List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
9. številka	JToliet, minois. 7. februarja 1908	I^otiiil, XVI
UMOR KRALJA
IN KRALJEVIdA.
Portugalski kralj Carlos I. in prestolonaslednik bila ustreljena zadnjo soboto.
MORILCI NA BEGU USMRČENI,
Kruta vlada povzročila žaloigro. Novi kralj proglašen. Mir.
Lisbona, 1. febr. — Kralj Carlos ih prestolonaslednik sta bila nocoj umorjena. Morilci so bili na mestu usmrčeni.
Washington, 1. febr. — Po ameriškem poslaniku Bryanu v Lisboni državnemu tajništvu poslani kabelogram pproča nakratko o nocoj izvršenem umoru kralja Carlosa in prestolonaslednika. Predsednika Roosevelta je o tem takoj obvestil prvi pomožni državni tajnik Bacon. Predsednik je izrekel svoje najgloblje obžalovanje nad umorom. Jutri odpošlje omiloval-no brzojavko na kraljevsko družino.
(Carlos I. je bil rojen dne 28. sept. 1863 kot sin portugalskega kralja Lu-dovika I. in Marije Pije, hčere italijanskega kralja Viktor Emanuela. O-ženil se je leta 1886 z Marijo Amalijo, princezinjo Orleans-Bourbonsko, in je sledil svojemu očetu dne 19. okt. 1889 na portugalskem prestolu. Prestolonaslednik Luiz Philippe je bil rojen dne 21. marca 1887. Drugi sin je dne 15. novembra 1889 rojeni princ Manuel.)
Po umoru.
Lisbona, 3. febr. — Umor kralja in prestolonaslednika je na celem Portugalskem napravil takšen vtis, da je prebivalstvo kakor mrtvično. Vkljub kritičnemu položaju, v katerem se dežela nahaja, ni nihče pričakoval tace-ga dejanja. Kraljica je prebila prošlo noč med mrtvaškima odroma, na katerih sta ležali v kraljevski palači trupli njenega soproga in njenega starejšega sina. Čete so stražile palačo in oddelek konjištva je obkrožal hišo, ki je v nji prenočil prvi minister Franco. Pred vsemi javnimi poslopji so bili razpostavljeni vojaki in rezerve so stale v vojašnicah pod orožjem. A pričakovana revolucija je izostala in razim vojakov ni nihče motil nočnega miru po cestah.
Novi kralj proglašen.
Davi je prvi minister Franco proglasil nastop vlade princa Manuela in koj nato so častniki armade in mornarice kakor tudi visoki dostojanstveniki prisegli novemu vladarju zvestobo.
Prvi minister Franco je izjavil, da bo postopal najostreje, samo da onemogoči vstajo. Ker je poslanska zbor niča razpuščena, bo sklical samo gosposko zbornico na sejo, da pripozna nastop Manuelove vlade.
Kako se je izvršil zločin.
Na tisoče oseb je predsinočnjim na kolodvoru pričakovalo povratka kraljevske rodbine. Ker je bilo vreme izredno lepo, je čakal odprt voz kralja in njegovih. Da ljudstvo nikakor ni ljubilo kralja, je bilo razvidno iz tega, ker ga je ob prihodu le malokdo pozdravil. Baš ko je kočija zavila v ulico Rua do Arsenal, je počilo več pu-šek, in čin je bil izvršen. Šesteri zarotniki so prihiteli prav do kočije, predno so ustrelili. Kralj in prestolonaslednik sta se nekoliko dvignila s svojih sedežev, a takoj spet zgrudila nazaj v svoja sedeža vsa okrvavljena. Kočijaž je mahnil z bičem po konjih in ti so zdirjali na Arzenalski trg. Koliko strelov je bilo sproženih, ni določeno. Zločinci niso takoj pobegnili, kajti celo ko se je kraljica vrgla pred svoja dva sina in je z rožnim šopkom mahala po morilcih, so zarotniki še večkrat ustrelili.
Hrabra kraljica ranjena.
Princ Manuel je medtem potegnil iz žepa revolver in streljal, a je sam dobil kroglo v desno roko. V ozadju kočije sedeč strežaj je bil tudi ranjen in druga kroglja je baje zadela kraljico v pleče.
Šele ko so se napadalci obrnili v beg, so se spremljevalci zavedeli in postavili v bran. Trije morilci so bili med begom ustreljeni, ostali trije pri-
Voz je medtem dospel v arzenal m vrata so takoj zaprli. Vkratkem so dospeli bližnji sorodniki m ministri. In čez nekaj minut so se ze bližale čete od vseh strani in prestrašeni meščani so bežali v svoje hiše, kjer so trepetaje pričakovali nadaljnjih stvari. A nemirov ni bilo in nedelja je mini a brez vmesnega dogodka.
Madrid razburjen.
Madrid, Špansko, 2. febr. — Vest o umoru portugalskega kralja in prestolonaslednika je tukaj povzročila ve-
liko razburjenje, in v vladnih krogih se spet obnavlja strah, da se ne-cega dne izvrši sličen zločin v Madridu z ozirom na krepko propagando anarhistov, ki so izvršili že več ponesrečenih atentatov na kralja in kraljico.
Nesrečna kraljica.
Madrid, 3. febr. — Vlada je odposlala v Lisbono križarko “Princessa de Asturias”.
Lisbonski poročevalec listu “Impar-sial” brzojavlja: Ko je kraljica-vdova Marija Pija v soboto zvečer dospela v arzenal, so zdravniki ravno izpirali obličje kralja in prestolonaslednika. Kraljica se je vrgla čez truplo svojega sina in samo s silo so jo mogli odstraniti. Ko se je kraljica-vdova dvignila, je bila njena obleka vsa okrvavljena; potem se je kraljica onesvestila.
Morilci.
Lisbona, 3. febr. — Mesto je še vedno strašno vznemirjeno in oblasti se zelo trudijo, dognati podrobnosti zarote, ki je povzročila umor kralja in prestolonaslednika. Danes se je dognalo, da je bil eden od usmrčenih morilcev, Buica, vdovec, ki zapušča 7 let staro hčerko in le nekaj mesecev starega sinčka. Časopis “Notioias” trdi, da je bil eden od usmrčenih morilcev Španec, ki je bil ob neki nedavno odkriti zaroti prijet, a kmalu nato izpuščen. Eden prijetih morilcev je Italijan, član orkestra v nekem lisbon-skem gledališču. Ta je postal v ječi histeričen. Ker se je bati samoumora, se mu dajejo obedi brez noža in vilic.
Novo ministrstvo.
Lisbona, 4. febr. — Prvi minister Franco je opustil svojo diktaturo in s svojo vlado odstopil. Takoj je bilo sestavljeno novo ministrstvo, z admiralom Ferreira do Amaral kot prvim ministrom, a brez posebnega področja. To smatrajo za znamenje, da je Franco oddal in opustil, vsaj pred javnostjo, svojo kruto oblast, ki je povzročila strašno žaloigro v'kraljevski rodbini. Prisiljen je bil k temu koraku, da pomiri ljudstvo in tako prepreči grozno revolucijo," kajti samo iskrice je treba, da se tleči revolucijonarni zu-beljček razplamti v ogropien požar.
Pogreb dne 8. februarja.
Lisbona, 5. febr. — Kralj Manuel, ki je bil v soboto zvečer, ko sta bila njegov oče in brat umorjena, tudi ranjen na roki in obrazu, se nahaja na poti okrevanja.
Uradno glasilo v svoji današnji izdaji naznanja, da se bo pogrebna slovesnost za pokojnega kralja in prestolonaslednika vršila v soboto, dne 8. februarja, dopoludne ob 10. uri v kraljevskem panteonu sv. Vincenta v Lisboni.
Narodno žalovanje bo po odredbi nove vlade trajalo tri mesece. Sicer pa je ljudskega žalovanja kaj malo opaziti.
Drobne vesti k žaloigri.
Lisbona, 5. febr. — Obsedno stanje je bilo proglašeno včeraj in vsa ustavna poroštva so suspenaovana. Vsepovsod stražijo vojaki.
Fientes de Onoro, Špansko, 5. febr. —Semkaj so dospela poročila, da je bila v mestu Oporto proglašena republika (ljudovlada) in postavljena v službo začasna vlada.
Lisbona, 5. febr. — Pravijo, da je imel kralj Carlos svoje življenje zavarovano pri neki angleški družbi za $200,000 in pri neki španski za $22,000.
Lisbona, 5. febr. — Tretji usmrčeni morilec je bil Španec, imenoma Cor-dova. Prijete tri osebe nimajo z u-morom nič opraviti. Kraljico je rešil neki vojak, imenoma Valiente, ki je odbil namerjeno karabinko morilčevo in bil sam ranjen.
Lisbona, 5. febr. — V tukajšnje pristanišče so dospele davi štiri britanske križarke.
Dramatičen prizor.
Lisbona, 6. febr. — Dramatičen vmesni dogodek, ki se je odigral ob mrtvaškem odru kralja Carlosa, se šele sedaj objavlja. Ko je kraljica Arna lija tam klečala, je nepričakovano vstopil bivši prvi minister Franco. Kra ljica je poskočila, in ko je došleca spoznala, mu je zaklicala s strašno šleča spoznala, mu zaklicala s strašno bridkim glasom, ki sicer nikakor ni njeno svojstvo, kažoč na obe trupli: “To je Vaše delo!” Franco je prebledel, zajecljal nekaj besed in se odstranil.
Tudi v seji ministrskega sveta koj po atentatu je prišlo do sličnega prizora. Navzoči vojvoda do Oporto brat umorjifiega kralja, je najostreje dolžil Franca, da je kriv dvojnega u-mora. Tako hudo sta se sporekla, da so ju drugi navžoči morali ločiti, da preprečijo tepež.
__Rojaki naročajte se na Amerikan-
skega Slovenca, ki je najstarejši slo-venski list v Ameriki. Stane le $1.00.
ALI SE UDARITA RUS IN TUREK?
Odlični ruski list “Novoje Vremja” govori o bližnji vojski med križem in polumesecem.
KER TURČIJA NAPADA PERZE.
Ali bo general Steselj obsojen na smrt? Pravda bo te dni končana.
Petrograd, 5. febr. — Dnevnik “Novoje Vremja”, ki dostikrat služi kot vladni ustnik, resno razpravlja možnost sovražljivosfi med Rusijo in Turčijo, v zvezi z večkrat omenjenim mejnim prepirom med Rusijo in Perzijo! Časopis pravi, da je sedanji trenutek za Turčijo najugodnejši za vojsko, ker je Rusija zamotana v notranje homa-tije, njena armada še pretresena in rusko-turška meja brez močnih utr-deb.
Na posebno očividnem mestu objavlja časopis brzojavko od svojega poročevalca v Tiflisu, po kateri smatrajo ruski armadni častniki v Kavkazu vojno za verjetno ter mislijo, da se ista začne najkasneje meseca aprila. Gibanja turških čet ob meji so od dne do dne bolj grozeča.
Marširajo proti Perziji.
Petrograd, 5. febr. — 5,000 mož vojaštva je dobilo ukaz, odmarširati iz severnega Kavkaza na turško-per-zijsko mejo. To se je zgodilo vsled neprestanih napadov turških čet na perzijska mesta.
Smrtna kazen za Steslja?
Petrograd, 4. febr. — Obravnave v Stesljevi pravdi pred vojnim sodiščem se bližajo svojemu koncu. Danes je imel avditor general Gurskij svoj sklepčni govor in je zahteval, naj se Steselj in soobtožena generala Fock in Reiss obsodijo na smrt; Steselj, ker je trdnjavo Port Artur predal pone-potrebnem, a Fock in Reiss kot sokrivca. Za generala Smirnova, ki je obtožen, da ni ničesar storil v prepre-čenje predaje, je Gurskij zahteval štiri leta zapora pri trdem delu. Avditor (vojaški sodnik) je povdarjal, da se pri Steslju in Focku utegnejo vpošte-vati olajševalni razlogi,ne pa pri Reis-su, ki je lažnivec in bahač. Medtem ko je general Gurskij v skoro šest-urnem govoru rešetal obtožence, so ti sedeli, ne da bi zinili. Vsem, izimši Focka, je srce utripalo. Posebno general Reiss je bil videti v velikem strahu, kajti venomer si je roke lomil.
Jutri se prično zagovori odvetnikov za obtožence.
Ogromno preseljevanje.
New York, 2. febr. — Po poročilih vseh prekomorskih parobrodarstvenih družb se je meseca januarja priselilo 15,432 medkrovnih potnikov, dočim se jih je vrnilo v Evropo 58,767.
Najbogatejše vseučilišče v deželi.
Stanford University, Cal., 2. febr.— Skupno premoženje tukajšnjega vseučilišča znaša po pravkar objavljenem letnem poročilu upravnega sveta od 35 do 40 milijonov dolarjev. Kačih trideset milijonov dolarjev je naloženih v prvovrstnih hipotekah (zastavah nepremakljivega blaga) v San Franciscu, Chicagi, New Yorku in Londonu, in dohodki iz obresti teh zastav presegajo upravne stroške za zavod prav znatno.
Azija gradi jeklarne.
New York, 2. febr. — Kitajski kapitalisti nameravajo po semkaj dospelih poročilih, zgraditi ogromno jeklarno v Hankowu, Kitajsko. Ta jeklarna, ki bi Stala nad $6,000,000 in je že krita z glavnico, ima baje zalagati jekleno blago potrebno za gradnjo železnic v osrednjem in severnem Kitaju, a ko-nečno bode pač oskrbovala velik del vzhodne Azije. Vposlala so se že v Ameriko vprašanja zaradi dobave blaga potrebnega za to gradnjo. Tudi na Japonskem in v Vzhodni Indiji zgradbe nove velike jeklarne, ki je zanje že naložena glavnica nad $25,000,-000. /
Harry Thawova sestra.
London, 5. febr. — Predsednik raz-poročitvenega sodišča, Sir Birrell Barnes, je danes dovolil po kratki obravnavi, ki se je vršila tajno, grofinji Yar mouth, rojeni Alice Thaw iz Pitts-burga, odlok, po katerem se njen zakon z grofom Yarmouth razvezuje. Razporočenka je hči pokojnega mnogokratnega milijonarja Wm. Thaw in sestra v zavod za blazne zločince poslanega Harry K. Thawa. Njen mož je postal aprila meseca 1903 grof George Francis Alexander Senacia of Yarmouth.
Harry K. Thaw.
New York, 1. febr. — Harry K. Thaw je bil danes opoludne po porotnikih od obtožbe umora oproščen, ker je takrat, ko je ustrelil arhitekta Stan-fofda White, bil blazen. Po prečkanju razsodbe je predsedujoči sodnik kazenskega sodišča izročil Thawa zavodu za blazne zločince v Matteawanu in odredil, da ima tamkaj ostati tako dolgo, dokler posebna komisija ne dokaže, da je zopet pri polni pameti in ne več nevaren za občinstvo. Porotniki so se posvetovali 25 ur in glasovali so 14 krat.
New York, 5. febr. — Harry K. Thaw, ki se nahaja v državnem zavodu za blazne zločince v Matteawanu, je naprosil svoje odvetnike, naj mu takoj zagotovijo prostost. Ce ga pa seJiaj popolnoma ne oproste, naj ga vsaj. rajši izroče zasebnemu zdravilišču. Glavni zagovornik Littleton v zadnji pravdi in Thawova mati pa sta še vedno za daljše čakanje, ker mislita, da bo upanje na osvoboditev pozneje večje nego sedaj.
Novi predsednik premogarske zveze.
Indianapolis, Ind., 3. (ebr. — Thomas L. Lewis iz Bridgeporta, Ohio, je bil danes proglašen kot izvoljeni predsednik premogarske zveze (United Mine Workers of America.) Po poročilu števcev je bilo oddanih skupaj 127,325)4 glasa za predsedniškega kandidata. Od teh je dobil Lewis 64,-563)4 in W. B. Wilson, dosedanji taj-nik-blagajnik, 62,472 glasov. Lewis-ova večina znaša torej 2381)4 glasa. Tajnik-blag jnikom je bil izvoljen W. D. Ryan iz države Illinois.
