoper svoje lastne tovariše.
Prvi med njimi je bil rojak Valentin Krall, ki je bij leta 19ia—914 v Michiganu med vodjami štrajks, a je medtem tako globoko padel, da je .sedaj sam postal stavkokaz. Drugi »o Tony Bs kota, George Bskota, Josef Šofsr, Joihn Pečanich in Joseph Heglar. Kolikor nam je znano, pripa -dajo S. N. P. J., nekateri pa tudi 8. S/P. Z. Drugim Zvezam in Jednotam pripadajo Jacob Hočevar, John Kasun, Mike Bušau, Math. Zunich, Tony K obet ich, Martin Rupe, Petar Oeshel, Joseph Wohte, Joseph Kuraa
Rojake po Ameriki svarim, naj se jih vsrujejo. Ako ne bi bilo stavkokazov, nam ne bi bilo treba biti v puščavi v New Mexico. Četudi mislijo, da so se s tem naredili lepe pri kompsniji, vendar i upamo, da bomo kljub njihovemu izdajstvu ddbili štrajk, in tedaj bodo gospodje skebi lahko vzeli pot pod noge. Sedaj so nam krivi, ds smo v puščavi, ker so bili vsi oboroženi s puškami; potem bodo sami sefoi krivi in uaj si sand aebi pripnejo, če se jim bo godilo, kakor sc navadno ske-bom godi.
Pozdrav vsem poštenim delavcem!
Josepli Petrusidh.
Johnatown, Pa
Pri usa bi se sedaj toliko lahko pohvalili, da se precej dubro dela. Preiuogar lahko zasluži tri do pet dolarjev, kakršen je pač prostor. Toda v zmoti so tisti delavci, ki mislijo, da bo to samo od sebe večno trsjslo. Sedaj dajejo kapitalisti kar po deset procentov, lahko ps pride dan, ko ne bodo dali ne enegs. Kajti oni se ravnajo po svetem pismu — Gospod je dal, gospod je vzel.
Ni treba misliti? ds dajejo ksj iz sauiegs dobrega srca. Mislijo si, da je bolje nekaj dati, kakor čakati, da se bo zahtevalo več. Sedaj potrebujejo naše delo kakor ozebel solnce; Če se ps razmere rzpremene, «pa lahko vse prekličejo in mi ne borno imeli nobene pravice.
Tovarišil Treba je, da si to, kar imamo in kar nam gre, zagotovimo. Sedaj, ko nas potrebujejo, je čas za to. Posebno važno je, da dosežemo unijske pogoje in usent urno delo. Sedaj je nasa ura in če je sedaj ne porabimo, ne boiuo kmalu imeli enako ugodne priložnosti.
-Slovencem v Johnstovvtiu in okolici bi posebno priporočal, da bi se nekoliko zanimali za socialistični klmb in s tem za delavsko stranko. Tukaj nas je na primer 15 Slovencev iz tiste farc, odkoder sem jaz doma, toda pri Uubu'sem sam.
V okolici Johnstowna, posebno v Conemaugti, nas je na tisoče Slovencev. Socialistični klub št. 5 v Frarrklin-Jüonemaugh pa šteje do 30 članov, ko bi jih moral imeti vsaj par sto. Pri tem se skoraj vsi batiiajo, ds so nsprednega mišljenja ali ps celo socialisti.
l'en jeni tovariši, naših pravic nam ne prinese nihče na krožniku, ampak priboriti si jih moramo, drugače jih ne bomo imeli. Vsi bi radi, da bi sc nam bolje godilo, večina pa ne pomisli, tla to ue gre brez boja. lil če hočemo biti sposdbni zu boj, moramo biti organizirani.
Le v organizaciji je naša moč. 1** v organi -zaciji ae lahko razumemo in složno postopamo. Ce sc boste pa tako malo brigali za svojo delavsko stranko, ne more priti delavtsvo nikdar ns po -vršje.
Priporočam torej rojskom, nsj se bolj zaui-majo za socialistično organizacijo in pristopajo k socialističnemu klubu, pa redno naj čitajo delavski list "Proletaree".
