UDK (UDC) 528.381(497.12)(091) IZ ERE NIVEL ANSKI v v MREZ VISJIH DOV NA v OBMOCJU REPUBLI ....... :a...a...., SLOVE IJE dr. Božo Koler FAGG - Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 4.11.1993 Izvleček V članku so predstavljene izmere nivelmanskih mrež višjih redov na območju Republike Slovenije (avstro-ogrski nivelman, I. in II. nivelman velike natančnosti) in izmere posameznih nivelmanskih vlakov l. reda po letu 1971. Ključne besedle: nivelmanska mreža, avstro-ogrski nivelman, I. in II. nivelman velike natančnosti, območje Slovenije Zusammenfassung In der vorliegenden Arbeit werden fuer das Gebiet der Republik Slowenien die Praezisions-Nivellementsnetze (Oesterreich-Ungarisches Nivellement, I. und II. Nivellment der l. Ordnung) sowie die einzelnen Nivellemente der l. Ordnung nach dem Jahre 1971 dargestellt. Stichwoerter: Nivellementsnetz, Oesterreich-Ungarisches Nivellement, I. Nivellment, II. Nivellment l. Ordnung, Slowenien 1. UVOD Osnovna naloga nivelmanskih mrež višjih redov je, da zagotovijo zanesljivo osnovo za razvoj nivelmanskih mrež nižjih redov in da dobimo višine na območju določene države v enotnem višinskem sistemu. Prek te osnovne naloge lahko dosežemo kontinuiteto pri izdelovanju določenih kart, načrtov, pri projektiranju in izvrševanju del večjega obsega na terenu itd. Poleg teh praktičnih in neposrednih zahtev mora mreža nivelmana velike natančnosti (NVN) omogočati povezovanje z nivelmanskimi mrežami sosednjih držav in omogočati znanstvena raziskovanja, ki so povezana z določitvijo oblike Zemlje in njenimi spremembami. Izmere nivelmanskih mrež oziroma nivelmanskih vlakov višjih redov na območju Republike Slovenije lahko časovno razdelimo v štiri skupine: • 1873 - 1895: avstro-ogrski nivelman, ki ga je izvedel Vojaškogeografski inštitut z Dunaja Geodetski vestnik 37 (1993) 4 o 1946 - 1957: prvi nivelman velike natančnosti SFRJ (I. NVN), pri katerem so sodelovali Zvezna geodetska uprava, Vojaškogeografski inštitut, Geodetska uprava Slovenije o 1970 - 1973: drugi nivelman velike natančnosti SFRJ, (II. NVN), ki ga je izmeril Vojaškogeografski inštitut iz Beograda • niveliranje posameznih nivelmanskih vlakov višjih redov po letu 1971 oziroma po izmeri II. NVN. 2. AVSTRO-OGRSKI NIVELMAN Celotno območje Avstro-Ogrske monarhije je bilo pokrito z mrežo nivelmanskih zank. Skupna dolžina nivelmanskih linij je leta 1918 znašala 25 055 km. Nivelmanske linije so potekale vzdolž železniških prog in le izjemoma ob cestah. Izbira objektov ob železniških progah in stabilizacija reperjev v te objekte ni najprimernejša, saj potekajo železniške proge deloma po nasutem terenu, ki je slabo utrjen. Zaradi prometa in neutrjenega terena ·se večina objektov ob železniških progah močno poseda, kar so ugotovili tudi s ponovnim niveliranjem med obema vojnama v Avstriji. a območju Republike Slovenije so bili stabilizirani tile nivelmanski vlaki (glej Preglednico 2.1 in Sliko 1 ): Preglednica 2.1 Leto izm. ŠL nivel. Od-do Dolžina vlaka (km) 2 Šempeter - Kanal - Tolmin - Bovec - Predel"' 93 1873 5 Ježica - Kranj- Jesenice - Rateče 93 do 1884 6 Postojna - Vrhnika - Ježica 60 7 Sežana - Postojna 34 1874 11 Maribor Dravograd - Prevalje 82 do 12 Hotinja vas - Maribor 12 1885 13 Hotinja vas - Maribor 54 14 Ježica - Trojane - Celje 71 23 Maribor Šentilj 16 1874 do 122 Sežana - Rakitovec (- Pula) 40 1897 271 Hotinja vas - Središče ob Dravi 56 272 Celje - Zidani most Dobova (- Zagreb) 77 275 Postojna - Jelšane (- Reka) 46 Skupaj nivelirano: 734 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 o (P o o. i} 5". Sečovlje ',o Buzet Rupa A _0_ .. [}] ..... H M 1 s l Avstro_ 0 . grsk1 