7 delavcev usmrčenih.
Sunbury, Pa., 3. febr. — Vsled eksplozije parnega kotla v valjarnah tvrdke Van Allen & Co. v Northumber-landu je bilo sledečih 7 delavcev usmrčenih: David Clark, Samuel Sarviss, George Kress, Wm. Jones, Grint Leader, Wm. Brouse in John Shevlin, Štirinajst drugih delavcev je bilo hudo ranjenih, 2 od njih smrtnonevarno.
Tako je prav.
Buffalo, N. Y., 2. febr. — V sinočni posebni seji občinskega sveta v mestecu West Seneca, ki je bila sklicana v posvetovanje, kako odpomoči stiski tam živečih 1500—2000 inozemcev brez dela, je bila dovoljena večja svota denarja v napravo ljudskih kuhinj in nadalje je bilo odrejeno, da se ima večjemu številu brezposlencev dati delo pri izkopavanju za nameravano kanalizacijo.
Inozemci v stiski.
Buffalo, N. Y., 31. jan. — V mestu Seneca je včeraj urad skrbnika revežev oblegalo 500 moških, ki so prosili hrane. Večinoma so bili inozemci, ki so delali v tamošnjih jeklenih in železnih tovarnah, a vsled zaprtja ¡stih sedaj nimajo več zaslužka. Štiri moške so danes prepeljali v bolnišnice napolsestradane. Tu mislijo, da se položaj še poslabša, ker se v West Seneki nahaja 3,000 inozemcev brez dela.
Občinski svet je sklical posebno sejo, da se bo posvetoval o sredstvih in potih v podpiranje siromašnih.
Delo spet začeto.
Philadelphia, Pa., 5. febr. — “Pennsylvania Steel Co.” v Steeltonu, Pa., ki je več mesecev počivala, spet začenja polno poslovanje z 2,500 delavci.
Štrajkujoči dijaki.
Bellaire, O., 1. febr. — Vsi dijaki tukajšnje šole “Bethany College” nameravajo zaštrajkati, t. j. zapustiti zavod, in 65 jih je že izvršilo svojo namero. Učiteljski zbor in uradniki zavoda so namreč izključili 15 dijakov, ker so se udeležili sežiganja podobe predsednika imenovanega zavoda, C. Ramblet-ta, oziroma isto povzročili. Ostali dijaki so nato odločno zahtevali preklic izključilnega povelja in sklenili, zapustiti zavod.
Trpinčenje v blaznicah.
Springfield, 111., 1. febr. — Pravkar po navodu guvernerja Deneena objavljeno poročilo o vsakovrstnih nezgodah, ki so se pripetile leta 1907. v bar-tonvillskem zavodu za neozdravne brezumnike, navaja število istih na 705. Med njimi so bili 4 smrtni slučaji vsled trpinčenja in 1 vsled samoumora; kakor tudi 565 slučajev lahkih ranitev na obrazu, rokah in drugih udih, 10 težkih ranitev, 11 opeklin itd.
S poročilom je poslal superintendent dr. Zeller primerjalno razpredelnico o nezgodah, ki so se pripetile v drugih sličnih za vzorne zavode srna-tranih bolnišnicah za neozdravne brezumnike, božjastne in slaboumne revčke. V primeri s temi je poročilo o bartonvillskih nezgodah primerom; ugodno.
ŽELEZNICE TOŽIJO 0 SLARIH ČASIH.
Nerabljenih tovornih vagonov imajo po neštetih kolodvorih na stotisoče.
ZGUBA UPRAV VELIKANSKA,
In vendar pravijo, da prosperiteta v deželi bujno procvita.
New York, 5. febr. — Več visokih železniških uradnikov je danes razpravljalo poročilo o vagonih, ki stoje po kolodvorih nerabljeni; dotično poročilo. je objavila “Car Efficiency”-komisija Zveze ameriških železniških družb. Po tem poročilu se je nahajalo dne 22. januarja 339,053 tovornih vagonov nerabljenih po tovornih kolodvorih 153 železnic. Iz tega se kaže za omenjeno število železnic izguba v znesku $2,000,000 na mesec na obrestovanje naložene glavnice. Uradniki kažejo na to, da je še dne 30. oktobra 1. 1. 161 železnicam nedosta-jalo ali primanjkovalo 86,811 vagonov v prevažanje nagromadenega voznega blaga; iz tega se kaže razlika za 425,-864 vagonov v 4 mesecih. Če prera-čunimo vrednost tovornega vagona z $1000 (tako se navaja ista v konečnih računih o dohodkih in stroških železniških), potem vidimo, da železniški materijal v vrednosti $339,053,000 nerabljen počiva oziroma ne daje nobenega dobička. Če prištejemo vrednost 3500 nerabljenih parovozov ali lokomotivov z $15,000 kos, potem daje to železniškega prometnega materija-la brez cene v znesku $400,000,000. In vendar je v deželi baje velika prosperiteta. Kako se to strinja?
Ogromen vodovod.
San Francisco, Ca!., 3. febr. — Četvera ob zalivu ležeča mesta nameravajo napraviti skupen vodovod, ki jih ima za nedogleden čas 'zalagati z dobro vodo in ki bo stal kacih $100,000,-000. . Da se to.izvede, se ima naprositi postavodaja, da napravi postavo, po kateri se ustanovi posebna vodna komisija zvana “Metropolitan Water Commission,,’ da izvrši ogromni načrt. Voda se ima napeljati po ceveh iz gorovja Sierras v četvera mesta, Od sto milijonov dolarjev se ima petdeset milijonov uporabiti za nakup četverih, zasebnim družbam pripadajočih vodovodov v mestih San Francisco, San Mateo, Alameda in Contra Costa, osta nek pa za polaganje novih cevi in druge potrebne gradnje.
Pamet zmagala.
Lansing, Mich., 31. jan. — Predlog, naj se sprejme v ustavo klavzula ali pristavek, ki odreja za celo državo pro hibicij o, je tukaj zborujoči ustavni konvent s 55 proti 39 glasom zavrgel.
Tornado.
Besson, Miss., 2. febr. — Vsled ciklona, ki je sinoči pridivjal v ta okraj, je bilo 8 oseb usmrčenih, 4 so bile smrtno ranjene in najmanj 100 jih bilo lahko poškodovanih. Bati se .pa je, da naraste število mrtvih na 25, ker se pogreša še več črncev, katerih hiše so popolnoma razdejane. Gmotno škodo cenijo že sedaj na čez $300,000, a naraste bržkone do pol milijona dolarjev. Tornado je razdejal 4 cerkve, 6 bombaževih predilnic, več prodajal-nic in nebroj hiš. V dobi petindvajsetih let je to četrti ciklon, ki je obiskal to krajino. Velik del okraja Co-pish je hudo oškodovan po tornadu. Največ človeških žrtev je zahteval v Martinsvillu, kjer je bila usmrčena neka cela družina, obstoječa iz šestih članov. Od vseh strani prihaja pomoč, a razvaline je možno v red de-vati samo počasi.
Grozen čin.
Chicago, 111., 31. jan. — Strašno krvavo dejanje je izvršil včeraj popolu-dne 44 let stàri William Meutsch v svoji delavnici, ležeči za njegovo hišo pod št. 419 na Armitage Ave. Mož je tam ustrelil svojo najstarejšo hčerko in obstrelil dva mlajša otroka tako hudo, da ni upanja, ohraniti ju živa. Nesrečne družinske razmere so baje napotile moža k strašnemu dejanju.
Za Poljake.
Dunaj, 1. febr.—Slovanski člani avstrijske in ogrske delegacije so se dogovorili, v skupni seji obeh delegacij govoriti zoper prusko protipolj-sko politiko in vložiti tozadevno resolucijo (sklep). Predsednik je -'a skle nil, takošen predlog zavreči zavoljo-tega, ker zadeva ne spada v področje lelegtcij.
Rus ogorčen nad Avstrijo.
Petrograd, 2. febr. — Videti je, da pride do resnega razpora med «Rusijo in Avstro-Ogrskim vsled dejstva, da avstrijska vlada namerava napraviti naravnostho železnično zvezo med Dunajem, Solunom in Atenami. Tu namreč mislijo,da bo uresničenje načrta izpremenilo ves položaj na Balkanu in pretrgalo “evropski koncert”, od čegar delovanja je odvisno reformno delo v Makedoniji.
Rusko časopisje brez razlike je o-gorčeno nad postopanjem Avstro-Ogč skega, ker bi uresničenje načrta pač koristilo Avstriji, Turčiji in Greciji, a bi bilo na škodo Slovanom na Balkanu in tako tudi Rusiji.
Urad za vnanje zadeve je po uradni agenturi za novice danes izdal poročilo, ki ne dopušča nikacega dvoma, da se vlada popolnoma strinja s časopisjem v tej zadevi, in da nikakor ne misli, brez obotavljanja dopustiti izvršitev velikonemškega načrta.
Položaj na Kitajskem.
Berolin, 1. febr. — Škof Henning-haus, apostolski vikar v Južnem Šan» tungu, Kitajsko, se mudi na obisku na Nemškem, prvič v 22. letih. Prelat je govoril v interviewu o političnem položaju na daljnem Vzhodu. Rekel je, da je položaj začasno dokaj miren, a malo upanja je na mirno bodočnost. Cesar kitajski je brez otrok, cesarica-mati je stara med 73 in 74 let, prestolonaslednik še m končnoveljavno izbran. Pod temi okolnostmi bo smrti cesaričini bržkone sledil za dinastijo Mandžu težaven čas.
Na Kitajskem, je izjavil škof, smatrajo vožnjo ameriškega vojnega bro-dovja za nekaj več nego samo v zabavo.
Cesar Viljem se je dalje razgovar» jal s škofom o orijentalski politiki.
Cesar pameten.
Dunaj, 2. febr. — Uradno se naznanja, da je cesar Franc Jožef svojo že poprej izrečeno prošnjo ponovil, naj se povodom njegovega 601etnega vladarskega jubileja ne prirejajo nobene slavnosti, nego za iste zbrana gotovina uporabi v dobrodelne svrhe.
Prebivalstvo republike Chili.
Santiago, 1. febr. — Po pravkar dokončanem popisu ljudstva v republiki Chili šteje prebivalstvo 3,350,000 duš. Leta 1903. je bilo prebivalstvo cenjeno 3,205,992 glav.
Nenasitna.
Londop, 1. febr. — Poročevalec listu “Daily Mail” v Durbanu sporoča, da je “Standard Oil Company” nakupila "Shell Transport & Trading”-kompanijo in tako ustanovila v Južni Afriki monopol ali samotrštvo.
Nemci za prognanstvo kaznjencev.
Berolin, 1. febr. — Konservativna stranka je včeraj v državnem zboru vložila predlogo, s katero se vlada poziva, izdelati načrt zakona in ga predložiti, ki odreja progon zdravih kaznjencev v srednji starosti na nemške otoke Južnega morja. Tam se imajo siliti k težkemu delu.
Sir Harry McLean svoboden.
Tanger, Maroko, 5. febr. — Caid Sir Harry MacLean, ki se nahaja že sedem mesecev v jetništvu razbojniškega glavarja Raisuli, sedaj ni več daleč od Tangera in bo bržkone jutri osvobojen. Britanski vladi se je posrečilo, vendarle dokončati n^-ajanje z Raisulijem. Plačala bo za izpustitev MacLeana $100,000 ter jamčila Raisuliju svojo zaščito in nekaznjc* nost.
Jolietske novice-.	\
—	G. Karol Sitar, član tvrdke Ogulili & Sitar Bros., se je vrnil v sredo zvečer iz Toplic pri Novem mestu na Dolenjskem, kamor je bil odpotoval pred dvema mesecema obiskat švojd bolno mater in, žalibog, tudi pokopat; o tem več prihodnjič. Obenem ž g, K. Sitarjem je prišel iž starega kraji v našo sredo g. Janko Peršina, a dan poprej g. Matej Ferko s svojo gospo soprogo Johano. Dobrodošli!
—	Izid večdnevne obravnave proti Johnu Mulac, o katerem poročamo na drugi strani, nam ni znan doslej, ko zaključujemo list.
Veliko veselico
prirede slctvenski fantje v Chicagi dne 9. februarja 1908 v Češki dvorani na vogalu 19. in Leavitt sts. Poulična kara 18. ceste vozi mimo dvorane. Čisti dobiček velike veselice je namenjen za zvonove v slovenski cerkvi sv. Štefana. Slovenski gostje dobrodošli! Odbor.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., S. febr. — Veselica, ki jo je priredila šolska deca slovenske cerkve sv. Jožefa v čast č. g. župniku F. S. Šušteršiču povodom njegovega imendana v Golobičevi dvorani zadnjo nedeljo, je uspela prav dobro. Vse točke bogatega sporeda, ki smo ga priobčili zadnjič, so T>ile proizvajane s tisto dovršenostjo, kot je moremo pričakovati od naših nežnih umetnikov in umetnic. Človeku kar srce poskakuje, ko gleda takele angelčke na gledališkem odru prepevajoče in igrajoče, da bi se lahko kak odrastel “umetnik” od njih učil. In kateri igralček se je najbolj odlikoval? katera deklica je občinstvo najbolj očarala? Ako bi hoteli naštevati imena, bi nam zmanjkalo prostora: kajti vsi dečki in deklice, ki so nastopili na odru, zaslužijo pohvalo in mnog izmed njih tudi lovorjev venček. Seveda: delo hvali mojstra — in za imenitni nastop naše mladeži se imamo predvsem zahvaliti čč. sestram učiteljicam, ki so mladino tako lepo izurile. In mnogo truda je gotovo tudi imel g. Malovrh, naš izvrstni organist, ki je omogočil, da je poleg šolske dece nastopil na odru tudi naš Sokol; ta nam je zapel samo eno pesem (serenado), ampak zares dovršeno, kar nam je najboljše poroštvo, da ga bom* spet večkrat culi v večjih vlogah. Naprej in navzgori! Pozabiti še ne smemo na naše slavno občinstvo: prostrana dvorana je bila zasedena do zadnjega stolčka, in kdor je zamudil priti o pravem času, je moral stati v zadnjih kotičkih; omenjamo tudi, da so občinstvu najbolj ugajale slovenske točke.
—	Slovenske Borštnarice sv. Ane prirede velesijajno veselico s plesom v Golobičevi dvorani na predpustno soboto, dne 29. februarja zvečer. Na to veselico se že vse veseli in pripravlja, ker bo nudila izredne zabave in užitka.
—	G. Paul Schneller in gospa soproga iz Calumeta, Mich., sta dospela zadnji četrtek v naše mesto in se do včeraj mudila v naši sredi, kjer jima je jako ugajalo; le težko sta se ločila iz gostoljubne Golobitsheve hiše in od svojih mnogobrojnih prijateljev in prijateljic. Na svidenje!
—	Posetil je našo naselbino tudi g.
J.	Mantel, slovenski javni notar itd. v Ely, Minn, in ostal dva dni med nami. V Jolietu je bil prvikrat, pa spet pride, je rekel, in seveda bo vselej dobrodošel.
—	Tovarna “Buckeye’s Foundry & Engine”-kompanije v Rockdalu bode spet zaposlovala šele čez dva tedna, ker začasno ni dovolj založena s kokom in železom.
—	Podkvama (Phoenix Horse Shoe Mills) se spet odpre prihodnji ponedeljek, kakor smo doznali po telefonu.
—	Ana Gerat, 18 let stara, zaposlena v tovarni “Illinois Match”-kompa-nije, je zadnji četrtek komaj ušla smrti. Pri delu so se ji lasje zapletli v stroj in s črepine ji je bila deloma koža sneta a črepina prebita. Nesrečnico so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa in upati je, da okreva.