Pozdrsv sodrugom!
Jernej Gorenc.
Blaznost v vojski.
ISHiistrija je veds o duševnih boleznih ter se je razvila do svoja popolnosti šele v zadnjih časih. iNapoleonu se more komaj očitati, ds je polagal tako uvalo važnosti ns to, kako bi njegovi vojadki zdravniki ojačili njegove armade. Vol-taireova misel, da je ohranitev »koro prav tako dobra kot ustanovitev, je ?ele iskala uresničenje, vsaj kolikor so bile prizadete legije franeoakegs cesarstva. V onih dneh je bilo najboljše sredstvo, da se ohrani armada uspešna, čeravno se je s tem zmanjšalo število ljudi, to je bilo fcto sredstvo, ki gs uporabljajo Zulukafri. Bolnik se udari z debelim kokem po glavi in zadeva je rešena v splošno zadovoljstvo. Edina služba, katero more dati vojaški zdravniški zbor poveljniku, je ohranitev •zdravih in močnih ljudi. To pa se ni godilo v ca-■sih ^Napoleona, Granis, Moltkcja in tudi ne v Npansko-ameriški vojni, temveč prihsja v veljavo šele sedsj, z metodami pre venci je i\\ prep.JSt ja te ali one bolezni.
Da vzdrži čete proste vseh bolezni, ki so prej zahtevale več žrtev kot pa kroglje same, mora imeti vojaški zdravnik avtoriteto, o kateri se prej , nikomur niti sanjalo ni. Ta zbor pa je postsl vstal tegs tudi važen fsktor v armadi. Baron Ta-kaki, nekoč generalni ravnatelj zdravniškega de-partmenta japonske mornarice, je izjavil, da je zmagal v kitajsko-japonski vojni on sam, ker je ohranil mornarje svoje dežele v dobrem »drsv-ju. Pred onim čssom so redno postsjsle |>o*sdke ladij v onih vodsh žrtve hude bolezni Berri-berri. Z regulacijami, katere pa je bilo vsled orijpntal-«ikega praznoverja jako težko izvesti, je baron Tatkaki odpravil z japonskih ladij toga nevarnega sovražnikovega zaveznika ter ohranil japonske ntoniarje zdrave.
'Dočtni pa so sedaj armade relativno varne pred nalezljivimi boleBnimi, so pričele vojaške (Ajlasti prihajati do spoznanja, da so sedaj duševne in živčne bolezni, ki ogrožajo impesnost armade. Vsled tegs so se storili primerni koraki, da se izkorenini to zlo m njega posledice.
Ciljev kakšne industrije ni mogoče doseči, dokler se potom natančne metode ne izločijo iz nje vsi, ki niso duševno sposobni. Taks izločitev ps je še bolj bistvena in važna za vojaške organizacije, kajti čim .manj je ljudi, «ki obneinorejo ter odpovedo, tem manj je trebs izločiti, skrbeti zsnje in jim celo plačevsti penztje.
(BI a m ost je najbolj pogosti vzrok odpusta radi nesposobnosti v smeriifti armadi, ker je šte-vilo takih slučajev dvakvat tako veliko kot Števi-
lo slučajev jetike. Tsmed vseh slučajev odpusta iz vojaške službe na Filipinih je bila cela tretjina slučsjev obolelosti ns mmf.
Po vsem svetu sploh je odstotek blaznosti v
artpaduli — to celo v mirnih časih — trikrat tako velik kot pri civilistih. V vojaški slu&ri, ki zahteva močnejšo duševno stabilnost, se pač prej opazi nenormalnost duha, ka'kor v civilnih poklicih.
