UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Vojna.
Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri.
Zlato preizkušamo v ognju, prijatelja v nesreči, državljana pa ob času vojne. Vojna! Grozna, srce pretresujoča beseda, ki združuje vse gorje tega sveta. Zvest državljan, zvest Avstrijec se pa ne straši tega gorja, če ga pokliče cesar, da brani domovino pred sovražnikom, pa naj bo ta sovražnik Nemec, Francoz, Italijan ali Slovan. Danes se bojuje Avstrija proti Srbom, proti Slovanom, a ne zato, ker so Srbi Slovani, ampak edinole zato, ker so sovražniki naše ljubljene Avstrije. In nas vseh Avstrijcev sveta naloga je, da izpolnjujemo brez ozira na vse okolnosti ono dolžnost, ki nam jo nalaga naša velika domovina Avstrija.
Zvestoba in vdanost slovenskega učiteljstva do presvetlega vladarja in vladajoče habsburške hiše je znana širom naše domovine in kdor bi trdil drugače, bi ob-rekoval slovenskega učitelja. Mnogo na-ših tovarišev je poklical cesarjev glas, da primejo za orožje in gredo branit domovino in cesarja. Nihče se ne obotavlja, ampak vsak gre navdušeno v boj za Čast in slavo premiie naše habsburške monarhije.
Uradnim potom so bile objavljene posebne odredbe za čas vojne. Prosimo vse slovensko učiteljstvo, da pouči ljudstvo o teh odredbah, da iih natančno izpolnjuje ter s tem pokaže ljubezen do domovine ter neomajeno zvestobo in vdanost do presvetlega vladarja, ki nas vse ljubi in brani, kakor ljubi in brani skrben oče svoje otroke. Te odredbe se glase:
1.	Ukaz vsega ministrstva z dne 25. julija
1914.,
s katerim se odrejuieio izjeme od obstoječih zakonov.
Na podstavi zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66) se vsled sklepa vsega ministrstva, izprosivši Najvišje odobrilo, temeljem člena 20. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. z. št. 142), začasno razveljavljajo določila členov 8, 9, 10, 12 in 13 tega državnega osnovnega zakona v vseh kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru.
S tem nastopijo vse v §§ 3 do 7 zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66), navedene posledice.
Pri kaznovanju prestopkov zoper v teh paragrafih obsežene ukaze in prepovedi ter zoper odredbe in določila, ki so lih izdala oblastva v njih izvršitev, in zoper policijske zaukaze, izdane na podstavi § 8 tega zakona, naj se uporabljajo določila § 9. tega zakona.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
2.	Ukaz ministrstva za notranje stvari in pravosodnega ministrstva v sporazumu s finančnim in trgovinskim ministrstvom z
dne 25. julija 1914.,
s katerim se prepovedujejo na Srbskem izhajajoče perijodne tiskovine in odrejuje revizija od tam dohajajočih neperijodnih tiskovin.
Za dobo veljave ukaza vsega ministrstva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), o začasni ustavitvi člena 13. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta 'drž. zak. št. 142), se izdajajo glede na
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Srbskem izhajajočih tiskovin sledeče uredbe za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
§ 1.
Na Srbskem izhajajoče periodične tiskovine se prepovedujejo.
Ta prepoved obsega tudi prepoved izdajanja vsakega v tuzemstvu ali inozemstvu spisanega prevoda ali vsake druge izdaje, naj obsega ta prevod ali izdaja vso vsebino periodne tiskovine ali samo en del.
Uvoz in razširjanje takih tiskovin je vsakomur zabranjeno.
C. kr. pošta ne sme sprejeti nobenega naročila na te tiskovine in jih ne sme prevažati.
§2.
Periodne tiskovine v § 1. oznamenje-ne vrste, ki dohajajo v carinsko in poštno uradovanje, se morajo izročiti državnim pravdništvom.
§3.
Neperijodne. iz omenjenega inozemstva dohajajoče tiskovine so podvržene policijski reviziji, predno se jih sme izročiti strankam, upravičenim za prejem.
Revizijo na NižjeavstrijsJkem, Češkem, Moravskem, Štajerskem, Primorskem in v Bukovini dohajajočih pošiljatev opravljajo policijska ravnateljstva na Dunaju. oziroma v Pragi, Brnu, Gradcu, Trstu in Černavicah, revizijo za Galicijo namenjenih pošiljatev glede v okoliš lvov-skega višjega sodišča uvedenih pošiljatev c. kr. policijsko ravnateljstvo v Lvovu, glede v okoliš krakovskega višjega sodišča uvedenih pošiljatev pa c. kr. policijsko ravnateljstvo y Krakpvem. Glede v druge dežele uvedenih pošiljatev opravlja to revizijo predsedstvo političnega deželnega oblastva.
Iz omenjenega inozemstva dohajajoče pošiljatve neperiodnih tiskovin, naj bodo namenjene za knjigotržce ali druge osebe, se morajo torej od carinskih uradov, katerim so se dostavile v carinsko odpravo, odkazati glavnemu carinskemu uradu na sedežu onega oblastva, ki je v zmislu predstoječih dveh odstavkov poklicano, da izvršuje revizijo.