—	Ali je John Mulac (zvan “Jack, the Dauber” itd.) blodnomiseln ali brezumen revček, ki se ne more upirati tatvini in sličnim zločinom? To je vprašanje, ki bo danes stavljeno porotnikom. Njegov zagovornik, Mr. Freund, se trudi namoč, da Mulaca reši kaznilnice na temelju teorije o blaznih zločincih. O izidu te nenavadne pravde sporočimo morda že v tej številki na prvi strani, če nam bo znan do jutri. Med obravnavami, ki so se pričele v ponedeljek, se je vedel Mulac doslej čisto tako, da je bil videti zmešane pameti.
—	Dvaindvajset salunarjev je moralo koncem zadnjega tedna k državnemu pravdniku na zagovor zaradi kršenja nedeljske postave.
—	Petnajst Jolietčanov je prestalo skušnjo v nabornem uradu pomorskega voja, ki je tu posloval izza dne 19. nov. 1. 1, in nabiral fante, željne nositi pomorsko suknjo Stric Samovo.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.
St. Stephen (Brockway), Minn. —
Dragi mi list Amerikanski Slovenec! Že dolgo se pripravljam, da vstopim s tako malo svoto med tvoje naročnike in sedaj pa upam, da me bodeš razveseljeval vsak ponedeljek; želim pa, da bi mi že dospel v soboto, da bom imel čast že v nedeljo v tvoje predalčke pogledati; saj to se le slučajno zgodi, da v soboto dospeš. Ah, kako luštno je pogledati tebi v obraz in kako prijetno je brati raz tvoj jeziček novice tuje in domače dežele, zlasti slovenskih naselbin v Združenih državah. Zatorej tudi jaz želim omeniti nekaj zadnjih novic iz naše fare.
Nam šentštefanskim kmetom gre prav dobro, dela dosti, živil dosti in to-le je vse, kar potrebuješ za telo. Dušno nas pa vestno oskrblja naš priljubljeni župnik, Rev. J. Trobec. Le želeti bi bilo, da bi ga bolj ubogali kot dosedaj, ker se tako trudi za izbolj-šek naše fare, za izobrazbo otrok in kinčanje hrama božjega. Zares ponosni smo na lice, katero predstavlja znotranjščina naše cerkve. Za to se imamo zahvaliti č. g. župniku za njegov trud in častitim darovalcem.
Ravno so nas obiskali slovenski bogoslovci iz St. Paula. Topot so njih zadnje počitnice. Spomladi bodo v duhovnike posvečeni. In za ta čas novomašništva se jim mi toplo priporočamo, da bi nas ne pozabili počastiti s kako novo mašo, vsaj eden izmed vseh čč. gg. novomašnikov. Mi farani bodemo vse storili kar je v naši moči, da bodemo slovesno praznovali isti dan. Torej upamo, da nas kateri znanih čč. gg. s to srečo počasti. Č. gospod župnik pač ne bode nasprotoval, ker ni vzroka; mi farani smo pa radi veseli in vsaka takale slavnost nam dobrodojde.
Za tale predpustni čas bomo obhajali eno gotovo ženitnino pri g. Tomažu Peterneli, ker ob tej slavnosti se bode njih poštena hči Jerica poročila s spoštovanim g. John Legatom. Ženitnina bode dne 18. februarja. Želim jima srečno dočakati veseli dan ter v novem življenju zdravje in zadovoljnost.
Predkratkim je obiskala tudi bleda smrt v naši fari družino g. Frank in Regine Vouk. Ugrabila jima je po 24 urni bolezni starejšo hčerko Evelino. Res huda je bila izguba, da oče ob grobu potrt stoji in mati ob njem solze toči, hčerka pa v duhu jim govori:
Ah, mama, zakaj tak jočeš?
Vekomaj ne loči smrt!
Braniti mi, oče, hočeš k šmarnicam v nebeški vrt?
Glejte, tam bom pri Mariji ’z rožič vila venčike, v angelski tovarišiji pela svete pesmice.
Hčerka vaša Evelina tamkaj bode čakala, polna sladkega spomina, pa ne bo nič plakata.
Saj nas čaka, saj nas čaka vse veselo snidenje.
Hčerka vaša nič ne plaka, kliče le: Na svidenje!
J. Justin.
—	Ko smo zadnjo soboto vstali, smo bili presenečeni prijetno ali neprijetno, kakor je bila koga volja. Snega je namreč zapadlo toliko, da smo se čudili, odkod se je vzel. In mrzel piš je pometal sneg in napravil ponekod take zamete, da se je moral človek truditi preko njih kakor živina. Ves promet je bil oviran. In davi smo se pa morali po cestah in pristranskih tlakih drsati, ker je čez noč dež izpre-menil sneg v srež in poledico. Pa naš vremenski prorok Hicks nam obeta še “lepših” časov; za mesec februar namreč napoveduje vsepolno snežnih viharjev in sličnih neprilik. Da bi se le zmotil!
—	Skoraj enoglasno je mestnd sve-tovalstvo .v redni ponedeljkovi seji sprejelo odredbo, katera določa mestno ozemlje, oziroma mestne meje, do katerih se smejo postavljati saluni, in katera obenem omejuje število krč-marskih licenc na 136; nobena nova licenca se ne bo izdala, dokler ne bo mesto štelo 50,000 prebivalcev; potem se bo na vsakih 500 dodatnih prebivalcev dovoljevala po ena nova licenca.
—	Prošnja za “local option” s 1,100 podpisi je bila vložena včeraj. Obenem poročajo, da so krajevne pivovarne sklenile, napeti vse sile, da prohibicija ob spomladnih volitvah slavno propade. Tozadevna agitacija se je že pričela. Mestne volitve se bodo vršile dne 7. aprila. Takrat se odloči usoda naših salunov.
Brockway, Minn., 3. febr. — Ni še dolgo odkar smo čitali v dopisih prihajajočih o pohlevni in topli zimi. Al kakšna sprememba! Povsod mraz in sneg. Tudi tukaj imamo snega za potrebo in mraza čez mero. Kar v par dneh je padlo srebro od 20 odzgor do 30 pod ničlo. Vendar mraz ni stalen, je to včasih, ampak se kaj hitro menja. Te vedne spremembe vremena pa so vzrok mnogim boleznim, posebno pa hripi, ki razsaja povsod na okrog. Snega je padlo kacih 5—6 pal cev, a ker ga je burja raznesla na kupe, so pota še vedno bolj slaba za sani. Vendar se farmarji vesele, da morejo saj za potrebo rabiti sani, ker je vedno kaj vožnje, ki se da odpraviti le na saneh. Oj ta hentana zima in ta burja!
Več slovenskih bogoslovcev iz St. Paul Seminary je prišlo semkaj na počitnice. Njih imena so: Rev. J. Ver-hunec, Rev. M. Pirnat, Rev. B. Mis-sia, Rev. J. Černe, Rev. J. Zaplotnik, Rev. J. Blažič in M. A. Šifler. Jako nas veseli, d a so se podali semkaj v “Bošt” in nas obiskali v teh zadnjih počitnicah; kajti prihodnjo spomlad bodo vsi razven Šiflerja posvečeni. Zal nam je le to, da nobeden izmed njih, kakor se vidi, ne bode imel nove maše pri nas. To so res pravi slovenski fantje, ki so vsem Slovencem, posebno pa njih starišem tam v stari domovini v čast. Naj bi jim Bog dal obilo uspeha v tem dobrem poklicu, ki so si ga izvolili in katerega kmalu nastopijo.
V pretečeni številki A. S. poroča neki “K. R.” in toži, da nisem v zadnjem dopisu nič omenil teh novih reči, ki krasijo našo cerkev. A brez zamere,
K.	R.”, to je bilo omenjeno vse v
A.	S. že pred Božičem.
O slabih časih, o katerih se toliko piše dandanes, se hvala Bogu, ne moremo pritoževati. Tudi se ne mislimo tu bahati. Le toliko naj bode rečeno, da gre vse ponavadi. Dela je zrni raj dosti na farmah. Samo ta razloček je, da dočim je poleti delo na polji, je pozimi delo z živino in drugimi takimi stvarmi. Vendar pri vsem tem je človek svoj “boss”, in ako se mu zljubi vzeti počitnice, jih pa vzame, ne da bi mu to škodovalo pri “pedi”. Se veda si ne smete misliti, da take počitnice gverajo celo leto.
Kakor je bilo za omenjeno v zadnji številki A. S., je umrla našemu trgov cu in saloonkeeperju starejša hčerka, 4 leta stara. Bila je nenavadno lepega obrazka, bistroumna nad njena leta in zatoraj znana po vsi fari. Da se staršem toži po takem otroku, je samo umevno, in zato pa tudi izrekamo vsi naše veliko sožalje.
Dejali ste hčerko lepo, mlado počivat v zemljo lahko, hladno; spančka naj sladko, počiva mirno: zibelka narave prijetna naj j’ bo,
Srce vam tožno, oko se rosi, ker vidi obilo še njenih reči: tam čeveljčki mali, tam krilce mehko,
igračice, punčka, spomini na njo.
Kot lilija bela, ljuba povsod, kot rožica žlahtna rastla je tod; a prišel je angel po cvetko nežno, odtrgal, odnesel k Mariji v nebo.
Nedolžno kot angel vzel jo je Bog, da gor v nebesa zdaj kaže vam pot:
malo le časa ste ločen’ na svet. pod tronom nebeškim se snidete spet.
Farmar.
Pittsburg, Pa., 31. jan. — Častito uredništvo Am. Slovenca, prosim, natisnite teh par vrstic v našem najbolj priljubljenem in najbolj razširjenem listu. Saj tako želimo vsi njegovi so trudniki in čitatelji, kaj ne, dragi Slovenci, da je to res? Vsak želi, da bi A. S. kot pravi katoliški list v Ameriki prihajal v vsako katoliško hišo in nam prinašal najlepšega in poduč nega berila. On ne napada nikogar in se ne vtika nikamor; on nam le to pove, kar nam je najbolj koristno in potrebno.
Dragi Slovenci (ki še nimate A. S.), ne poslušajte onih, ki vas šuntajo zo per A. S., ampak vzemite list A. S. v roke in preberite vsakokrat list od kraja do konca, in se bodete sami pre pričali, da je A. S. najboljši slovenski list v Ameriki. V njem ne najdete nobenih nasprotnike sramotilnih besed, kakor se to godi drugod, a brani se pa vsaki žiher. Posebno dopisniki A. S. se poprimite z vso močjo, da še bolj in bolj povzdignemo in razši rimo naš pravi katoliški list A. S. in kakor tudi K. S. K. J. Nič zato, če nas naši nasprotniki imenujejo zavr žence: bodimo ponosni, da smo od njih zavrženi, kajti tako vsaj znamo, da so oni, ki so nas zavrgli, volkovi v ovčji obleki. Oni ne ljubijo lepih ljudskih ' dopisov, posebno pa še ne morejo slišati o lepih farnih naselbi nah. Da, slovenska zloga in napredek slovenski, to jih v oči bode!
Vsak čitatelj, kateri pazljivo bere, zna, da Amer. Slov. natiska le ono, kar je v korist vsakemu Slovencu za dušo in telo, ne pa samo hvalnih in grajal-nih prepirov iri burk; kdor se sam hva li in povzdiguje in druge zaničuje, bo malo časa svojo hvalo nosil, kajti že za hrbtom mu se ono vrača, kar on drugim obrača. Napuhnjeni farizeji so zavrženi; ponižnost je pa najlepša čednost v božjih očeh in pri dobrih ljudeh. Resnična ponižnost se ne more osramotiti nikdar.
Kako je lepo citati v Amer. Slovencu! Poglej najprej prvo stran: tam najdeš v najlepšem redu vsakovrstne novice, iz vseh krajev sveta, in sicer tako lepo, da te vsa zanima. Na drugi strani imaš iz vseh naših naselbin lepe dopise, da lahko po njih izveš, kako Slovenci povsod lepo napredujemo. In na tretji strani, tam najdeš iz stare domovine vse najpotrebneje in naj zanimiveje, kar potrebuješ. In ko pri deš na sredo, tam ti se pokaže lep prizor, kakor svečana procesija. Zdaj ne veš, kaj bi prej čital, ali bi bral kak članek kakor nauk pred kako svečanostjo, ali bi pregledal in štel mnogo-brojna društva; potem pa nastopijo kakor društveni govorniki, da poročajo o napredku vsak posebej o svojih društvih; in zdaj gremo še naprej in najdemo še mnogo podučnega in kratkočasnega berila; in še zraven veliko slovenskih podjetij in trgovin. Tega reda in tega prizora ne najdeš v nobenem slovenskem listu tu v Ameriki. Kako lepo diko dela društvom in K. S. K. J. in po pravici, saj je on, A. S., naš oče ustanovitelj, mi smo pa njegovi sinovi in hčere. Zato pa ne pustimo nikdar razdediniti Amerik. Slovenca od nas, in se ne prepustiti ponižno oblečenim volkovom, da bi se trgali za ljudsko lastnino.
Še nekaj bi bilo dobro, da se opozori, morebiti bi bilo i za naš narod, kar je za druge. Prav pravijo slovenski rodoljubi: dragi rojaki, zdaj je slabo z delom po tovarnah: veliko število ljudi ne dela; še ti, ki delajo deloma, delajo pretrgano, nimajo kaj delati, a nič gotovega ne znamo, ke-(Nadaljevanje na 7. strani.)
*
❖
❖
❖
❖
&
*
❖
❖
*
❖
Severova drnvinska zdravila so prav zanesljiva proli vsem navadnim -fctf boleznim. Ni so zdravila, ki zdravijo “VSAKOf.”	-
Vnetje pljuč, nje mnoge žrtve.
Vnetje pljuč ima ogromno število vsako leto. Mož ali žena v najlepši dobi je lahko žrtev te bolezni. Hiter pre hlad (povzroči naglo smrt v par dnevih. Vsi smo tej bolezni povrženi, radi tega je treba hitro odstraniti nasledke te bolezni v začetku. Začetki iste so: mrzlota telesa, bolečine v prsih, težko dihanje, mrzlica in kašelj. Začnite z odstranjenjem teh nadlog ter rabite
Severov balzam za pljuča
ki bode odstranil nerede. Postavite bolnika v obsežno in dobro ozračeno sobo; ribljite njegove prsi s SEVEROVIM OLJEM SV. GOTHARDA (50c) in dajte mu SEVEROVE FEBROKURE (75c), proti mrzlici. Balzam za pljuča ima čudežno moč v takih slučajih. Pomanjša vnetje in kašelj ter zdravi pljuča.
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA je precenjeno zdravilo vseh prsnih in pljučnih bolezni, kakor oselski kašelj, prsna tišina, hripa, hud kašelj, ki ako se zanemari, privede človeka do jetike. Cena 25 in 50c steklenica!
Okrepča
življenje.
Slabost, žalost, nezadovoljnost — to so tri reči, ki bra nijo človeku do napredka v življenju.
okrepča vsak organ in daje veselje do življenja. Prenovi življenje. To je ide-jalna tonika za človeško življenje; krepča ves sestav.	Cena 75c.
Nahodni glavobol.
Prebavne organe lahko ohranite v redu ako rabite Severov Laksoton (25c) in proti glavobolu je najboljše zdravilo Severovi Praški zoper glavobol in nav-ralgijo. Cena 2Sc.
Anton Pospishil iz Tony, Wis. piše sledeče:
“Severovi Praški zoper glavobol vedno odstranijo moj glavobol. Na nje se vedno zanesem.”
Galla in trohnjena jetra.