nivelman (1873 · 1895) nivelman visoke -natancnosti (1946 . · 1957) II. nivelman visoke n • atancnosti (1971) ' vlakov 1. lz~ere nivelmansk'h reda po letu 1971 Km O 5 10 20 30 2.1 Stabilizacija niveimanske mreže V izmero nivelmanske mreže, ki je bila stabilizirana na celotnem območju Avstro-Ogrske monarhije, so vključili naslednje višinske točke: 2.1.1 Fundamentalni reperji - Hauptfixpunkte V Avstro-Ogrski monarhiji so stabilizirali sedem fundamentalnih reperjev, ki so jih imenovali Hauptfixpunkt. Pri izboru lokacij za stabilizacijo fundamentalnih reperjev so upoštevali priporočilo državnega geološkega zavoda. Tako so fundamentalne reperje stabilizirali na geološko stabilnih območjih, kjer niso pričakovali tektonskih premikov in posedanj. Fundamentalne reperje so porazdelili enakomerno po celotni nivelmanski mreži, ki je bila stabilizirana na območju Avstro-Ogrske monarhije. Fundamentalni reper z oznako Urmarke No. 374 (danes FR 1049) so leta 1878 stabilizirali v bližini Ruš. Ta fundamentalni reper je stabiliziran ob železniški progi Maribor - Dravograd, nekaj metrov od kilometrskega kamna 15,3. 2.1.2 Reper,ii I. reda - Hoehenmarke nivelmanski mreži je bilo stabiliziranih 6 224 reperjev I. reda - Hoehenmarke. reperji so bili stabilizirani na vsakih 3 do 4 km nivelmanskega vlaka. Reperji so stabilizirani v trdnih objektih ( cerkve, postajna poslopja, mitnice, šole itd.) in so stabilizirani 2 do 2,2 m nad tlemi. Pri reperjih I. reda poznamo dva načina stabilizacije. Pri prvem, starejšem načinu stabilizacije, je reper sestavljen iz medeninastega čepa premera 3 do 4 cm in ploščice z napisom HOEHENMARKE ali BILJEG VISINE. Pod napisom je horizontalna črtica z luknjico v sredini. Čep nivelmai1skega reperja je vzidan v objekt in zaščiten z medeninasto ploščico dimenzije 160 x 80 x 4 mm, ki je vzidana tako, da je v isti ravnini s fasado objekta. Zaščitna ploščica ni povezana z medeninastim čepom, ampak je na zid objekta pritrjena tako, da se os čepa prekriva z luknjico na plošči. Center luknjice predstavlja nadmorsko višino reperja, za praktične primere so vzeli sredino črtice na plošči. Novejši način stabilizacije predstavlja prizmatično litoželezo dimenzije 70 x 55 x 100 mm. Reper je vzidan tako, da je zunanja površina reperja v isti ravnini kot površina zidu. V sredini reperja je luknjica, ki predstavlja nadmorsko višino reperja. 2.1.3 Reperji II. reda - Steinmarke Med reperje I. reda so bili na oddaljenosti približno 1 km stabilizirani reperji II. reda. V nivelmanski mreži Avstro-Ogrske monarhije je bilo stabiliziranih 11 369 reperjev II. reda, ki so večinoma uničeni. Za reperje II. reda so privzeli kamnita znamenja kot so kilometrski kamni ob cestah in železnicah, mejni kamni, oporni zidovi mostov (ograje), stopnice kapelic in trigonometrične točke. Na teh kamnitih znamenjih so bile označene zglajene horizontalne površine, na katere so postavljali nivelmanske late. V pravokotnike, ki so definirali reper, so vklesali črke H + M in jih pobarvali s črno oljno barvo. Podatki o avstro-ogrskem nivelmanu ( opis in obseg izmere, navezava na normalni reper, način razvijanja in izravnanja celotne nivelmanske mreže, seznam nivelmanskih vlakov, ki vsebuje vse reperje I. in II. reda z zaporedno številko, topografskim opisom in stacionažo ), so zbrani v poročilu o preciznem nivelmanu Geodetski vestnik 37 (1993) 4 jugovzhodnega dela Avstro-Ogrske monarhije, ki ga je leta 1899 izdal Vojaškogeografski inštitut z Dunaja. 