Omenjenim glavnim carinskim uradom dohajajoče pošiljatve tiskovin se morajo v svrho revizije takoj naznaniti dotič-nim policijskim ravnateljstvom, oziroma predsedstvu političnega deželnega oblastva.
Neperijodne tiskovine, ki dohajajo iz omenjenega inozemstva kot pisemske poštne pošiljatve in niso podvržene dostavi k carinskemu uradu, se morajo od vstopnih izmenjevalnih poštnih uradov neposredno izročiti omenjenim oblastvom.
§4.
Pošiljatve neperijodnih tiskovin, o katerih ni pomisleka, naj se brez zamude izročajo.
Po sodni odločbi prepovedane tiskovine, ki se jih je našlo ob reviziji, in one, katerih razširjanje se je po četrtem odstavku tega paragrafa od upravnega oblastva že ustavilo, se morajo izločiti in zapleniti ter je uvesti kazensko postopanje.
Druge tiskovine predmetne vrste, proti katerih dopustitvi se pokažejo pomisleki z ozirom na javno korist, naj se uradno shranijo.
Policijska ravnateljstva, oziroma predsedstva političnih deželnih oblastev naj se kakor hitro mogoče prepričajo o> vsebini takih tiskovin. Ako se spozna, da
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ i, ii ii trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od peUt-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefoa št. 118).
je treba z ozirom na javno korist ustaviti razširjanje tiskovine, naj to deželni poglavar odredi.
Ustavitev se razglasi po deželnem
listu.
§ 5.
Prestopek tega ukaza se kaznuje po sodiščih, poklicanih v kazensko sodništvo za tiskovne zadeve, po § 9. zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66).
§6.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari z dne 25. julija 1914.,
o ravnanju s poštnimi pošiljatvami.
Z ozirom na ukaz vsega ministrstva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), s katerim se je začasno ustavil člen 10. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. zak. št. 142), se izdajajo za ravnanje s poštnimi pošiljatvami vseh vrst za v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele naslednja določila:
§ 1.
Pristojna cesarska varnostna oblastva so pooblaščena, vse poštne pošiljatve vsake vrste na poštah vsak čas pregledovati po uradnikih, ki so za to pravilno le-gitimovani, in pošiljatve brez navedbe vzrokov dati zapleniti ali odpreti.
.Odposlani uradnik cesarskega varnostnega oblastva sme pošiljatve pregledovati le v nepretrgani navzočnosti načelnika poštnega urada ali uradnika, ki mn poštno in telegrafsko ravnateljstvo Rose-bej naroči ta uradni posel.
§2.
Na posebno zahtevanje cesarskega varnostnega oblastva se morajo na poštnih uradih z manjšim prometom oddane ali v izročitev dohajajoče poštne pošeljat-ve odkazati drugemu poštnemu uradu, da jih eventualno pregleda odposlanec cesarskega varnostnega oblastva.
Dan, katerega se začne in ustavi vsaka posamezna taka odredba, naznani cesarsko varnostno oblastvo pravočasno pristojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki da potrebna naročila' poštam, ki pridejo v poštev.
§ 3.
Vse pošte so dolžne poštne pošiljatve, ki jih predstojna oblastva ter cesarska varnostna oblastva določno oznamenijo, začasno izključiti od odprave in vročitve in jih imeti pripravljene na razpolaganje pristojnim cesarskim varnostnim oblastvom.
§4.
Vse pošte so dolžne vse poštne pošiljatve, o katerih se po pravici domneva, da so v stanu škodovati vojaškim interesom, predložiti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki mora nemudoma poizvedovati odredbo pristojnega cesarskega varnostnega oblastva.
§5.
Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K ostanejo hranjeni na pošti dotlej, da se odloči o zaplembi, in se izroče cesarskim varnostnim oblastvom šele tedaj, če so bili zaplenjeni.
Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K se smejo
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
odpirati le v navzočnosti uradnika poštnega urada, ki se mu je to naročilo, s predpisanimi v poštnem prometu za odpiranje takih pošiljatev.
§ 6.
Poštne pošiljatve vsake vrste, ki se izroče cesarskim varnostnim oblastvom, da jih zaplenijo ali odpro, naj poštni urad vpisuje po njihovih znakih v seznamek, ki ga je pisati v dveh izvodih. V izvirniku, ki ostane na poštnem uradu, potrdi cesarsko varnostno oblastvo prevzetje; kopija se izroči prevzemajočemu oblastvu.
Poštne pošiljatve vsake vrste, ki jih vrne cesarsko varnostno oblastvo poštnemu uradu, ko jih je pregledalo ali odprlo, naj zopet prevzame poštni ljrad ter to potrdi v kopiji seznamka.
Take pošiljatve, ki so se bile odprle, mora cesarsko varnostno oblastvo uradno zapreti in opremiti z zaznamkom: »Odprla državna policija«.
S pošiljatvami, ki so došle poštnemu uradu nazaj od cesarskega varnostnega oblastva, se ravna po navadi.
§7.