Jezik je nekako nečist; bolečine okoli želodca in nenavadno polna je desna stran telesa; glavobol nadleguje in v ustih je nekak neprijeten okus. Ko se tako počutite, vedite, da so vaša jetra in obisti v neredu. Storite svojo dolžnost in rabite v takem slučaju Severo-vo Zdravilo za obisti in jetra, ki je najboljše zdravilo. Cena 75c in $1.25.
Severov
kričistilec.
Štefan Paholsk'' iz Anita, Pa., piše sled če:
“Ja, Štefan Paholsky in vsa moja družina se Vam u iskreno zahvaluj-mo za dobro medicino Severove-ga Kričistilca. Moji ženi je hitro pomagal; ozdravil jo je čudežno, da sedaj postaja vedno bolj prijazna vsak dan. Sedaj je nežna kakor cvetica; rudeča kot roža, za kar se na moramo zahvaliti Vašemu kričistil-cu.”
Cena $1.00.
Prodaja se v vseh lekarnah.	Zdravilni navod brezplačno.
Vprašajte za Severov Slovenski almanak za leto 1908.
W. F. Severa Co. “W“
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstDO pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
ota Stefanie
na voglu Scott ft Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim*.
\1. B. H chuster
Young Building
...JOLIET, ILLINOIS.
Pozor rojaki!
'taznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi-ičite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo ^ najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
»a Ezchange St JOLIET. ILL.
BRAT-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
• •■104 Jefferson St, blizu mosta....
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. rOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAI COTT. blagajnik
priporočam svo
Gostilno,*1
Fr. Bambich
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočam v posest.
N.	W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St,	Joliet
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cent..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali forniisko vino, dobro žganje in tržit najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premoi TELEFON 7612.
toia N. Broadway._JOLIET, ILI
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tke 0. S,” ide. in 1
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet
Denare v staro domovino
pošiljamo: ........
za f ™-3S ............. 50"kron,
za I 20.45 ............ 100 kron>
za I 102.00 ........... 500 kron>
za f 204.00 ........... 1000 kron,
za $1017.00 ........... 5000 kron
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York.
6104 St Clair Ave., NE., Cleveland, O.
Tem potom se naznanja rojakinjam, da se sem preselila iz 603 N. Bluff ceste, na
Ó18 Broadway
Cor. Stone Sts.
Northwestern Telephone 1727.
IZKUŠENA IN IZPRAŠANA
BABICA.

1
(Inkorporirana v državi New York.)
New York Cleveland, 0.
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E,
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse
prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vozni gg j|p|||p / kukamo na železniški postaji, ako n« --	' na j »arnik.
Kdor hoče biti solidno in brsso postrežen naj se izvestno obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O,
6104 ST. CLAIR AVE,
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
izsekanem
nedeljo 9.
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 8. januarja 20 Slovencev in 60 Hrvatov; 13. jan. 64 Hrvatov.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. januarja 10 Slovencev.
—	Orožne vaje. Po posredovanju katoliških poslancev, tudi slovenskih, se bodo odslej vršile orožne vaje od sredine marca do konca septembra. Vsak rezervist si bo lahko v tem roku izbral čas, ki mu najbolj ugaja za njegove razmere. Svoje želje mora naznaniti pri županu.
—	Iz Št. Ruperta se piše, da so kmetje pri odkupu sveta, čez katerega gre nova železnica, precej prikrajšani. Za okroglo svoto 50,000 kron se jim je zemljišče plačalo pod pravo vrednostjo.
__ V pripravljalni odbor železnice
Novo mesto-Brežice je izvolil mestni odbor v Rudolfovem g. župana Slado-viča in g. trgovca Božiča. V ta namen bodo vstopili najbrž tudi župani občin, ležečih ob projektirani progi.
__ Društva v Ljubljani leta 1907.
Lani je bilo v Ljubljani 224 društev. Med letom se jih je razšlo 7, ustanovljenih oz. dovoljenih pa je bilo 19, ki pa še niso poslovala. Če računamo prebivalstvo s 40,000 osebami, je ime lo vsakih 179 prebivalcev, svoje društvo.
—	Velepomemben za vso ljubljansko okolico, osobito pa za vrhniški sodni okraj je bil dan 6. januarja. Do 500 kremenitih mož je prihitelo na Vrhniko, da se združijo v Kmetski zve zi. Bil je znamenit dan, dan ljudstva
—	Smrtna kosa. Umrla je dne 8. jan. v Toplicah vdova Ana Sitar v 73. letu starosti. Rojena je bila V Semiču iz premožne Fuksove rodbine in se omožila s posestnikom Janezom Sitarjem v Toplicah h. št. 43. Po njenem prihodu in marljivem gospodinjstvu se je hiša dvignila na stopnjo blago stanja. Dala je možu in domovini se dem krepkih sinov. Trije so se pred več leti izselili, v Ameriko, pridobili ondi državljanstvo in s trgovino lepo imetje, trije so v Toplicah, vsi bivši člani c. kr. avstrijske armade in v u-godnem položaju, med njimi najstarejši sin Ivan Sitar, sedanji župan. Iz A-merike je došel mater obiskat sin Karol in dočakal nje smrt in pogreb. (In pred njim tam jeseni jo je bil obiskal sin Josip, tudi iz Jolieta, 111., ki je naročil prekrasno rodbinsko grobnico.)
—	Umrla je v Krašnji 12. jan. sedemdesetletna Mica Podmilšak, sestra pisatelja Andrejčkovega Jožeta.
—	Zgorela je na Božič 12 letna hčer ka Marije Boštjančič v Vel. Bukovici. Spala je pri ognjišču; med spanjem se ji je vnela obleka in je bila po zadnji strani telesa čisto ožgana. Vsled opeklin je umrla.
____ Obesil se je 11. jan. v podstrešju hiše št. 10 na Karolinški zemlji o-ženjeni, 33 letni čevljar Josip Perše in sicer na čevljarski jermen (kuef-tro).
____ Umrl je blizu Litije 87 letni hlapec Zajc, kateri se je bojeval še pod Radeckim na Laškem.
—	Imenoval je kranjski deželni šolski svet nekega — Prusa Haerleja za učitelja na Kočevskem.
__ 351etnica slovenskega tiskarja.
Dne 10. jan. je praznoval v Ljubljani 351etnico odkar se je posvetil ‘ črni umetnosti” po celem Slovenskem do-broznani tiskarniški vodja g. Srečko Magolič, ki v tiskarniški umetnosti na Slovenskem zavzema odlično mesto.
__ Teodor Froehlichovo pivovarno
je kupila “Ljubljanska kred^«a^,an^a z vso pritiklino vred za 200,463 K. Upniki so parecej izgubili, med njimi tudi “Glavna slovenska posojilnica 60,000 vknjiženega dolga.
____ Odlikovanje. Gospod Janko Strgar, čebelar in trgovec s čebelami v Bitinjah pri Bohinjski Bistrici, je dobil za razstavljene čebele na mednarodni čebelarski razstavi, v zvezi s potovalnim zborovanjem nemškega o-srednjega društva ter nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev v Fran-kobrodu ob Meni na Nemškem, troje srebrnih kolajn ter troje krasno izdelanih častnih diplom.
____ Pobegnil je izpod policij, nadzorstva 1862 v Ivanji vasi rojeni in na Rakek pristojni, sedemkrat predkazno-novani delavec Jernej Matičič.
_ Za deželnozborske volitve bodeta kandidirala v Ljubljani dr. Tavčar in dr. Triller.
-častno svetinjo za 40-letno zvesto delo je dobil Janez Krašovec, delavec pri tvrdki Karol Jelovšek na Vrhniki.
— Konkurz je proglašen nad trgo vino Leopolda Vukiča, trgovca v Postojni.
__ Na Rakovniškem bajerju pod
Ljubljano so izsekali iz ledu utopljen
ca Ant. Dežmana. — Na ledu bi se kmalu vtopil v jan. drsajoč se deček.
— Tvrdka Maks Samassa kupila Hilzerjevo tovarno zvonov. Tvrdka Maks Samassa je kupila c. kr. dvorno ivarno zvonov Petra Hilzerja v Dunajskem Novem mestu in bo vodila to podjetje iz Ljubljane. Nedavno je Samassova tvrdka kupila tudi linško tovarno zvonov in je nato ustavila delo te tovarne.
je našel denar. Istodobno, ko je Marija Grošelj izgubila denar, je privozil mimo neki kolesar in pripomnil Erbežniku, da leži denar na cesti. Obdolženec.pa, ki je bankovce videl,mu je pa odgovoril, da je to papir od cikorije. Kasneje je pa denar pobral in tekom petih dni 10 K 42 h zapravil. Ostanek mu je pa gospodar France Črne, ki je slutil, da ima Erbežnik denar, iz žepa potegnil. Prisodilo se mu je za kazen en mesec ječe.
—	Nova slovenska drama. G. dr. Fran Detela je spisal veseloigro “Dobrodušni ljudje” in jo izročil inten-danci slovenskega gledališča v Trstu. Igra ima za podlago resničen zgodovinski dogodek v Novem mestu 1. 1813.
—	Novo socialno dramo “Trpini” je spisal g. Engelbert Gangl.
Promet tujcev je bil lani na Kranj skem povprečno slabši, nego predlanskim. Gorenjska letovišča so bila — po došlih izkazih — dobro zasedena, zlasti močno ob progi in obližju bohinjske železnice, — notranjski kraji pa so bili — vsled razupitega postojnskega legarja — na slabšem. Slaba, nezdrava pitna voda pa — tifus, to je za tujca strašilo nič manje nego kolera. —1 V Ljubljani se je nastanilo od dni do enega meseca v letu 1907 z letoviščarji vred 42,000, v Novemme-stu 3200, v Kranju 4000, v Kamniku 5300, v Škofji Loki 3300, na Bledu 14,-200, v Postojni 4400, v Planini 320, v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Radovljici in Tržiču 3800, v Litiji 280, v Cerknici 110, v Logatcu 130. Na Gorenjskem so hvalili tujci zmerne cene za stanovanja in hrano, zdrav zrak, u-ljudno in točno postrežbo, ter zadovoljivo zabavo. Naj slabše spričevalo v tem so pa izdali tujci glede tega o Notranjski in ljubljanskem mestu. Tujec plača pošteno, a je razvajen, ven-der prizanesljiv. Toda: odirati in dolgočasiti ga ne smeš!
— Treh cesarjev veteran. V prijaznem gorenjskem mestecu Kranju živi še danes najbrže najstarejši veteran avstrijske armade, mož izredne teles-in duševne čilavosti, ki je bil rojen za časa francoskih vojsk. Ta stara korenina je umirovljeni cestar Franc Kosmač. Ta še vedno čvrsti služabnik svojih gospodov je bil rojen leta 1810. v Zgornjih Gamelnah pod Šmarno goro, kot francoski meščan Ilirije. V letih 1831 do 1843 je služil pri doma čem pešpolku št. 17., takrat imenovan princ Hohenlohe, pod maršalom Ra-decki, kateri je imel ravno težko nalogo, zadušiti nemire v italijanskih mestih. Deli tega polka ležali so ta krat v Padovi, Bologni in Milanu. Od vojaške službe odpuščen, je dobil leta 1844 mesto kot cestar v Tržiču na Go renjskem. V tej službi je deloval ' največjo zadovoljnost svojih predstojnikov celih 43 let, ter je skozi dve leti substituiral cestnega nadzornika. 1. maja 1886. 1. je bil odlikovan s srebrnim križcem za zasluge. Od leta 1887 pa živi v pokoju v Kranju. Starček še dela in gre vsako jutro k sv. maši; on je najstarejši mož celega glavarstva. Naj bi božja previdnost dala temu vrlemu veterancu pri današnj duševni in telesni čilosti doživeti še 100 letni rojstni dan! — Pač čudno, da mož ki je nad pol stoletja bil v službi države in domovine in katerega prša dičijo odlikovanja treh cesarjev, dobiva beraško pokojnino — 17 krajcar jev na dan!.. .
ŠTAJARSKO
—- Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Požigalec. Dne 18. septem okoli devete ure zvečer je posestnica Marija Bergant na Dvorju ob svitlem večeru pobirala na kakih 400 korakov od hiše oddaljeni njivi krompir. Na enkrat zapazi na vzhodnem koncu svo je hiše neko luč. katera je vedno večj postajala. Urno je letela gledat in opazila, da je mrva v podstrešju vsa v plamenu. Urno je tekla v hišo, zbu dila svoja dva otroka in gostinjo He leno Not, ki so vsi trdno spali in bi brezdvomno postali žrtve ognja, da jih ni gospodinja zbudila. Zgorela je hiša s pohištvom vred, skrinja v kateri je bilo 50 K gotovine, moževo tesarsko orodje in obleka. Zažig je povzročil Janez Urh, 35 let stari delavec iz Dvor ja, ki je po dovršenem zločinu iz vasi pobegnil. Čez tri dni se je pa Urh sam zglasil pri sodišču v Kranju in priznal, da je on provzročil pri Ma riji Bergant požar. Spočetka se je za govarjal, da so se mu v hlačah vnele vžigalice in ogenj provzročile, konec no je pa priznal, da je nalašč zažgal tem, da je gorečo cigareto v seno vrgel. Povod temu je bil par dni pred tem dogodkom neki spor med njim in Heleno Not, ker mu je ta očitala, da je vzel neki koš. To je Urha tako vje žilo, da je še isti večer, kakor sam pri znava, proti Francetu Slugi se izrazil da mora še nocoj nekaj narediti, proti priči Francetu Seršenu je pa opetova no rekel, da mora nekaj napraviti, da bo prišel v “arest”. Francetu Slugi je Urh tudi opetovano tožil, da nima de narja, ne obleke in stanovanja ter ne ve, kaj bo počel pozimi. Urh je bil hudodelstva po krivdoreku porotni kov krivim spoznan in na deset let težke ječe obsojen, katero kazen je pravim zadovoljstvom sprejel in takoj nastopil.
— Najdeni denar prikril. Dne 14 septembra m. 1. je Marija Grošelj pred Černetovo gostilno v Mostah zgubila tri bankovce po 20 kron. Še isti dan j prišla Grošelj k Černetu vprašat, če niso našli denarja. Jakob Erbežnik, ki je v veži nože snažil, je dobro slišal ta pogovor, ki se je vršil pri odprtih vratih gostilniške sobe, ne da bi nato kaj omenil, kajti ravno on je bil tisti, ki
Nemške šole v Gaberju ne bo. Radovedni smo, kaj bo zdaj s tistimi stotinami “nemških” otrok v Gaberju, ki se že potapljajo v slovenskem morju — kakor smo slišali lani tožiti v vesoljnem nemškem časopisju? Ta šola, ki je padla vsled slabega gospodarstva mestne občine v vodo, kaže na eni strani prav jasno, koliko je vreden krič po nemških šolah, na drugi strani pa pomenja velikansko blamažo eljskega občinskega sveta.
—	Električno razsvetljavo dobe v Ločah pri Konjicah.
—	Obsojeni so bili v Mariboru Fr. Leskovar, Jože Jerič, Pepelnik Jožefa in Lah Katarina iz Studenc pri Mariboru radi različnih tatvin k večmesečni ječi.
-	Kap je zadela vrlega narodnega veleposestnika gosp. Simoniča v Ivanj kovcih pri Ormožu.
-	Umrla je 13. jan. ponoči gospa Marija Jošt, roj. Žvižaj, posestnica v Gotovljah, mati ravnatelja Zadružne zveze gosp. Franjo Jošta. Blaga žena je vzgojila štiri dobre narodne sinove.
—	Iz vlaka je skočil in se ubil v bližini kolodvora južne železnice v Mariboru gostilničar Gašper Gluhič. Pri mrtvecu so našli 300 kron.
-	Zblaznel je 32 letni železničar Iv. Kokovnik, doma iz Braslovč. V Račah je nedavno tega padel z zavore in si močno pretresel možgane. Sedaj pa so ga dobili v Mariboru pred nekim spomenikom s samokresom v roki klečati. Pravil je policiji, da je že svojo ženo ustrelil in da bo ustrelil še sebe.