3. IZMERE NIVELMANSKIH MREŽ REDOV PO 2. SVETOVNI VOJNI 3.1 I. niveiman velike natančnosti I. NVN na območju nekdanje SFRJ je bila sestavljena iz 49 zank skupne 10 544 km. Poleg tega je obstajalo še 601 km nivelmanskih vlakov, ki so nivelmansko mrežo povezovali z nivelmanskimi mrežami sosednjih držav. Tako je dolžina vseh nivelmanskih vlakov I. NVN znašala 11145 km. Na območju Republike Slovenije so bili v posameznem letu stabilizirani in izmerjeni tile nivelmanski vlaki preciznega nivelmana l. reda (glej Preglednico 3.1 in Sliko 1): Preglednica 3.1 Leto izm. Št. nivel. Od do Dolžina vlaka (km) 2 Ježica - Trojane - Celje 70 3 Postojna - Vrhnika - Ježica 60 Ni podatka 5 Postojna - Ilirska Bistrica - Jelšane (- Reka) 42 6 Postojna - Herpelje Rakitovec (- Pula) 59 8 Celje - Zidani most - Dobova (- Zagreb) 77 1 Ježica - Kranj Jesenice - Rateče 87 1947 4 Ljubljana Novo mesto - Metlika - meja (- Kar/ovac) 136 7 Razdrto - Most na Soči Jesenice 125 9 Celje - Slovenska Bistrica 42 10 Slovenska Bistrica - Maribor 20 11 Maribor - Š~ntilj 17 1949 12 Slovenska Bistrica Pragersko - Središče ob Dravi - 67 meja 13 Maribor - Dravograd 63 16 Murska Sobota - Mursko Središče 39 17 Murska Sobota Radenci 12 1952 14 Dravograd Drešinja vas 71 17 Radenci Podgrad - Šentilj 45 1953 19 Sežana - Šempeter 36 Skupaj nivelirano 1068 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 ivelmanske vlake, za katere ni podatkov o letu niveliranja, je niveliral Vojaškogeografski inštitut iz Beograda, razen za nivelmanski vlak številka 14 (1952: Dravograd - Drešinja vas). Poleg tega obstaja podatek o času niveliranja za del nivelmanskega vlaka številka 1 in 7 (1947: Jesenice - Rateče in Bled - Lesce). Nivelmanski vlak številka 4 (Ljubljana - Novo mesto - Karlovac) so nivelirali v dveh delih. Tako so leta 1947 nivelirali od Ljubljane do Novega mesta v eni smeri in leta 1951 od Novega mesta do Ljubljane v drugi smeri ter v obe smeri odsek Novo mesto - Karlovac. 3.2 Nivellmanska mreža U. nivellmana vellike natančnosti mrežo II. NVN je bilo vključenih 27 nivelmanskih zank skupne dolžine 824 km. Na območju Republike Slovenije ni stabilizirana nobena zaključena nivelmanska zanka, temveč so bili stabilizirani in izmerjeni tile nivelmanski vlaki II. NVN (glej Preglednico 3.2 in Sliko 1): Preglednica 3.2 Leto izm. Št: nivd Od-do Dolžina vlaka (km) 2 Sečovlje - Koper 20 3 Koper- Divača N Golica - Most na Soči - Bled 190 Lesce 4 Lesce - Jesenice - Podkoren Rateče (slepi 45 1971 nivelmanski vlak) 5 Lesce - Kranj Črnuče - Trojane -A,ja vas 116 6 Arja vas - Celje - Zidani most Dobova 85 11 Arja vas - Velenje - Dravograd - Maribor - Lenart - 225 Podgrad - M Sobota - Dobrovnik - Lendava 12 Lendava - Mursko središče 7 Skupaj nivelirano 688 V času izmere II. NVN so bili nivelirani tudi nivelmanski vlaki mejnih odsekov (Preglednica 3.3), mikromreže ob 17 fundamentalnih reperjih (Kozina, Štanjel, Nova Gorica, Hudajužna, Bled, Podkoren, Kranj, Črnuče, Trojane, Velika Pirešica, Otiški vrh, Ruše, Lenart, Murska Sobota, Lendava, Zidani most, Krško) in mikromreže na mejnih prehodih (Dolga vas, Korensko sedlo, Rateče, Fernetiči). Preglednica 3.3 Leto izm. Št. nivet. Od-do Dolžina vlaka (lan) 3a Sežana - Fernetiči 4 1971 4a Podkoren - Korensko sedlo 4 II a Dolga vas Redič 2 Skupaj nivelirano 10 Geodetski vestnik 37 (1993) 4 3.3 Niveliranje posameznih nivelmanskih vlakov višjih redov po letu 1971 letu 1971 so bili nivelirani posamezni odseki nivelmanskih vlakov II. NVN. Preglednica 3.4 Leto izm. Št. nivel. Od-do vlaka 1978 -1981 11 a Dolga vas - Redič (nivelirano flikrat) 1984 lJ C Počehova - Šentilj (povezava z Avstrijo) lld Dravograd Vič (povezava z Avstrijo) 1987 11 Gornja Radgona - Murska Sobota Skupaj nivelirano Leta 1987 so bile nivelirane tudi mikromreže na mejnih prehodih Gornja Radgona, Šentilj, Vič, Korensko