V tistih mestih z lastnim ustavom, v katerih ni posebnega cesarskega policijskega oblastva, mora v tem ukazu pristojnemu cesarskemu varnostnemu oblastvu izročene pravice izvrševati tisto okrajno glavarstvo, ki ima v dotičnem mestu svoj uradni sedež, ali kateremu poveri izvrševanje teh pravic deželni poglavar.
§ 8.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Ukaz ministra za deželno bran in ministra za notranje Stvari z dne 25. julija 1914.,
da se zabrani prekršitvi vojno dolžnost s tem, da se prestopijo meje.
Na podstavi § 17., točka 4., odstavek drugi, zakona z dne 5. julija 1912, drž. zak. št. 128, s katerim se uvaja nov vojni zakon, se ukazuje tako:
§ L
Vojni dolžnosti podvrženim je prepovedano prestopiti meje monarhije v smeri proti inozemstvu.
§2.
Izjeme te prepovedi lahko dovoli ^a prošnjo stranke politično deželno oblastvo njenega bivališča sporazumno s pristojnim kornim (domobranskim) poveljstvom v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, če ie izključeno, da se s prestopkom meje prekrši vojna dolžnost.
§ 3.
Prestopke tega ukaza kaznuje — ne krateč preganjanja po vojnem zakonu ali po splošnih kazenskih zakonih — politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu mora obdolženec priti na nabor, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo od dveh do dve sto kron ali z zaporom od šest ur do 14 dni.
§4.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
3. RAZGLAS
c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 26. julija 1914, št. 197 Praes., s katerim se dogoyorno s c. kr. višjim državnim pravdništvom v Gradcu določuje rok za polaganje dolžnih izvodov periodičnih in neperiodičnih tiskovin.
Na podstavi zaukaza vsega ministrstva z dne 25. julija 1914, s katerim so se
' * ' '.i,- i.' J _ . ; ' ."„■• r>< i rH
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Ukrenile po zakonu z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, izjemne odredbe, se po § 7., lit. b, navedenega zakona rok za polaganje dolžnih izvodov tiskovin, ki jih je v zmislu § 17. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6, iz 1. 1863., oddajati pri varnostnem oblastvu kraja njih izdaje, oziroma na krajih, kjer ima c. kr. državno pravdništvo svoj sedež, tudi pri tem določuje, tako:
Periodične tiskovine se morajo tri ure pred izdajo ali razpošiljatvijo, vse druge neperiodične tiskovine po 8 dni pred izdajo položiti pri navedenih oblast-vih.
To se daje na občno znanje.
C. kr. dželno predsedstvo.
C. kr. deželni predsednik: Schwarz.
Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest:
življenju narodov in držav naravna in potrebna podlaga miru.
In tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj.
V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim.
Preskusil in uvaževal sem vse.
Z mirno vestjo nastopam pot, ki Mi jo kaže dolžnost.
Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve.
Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja.
In Jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli Zmago Mojemu orožju.
Franc Jožef s. r.
'Stiirgkh s. r.
Ljubi grof Stiirgkh!
Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraljevi srbski vladi notificira, da je med monarhijo in Srbijo, nastopilo vojno stanje. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svoje ljubljene narode. Naročam ¡Vam torej, da obče objavite priloženi manifest.
V kopališču Ischl, dne 28. julija 1914. :	Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.
j	MOJIM NARODOM!
Bila je Moja jiajiskrenejša želja, da bi teta, ki so Mi še usojena po milosti Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne.
Toda Božja previdnost je odločila 'drugače.
Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru zagrabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno stališče kot sila, da varujem njeno posestno stanje.
Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih po-četkov njene državne samostojnosti do najnovejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, je že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper 'Avstrijsko-Ogrsko.
Ko sem po_ treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercegovini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je ta Moja odredba v kraljevini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe predpravice močnejšega in je v najskrajnejši prizaneslji-vosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva.
Isti duh zmernosti je vodil Mojo vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenjskih pogojev monarhije, ko se je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je imela Srbija v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena.
Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vlade do miru in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila.
Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in Mojo rodovino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo odtrgati neločljiva ozemlja avstrijsko-ogrska.
Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodkopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodov ine in domovine, da bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje zveste narode, je daleč vidni krvavi sled tistih tajnih .spletk, ki so se započele in vodile iz Srbije.
Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhije neomadeže-vano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj.
Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi, Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot.
Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v
Do preklica pošiljajte vse dopise na naslov našega lista v Ljubljano, Učiteljska tiskarna.
lila ptiaihol zveza
je zborovala ob priliki protialkoholnega tabora na Brezjah dne 20. julija. Glavne točke iz obilne snovi, ki se je na zborovanju obravnavala, so sledeče:
1.	Pridobiti je treba vse slovensko učiteljstvo za »Učiteljsko protialkoholno zvezo«. V vsakem okraju se ustanovi pododbor 3 članov-agitatorjev, ki skrbe za predavanja in podrobno delo.
2.	Protialkoholno delo se mora razširiti na vse slovenske šole. Začeti je takoj s pričetkom šolskega leta. Slov. Šolska Matica izda spis, v katerem bo tudi navodilo za enotno postopanje. Na koncu bodo pridjane tabele, katere si bo lahko vsak sam povečal in jih s pridom uporabljal.