Trije odstotki slučajev blaznosti v armadah pa ostanejo le v mirnih časih in dokler se iiiudc čete doma. t>lužba v inozemstvu zviša ta odstotek celo v mirnih časih. Tsko je ns primer več slučajev blaznosti med našimi četami, ki služijo na Kitajskem. kot pa nied ornimi, ki so doms. Kadar izbruhne vojna, se pa normalni odstotek sploh zviša. Tega ni mogoče pojasniti edinole rz dejanskih naporov vojne. Izbruh vojne je katiwtr >fa, slična potresu, povodnjam in drugim elementarnim naravnim pojavom, 'ki spravijo človeškega duha iz običajnega tira. Mnogo je ljudi, ki se sploh ne morejo prilagoditi svojonn razmeram, •kar se je dokazalo ob izbruhu vojne na številnih starih ljudeh, ki so umrli edinole vsled razbur-jenjs, povzročenega vsled napovedi vojne. V deželah, kot sta Anglija in Amerika, v katerih zveni beseda vojna kot legenda, je bil vpliv šp ve čji.
Zanimivo je opaziti, da se pojavlja pri voja kih blaznost na odhodnih mestih, v krajih, odkoder odhaja vojaštvo na fronto. Čitm bližje pa so čete fronti, tem manjše je število «lučajev izbruha blaznosti. Vsled vpliva discipline se adrsvl človek hitreje vživi v nove razmere velike nove nalo ge, ki stoje nenadonra pred njim in ki jih ntora izvrševati, ker je namen vojne kakor tudi njego va lastna varnost odvisna od tega, potegnejo vse njegovo mišljenje nase in ntu ne dajo časa, da bi se preveč spominjal.
V Butte, Mont., so maiskirani morilci tkičali a-gitstorja L W. W. Littla. Zločincev niso dobili. Ampak če mislijo, da je to najenostavnejši Izhod iz zagate, se bodo zmotili. Pravijo, da so i. W. W. anarhisti. Večje snsrhije si ps ne moremo misliti kakor tako "obsojanje" in 'izvrševanje obsodb", ki je ostuden umor, čeprsv se hoče z besedo "lin-čsnde" olepšati, fce povečava se pa ta anarhija, ako ostanejo tako zločini redno nekaznovani. In tej anarhiji se mora enkrat napraviti konce.
Malo simpatij imamo za 1. W. W. in njene taktike. Ampak če živimo v demokratični deželi, mora biti agitacija njim enako dovoljena kakor n. pr. republikancem ali prohibicionistom. Demokracija, ki nc velja za vse, ni nakakrsna demokracija.
Mednarodna socialistična konferenca v Storkhol inu je sedaj napovedana zs 9. septembra t 1.
POZORI
Želim so seznaniti z Slovencem, | ki je zmožen pekarske obrti, bodi «i oženjen ali pa samec.
Zs daljša pojasnila obrnite -e I1A:	Loiiis Korošec,
1011 K. Routt a ve. (•'**)	Pueblo, Colo.
Najbolj važni Ainitelj zdravja.
Pravilno držanje telesa je najbolj važni činitelj v proizvajanju in vzdržan ju zdravja. Če je želodec v dobrem stanju, izključuje vse škodljive tvarine In pomaga k normalnemu delovanju krvi in živcev. Trinerjev Amerikanaki Kliksir od Grenkega Vina je zdravilo, ki nikdar ne izgrešl spraviti v rod vaš želodec. Misti drobje in oživi celi sistem. , Njegovi dobrot vomi vapehi pri aabasanju, neprebavljivosti, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabe-nosti itd. -razločijo, zakaj je to zdravilo toliko priljubljeno. Cena $1.00. V lekarnah Za olajšanje pri revmatrzmu, nevralgijl, pre tegnjenjih, izpahnjenih, oteklinah, itd. je Trineijev Llnlhient v porabi, ker so njegovi uttnkl hitri in trajni. Cena 25 in 50c v lekar-nah, po pošti 35 in 60c.
V lekarnah. Ona $1.00. J s. Triner, izdelovalec, 1333— So. Ashland A ve., Chieago, 111.
(Adv.)