sedlo in Fernetiči. Poleg tega so bili na območju Republike Slovenije nivelirani naslednji nivelmanski vlaki l. reda (glej Preglednico 3 .5 in Sliko 1). Preglednico 3.5 Leto izm. Št. nivel. Od do vlaka 1977 35 Hrušica - Karavanški železniški predor (povezava z Avsfl·ijo) 1985 31 Podgrad - Apače - Cmurek - Šentilj 1988 25 Maribor Slovenska BistJica - Celje 1989 22 Črnuče Vrhnika Postojna - Razdrto - Senožeče - Divača 24 Kalce - Idrija - Most na Soči 1992 26 Ljubljana - Novo mesto - Brežice 36 Novo mesto - Metlika Skupaj nivelirano 3.4 Stabilizacija nivelmanske mreže po 2. svetovni vojni Dolžina (km) 2 15 4 18 39 Dolžina (km) 5 33 59 90 61 125 30 403 a stabilizacijo nivelmanskih mrež po 2. svetovni vojni so uporabljali reperje, ki so navedeni v Pravilniku o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk, ki ga je izdala Republiška geodetska uprava leta 1981. Na Posvetovanju o mreži nivelmana velike natančnosti (Beograd 1967) so sprejeli sklep o reviziji L NVN in izdelavi projekta nove II. NVN, v katero je bilo vključeno tudi večje število fundamentalnih reperjev. S fundamentalnimi reperji naj bi stabilizirali vsa vozlišča v IL NVN (to niso dosledno upoštevali), posamezne vmesne rcperje na dolgih nivclmanskih vlakih in reperje v bližini mareografov. Minimalna razdalja med Geodetski vestnik 37 (1993) 4 sosednjimi fundamentalnimi reperji znaša 25 km in maksimalna razdalja 50 km. Osnovna cilja stabilizacije fundamentalnih reperjev sta: o nivelmanska mreža je navezana na zadovoljivo število reperjev, ki so enakomerno porazdeljeni po nivelmanski mreži in veljajo za stabilne v geološkem in geodetskem smislu; o fundamentalni reperji predstavljajo izhodiščno točko za morebitne kontrolne ali ponovne izmere mreže NVN. Fundamentalni reperji so zavarovani z najmanj dvema reperjema, ki sta stabilizirana v stabilne objekte. Ta zavarovanja skupaj s fundamentalnim reperjem tvorijo mikromrežo fundamentalnega reperja. 4. ZAKLJUČEK Za izmere nivelmanskih vlakov višjih redov na območju Republike Slovenije je značilno, da so potekale v okviru izmer nivelmanskih mrež NVN posameznih držav, v kate.re je bilo vključeno območje Slovenije v posameznem obdobju. Poleg tega lahko iz preglednic in Slike 1 vidimo, da sta bili v Sloveniji stabilizirani zaključeni nivelmanski zanki le v I. NVN. Glede na dejstvo, da je od zadnje izmere NVN preteklo 22 let, moramo začeti razmišljati o ponovni izmeri NVN. Ker na območju Slovenije nimamo zaključene nivelmanske zanke II. NVN, moramo predhodno izdelati projekt nove mreže NVN, v katero moramo vključiti že stabilizirane nivelmanske vlake II. NVN na območju Republike Slovenije. Viri: Die Ergebnisse des Praezisions-Nivellement in der oesten-eichisch-ungarischen Monarchie - Suedoestlicher Theil, 1899, K. und K. Militaer - geographisches Institut, Dunaj, 1-89. Geodetski fakultet sveučilišta u Zagrebu, Zavod za višu geodeziju, 1989, II. nivelman visoke tačnosti Jugoslavije - svezak 1, Zagreb, 1-39. Koler, B., 1993, Ugotovitev vertikalnih premikov na osnovi analize nivelmanskih mrež višjih redov na območju Slovenije, Doktorska disertacija, FAGG, Ljubljana, 101-122. Referat o osnovnim geodetskim radovima (Istoi"iat i ocena tačnosti), 1953, Geodetski list 11-12, Zagreb, 399-406. Republiška geodetska uprava, 1990-1993, Gradivo o nivelmanskih mrežah (intemo). Zvezna geodetska uprava, 1955, Uputstvo o izvršenju nivelmana visoke tačnosti i preciznog nivelmana, Geodetski list 3-4, Zagreb, 168-176. Zvezna geodetska uprava, 1967, Savetovanje o mreži nivelmana visoke tačnosti (več avtmjev ), Beograd, 52-145. Recenzija: Mmjan Jenko Ivan Štupar Geodetski vestnik 37 (1993) 4