3.	Da se bo dobilo natančnejšo sliko o stanju protialkoholnega dela, se sestavi statistiko učiteljstva, otrok in sploh pregled vsega delovanja na tem polju v šoli.
4.	Učiteljstvo vpelje v šolo protialko-holne tabele.
5.	Razširja naj se protialkoholno be-rivo, zlasti »Zlato dobo«. Poskusi se izdajati majhen protialkoholen list za mladino, ki bi se razširjal med ljudstvo kot priloga drugim razširjenim listom, ki bi bili voljni to storiti. V stanovskih listih moramo dobiti stalen kotiček.
6.	Odbor sestavi do Božiča pravila za »Učiteljsko protialkoholno zvezo«, da postane ta samostojno društvo. Pravila se objavijo v obeh stanovskih glasilih.
Zborovanje je bilo prav živahno, da-si smo bili same »puščobe« ob malinovcu. Bilo nas je 17 z zastopniki sosednjih kro-novin. Pač žalostno dejstvo, da je med nami še tako malo zanimanja za treznost-no gibanje. Prav učitelj-vzgojitelj ima žalostne izkušnje z otroki alkoholikov pri svojem poklicu. Saj vemo le predobro, kako napredujejo otroci, ki nosijo na sebi greh staršev od prvega početka! O vzgoji brez treznosti pa sploh govoriti ni. Kakšen razloček je med učenim ali preprostim pijancem?! — V alkoholu utone vse dobro in lepo, utone ves tvoj trud. Le v treznosti je bodočnost naroda, brez treznosti pa ni blagostanja, ni napredka. In dandanes pri hudem boju za obstanek moramo pač gledati, da porabimo dobro vse duševne in telesne sile, da se vzdržimo na površju, da nas ne potlačijo številnejši in podjetnejši sosedje. In kdo nam uniči več sil, več moči, kdo ukrade več časa in premoženja, kakor alkohol, kateremu pa ob vsaki priliki kličemo kakor blazni: Zivio, živio, živio!!! Ljudje božji, to je vprašanje, preko katerega zaman poskušamo naprej! Predvsem je naš narod tu potreben vzgoje. Odprimo mu oči, da spozna v alkoholu ono strašno zlo, ki nas ubija duševno in telesno. Pokažimo ljudstvu dozdevnega največjega prijatelja in dobrotnika v pravi luči. Kdor se ne upa nič opraviti pri odraslih, naj stori to pri mladini, da ne bodo le prazne besede: Nadebudna mladina, naš ponos, poroštvo boljše bodočnosti itd. Vzgojimo mladino trezno, poučujmo jo vsestransko o škodljivosti alkoholizma, utrjujmo jo v tem vedno z besedo in vzgledom — da, tudi z vzgledom, ker vzgledi vlečejo. Ce smo to storili, šele smemo pričakovati lepše bodočnosti.
Ze slišim stare ugovore: Ekstrem! Zakaj pa je Bog ustvaril zlato kapljico? Za potrebo piti je dobro. Vsak naj pije po pameti. Itd. itd. Nekaterim se zdi to gibanje le stvar gotove stranke, posameznih ljudi, pri katerih ni vse v redu. Velikanska zmota! Kakor ta kuga ugonablja ves narod, tako mora ves narod nastopiti proti njej. Tu ni politike, ne stanov, no-
bene razlike; tu so le ljudje-dobrotniki, ki jim je na srcu rešitev, napredek, sreča bližnjega, domovine, človeštva.
No, k raznim ugovorom in izgovorom se povrnem ob drugi priliki. Za stvar navdušen bo gotovo le popolni abstinent, ker takozvani zmerneži imajo pogosto le še preveč masla na glavi. Vse-kako pa je že dokaj bolje. Stvar je pač tako potrebna in dobra, da je vse zabavljanje ne doseže. Utihnili so prijatelji sladke in grenke kapljice. Dobi se še kak bratec, kateremu je abstinent neka grozna prikazen, a ne zamerimo mu; revež je pač s svojim običajnim mačkom prespal še mnogo, mnogo...	L B.
Razgled.
Vojna nevarnost in hranilne vloge. Z
ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njih hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicah in raznih bankah. Marsikdo zahteva, da se mu vloge izplačajo. Marskdo meni celo, da papirnat denar ni dober. Država sicer sme v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebščine za vojno, toda denarja, ki je shranjen v hranilnicah, se ne more lotiti. Hranilne vloge so nedotakljive. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v hranilnici, kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja največ naloženega v posestvih, katera ne izginejo. Torej, kdo bi bil v tem oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in ne povzroča z nervoznostjo nepotrebnega razburjenja. Ako so ljudje pametni, potem ne more v nobenem slučaju obstojati najmanjša nevarnost za katerokoli rajfajz-novko. Zato z vsem poudarkom svarimo proti mrzlični prenagljenosti in nepremišljenosti strahopetnih ljudi. Denar v hranilnici je varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. Torej razum!