-	Štajersko riborejsko društvo je spustilo v Celju 3000 malih sulcev v Savinjo.
-	Umrl je v Dramljah občespošto-vani posestnik gospod Rajh, oče obeh odvetniških kandidatov gg. dr. Rajhov.
—	Bistroumen nemški kmet. Blizu Kapfenberga na Zg. Štajerskem so se smilile nekemu kmetu svinje in koze, ker jim je bilo premrzlo. Zamašil je torej vsako luknjico in postavil v hlev petrolejsko peč. Vsled uhajajočih plinov pa je bilo kozam in svinjam kmalu tako toplo, da so pocrkale.
PRIMORSKO.
—	Petindvajsetletnico svojega političnega delovanja je obhajal dne 5. jan. državni poslanec slov. dela Istre, g. prof. Matko Mandič. L. 1883 je nam reč prevzel uredništvo isterskega hrvaškega lista “Naša Sloga”. Od tedaj je neprestano deloval za probujo hrvaškega in tudi slovenskega naroda v Trstu in Istri. Bil je dolgoletni predsednik tržaškega političnega društva “Edinost” in je še predsednik delavskega podpornega društva v Trstu. V Mandičevo proslavo se je vršila v tr žaškem “Narodnem domu” matineja, nato pa slavnosten banket. Mandič je star sedaj 59 let.
—Hrvatje v Pulju. “Istarska posu-jilnica” v Pulju je kupila velik kompleks za “Narodnim dorpom”, t. j. 1200 sežnjev zemljišča in več hiš za ceno okoli 200,000 K. Tam se postavijo razne zgradbe, tudi šole.
—	Deželnozborske volitve na Goriškem. Med slov. kancfidati se imenujejo dr. Gregorčič, dr. Fon, dr. Brecelj, dr. Pavletič, prof. Berbuč, župnik Grča, poštar Torkar, župan Lukman in neki duhovnik.
—	V Sovodnjah bi. Gorice je zmagala pri občinskih volitvah slov. napredna stranka v vseh treh razredih. Dozdaj je župauoval v občini nemški baron Bianchi, odslej bo župan gosp. Pavletič.
Vedno pri rokah,
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV
Sidro Pain Expeifer,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenfa, bolezni v prsih in hrbtu. Dno ima 351etni rekord svojega vspeha.
, Brez varnostne znamke “sidro” m pravo.
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
-nr—1—p'—.’;—eg ju.: ill. ■ mw
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
KOROŠKO
—Sijajna slovenska zmaga na Koroškem. S koroškega prihaja vesela vest. Dosedanji pašalik bivšega nem-škonacijonalnega poslanca Oraša, občina Vernberg je pridobljena Slovencem. Slovenci so v tej občini, v kateri je Oraš 30 let paševal, pri občinskih volitvah zmagali! V III. razredu, ki je volil dne 6. jan., je bilo izvoljenih 7 Slovencev in 2 Nemca. Tudi v II. razredu je slovenska zmaga! Kakor poroča najnovejše poročilo, imajo Slovenci od 18 odbornikov v občinskem odboru 11 jeklenih slovenskih mož.
— V Št. Jakobu so zmagali pri obč. volitvah 28. decembra zopet Slovenci.
ROANOKE COAL CO. POTRE-buje takoj kacih 100 izučenih maj-narjev. Delo stanovitno. Zaslužek od $2.50 do $3.00 na dan. Oglasite se osebno ali pismeno na: Mike Už-man, Box 59, Roanoke, 111. 3t
KJE JE JOHN BELAVIČ, DOMA iz Zapudja, fare Dragatuš, okraj Čer nomelj? Mislim, da živi v Seattle, Wash. Za njegov naslov bi rada zvedela Johna Bariča hči iz Zapudja št. 5. Naslov: Barbara Babitch, 207 Moran St., Joliet, 111.
HRVATSKO.
—	Na Hrvaškem bodo po mnenju oficioznega “Magyarorszaga” pri saborskih volitvah imeli največ vspeha Starčevičanci.
—	Novodobni učenci. Iz Zagreba po ročajo: V Djakovem so se v ljudski šoli dogodili burni prizori. 13 let stari učenec Damjanovič je prišel v šolo oborožen z nožem. Ker se je Damjanovič z nožem igral, je hotel učitelj Damjanoviču nož vzeti. Učenec je zaklel iij z odprtim nožem naskočil učitelja. Učitelju se je posrečilo po krat kem boju učencu izviti nož. Drugi dan so vsi učenci prišli v šolo z noži. Damjanovič je med součenci aranžiral upor. Šolski voditelj je moral poklicati na pomoč orožnike. Orožniki so vstopili v razred in razorožili učence
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, l~~l N. Broadway, Joliet, 111.
PRODA SE GOSTILNA, S TREMI pravimi kegljišči, lepa dvorana za društvo in plašna dvorana. Dobro mesto za Slovenca ali Hrvata, a obenem dober promet. Prodaja se radi odhoda na deželo. Zglasite se pod št. 626—628 S. Centre Ave., Chicago, 111.	d4t
POTREBUJE SE POŠTENO IN zanesljivo dekle za knjigovodstvo. Vešča mora biti slov. in angleškega jezika. Oglasi se naj v uradu “A. S.” ali pa pri J. J. Kukar, 536 Belve-dere St, Waukegan, 111.	7—5
i<k_n
Henrik H. & Menno H.
S TAS S JE NT
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
I Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n .am in boleznim.
lje vsakovrstna v notar-„Vr. ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $x.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Evohanga Strest
/OLIET. ILL.
Filip» lEHiloler
1014 N. Chicago St, Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNIC
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca ve no pri roki.
Northwestern Phone 1422.
G. W. i' o v i jrîla <i)K. P Im«, piiprai W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Bail
Kapital #100,000.00. barber axt,otS3, .oern ttii,. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen* pripiše glavnici na prvi dan mesec* januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsaceg* meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p« 3 odst. obresti od vsak* vsote, ki j* bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdruš držav. Nje trgovina je poslovana p« nacionalni bankarski postavi ter s* mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.

Amerikaner] Slovenec
Ustanovljen 1. i8gi.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOYENSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.'
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
za najboljšo pomoč pri podučevanju. Kako trdnejšo podlago bi pač mogel dati poduku svojih malih?”
Italijanski pisatelj N i c o 1 o T o rn-rn a s e o, ki je bil svojčas tudi naučni minister se je naravnost izrazil: "Brezverska šola ni nobena šola, ampak kužna beznic a.” Francoski pesnik Viktor Hugo, ki je bil daleč proč od praktičnega katoličana-, je izrekel te-le ostre besede:
“Pred sodnijo bi morali tirati tiste starše, ki pošiljajo svojo deco v šolo, nad katere vratmi stoji zapisano: tukaj se ne podučuje krščanski nauk.” Kaj poreko k temu oni katoliški starši, ki svoje otroke vkljub vsemu svarjenju pošiljajo v brezverske in brezbožne šole? O, da bi se pač ozirali na gorenje izjave učenih in imenitnih mož in svojo deco pošiljali v tiste šole, kamor spadajo po pravici, to je: v katoliške ali farne šole! In naj bi se tudi pogostoma spominjali izreka božjega Zveličarja, največjega prijatelja otrok: “Dajte malim k meni priti in nikar jim ne branite!”
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
rue first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
			
	CERKVENI		KOLEDAR.
9.	feb.	Nedelja	Apolonija.
10.	ii	Pondeljek Solastika; Viljem	
n.	11	Torek	Deziderij; Adolf.
12.	“	Sreda	Eulalija.
13.	li	Četrtek	Katarina de R.
14.	il	Petek	Valentin, muč.
15.	il	Sobota	Faustin in Jovita
IZREKI SLAVNIH MOŽ O VERI IN KRŠČANSKI ŠOLI.
George Washington, “oče Siaše dežele” in prvi predsednik Združenih Držav, je rekel v nepozabnem govoru, ki se je v njem poslavljal od javnega življenja, svojim rojakom: “Vera in nravnost sta neizogibno potrebni podpori ljudskega blagostanja. Ni, prijatelj domovine, kdor spodkopava ta dva mogočna stebra narodnega blagra. Vsak pravi politik ju časti in ljubi, prav tako kakor pobožen človek. Pamet in razodenje dokazujeta, da brez vere ne more nravnost ostati v narodu”.
Veliki angleški državnik Lord Salisbury, liberalec, je rekel na shodu v New-Portu:
“Verska vzgoja je jedila naših najdražjih pravic. Zato zahtevamo, da ima vsaka verska občina pravico, vzgojati mladino po svojem veroizpo-vedanju, ne pa po praznem zistemu peke splošne verske vzgoje, ki se rabi v marsikaterih šolah.”
Slavni francoski državnik in pravnik P o r t a 1 i s je opomnil glede sinov Voltair-jevih vpričo mož državne zbornice:
“Skrajni čas je, da teorija umolkne pred dejstvi! Nobenega poduka brez vzgoje, brez nravnosti in vere ! Naši učitelji so pri-digovali v puščavi, odkar se je nezmi-selno proglasilo, da v šoli ni smeti govoriti o veri. Otroci nimajo nobenega zapopadka o Bogu, o pravici in krivici. Odtod divje, barbarično vedenje in kmalu divje ljudstvo... Vsa Francoska naj kliče na pomoč vero, da reši človeško družbo!”
Francoski državnik Jules Simon, ud znanstvene akademije in od l 1870.—1873. naučni minister je rekel 1. 1885. v francoski zbornici:
“Jaz ne maram nobenega “nevtralnega” profesorja; ne maram ga, ker ga ne spoštujem. Ali ima kako prepričanje, ali nima nobenega? Če je ima, je skriva bojazljivec in tak zgled stavite vi svojim sinovom pred oči! Če pa nima nobenega, ga obžalujem, brez prepričanja ni značaja.... Nevtralna, brezver’ska šola vzgaja le hinavce ali brezznačajneže.”
Protestant .Francke, reformator Šolske vzgoje, pravi v svojih spisih: “Brez odkritosrčne pobožnosti je vsa vednost, modrost in posvetna izobraženost bolj škodljiva kot koristna; nikdar nismo varni, da se ne zlorabi.”
Nemški pedagog B u t h, vodja e-vangeljskega učiteljskega semenišča, je rekel na shodu 1. 1905:
“Družina in cerkev, obe pričakujeta od šole, da vzgoji deco v duhu, ki bo blagodejno upljival na družinsko življenje in podal otroku trdno podlago za tvoritev i okrepitev značaja. To pa more doseči edinole verska š o 1 a.”
Francoski modroslovec Denis D i-d er o t piše:
“Mnogo sem se trudil, da bi preskrbel svoji hčerki najboljši poduk. Po dolgem iskanju nisem našel v ta namen koristnejše knjige, nego je katekizem. Ne čudite se! Katekizma se poslužujem sam in ga spoznam
VEČNA LUČ.
Pesmi duhovnikov v proslavo Go spoda se več ne razlegajo. Orgle, naj bolj vzvišeno glasbilo, so neme. Njihovi glasi, ki so zdaj šumeli in vršeli kakor viharji in piši božji, sedaj milo zveneli liki zahodne sapice in šepetali liki studenček pomladanskega večera, ter istotako prepevali slavo Najvišjega, kakor viharji in reke, kakor sapi ce in viri, se sedaj več ne čujejo. Samo tik-takanje urno je slišati, ki nas resno oppminja na vedno pomikajoči se čas, na vedno bliže prihajajočo večnost, v kateri stoji kazalec časa nepremično. Verniki so zapustili svete veže in vzeli mir s sabo domov. Kadilni oblaki se dvigajo k nebesom, kot vzdihi pobožnih molilcev, in polnijo s prijetnim duhom sveti tempelj, kakor poletnega večera po padlem dežju cyetice širijo svojo vonjavo, in marsikako srce je bilo okrepčano, kakor od žeje umirajoče setve po lijočem blagoslovu Gospodovem. Luči na altarjih so . vse ugašene. Noč stopa skozi dolga okna in zagrinja polagoma slike, sohe, al-tarje, kipeče stebre v svojo črno senco.
Kaj pa pomenja svetilnica, viseča na koru, kakor bi bila spuščena iz nebes, razsvitljajoč tabernakelj, sliko Križanega, altarje in dolge hodnike? Kaj nam oznanja njena luč, mirna, mehka, nežna, kakor mesečina v poletnih nočeh?
Tistemu v čast sveti, ki biva v teh svetih vežah, čegar veselje je, biti pri deci človeški, ki je z nami do konca časov, ki sedi na prestolu veličanstva Očetu na desnici, in biva tudi v nizkem šotoru altarnem, da pozna učenec učiteljsko stolico božjega Mojstra, da bolnik pride po zdravje, grešnik po spravo, da otrok lahko najde Očeta in prijatelja ter da se vsi revni in žalostni vesele nebeške okrepčave, in da morejo podaniki najti prestol kralja vseh kraljev, kjer v spoštovanju pokleknejo in prosijo njegove milosti.
Njega, ki večno biva pri nas, hoče večna svetilnica slaviti. Kadar človek, čegar usta bi morala vedno oznanjati slavo Gospodovo, umolkne in leže k počitku, pa vendar pušča v večni1 luči znamenje svojega spoštovanja, opo-rnnico, da njegovemu Zveličarju pri-stoji čast vjednomer.
Vednogoreča svetilnica — lepa pd-doba o luči sveta, ki je razsvetlila one, kateri so sedeli v temoti in v smrtni senci, o luči, ki je tisočletno noč razpršila, meglo pregnala, led stopila, cvetice prignala iz trde zemlje, sadje dozorila in izpremenila zemeljsko o-bliko!
Pač jih je bilo mnogo, ki so hoteli biti luči temne zemlje: trpoleli so nekoliko liki bakle, in narodi so se jim kleče in mole kla-njali, a razpočili so liki izpodnebne prikazni, ki jim pravimo meteorji, in prikazali se niso več. Bili niso večne luči. Zalesketali so se, in mnogi so sledili lesku, in oni, ki so lesku sledili, sp zajavkali, ko so se znašli ob brezdnu ali v močvirju in se niso več mogli rešiti pred pogreznje-njern, kajti sledili so bili veščam, ki ne kažejo prave poti in ki jih ugasi sapica. Samo On, ki ga slavi večna luč, je severna zvezda, po kateri se lahko z gotovostjo ravna brodar, boreč se z vihro in valovi. — Te prave luči sveta niso mogli izpihniti-viharji preganjanj, ne ugasiti valovi nadlog. Njen lesk je venomer sijal, in luč se ni použila, svetila je in bode svetila naprej in naprej, kajti to je večna luč, luč božja.
Luči! luči! tako kliče človek poln hrepenenja po daru nebeškem, kajti temo opaža v sobi, temo nad sabo, temo za sabo in temo pred sabo. Rastlina se obrača proti luči in ne more drugače. Orel leta proti solncu; tja ga vodi njegov nagon. Kako ne bi božja podoba iskala luči! Po luči hre-pepi, kakor jelen po potokih; luči išče, kakor išče potnik v peščari studenca ob datlovem drevesu in pristreška palmovega. Da bi jo človek le mogel najti — to pravo, večno luč! Večna luč se sveti v cerkvi, katero je Gospod ustanovil; kajti on jo je prižgal, on jo vzdržuje. Večna luč gori podnevi, sveti ponoči. Kakor solnčna luč ne ugasne, kakor zvezde ne prenehajo sijati, kakor tisočletja niso premogla oslabiti njihovega leska, tako je tudi s cerkveno lučjo, kajti obe luči: nebeška kakor cerkvena, črpata iz istega neusahljivega vira. Trdni kakor gore so stebri cerkveni, bliščeča in neugas-na kakor nebeške svetilnice je cerkvena luč, kajti stebri in luč sv. cerkve so božje delo, kakor gore in svetilni-
ce nebeške. — Na to večno luč se oziraj ob nočnih temah, in gotovo se ne spotakneš! Proti cerkvi krmi, kadar črni oblaki zagrinjajo vse zvezde in so viharji izpihnili vse luči! Tu gori večna luč.