Caa
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
je edina slovenska revija v Ameriki." "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne rszprsve, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg lega pa prinaša lepe in uiftetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in »dane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clavel andu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
CARL STROVEJR
Attorney at Law
Zsstsps as Tssk tsáiiib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. It «oba 1009
ISSW. WASI1NCT0N STOKI
CHICAGO, ILL. telefon:
OJO
PrlrepeS yo načinu, ki ga
rabil

moder menih
S O R O L
se je Izkazal čudovito uspea-(nem se kri« itlodcu in trebuhu, bol« nvr«t, n«. duho, glavobol, izgubo taka, prablad v glavi, itd. itd.
Prtradl hm Uta kompaaija. ko d*-!« «lavni "Pain Ei-ptllcr" »Urn vradno »r*d-atvo m v tiran«* n jr. Psmwtrn ttovrk ima «no «trklrnicu vedno |»ri rokah t6c in 65r v vseh lekar-nah. It pa prt P. AO. aiCHTES CO. 74-80 Washington K tre« t, NVW YORK
MODERNA KNIOOVKNIOA.
Okusno, hitro in
Ali veste zs letovišče Martin !*otokarja t Seveda. To jc "VIL-LAGK INN" s prostornim vrtois
za izlete.
^ »
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogdcn A ve., blizo ccstne žclez-niške postaje, Lvons, 111. Telefonska številka 224 M.
LASTNIK.
Dr« W. C. Ohlendorf. M. D
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. II 4M IUI« lil.. IEI0SIA. VIS.
Telefon 1199
zs privatniks in društva. Sprsja mamo naročila tudi izven masla.
Imamo modama stroja Mi cene in poštena posferaflta*.
BRATJ» KOLA* ltss Bine Ialami Ava*
(Adver.)	BNii VP.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTL
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.0(\ pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Do-set članov (ic) je treba za nova društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ava. Chicago, m.
SAKIMIVOaTI s OTOKA BOKimO
Xorve*k» ratiakovalee Karol Lam-holtf, ki deluje «edaj na otoku Borneo, je poalal pred nekaj ¿aaa nova porodila. lavrftil vafno in napeAno roinjo po reki Kantingan aavagor. Ta reka ae taliva aapadno od Bnndjeraiaaalna v morja. Razinkovalcu je dala vlada na raapolagn majhen parnlk, ki je la-vratno «luP.ll namena. I.ukoltc afcer nt mogal ratiakati gornjega teka reke, pri« Sel je p« le preeaj viaoko navtgor.
Pri tem nt je iskaxalo, da tvori v»a okolica rekr Kaatinpin bogato polje v aarodopimem osiru. PrebWal**T0 ol>
ataja povečini is Dnjakov, ki alrer na govora malajeko, a >iva ia tako dolgo pod raalajftkim vplivom, da ao navider. iagubilivae «voja prvotna obtfaje in na vad|». Kantingan Dajaki ao zanimiv narod poaebno raditega, ker ao aajlmlj iimatnifiUo nadarjeno plema med vaami prvotnimi prebivalci otoka Borneo. Tetoviranje, a katerim ai pokrivajo praa in ro)L, kale lep okur. Raalukovtler je bil pma pogrebne aloveanoatl, pri kata rl ga je prav poaebno preaenetfla le pota krate glede na obliko tvarlno in okraake. Materijal je bil kraaen, kot k roda bel lea ia na tam lesa ao bile
naslikane valike tn lepe pragoedna >vt li«a. UmatniAka dovrAanoat Ja biln pri t eni tako valika, da ja Slovak krtmnj verjel avojim oiem in aelotnl vtUk je ifiominjal na franeonka goMlna. I.um-holtnu a j« poaro^ilo iatakaitl untvari telja trga umotvori. Bili ao Ittrja mlaHi mo#.je, ki ao iagotovlli krsto v na vri kot dvah dnavih, in kontno ao ae dali pragovoritl, da na pn v I jo drugo »liino r.a (jumholtsa. Tri tadna poaneje ja v*el na romano kruto s aeboj na potovanje (io reki navadol m upa. da jo pri pelje are*no s drugimi narodopinnimi zbirkami vred v Knatijanijo.
urfrovviika prmkava biesalalss ala IsSi jo le «dan vila IMS Blao IMam« ava, OUCIII. Urodajo od 1 do S pa pol.; sd T ia • avoAer Iavoa ONeor UvoM baletki aaj pOaja ' «aki
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE EV ANE "OLBAJUHO HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, ie js banka pod nadzorstvom "Clearlag Hoasa".