Za sorodnike mobiliziranih. Državne podpore družinam. Sedaj, ko se bližajo resni dnevi, se vidi, kako je bilo prav, da se je v decembru 1912 izdal zakon, na podlagi katerega se zagotavljajo podpore družinam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezervist, ima njegova družina pravico do državne podpore. Kot sorodniki pridejo v prvi vrsti zakonska žena in otroci v poštev. Dalje starši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro-ogrski državljani, oziroma spadajo v Bosno ali Hercegovino. Kot pomoči potrebni se smatrajo oni, ki žive v večjem delu od zaslužka vpoklicanega. Podpora se določa vsako leto posebej in ne sme presegati večine povprečnega zaslužka.
Odredba v Bosni in Hercegovini. Pri deželnemu šefu fcm. Potioreku se je vršila minole dni konferenca, na kateri je sklenjeno, da se podržavijo vse v Bosni in Hercegovini se nahajajoče pravoslavne avtonomne šole. Na vseh srbskih srednjih šolah se uvede najstrožji disciplinarni red; dijaki bodo unformirani in profesorji pod strogim nadzorstvom.
Omejitev medicinskega študija na dunajskem vseučilišču. Naučno ministrstvo je odredilo, da bodo v prvi letnik dunajske medicinske fakultete (I. in II. semester) sprejeli le 400 vseučiliščnikov. V prvi vrsti se bodo pri sprejemu ozirali na tiste, ki so doma na Nižjem Avstrijskfem in v tistih kronovinah, ki nimajo vseučilišča z medicinsko fakulteto, in pa na dijake iz Bosne in Hercegovine, ki se morajo vpsati v času od 23. septembra do 8. oktobra. Dijaki iz drugih kronovin in inozemstva se sprejemajo le po prej imenovanih do števila 400 in se morajo do 12. oktobra ob 12. opoldne priglasiti. O njih sprejemu se bo sklepalo 13. oktobra. Vsak se mora pri vpisu tudi izkazati z domovinskim listom.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za mariborski
okraj zboruje v četrtek, dne 5. avgusta t. 1. točno ob 10 uri. Spored: 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju. 2. Dopisi. 3. Novi osnutek plačilnega zakona. 4. Društvene zadeve. 5. Slučajnosti. Obilne udeležbe pričakuje s tovariškimi pozdravi odbor.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer je imelo določeno zborovanje na 5. dan julija v Ljutomeru, ki pa zaradi slabega vremena ni bilo sklepčno. Ker je prišel predsednik zveze tov. Rajšp, poročat o Lehrerbundovem plačilnem osnutku, smo določili sestanek, na katerem se predsednik spomni bridke izgube, ki je zadela našo visoko vladarsko hišo in našo domovino, ter presrčno pozdravi navzočega predsednika Zveze, ki se ni ustrašil dežja ter prišel med nas. Tov. Rajšp nam
j je podal jasno sliko plačilnega osnutka ter obljubil uveljaviti nekatere nasvetovane pripombe. Za temeljito poročilo kakor za trud, ki ga ima v boju za izboljšanje našega položaja, se tov. Rajšpu predsednik srčno zahvali. Pravo zborovanje se je vršilo v četrtek, dne 16. julija, pri Kapeli, ki je bilo dobro, obiskano. Po običajnem pozdravu se spomni predsednik umrlega, pri vseh priljubljenega tovariša nadučit! Mihaliča, katerega spominu zakličejo navzoči »Slava!« Za tem omeni nekatere napake, ki ovirajo in motijo naša zborovanja ter jih je treba zaradi tega odpraviti.
Tovariš Cilenšek je temeljito obdelal vprašanje o naši izobrazbi, omenjal pomanjkljivosti sedanjih učiteljišč ter priporočal samopomoč v lastni nadaljni na-obrazbi. O zadnjem Zvezinem zborovanju je poročal tov. Maurič ter omenil posebno sramotno dejstvo, da se nahaja še toliko slovenskega učiteljstva izven organizacije. Ustavil se je pri točki o sanaciji naših listov, prebral imena naročnikov »Popotnika«. »Učiteljskega Tovariša « ter izrazil željo, da stori vsak svojo stanovsko dolžnost in deluje za izpopolnjenje listov v gmotnem in duševnem oziru. Ker je bil čas kratek, je omenil predsednik iz osnutka učiteljskih plač le najvažnejše, poudarjajoč, da se je treba za uresničenje potegniti naši organizaciji z vso odločnostjo. Prav živahna debata se je vnela o nekaterih predlogih za letošnjo uradno konferenco, osobito o krajnih zemljevidih ljutomerskega okrajnega glavarstva. Delegatom je bil izvoljen tov. Maurič, namestnik pa tov. Cvetko in tovarišica Jan-dlova. Ko se predsednik poslovi od vrle članice tov. Zenkovicheve ter želi srečo tov. vojakoma Velnarju in Luknerju, zaključi dobro uspelo zborovanje.
Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 6. avgusta 1914, ob 10. uri predpoldan v hotelu »Avstrija« v Slovenski Bistrici. Vzpored: Zadnji zapisnik, poročila, dopisi, reševanje raznih društvenih in stanovskih zadev; volitev delegatov za glavno Zavezino zborovanje po novih pravilih; eventualno predavanje K obilni udeležbi vabi odbor.
Književnost.