Kaj pomenja vednogoreča svetilnica?
Ona je podoba prave vere: pohlevna je njena luč, ne bliščeča, ne občutna za oko. Tudi ponoči kaže obrise kras ne hiše božje, kaže močne stebre, trdne zidove, altar, Križanega in Vstalega na altarnih slikah. Dovolj za občudovanje, za znanje, za vero in za ljubezen! Njena luč ne vzplameneva živo, ampak tudi ne pomira. Ne zna-či je presvetel blišč liki razdevajoče plamene, nego mil, miren svit. Sveti ne na skrivnem, stoji ne pod korcem, nego sije naokrog in razsvitlja okoli-stoječe predmete. Ta verska luč sama ne ugasne, ampak plamenček, ki plapoli od nje v tvoji notranjosti, utegne pač zamreti. Solnce nikdar ne izgubi svojega leska, ampak slepec prestane gledati ta lesk. Čuvaj in skrbno hrani plamen te nebeške luči, ki trpoli v tvoji notranjosti. Samo na pre prostem in svetem altarju gori. Viharji posvetnih strasti ugašajo ta plamen, in napuh, misleč, da dovolj bistro vidi, ga izpihne. Verska luč bodi nam vsem svetla zvezda, ki nas vodi, kakor modrijane jutrove dežele, proti Betlehemu k Izveličarju, bodi ognjeni steber, ki hodi pred mladim Izraelom skozi puščavo življenja k nebeškemu Kanaanu. — Kakor je večna luč po doba sv. vere, tako pomenja tudi ver ska otroka: upanje in ljubezen; kajti upanje pravega kristjana in njegova ljubezen svetita in plapolita venomer, kakor večnogoreča svetilnica, vkljub viharjem strasti in skušnjav, in vkljub navalom nadlog; da, ravno v stiskah še jasneje žarita, kakor luč, čije svetlost najjasneje vidiš v temi, kakor zvezde, ki najmileje migljajo, kadar zro skozi mračne deževne oblake, kakor lepe in žive barve božjega stola ali mavrice na črnem viharnem oblaku. Te tri luči so nebeške luči in iz nebes dobivajo svojo hrano, kakor si zvezde piemičnice izposojajo svojo sijajnost od solnca.
Kaj pomenja potemtakem vednogoreča svetilnica?
Večna luč pomenja, da ena luč še vedno sije, ko ugasnejo vse luči. Če mi oko ugasne, če ne more več videti bliščečega zlata, sijajnega svita radosti, zlate pene časti in dostojanstva, če izginja sla za slo in blago za blagom, kakor se ugašajo sveče pri službi božji v svetem tednu polagoma vse do zadnje, če me tema obkroža, če grobni mrak in temna bodočnost in črna večnost leže pred mano; o blagor mi, tako je vendar še ena luč, ki mehko in milo sveti umirajočemu očesu, ki raz-jasnuje grobno noč, ki prodira oblake bodočnosti, ki večnost sijajno osvitlja — to je večna luč, luč sveta. To hoče pomenjati tudi smrtna sveča, ki stoji poleg razpela ob smrtni postelji. Ali ni luč ob smrtnem ležišču pravičnikovem sobotna svetilnica, oznanjajoča, da se delavniki prenehajo, da se znoj osuši s solzami vred, da napoči dan večnega počitka, in da imamo iti v nebesa, obhajat neprestano službo božjo in prepevat psalme na vekomaj?
Večna svetilnica nas spominja večne luči, ki nam bo svetila po somraku tega življenja. Zato pravimo moleč na grobeh: “Svetila jim večna luč!” Zato gori tudi na nekaterih pokopališčih svetilnica. Teman je ta svet onemu, ki se ne da razsvetliti po večni luči, po luči sveta.
Vse železnice v Argentiniji, izimši eno, ki je francoska, se nahajajo v angleških rokah.
Psov imajo v Veliki Britaniji okoli 2,500,000, in od teh se izgubi na leto povprečno 85,000.
Ustrelila se je v Bukareštu baronica Schwiter, ker jo je mučilo to, da se stara in ji zginja nekdanja lepota.
Vsesokolski zlet se vrši letos 28. in 29. junija v Belgradu. Tamkajšnji srbski “Sokol” slavi letos svojo petindvajsetletnico.
Najvišja vremenoslovna (meteoro-logična) postaja se nahaja v Peru na 19,193 čevljev nad morsko gladino kipečem ognjeniku Mirli.
Turbane, kateri so bili po Evropi že svoječasno enkrat v modi, so zopet pridno začele noski pariške dame. Nekaterim obrazom se krasno podajo.
Moža je s škarjami zaklala v Hamburgu slikarjeva žena Koenig, ko je mož prišel pijan domov in jo je pričel daviti. Mož je bil v par minutah mrtev.
Bivši avstrijski finančni minister dr. Dunajewski je umrl dne 28. decembra po noči v Krakovu, kjer je bil tudi rojen leta 1822. Posvetil se je profesuri in je učil na vseučiliščih.
Stanovanje se je odpovedalo v Na-polju 4500 rodbinam, ker niso hotele plačati podražene stanarine. Ker se je bati nemirov, je v Napolj poklicanih 10,000 vojakov.
Krokodil požrl ministra. Justični minister angleške kolonije v Natalu se je udeležil lova na krokodile na reki Kazacu, prišel je preblizu zverine, ni se je mogel obraniti, zgrabila ga je in požrla.
V gledališču je umrl ruski minister Filozofov. Pela se je opera “Življenje za carja”, ki je vzbudila splošno navdušenje. Filozofov je zaklical tudi iz lože hura, a je v tem hipu prebledel, padel na sedež in umrl.
Za mednarodni kongres, na katerem bi se razpravljalo o barbarskem postopanju pruske vlade proti poznanj skim Poljakom, se zavzema pisatelj Sienkiewicz v francoskem časopisju.
Siamski kralj — pisatelj. O svojem potovanju po Evropi je napisal siamski kralj knjigo z naslovom: “Pisma moji hčeri.” V knjigi opisuje zanimivosti svojega potovanja, posebno zanimivo je poglavje o prodaji in kupovanju igrač.
Kaj so si izmislili dunajski frizerji? Dunajski frizerji zahtevajo od Dunajčanov, naj v znak lojalnosti v jubilejnem letu nosijo vsi cesarsko brado. — Tako bi se pokazala lojalnost Dunajčanov — ali o lojalnosti bi ne bilo nič pri frizerjih, ker bi tako le veliko več služili.
Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil
S
ALON
IN RESTAVRANT
zraven, od g. Andrusna. Prostor je Slovencem dobro znan, ker je ravno za slovensko cerkvijo sv. Stefana. To-č’m Horber pivo, vsake vrste žganje in imam zmiraj gorak prigrizek. Obenem želim rojakom ustreči pri na-rejanju ženitnin in veselic, ker imam v to pripravni prostor. Želim vsakemu ustreči, toraj rojaki nodpTajta' domačina.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
PRODAJA
MESA
v soboto dne 8. februarja
“Leaf” mast, funt po ......8c
Mast v posodah, funt po......9c
Svinjina za pečenko, funt po.8c
Pork chops, funt po........9c
Svinjska reberca, funt po..6c
Svinjska plečeta, funt po..7c
Svinjska stegna, funt po...7c
Svinjske klobase, funt po..7c
Sladka svinjina, funt po...9c
Sirloin Steak, funt po....10c
Round Steak, funt po........10c
Govedina za pečenko, funt po.7c
Hamburger Steak, funt po.....8c
Govedina brez kosti; funt po.8c
Sladke šunke, funt po.......10c
Kalifornijske šunke, funt po.8c
Slanina, funt po..........12j4c
Buehler Bros. Co.,
104 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
CENE ZMERNE.
Ed. Bannoti
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer sc toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta v
mojej moderni gostilni.
Toèim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
FITTIDOLjF IkčCJAIR-A-lŽ;,
Washington St., Mizo lOth A?©.,	GABY, INI).
Prodijem pirobrodae listke; pošiljam denar v staro domovino in posrekujem pri kupovanju zemljišč in lot.
■vs_a.:k::do ve?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to strot_ spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
u
i
1
i
m
i
1
1
1
1
1
i
I
1
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
-T'”
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Äf'liiriRifc
iüI 11Im i i“*
! l"j 'i 'M
. ¡tim-- % «lite


Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne merejo nikdar imeti nobene izgube. To priposnava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poi jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki I Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	T-DANIZ C A I/CED
je že več let naš rojak	rHABIV J AIV JE IT
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
JEDNOTA
(S>	•
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorpoi ovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:........Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:.........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12750 Jožef Jeraut, roj 1888, 12751 Jožef Judnič, roj 1887, 12752 Franc Vesel, roj 1887, 12753 Peter Černič, roj 1886, 12754 Peter Judnič, roj 1880, spr. 5. febr. 1908. Dr. št. 370 članov. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 12755 Janez Florjančič, roj 1888, 12756 Vincenc Dreschar, roj 1884, 12757 Franc Kapler, roj 1882, 12758 Jurij Vivoda, roj 1882, spr. 5. febr. 1908.	Dr. št. 183 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12759 Janez Lasterni, roj 1877, spr. 5. febr. 1908.	Dr. št. 46 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva vit. sv. .Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5046 Mihael Solnčar, 27. jan. 1908. I. dr. št. 178 članov.
II.	dr. št. 163 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 198 Jožef Meglen, 1. febr. 1908, 2386 Franc Štangel, 3. febr. 1908.	Dr. št. 259 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1761 Alojzij Glač, 3. febr. 1908.
Dr. št. 142 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2098 Janez Čuliberg, 27.
jan. 1908.	Dr. št. 51 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10877 Nikolaj Pečarič, 7065 Jakob Keržan, 1. febr. 1908, 4475 Jožef Kambič, 27. jan. 1908, 10914 Jakob Malenšek, 1. febr. 1908.	Dr. št. 162 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11535 Štefan Budiščak, 8548 Janez Budiščak, 3. febr. 1908.	Dr. št. 140 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11645 Nikolaj Plepelič, 27. jan. 1908.
Dr. št. 62 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3805 Mihael Jankovič, 27.
jan. 1908.	Dr. št. 50 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8083 Janez Mrak, 11649 Matevž Vončina, 10576 Franc Vončina, 8084 Franc Strgar, 7759 Janez Cendol, 7956 Janez Matelič, 2203 Mihael Stanič, 27. jan. 1908. Dr. št. 81 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8515 Jožef Kostelc, 27. jan.
1908.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10877 Nikolaj Pečarič, 7065 Jakob Keržan, 11407 Janez Sever, 9284 Franc Likovič, 9871 Jožef Zaverl, 10896 Alojzij Gimpel, 12541 Jožef Srah, 12547 Janez Miklavčič, 4402 Franc Germon, 11409 Janez Košak, 11909 Mat—ija Sovoren, 27. jan. 1908.
Dr. št. 158 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8708 Martin Rački, 5774 Janez Bedek, 7166 Jožef Verčon, 7902 Martin Lipovnik, 3. febr. 1908. Dr. št. 117 članov. Od društva sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 244 Adolf Cernkovič, 7909 Janez Skok, 31. jan. 1908, 8270 Matija Špeh, 1. febr. 1908. Dr. št. 61 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8458 Matevž Turk, 30. jan.
1908.	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11268 Rudolf Dodič, 11827 Janez Franetič, 27. jan. 1908.	Dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8610 Marko Štekovic, 12192 Nikolaj Erdeljac, 8625 Janez Mačičevič, 3. febr. 1908. Dr. št. 49 članov. ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 2989 Franc Vidmar, 27. jan. 1908.
Dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7897 Anton Penko, 25. jan.
1908.	Dr. št. 52 članov.
Od društva sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 6064 Jakob Špeh, 1. febr. 1908.
Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 11317 Franc Vevar, 27. jan. 1908.	Dr. št. 25 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8556 Peter Vardjan, 1. febr.
1908.	Dr. št. 39 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3510 Anton Sodec, 27.
jan. 1908.	Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3700 Jožef Radkovič, 27. jan. 1908.
Dr. št. 157 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 10059 Anton Radoš, 28. jan. 1908.
Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 10786 Mihael Abramovič, 3. febr.
1908.	Dr. št. 38 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 12011 Anton Jako-vac, 12012 Jurij Jakovac, 28. januarja 1908.	Dr. št. 105 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, IH., 11745 Janez Bukovec, 27. jan. 1907.
Dr. št. 55 članov.
[Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10409 Janez Merčun, 10421 Jožef Pajk. 28. jan. 1908.	Dr. št. 33 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3545 Zofija C. Dečman, roj 1884, spr. 5. febr. 1908.	Dr. št. 109 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3546 Katarina Judnič, roj 1874, spr.
5$. febr. 1908.	Dr. št. 108 članic.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3547 Ana Petrič, roj 1881, spr. 5. febr. 1908. \	„	Dr. št. 41 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3548 Marija A. Volk, roj 1889, 3549 Ana Berkopec, roj 1885, 3550 Marija Borkovič, roj 1874, spr. 5. febr. 1908.	Dr. št. 73 članic.
K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 3551 Uršula Dernulc, roj 1876, spr. 5. febr. 1908.	Dr. št. 13 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1906 Jožefa Solnčar, 27. jan. 1908. I. dr. št. 40 članic.
II. dr. št. 21 članic. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2725 Neža Lamut, 25. jan. 1908.	I. dr. št. 1 članico.
II. dr. št. 107 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 1433 Katarina Čuliberg,
27.	jan. 1908.	Dr. št. 12 članic.
IZLOČENE ČLANICE. lOd društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 1794 Franca Mušič, 27. jan. 1908.	Dr. št. 11 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
;1700 Mihael Žalec, star 57 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl
13.	avgusta 1907 na Vrhu, okraj Črnomelj na Kranjskem, imajoč potni list. Vzrok smrti: nadušljivost pljuč. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. januarja 1897.
31807 Avgust Pisanec, star 26 let, član društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., umrl 21. novembra 1907. Vzrok smrti: Padel v odprtino za vspenjačo (elevator shaft) in umrl vsled zadobljenih poškodb. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 26. jan. 1907.
$i98 Anton Vavtar, star 45 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 8. decembra 1907. Vzrok smrti: vodenica (atrophic cirrhosis of the liver). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avgusta 1899.
B709 Matija Rogina, star 29 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl
10. decembra 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 3. marca 1902.
7907 Avgust Škebe, star 46 let, član društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., umrl 21. decembra 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. marca 1905.
1319 Anton Hočevar, star 35 let, član društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, umrl 2. januarja 1908. Vzrok smrti: srčno opešanje. Zavarovan za $1000.’ Pristopil k Jednoti 16. marca 1899.
2733 Marija Fister, stara 36 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 14. januarja 1908. Vzrok smrti: želodčni rak. Zavarovana za $50o! Pristopila k Jednoti 26. aprila 1906.
12185 Janez Namre, star 24 let, član društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, umrl 15. januarja 1908. Vzrok smrti: srčna kap. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 11. septembra 1907.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.

34040040404040fv J+%
Chicago, 111., 5. febr. — Društvo Marije Pomagaj štev. 78. naznanja svojim članicam, da se od sedaj naprej vrši mesečna seja istega društva tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Članice so naprošene, da to upoštevajo.	Odbor.