Vse banke, ki imajo aveso a Chieago Clenring House, ao podvriene strogemu nadzorovanju od uradnikov taga zavoda. Pregledovanje računov in imetja se mora vriiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo atanje vaake banke. Vao gotovino preitejejo, pregledajo vae note, varščine, vknjilbe in druge vrednoatne liatine, se prepričajo o fondih, ki ao nalofteni v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo iavedenci kake slabe ali dvomljive vrednoatne listine, ae te ne Itejejo več kot imovina banke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premoie-nja, mora banka kazati pravilno v rod nost v svojih knjigah. Če banka drzno ftpekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je elabo, ri akirano, se mora takoj odatraniti in na domaatiti i boljiim. če vsega tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi vae nadaljnjo ugodnoati in praviee, ki jih viivajo banke, katere ao zdruiene v Clenring House.
Kadar se odvzamejo kaki banki te ugodnoati ali če ni apVejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi atranl pn je o banki, ki je članica te zveze, ie^o dovolj ji.«en dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi avoj denarni promet po predpiaih, varno in aigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clenring Housa je bil izdelan v Chieagu pred deaetimi leti, od katerega čaaa aa prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clenring Housom. Ako je ilo na ali drugi banki alabo vsled paniko ali vojake, ao ji takoj priskočile nn pomoč druge Clenring House banke in ji pomagale, dokler ae niso povrnile zopet normnlne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni nalrt ao je pokazal tako vspeien, da ao povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American Stat« Baska je v zvezi a tam Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vae privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov.
American Htate Banka pa je tudi pod državnim nndzoratvoin in odda vaako leto pet detajliranih računov o atanju Banking Depnrtmenta države Illinoia.
Napravite NAftO banko za VAftO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kednr ga želite.
Vpralajte za aaznam nalih First Gold hipotek. Kakor tudi seznnm SMO.OO in S500.00 zlatih hlpotečnih bondov.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
•-TT ^	*
= Narodna Tiskarna=
Bine lalan* Avennc, Chleage, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce.	•:-
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
aiaaasassasstssseeaaaaaaeeaeaaaaeeeeeeeaaeeaaaaaaaei
tfADAR potrebujete društvene po-trebščinc kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite sc na svojega rojaka
F. KERŽE ČO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Canilte prepišete zastonj.	Vse delo garantirano,
aaaeaaaeeaaaaaeessaaaaaaeeeeaeaeaaeeaaeieeeeeeeaaess
V
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARET1NČIČ Stl BROAD STREET TU. 1475 JOHNSTOWN. PA.
preisoAaik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ave., vogal I*oomie in JS. caste.
V teti dnevili
velike draginje
bi so moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resniea je v pregovoru. "Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da išrctc aanesfjivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
* * ■
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih sjueajih. Isto izčisti ereva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in mnoše razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojavi kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napacVajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za nrr-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-» meni be, kakor tudi pri preryogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino jc pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena *1.(H). V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatisejp In nevralgijo, jc izvrsten pri ponesrečejiju, za
r r\ MaI ^ «*Mn 4 «4.1 T _ « _ I. . ___X! ..1 2 ^ i. X mm
za zs
:»0e
za revmatizem m nevralgijo, jc izvrsten pri ponesrečejiju, zvijenje, otekline, okorelvvrat, itd. Je jako poživljajoč utrujene misioe po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in ô v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev Cough Sedatlve
jc najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za Uniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta kolajna—8an Francisco, 1915, Grand Prix—ranama, 1016.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1333-1339 Sa. Ashland Ave.	Chkafs. Dl.