Kažipot Ljubljana-Gorenjsko, Po-stojna-Trst. Izdala in založila »Slovenska sokolska zveza«. Nismo še imeli tako lepega in preglednega kažipota po Kranjskem in Ljubljani v rokah, kakor je pričujoči. Tiskan je na najfinejšem papirju, obsega skoro sto strani in krasijo ga res krasne slike iz Ljubljane, slikovite Gorenjske in pa nedosežne Postojnske jame. Kdor se hoče poučiti o lepih naših krajih ali kdor hoče prepotovati ožjo našo domovino, naj si ga gotovo nabavi. Stane le 60 vinarjev, s pošto 70 vinarjev, in se dobiva pri »Slovenski sokolski zvezi«, v Narodni knjigarni« in pri tvrdki L. Schwent-ner v Ljubljani. Ker je skupilo namenjeno za pokritje stroškov prepovedanega zleta, kažipot vsakomur priporočamo. Naj si ga vsakdo naroči!
Razpis umetniške nagrade. Da se okrase slovenske hiše s slikarskimi umotvori slovenske duše, narodne lepote in domačega čara, se je odločilo založništvo »Slov. Ilustrovanega Tednika«, da izda serijo žanrskih slik iz slovenskega ljudskega življenja. Kot prvo tako sliko hoče izdati za Novo leto 1915. žanrsko slikarsko umetno iz kmečkega življenja koroških Slovencev. V to svrho razpisuje založništvo nagrado 600 (šeststo) kron za najboljšo žanrsko sliko iz ljudskega živ-
%
Prav tako dobro ko 1 zrnata kava diši ob pravilni pripravi • edino popolni kavini nadomestek: Kathreinerieva Kneippova sladna kava.
Sam z dobrim mlekom in malo sladkorjem zaužit, je pristni
Kathreiner pijača, kakršna mora biti.
Kdor hote kal natanlnetiega ntall, naj piie Kattiralnerjevim «uornlcam za tladno kavo d. dr., Düna] I., Annaga»* it. 8.
ljenja koroških Slovencev. Slika bodi veselega značaja in predstavljaj n. pr. prizor narodne šege, navade, zabave, svatbe, žegnanja, veselice, plesa pod lipo i. p. Vporabljajo naj se narodne naše sedanje ali pretekle dobe. Tekme se morejo udeležiti slovenski umetniki. Slika, ki ji prisodi umetniška jury, pomnožena z založnikom in urednikom »Slovenskega Ilu-strovanega Tednika«, nagrado 600 (šest-sto) kron, preide v neomejeno last založnika S. I. T., ki izda po njej v najboljši tehniki izvršeno barvasto reprodukcijo v merilu 40X50 cm kot nagrado naročnikom S. I. T. Original slike bodi torej izvršen vsaj v merilu 80X100 cm. Slike za to tekmo je poslati na naslov uredništva S. I. T. najkasneje do 1. oktobra 1914. Založništvo in uredništvo »S. I. T.«
Album slik iz življenja pokojnega prestolonaslednika in njegove družine. Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednce, ali pa se v celoti lahko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma ie zredno nizka in znaša samo 1 K, tako, da stane torej posamezna slika samo 6 vinarjev. Vsaka slika odnosno razglednica je umetniško dovršena ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je dosedaj izšlo. Slike, združene v tem albumu, pred-očujejo najznačilnejše dogodke iz življenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih je posebno razviden njegov ljudomili značaj, moška moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske domovine. Ta krasni album se dobi in naroča v knjigotržnicah in v Učiteljski tiskarni.
»Matica Slovenska« izda za 1914. 1. te-le knjige: Slike z dežele, spisal Fr. Ks. Meško. 2. Izvirni roman »Pertinčarjevo pomlajenje«, spisal E. Kristan. 3. Izvirni roman »Njeno življenje« (motiv: materinsko trpljenje), spisala Zofka Kveder. 4. Slov. narodne pesmi. 5. Hrv.-srbske narodne pesmi (lirske). 6. Shakespeare: »Sen kresne noči« in »Komedija zmešnjav«, prevel O. Zupančič. 7. Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka, I. del., uredil dr. D. Lončar. — Prosimo lepo poverjenike in člane, naj nemudoma pošljejo udnino za tekoče leto. Vabimo vljudno vse tiste, ki do zdaj še niso Matičarji, naj blagovolijo pristopiti. Članarina znaša letno 4 K, usta-novnina 100 K.