Soudan, Minn., 29. jan. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. 'S. K. J. je imelo dne 26. t. m. novo volitev odbora zavoljo tega, ker sta dva odbornika odstopila. Noyi odbor za leto 1908 je:
Predsednik Jurij Nemanič, podpredsednik Frank Švajgar,
I.	tajnik in zastopnik John Loushin,
II.	tajnik John Tekavc, blagajnik John Zobec, gospodarski nadzorniki Matija Vesel, Mike Muhič in Anton Eržul,
bolniški odbor Marko Govednik (predsednik), Štefan Ahčin in Anton Zobec,
zastavonosca Štefan Brala, in John Malenšek,
redarja Matija Bajuk in Marko Težak.
Z bratskim pozdravom!
John Loushin, tajnik.
New York City, 4. febr. — Žensko podporno društvo sv. Ane št. 105 K. S. K. J. je imelo volitev meseca decembra. Bile so izvoljene sledeče članice:
Predsednica Johana Stern, podpredsednica Frančiška Ribič,
I.	tajnica Uršula Mrhar,
II.	tajnica Kati Paulič, blagajnica Frančiška Burgar, zastopnica Frančiška Pirnat, nadzornice Agnes Vaupotič, Barbara Rihtar in Marija Kokalj,
straže Marija Ževnik, Polda Kvas. Omenjeno društvo se je ustanovilo meseca novembra 1906 in je v tem kratkem času jako dobro napredovalo, četudi ne v številu članic, vendar pa v blagajni. Priredilo je že par dobro obiskanih veselic, pri katerih je bilo precej prebitka v društveno korist. Želeti bi bilo, da bi se tukajšnje Slovenke bolje zanimale za to koristno društvo in bolje pristopale. Tem potom se zahvaljujem g. A. Burgarju, g. A. Češarku in vsem onim članom K. S. K. J., kateri so nam pomagali pri ustanovitvi in daljnem vodstvu društva. Izrekam jim tedaj v imenu društva najiskrenejšo zahvalo. In tebi A111. Sl. želim obilo uspeha.
U. Mrhar, I. tajnica.
Ali še kašljate?
Ne zaboravite z odstranjenjem kašlja! Kašelj lahko postane nasledek še bolj strašne bolezni, lahko preč jutri. Rabite Severov Balzam za pljuča, ki Vam prinese ljubo zdravje. To zdravilo je že ozdravilo na tisoče trpečih; poskusite, morda tudi vas ozdravi! Stane 25 in 50 centov steklenica. Proti prehladu in hripi rabite Severove Tablete zoper hripo, ki so dobro in zanesljivo zdravilo. Cena škatljici 25 centov. Dobite jih pri vašem lekarnarju. Vprašajte po “Severovih.” W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Javna zahvala.
Cenjeni direktor Collins N. Y. Me-dical Institute!
V začetku mojega pisanja Vas lepo pozdravim in se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ki ste mi jih poslali in katera so me popolnoma ozdravila, pa takrat se vam nisem nič zahvalila, ker mi ni bilo mogoče, zato se Vam danes zahvaljujem. Objednem Vas prosim, da mi pošlete par knjig Zdravje, ker so jako koristne.
Vas še enkrat zahvaljujem za zdravila, ki so mi resnično pomagala ter Vam ostajam udana rojakinja.
Polona Kic,
7817 Murk St., Newburg, Cleveland, O.
Rock Springs, Wyo., 1. febr.—Slavno uredništvo “Amerikanskega Slovenca”! Ker Vam ravno pošiljam naročnino za list, naj omenim še mimogrede, da se je tu pojavila gospodarska kriza, kakoršno imajo marsikje v Zjedinjenih državah. Že do konca meseca januarja je bilo dosti ljudi brez dela; ako je imel človek delo,- je zaslužil le tretjino navadne dnevne plače, vse to radi preobilnega števila ljudi. Dosedaj je delalo pet rovov, kateri vsi so last “Union Pacific Coal Co.” S prvim dnem meseca februarja bila je pa primorana radi nezadostnih naročil zapreti rov št. 7. Bati se je še hujših posledic, ker v ostalih rovih so delovodje popisali imena vseh ne-oženjenih; kakor je razvidno, namerava družba odsloviti iste prvo, ako se razmere ne obrnejo na boljše. Ker je pa ravno fiskalno leto, ni posebnosti pričakovati, v spominu imam že par enacih let, toraj je to že navadno. Naša naselbina je postala dokaj stara, tukaj ni druzega produkta, kakor premog, ter so postali rovi že dokaj obširni. Minolega leta pričeli so odpirati še par druzih jam, katere so pa oddaljene do 10—20 milj od tukaj. Upati je, da ostane Rock Springs kot glavno mesto, to je za obrtnike i. t. d. Navadno so pa te coal-campe slične jed-na drugi. Sedaj nameravajo graditi veliko prodajalno, z močjo in v korist unijskih delavcev (United Mine Work ers of America). Tudi Slovenci smo si izvolili graditi svojo društveno dvorano, katera bi bila brez dvoma dokaj potrebna, ali človek mora skrbeti v slabih časih za svoje življenje prvo, za kaj druzega pa le malo preostaja. Vreme imamo dokaj mrzlo, največ se moramo greti pri gorkej peči, le par-krat se nam bode posrečilo pri svatih, kakor se sliši.
Zatoraj rojaki, ne hodite v Rock Springs, ker tukaj ni dela in ne zabave, razven časopisov, ter tudi G. N. koledar je dobrodošel, katerega priporočam vsem, kakor tudi nam pre-koristnega lista Amerikanskega Slovenca.	Louis Taucher.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat.
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek.
Za Springfield, 111.: John Peterneli.
Za Mt. Olive, 111.:	M. Gaishek.
Za Pennsylvania: John Verbiščar.
Za Johnstown, Pa.: John Likar.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Moon Run, Pa.:	Fr.	Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik.
Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Barberton, O.:	Jos.	Podpečnik.
Za državo Utah: Anton Palčič.
Za Ely, Minn.: John Težak.
Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik.
Za Chisholm, Minn.: Fr.'Tancig.
Za Soudan, Minn.: Fr. Svajgar.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar.
Za Brooklyn, N. Y. in okolico:	Fr.
G. Tassotti.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar. Math Novak.
Za Kansas C’ty:	M. Adelešich.
Za DeniTer, Colo: Geo. Paulakovich.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša.
Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch.
Za Fleming, Kans, Kans.: Anton Skubitz.
Za San Francisco, Cal.: John Stariha.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. “A. S.”
P!
Dober premog
t in DRVA DOBITE PRI NAS. A. Rynkszel
1007 Marion St., Waukegan, 111. Phone 2182. Yard—North Chicago.

Larsen & Conrad
Pogrebnika
223 N. Genesee St. Telefon 95	Waukegan, 111.
J. J. IOJKAR,
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
£ Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem
❖	dnevnem kurzu.
5	Priporočam se rojakom.
|	J. J- KTTKYLTt.
« 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
❖
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
J. IP. K I UST C3-
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTF NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
50.000
iztisov.
se zastouj razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesijivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojalci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
r-p-p_q--pri
COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE
140 Wes! 34. SO. NEW TOOK. H. T.
6.
ir
3
\
SSStttt	\
Preprečeni škandal v kneževini 0... (Angleški spisal C. Doyle.)	*>« ««
	
(Konec.) ■
Najprej odsev svetilke — potem se je pripeljal mal in eleganten voz pred vilo. Komaj se je ustavil, je že priskočil eden izmed tam pohajajočih, da bi .odprl vrata in si zaslužil napitnino. Z enakim namenom pa je skočil tudi .drugi in prvega odrinil. Nastal je glasen prepir, v katerega sta posegla navzoča vojaka ter se potegnila za prvega, brusač pa je bil na strani drugega. Prišlo je do pravcatega pretepa in v istem trenotku je bila dama, ki je stopila iz voza, obkoljena od množice ljudi, ki so šli drug na drugega s pestmi in palicami. Holmes se je v obrambo dame prerinil v sredino srdite množice, toda ni še prišel do nje, ko je glasno vzkriknil ter padel s krvjo oblit po obrazu na tla. Ko je množica videla, se je razkropila na vse strani, le nekaj radovednežev izmed občinstva, kolikor jih ni bilo zapletenih v prepir, je še ostalo. Ti so sedaj prihiteli dami in ranjencu na pomoč. Irena Adler je odhitela po stopnicah, na pragu pa se je obotavljajoč ustavila ter se ozrla nazaj na cesto. Njena lepa postava v razsvetljenem ozadju je morala narediti na človeka poseben vtis.
“Ali je ubogi gospod močno poškodovan?” je vprašala.
“Mrtev je,” je zaklicalo več glasov. “Ne, živi še,” je dejal drugi; “toda predno ga privedejo v bolnišnico, bode izdihnil.”
“To je blag mož,” je pristavila neka gospa. “Če bi njega ne bilo, oropali bi bili dami celo uro in verižico. To je hudoben svet. — Tu, glejte, saj se ■še giblje!”
“Na cesti vendar ne more dalje ležati, ali ga smemo prenesti v sobo?” “Gotovo; gori v moji sobi je pripraven naslonjač. Tu sem, prosim.” Počasi in oprezno so ga nesli v hišo in položili v najlepšo sobo. Skozi okno sem vse natančno opazoval. Videl •sem, kako je ležal Holmes na naslonjaču, ker je bila soba razsvetljena in zavese še nezagrnjene. Kdo ve, ali mu v tem hipu zaradi njegovega dejanja ni vest ničesar očitala? Skoro mi je bilo žal, da sem pomagal pri spletkah proti tej lepi ženski, ki je s tako oča-rujočo prijaznostjo in ljubeznjivostjo 6krbela za ranjenca. In vendar, sedaj -ni bilo več mogoče nazaj. Zato sem se otresel Vsakega kesanja in vzel iz žepa raketo. Pomirilo me je tudi to, da se njej §ami ne zgodi nič žalega ter da morava le to preprečiti, da ne bode škodovala ona drugim. Ko sem tako premišljeval, se je Holmes dvignil in zamahnil z rokama, kakor bi lovil zrak, da bi se ne zadušil.
Služkinja je hitro odprla okno.
V istem hipu sem videl, da je dvignil roko; takoj sem vrgel raketo skozi ■ okno v sobo, pri tem pa na vse grlo -zakričal: Gori! ogenj! gori!
Hitro kot blisk se je razširila ta novica in prihitela je takoj velika množica ljudstva.
Celi oblaki dima so se valili iz sobe skozi odprto okno. Videl sem le nerazločno, kako so tekali ljudje semintja, kmalu pa sem zaslišal Holmesov glas, "ki je miril ljudstvo, da ni nobene nevarnosti in da je bil le nepotreben strah. Odtegnil sem se hrupni množici in odšel. Nisem čakal še deset minut na dogovorjenem kraju, ko se je Holmes oklenil moje roke.
Odšla sva zadovoljna proti domu. Nekaj časa je hodil hitro in molče poleg mene, dokler nisva zavila v sa-rmotno in tiho ulico Edgeware 'Road.
“Jako spretno si izvršil svojo stvar.” ,mi je priznal Holmes. “Boljše se pač -ni moglo izvršiti. Sedaj je vse v redu.” “Imaš torej fotografijo?”
“Te ravno ne. toda vem. kje se nahaja.”
“Kako pa si mogel to dognati?” “Kraj mi je pokazala sama — kakor sem ti bil že poprej povedal.”
“Ni potreba, da bi ostalo tajno,” je dejal se smeje. “Cela stvar je tako -preprosta in enostavna. Menda si uganil, da se je na ulici vršilo vse sporazumno kot dogovorjeno. Vsi so bili zato najeti.”
“Takoj sem si to mislil.”
“Ko se je začel prepir, sem imel v •roki mokro, rdeče barvilo. Medtem ko sem padel, sem udaril s tem sam sebe ■po obrazu; seveda sem bil potem tak, da sem se moral vsakemu smiliti. To pa je že nekaj starega!”
“Tudi to sem uganil.”
“Nesli so me notri. Kaj pa je hotela ona? Ugovarjati! In ravno v njeno sobo tik spalnice, kar je bilo zame glavno. Prezreti torej nisem mogel ničesar. Položili so me v naslonjač, dal sem znamenje, da želim več zraka, okno se je odprlo in sedaj je bila vrsta pa tebi.”
“Kaj pa ti je koristilo to?”
O, zelo veliko. Če ženska misli, da je hiša v ognju, bo že vsled nagona zagrabila za ono, 'ki ji je najdražje. To je popolnoma naravno in ravno to mi je že večkrat prišlo prav. Omo-žena žena in mati pograbila bo najprej svoje dete, neomoženo dekle svoj lišp. Popolnoma sem bil prepričan, da je za to damo najdražje oni predmet, za katerega se ravno gre. Za njo je prvo, da spravi na varno ta predmet. Alarm o požaru je bil mojstrski uprizorjen. Dim in vpitje sta motala razburiti tudi
železne živce. Uspeh je bil popoln tudi pri njej. Fotografija je skrita v vdolbini v zidu za tapeto ravno pod uro. Gospa Irena je bila hipoma tam; samo en hip je zadostoval in en pogled, da sem se o tem ‘uveril, ker je res zagrabila za sliko. Ko pa sem zaklical, da je strah nepotreben in ni nevarnosti, položila je siiko zopet nazaj, pogledala raketo ter odšla iz sobe. Seveda sem vstal tudi jaz, se opravičil in lepo zahvalil, potem pa hitro odnesel pete. Mislil sem pač,- toda le en hip, ali naj se ne polastim slike, toda takrat je stopil v sobo kočijaž ter me ni več pustil iz oči. Premislil sem se torej, ker se mi je zdelo previdneje čakati; le mala prenagljenost, pa bi bilo vse pokvarjeno.”
“Kaj storiš sedaj?” sem ga vprašal. “No, tu ni več dosti treba. Jutri zjutraj narediva s knezom poset, in če te veseli, greš lahko z nama. Tam bomo potem čakali, da pride gospa Irena — če nas bode namreč Sploh še ondi našla in pa sliko, kar je seveda vprašanje. Morda bode posebno zadoščenje za Njegovo Visokost, če dobi sliko nazaj, in to z lastnimi rokami.”
“Ob kateri uri pa nameravaš obisk?” “Ob osmih zjutraj. Ona bode takrat gotovo še v postelji in mi imamo prosto pot. Seveda moramo biti točni, ker ne vemo, kake izpremembe v njenem življenju in njenih navadah je provzročila njena možitev. Takoj obvestim še kneza.”
Med tem pogovorom sva dospela v Bakersko ulico in prišla do hišnih vrat, kjer je stanoval Holmes. Iskal je še v žepih ključ, ko je nekdo mimoidočih zaklical: “Lahko noč, gospod Holmes!” Ulica je bila takrat še polna ljudstva, vendar pa se je nama zdelo, da je prišel ta pozdrav od mlade osebe, ki je zavita v plašč smuknila mimo naju.
“Ta'glas sem že čul,” je dejal Holmes in se ozrl za dotično osebo. “Kdo za vraga je mogel biti?”
III.
Tisto noč sem prenočil v Bakerski ulici. Naslednje jutro sva sedela ravno pri zajtrku, ko je skoro kakor planil knez v sobo.
“Ali jo imate res?” je vzkliknil ter prijel Holmesa za rame in mu z napetostjo zrl v obraz.
“Dosedaj še ravno ne.”
“Toda imate vsaj upanje?”
“To pač.”
“Potem prosim, hitite! Nimam miru vsled nestrpnosti.”
“Najpoprej moram naročiti voz.” “Ta čaka spodaj pred hišo.”
“Tem bolje.”
Vsedli smo se ter odpeljali v Briony
Lodge.
"Irena Adler je omožena,” je omenil Holmes.
“Omožena? Od kedaj?”
“Od včeraj.”
“S kom?”
“Z angleškim odvetnikom po imenu Norton.”
“Ali je mogoče? Ljubi ga pač ne.” “Vendar pa bi bilo to želeti z ozirom na korist Vaše Vzvišenosti.”
“Iz katerega vzroka?”