Slovenska Žena, glasilo slovenskih žen. Te dni sta izšli št. 11. in 12. prvega letnika tega za napredek slovenskega ženstva tako važnega lista. Vsebina teh dveh zvezkov je sledeča: 1. Mlarija Doli-narjeva: Na planini. 2. Branislav Nušič: Moje bistro dete. 3. Matilda K.: Mojemu sinku. 4. Matilda K.: Gorje. 5. Matilda K.: Hrepenenje. 6. Matilda K.: V daljavo. 7. M. Gregoričeva: O naprstniku. 8. Hašano-va: Sanje in resnica. 9. Ženski poklici. 10. Ženski študij. 11. Iz socialnega življenja žen. 12. Slovensko žensko gibanje. 13. Žene v javnosti. Uredništvo pravi v svojem oklicu: »Po dolgem času je izšel prvi letnik »Slovenske Zene«. Materialen uspeh ni ugoden. Da list ni redno izhajal, je bil vzrok predvsem ta, da upravništvo ni moglo pokrivati velikih tiskarniških stroškov, ker naročnice nišo redno plačevale naročnine.« Resnica je, da se mora pri nas vsak list boriti z velikimi gmotnimi težkočami. In če upoštevamo dejstvo, da je skrajni čas, da se začne tudi naše ženstvo bolj zanimati za vse panoge javnega življenja, tedaj uvidimo tudi velikansko važnost in potrebo slovenskega ženskega lista. In naše mnenje je, da bi ne smelo biti slovenske žene, slovenskega dekleta, ki bi ne bila naročena na »Slovensko Zeno«. Mi le pozdravljamo izda-jateljstvo, da se ne boji ogromnih stroškov, da ni izgubilo poguma in da bo list še nadalje izhajal. Dolžnost slovenskega ženstva pa je zdaj, da list naroči. Uredništvo in upravništvo lista je v Spodnji Šiški—Ljubljana. List velja za vse leto 8 K, za učiteljice 6 K.
Kranjske vesti.
—r— Urednik našega lista, tovariš Engelbert G a n g 1, je mobiliziran. Ko je prvo noč korakal s svojimi vojaškimi tovariši proti Sv. Luciji, je izpodrsnil v temni noči v skalnati prepad ter si zlomil levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljani, kjer so mu uravnali in obvezali roko. Želimo mu od srca, da srečno okreva.
—r— Poročil se je dne 27. julija tovariš Tit Grčar, učitelj v Št. Rupertu, s to-varišico Minko Likarjevo, učiteljico v Št. Rupertu. Bilo srečno!
—r— Deželna gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto s 1. oktobrom 1914. Šola je enoletna in traja od oktobra do konca julija. V šolo se sprejme 12 notranjih gojenk. Gojenke stanujejo v zavodu šolskih sester de Notre Dame in plačujejo za hrano
in stanovanje po 30 K na mesec. Za gojenke iz Dolenjskega, ki so podpore potrebne, dovoljuje deželni odbor 6 ustanov po 15 K na mesec, to je polovico preskrb-nine, ki jo je plačevati redu šolskih sester. Prošnje za sprejem in za ustanove je predložiti do 1. septembra t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmihelu, p. Kandija, kjer se dobe tudi vsa podrobna pojasnila.
—r— Tečaj za uporabo sadja in zele-njadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 31. avgusta do 4. septembra s sledečim vzporedom: V pondeljek, 31. avgusta, od 2.—4. popoldne: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadja. Od 4. do 6.: Praktične vaje v sadni kuhinji. V torek, 1. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Kipenje. Kisanje zelenjadi. Konserviranje zelenjadi v kozarcih in pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje, Popoldne od 2.—4. ure: Naprava marmelad (zalzna), mozge (po-vidla) in zdriza. Od 4.—6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V s r e d o, 2 septem-' bra, od 8.—10. ure dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih konserv. Od 10.—12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne: od 2.—4. ure: Naprava soka iz jagodičevja in drugega sadja. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek, 3. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4. do 6. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V p e t e k, dne 4. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava octa. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja prve tri dni, oziroma štiri dni so namenjena našim gospodinjam in dekletom. Od 3. do 4. septembra pa gospodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dni ali pa tudi samo prve 3, ozir. 4 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 20. avgusta. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega, ki za podporo pravočasno po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stroške' za pot do Novega mesta in za prehrano po 1 K 50 v na dan. Vendar se izplača podpora le tistim, ki se jim je izrecno dovolila. Prigla-silom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik udeležiti tečaja. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, pošta Kandija, Kranjsko.
Štajerske vesti.
—š— Zahvala. Ob 251etnem naduči-teljevanju na Humu, ob imenovanju tukajšnjim častnim občanom ter ob spolnjeni 601etnici so se mene ljubi tovariši, kakor cenjene tovarišice in drugi prijatelji v tolikem številu s prisrčnimi častitkami spominjali, da mi ni mogoče vsakemu posebej izreči zahvalo. Zato tem potom starim in mladim tovarišem, tovarišicam in drugim prijateljem kličem: »Srčna hvala in krepek Bog živi!« Anton Porekar, nadučitelj, Hum, p. Ormož.
Goriške vesti.
—g— Zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. — Minuli teden so se izvršili na ženskem učiteljišču zrelostni izpiti. Izpraševalni komisiji je predsedoval šolski svetnik dr. Kos. Izpite šti prebile kandidatinje, in sicer za slovenski učni jezik: Balanč Gabrijela, Batič Antonija, Bratuž Davorina, Budal Pavla, Fleiss Andrijana, Jereb Marija, Klančič Josipi-na, Križnic Helena, Kiirner Marija, Mle-kuž Zora (z odliko), Mozetič Zora, Oma-hen Slavica, Pahor Marjeta (z odliko), Pavlin Antonija. Torkar Olga, Skerl Karo-lina (z odliko), Toroš Antonija, Uršič Amalija, Vodopivec Leopoldina, Vyzourek Marija, Weber Josipina; za slovenski in hrvatski učni jezik: Jurenčič Dragica, Per-čic Terezija, Tomac Josipina; za slovenski in nemški jezik: Bratuž Doroteja (slov. z odliko), Čuček Valerija in Čuš Olga (obe z odliko slovensko in nemško), Janežič Ema, Koser Julija (nemško z odliko), Lah Albina in Pečar Pavla (obe slovensko in nemško z odliko), Pickerle Marija, Rozman Josipina (slov. z odliko), Strel Ivana, Trobej Cecilija, Urh Ljudmila (slov. z odliko), Vinšek Nada (slov. in nemško z odliko), Zupančič Terezija (slov. z odliko), Zejn Berta (slov. in nemško z odliko).
Istrske vesti.
—i— Umrl je v Podgrajah v Istri nadučitelj Hinko Persoglia, 74 let star. Zadela ga je kap. Služboval je 54 let, v Podgrajah je služil skoro 30 let. Živel je le za šolo in svoji ženi in sinu. Pogreba (dne 20. t. m.) so se mogli udeležiti zaradi neprimernega časa samo 2 tovariša in ena tovarišica s Kranjskega. Naj v miru počiva!	_____
Splošni vestnik.
»Slovenski Ilustrovani Tednik« bo
redno izhajal ter bo priobčeval slike o najnovejših dogodkih, ker je stopil v zvezo z ilustračno centralo na Dunaju, ki ima več posebnih vojnih poročevalcev-foto-grafov» Ta teden priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik« sledeče slike: Nadvojvoda Friderik, najvišji poveljnik avstrijske armade, v krogu višjih častnikov v Ljubelja, baron Giesl, Tisza, slike z Bosne, Ze-muna, Belgrada itd. itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik« se dobiva po vseh trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 22 v. Naročite se nanj, stane četrtletno le 2 K 50 v. Naročnino je poslati naprej.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana sadraga i omejenim lamstvom.
Promet do 31. julija K 128.161-89,
Uradne nre: Vsak čet/tek od 7,2.-7,3, popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgoVee
Grorici
TržažOra ■ulica, štev. IG v lastni hiši in Tekalisče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica 86 nakajd V bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. ' •
Ustanovljeno leta 1869.
Orgle, harmonije piana in pianina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
Pošilja cenike brezplačno in franko.
¡Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3*— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neiigajajoče se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prano Souvan ein
Ljubljana, ^f*"« ÍSLe2
Posebno bogata zaloga
enbna 23 moška II
»UfttóíS oblačila ■ ■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
BO
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.

Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne
ugodnosti glede cen In plačila. MMflfflHMMMBBraa
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	,	c>
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
obstoji od leta 1883. Vzorci poštnine prosto!	^	Izredno nizke cene!


Barhenti Vsevrstne taninske izdelke Damasti
cS —«»•» CÍ
kanafasl M. JírSOVá, ^
kepri	7 volnena
platna posestnica rokotvorne tkalnice roba
SS. v Novém Hradk« Met-95 Češko.
Najlzvrstnejše in najboljše ta rab urice izdeluje m razpošilja	q
Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic
Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi L 1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem ^vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi kjasne taraburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Knjigoveznica
Anton Janežič
lE^lorij anska Ulica 1/4
86 priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za Izvrševanje vseh v knji-goveško stroko »padajočih
del.
iiimniiiiii
Pri večjih naročilih 10'/, popusta.
- Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
Velika izbiral
Solidna postrežba!
G
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
J. Pogačnik
s
mizarstvo.
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Koiizej)
■aaaaa

■■■»■■■■■■■■■■■•■a
■
Zaloga spalnih ter je- [	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih j	: c vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : j	in otroških vozičkov.

■■■■■■■■■■
■••"•■.»(•«■■■"""(••»»«•••■«•«iii
zgotovljena iz ta- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovratnl omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo In ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik
T-r
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
Zalagatelj e. In kr. armade, vojna mornarice, domobrancev Ltd.
OčtU i« Klpalaikl ■«taičao po zdravnikih predpisih. T»plomeri, b«rft-metrl, mikrMkopi, daljnogledi Bnseli. floen, Zei«« iTd!
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica Z električnim obratom.
Canikl
brosplafin*.

Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkai!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20 — naprej, plošče od K 1-50 naprej
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
■ 8
S
B
• • • • • •
avstro-ogrske monarhije
na DDvLaaetj-u., I., T^ipplirig-erstreissse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, vLČiteljslsa, djr-cLŠtva,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu.
Slino ngodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško In Kranjsko v Gradcu, RadetzkystraGe 10.
S
Q
ima v zalogi naslednie knjige:
1.	A. Rape: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je KI-—, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'— s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K I'—, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K T—, s pošto 16 h več.
5.	Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in H. zvezek, K l'-—.
6.	Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek.
7.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
8.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožetu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'—.
9.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
10.	Dr. E. Rretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.
5
S ■
8

ij.,1 ...J
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajocih tiskovin.	V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".





mmm