“Ker bi bila Vaša Visokost brez vsake skrbi zaradi kakih neprilik. Če ljubi ona svojega soproga, ne ljubi več Vaše Visokosti. Če pa ne ljubi Vaše Visokosti, tudi nima več vzroka prekrižati Vaših načrtov za bodočnost.” “Popolnoma resnično! In vendar — ah! Želel bi, da bi »ni bila enaka po rodu iii krvi. Kaka kneginja bi bila!” Zamislil se je in umolknil. Molčali smo vsi toliko časa, da smo dospeli do cilja. Vrata v Briony Lodge so bila na stežaj odprta; na pragu je stala postarna gospa. Ko smo izstopali, nas je opazovala s porogljivim nasmehom.
“Menda gospod Sherlock Holmes, ali ne?” je vprašala.
Vprašujoče jo je pogledal moj prijatelj. “Res je; jaz sem Sherlock Holmes.”
“Resnično torej! Moja gospodarica me je že pripravila za vaš obisk. Ona je pa odpotovala ob 5. uri 15 minut zjutraj iz Charinga ter odšla čez morje.”
“Kaj?”
Ves bled se je ugriznil Holmes v ustnice.
“Ali hočete s tem reči, da je zapustila Angleško?”
“Da, za vedno.”
“In njene stvari in listine?” je skoro brezglasno vprašal knez. “Torej je vendar vse izgubljeno?”
“Najpoprej moramo pogledati.” Holmes je odrinil služkinjo ter hitel y sobo. Knez in jaz sva mu sledila. Oprava in pohištvo, vse je bilo premaknjeno ter stalo v neredu v sobi, predali so bili vsled nenadnega odpo-tovanja na stežaj odprti in le deloma izpraznjeni. Holmes je planil k znani vdolbini, odprl vratca ter izvlekel iz odprtine pismo in fotografijo. Na sliki je bila Irena Adler v navadni toaleti; pismo pa je bilo naslovljeno na Sherlock Holmesa. Raztrgal je zavitek in vsi trije smo hkrati čitali pismo. Pisano je bilo tisto noč o polnoči in se glasilo tako-le:
“Ljubi gospod Holmes!
Svojo vlogo ste izvedli res z ogču-dovanja vredno bistroumnostjo. Posrečilo se Vam je popolnoma, pridobi-

/ . .	.. L „J. Sl^UVKIMiit
ti si moje zaupanje. Dokler ni bila ona komedija o požaru končana, toliko časa nisem imela niti najmanjšega suma. Takoj nato pa sem uvidela, da sem se izdala s prenagljenjem. Začela sem premišljevati. Že pred meseci so me svariii pred Vami. Takrat se je dejalo, da ste Vi edini, na katerega bi se knez utegnil obrniti. Tudi za Vaš naslov sem poizvedela. Toda da pridem k stvari.
Početkom sem se skoro sramovala zaradi svoje nezaupnosti napram tako ljubeznivemu staremu pridigarju. Pa saj veste, da sem bila tudi jaz gledališka igralka, torej tudi nekoliko poznam maskiranje.. Sama sem tudi že večkrat poskusila enak način preoblačenja. Poslala sem torej svojega ko-čijaža v sobo, ki je imel nalogo, strogo paziti na vse, sama pa sem se kolikor mogoče hitro preoblekla v svojo—kakor jo imenujem — popotno obleko. Preoblekla sem se ravno še pravočasno, da sem Vam mogla slediti do Vašega stanovanja in se osebno prepričati, da je slavni gospod Holmes obrnil name svojo pozornost. V nepremišljeni neprevidnosti sem Vam voščila celo “Lahko noč”, potem pa hitro poiskala svojega soproga. Obema se je zdelo najbolje sredstvo, da pobegneva ter se tako umakneva zasledovanju tako nevarnega sovražnika. Jutri zjutraj bodete torej dobili gnezdo prazno. Kar pa se slike tiče, naj bode Vaš kli-jent miren in brez vse skrbi. Jaz ljubim plemenitejšega moža—in ta ka-koršen je, mene. Knez naj počne karkoli hoče, najina pota se ne bodo vkljub vsej veliki krivdi, ki mi jo je storil, križala nikdar več. Slika pa o-stane pri meni v varnem zavetju in me bode ščitila le v bodočnosti proti morebitnim napadom. Tu Vam pa puščam drugo sliko; morda bo za kneza imela kak važen pomen. Vam pa, ljubi gospod Sherlock Holmes, ostajam vedno udana
Irena Norton, rojena Adler.” “Kakšna ženska — da, kakšna je ta ženska!” je vzkliknil knez, prebravši pismo. “Ali nisem pravil o njenem naglem in odločnem ravnanju? Ali bi ne bila imenitna kneginja? Res žal, da nisva enakorodna!”
“Po vsem tem, kar sem videl, se mi zdi njeno stališče povsem drugo kot Vaši Visokosti,” je odvrnil Holmes hladno. “Žal mi je le, da mi ni bilo mogoče priti do boljšega zaključka.” “Nasprotno, ljubi gospod!” je dejal živahno knez, “boljšega uspeha si ne morem želeti. Njena beseda drži kot da je pribito. Slika je zdaj tako na varnem, kakor če bi jo bila vrgla v ogenj.’ “Veseli me, kar pripoveduje Vaša Visokost.”
“Veliko sem vam dolžan. Recite, kako naj se vam zahvalim! Ta prstan”— — snel je z roke dragocen prstan s smaragdom in ga na odprti dlani nudil Holmesu.
“Visokost imate nekaj, kar bi bilo zame večje vrednosti.”
“Prosim, le povejte.”
“To sliko.”
Knez ga je osuplo pogledal.
“Irenino fotografijo? Z veseljem,1 kar obdržite jo, če želite.”
“Lepa hvala, Visokost! Na stvari se ne da ničesar izpremeniti. Imam čast —- želim dobro jutro!”
Poklonil se je in odšel, ne da bi bil opazil razprostrto roko, ki mu jo je ponudil knez v slovo.
Tako se je preprečil škandal, ki je pretil kneževini O____Prvikrat je žen-
ska premetenost preprečila bistroumne načrte Holmesove. Poprej se je vedno norčeval iz ženskega bistroum-nja, kasneje nisem čul od njega nobene take besede več.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za......................$ 5.20
50 kron za...................... 10.30
100 kron za...................... 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
E.Wunderlich GraniteCo.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
*
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetery blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 499
-»EGlSTSftt;®
Ko kdo’v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
Trinerjeva slivovica in brinjevec
ste izvrstni pijači.
CHICAGO, ILL.
Vprašajte za nje!
} ILL. J
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras/?
Chicago telef. 2794 ^^telef.N ß2 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ce.te. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273,
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago SL	N. W. Phone
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaJ
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago Sl, Joliet, IU.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
FRANK MEDOSH
Gostilničar
notar ja šib : denar o vest'
* vnius vugm vom utice, en diok od slovenske cer* kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Poštena Postrežba vsakemu.
Izdeluje vsa v ska dela, prodaj karte ter pošilja v staro domovlm no in zanesljive*
Telephone 123; South Chl
E. PORTER BREWING COMPANY
„ mir-iTMïï ~T~i **••’*“” '•    	* M
4	■ ■-Y-
EAGLE BREWERY
izdelovalci
SOUTH BLUFF STREET.
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Itoksl,
•v.tr zastopnik.
JOLIET, ILL.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za drugo polletje 1907, od 1. julija do 31. decembra 1907.
Ime, številka in kraj društva.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
Sv. Štefana, Chicago, 111................
Sv. Jožefa, Joliet, 111..................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...........
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn........
Sv. Družine, La Salle, 111...............
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111........
Sv. Roka, Clinton, Iowa..................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.........
Sv. Jožefa, Forest City, Pa..............
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn.......
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont.........
Sv. Roka, Allegheny, Pa..................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...............
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich....
Sv. Jožefa, Federal, Pa..................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio............
Sv. Barbare, Blocton, Ala................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..........
Sv. Petra, Calumet, Mich.................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash...
Matere Božje, Pittsburg, Pa..............
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans...
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa..................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...............
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...............
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.............
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111...
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y...
Sv. Alojzija, Chicago, 111...............
Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa.......
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.... Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.......
Sv. Jožefa, Waukegan, 111................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..........
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..............
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y...............
Sv. Jožefa, Haser, Pa....................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn......
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111.........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, Ohio...
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.......
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio............
Sv. Jurija, Etna, Pa.....................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...........
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...............
Sv. Barbare, Irwin, Pa...................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...............
Sv. Antona Pad., Goff, Pa................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...............
Sv. Jurija, Toluca, 111..................
Sv. Barbare, Springfield, 111............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111........
Sv. Jožefa, La Salle, 111................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.......
Marije Pomagaj, Chicago, 111.............
Marije Pomagaj, Waukegan, 1.11...........
Matere Božje, So. Chicago, 111...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountai,., Mich... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich.................:.
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...........
Marije Pomagaj, Girard, Ohio.................
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Ane, Chicago, 111........................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa...................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio..................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.........
Sv. Jožefa, Ely, Minn......................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Janeza Krstnika, Iselin, Pa..............
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
Skupaj
Število članov 1. julija 1907.	Število članov 1. januarja 1908
147	154
262	260
IOI	102
91	88
120	127
344	348
102	103
7	7
34	31
230	244
69	63
127	I2Ó
112	122
216	203
38	34
36	40
102	105
43	47
19	21
377	375
206	215
	367
49	48
151	146
82	79
21	21
	124
97	99
81	78
	57
183	181
21	21
44	39
54	62
55	51
146	152
33	36
88	87
254	254
108	117
51	49
187	172
IOI	IOO
104	105
283	257
53	56
6l	66
IS	19
94	122
58	57
118	141
39	42
39	37
118	123
19	20
58	63
33	35
Il6	123
28	29
45	43
41	48
23	28
94	109
95	104
76	80
■ II5	107
• 54	57
• 32	37
49	55
6	s
- 59	60
• 58	66
27	33
40	56
33	30
32	47
26	26
• 34	34
- 23	26
l6	6
• 33	45
18	18
	25
. 2;	H
'. 85	89
. 28	38
19	. . .
	II 13
7596	7760
s
>u
_o
>
<u
m
22
106
43
3i
34
166
29 7
15 93
24 54 39 76
13
17
52
25 6
109
66
105
22 12
7
7
25
18
27
14
37
12
6
3
12
30 9
23
60
Í2
9
19
12
26 34 10
16
2
n
10
16
10
10 6 5
16
11
10
7,
12
16
94
16
42
68
12
2
24
9
11
2
3
9
26
1

7
5
30
28
19
17
13
32
17
33
2281
20
108
44
30
36
170
30
7
15 106
23
51
41
77
11 19
51
24
8
110
72
106
19 14
7
7
26
18
27 14
41
12 6
3 11
30
9 27 61
13
10
20
13
26 38
11
16
2
19
10
17
11 10 10
5
14
10 14,
7,
12
11
4
20
IOI
20
52 70
13 2
23
10
14 2
6
13
27
1
4
14
3
5 S
10 9 37 , 27
23
17
32
16
44
$
2435
2*
O
s
675.00
1257.60
464.80 437-10
625.00
1621.60
508.80 42.60
172.10 1160.40
328.30
669.80
545-20
1015.85
194.80
180.30
510.60
222.90
109.50
1432.85 980.55
1659.80
266.60 595-85 375-6o
105.00
636.60 474-25
385-90
323-	10 895-75
110.50
158.35
247.60
216.10
666.80 147-50
310.00 1153.00
518.35 242.40
809.60
327.90
461.80
1178.75
247-55
324-	50
80.35
399-95
217-95
493-30
158.20
202.50 597-85
95.20
252.75
170.50
516.10
126.20 192.45 203.05
114.10 477-25
m
c
rt
15
U3
C
V
>N
a
o
n
N
$
453-50
373-40
447-05
250.45
168.60
216.00
28.10
251-85
286.50
148.50 249-90 159-50 182.35 131-50
103-75
123.40
49-20
165-75
97.60
116.30
89.20
413-55
151.20
27-50
69.00
28.50
$35,o74-65
70.50 335-30
138.75
80.25
98.40
396.20
94.00
20.40
38.10 300.25
67.50 i55-8o
118.60 201.30
35-30 43-60 145-95
64.50
21.40 269.70
239.20
302.20
64.70 32-95
27.00
16.80
88.20 43-8o
6305
5160
112.40
32.70
17-50
6.30
28.20 90-95
37.20 61-55
144-15
30.60 30-35
66.60
34.00 83-95 86.65
29.10
49.80 4.20
43-10
21.90 59-70
28.20
28.00 17-65
19.50
45.60
26.70
28.40
16.50
40.50 24-95
13.90 51-90
346.80
45-95
219.05
330.60
51.80 6.00
108.10
40.70
46.40 7.80
II-95
$
29.00 119.10 4.20 9-30 36.80 8.70 12.70 11.10
29.60
25.80
152.80
76.30
69-95
60.80
45.80
95-75
92.15
169.20
$7,302.20
7-50$
7-50
2.50 -50
6.50 500 5-50
1.50
14.00
-50
7-50
10.50
300
300
5-So
2.00
2.50
10.50
12.00
11.00 •50
12.00
10.50
300
5-50
2.00 300
1500
•50
1.00 7-50 i-50
16.00
2.50
11.00
12.00
18.00
2.50
11.50
4-50
2.50 7-50
2.00 450
3-	50 1950
4-	50 13-50
4-	50 1-50
8.50
5-	50 3-50
10.00
1.00 •So
5-50
5.00 13-50
7.00
13.00
5.00
3.00
4.00
6.50 ■50 ■50
6.00
3.00
6.50
1560
23.40
11.70
3-90
7.80
7.80
7.80
7-15
1560
1560
1560
7.80
1560
7.80
16.25
5-30
3-90
7.80
32.50
5-50
1.50
9-50
5.00 9-50
1.50
9-50
2.00
2.00
2.00
2.50
9.00
1.00
2.50
1.00
3-	50
1.00
1.00
•50
3.00
4-	50
1.00
5-	50
7-50
6.50
3-90
4-50
7.80
16.20
10.05
7.80
37-50
■75
6.50
24-05
$528.00 ¡$347.95
•o
2
-2
*tn
O
C
•v
o
•K
O
Ph
35-00
38.00
25.00 2.00
19.00
26.00
18.00
8.00
50.00
13.00
23.00
29.00
24.00
8.00 1500
500
8.00
54-00
4400
60.00
1.00
46.00
43-00
9.00
14.00
17.00
14.00
12.00 57-00
1.00
8.00
28.00
4.00
44.00
5.00
32.00
41.00 51 00
11.00
80.00
21.00 500
39-00
10.00 1500
11.00
61.00
12.00
59-00
i5-oo
11.00
34.00
1.00 15-50
15.00
34.00
3.00
8.00
25.00
14.00
41.00
48.00
44.00
20.00
13.00
28.00
28.00
4.00
4.00
32.00
13.00
18.00
24.00
4.00
38.00
15.00
30.00
11.00
28.00
6.00
17.00
14.00
10.00
30.00
30.00
23.00
23.00
20.00
21.00
27.00
22.00
13.00
10.00
37.00
16.00
42.00
15.00
13.00
$2,262.00
86.50
186.00
71.00
60.50
80.00
258.00
64.50
7.00 24-50
168.50
4500
91.00
80.00
146.00 23-50
28.50
80.00
35-00
13-50
246.00
139-00
233-50
3450
80.50
42.50
14.00
78.50 59-50
52.50
39-00
115.00
16.50
22.00
29.50
32.50
90.50
21.50
58.50
154-50
60.00
29.00
96.50 57-00
66.00
150.00
32.50
40.00
11.00
62.00
33-	00
73.00
25.00 23-50
65.00
12.00
38.00
23-	50
66.50
18.50
29.00 27-50
14.50
58.50
48.50 55-50
24.00
34-	00
45.00 55-50
11.50
5.00 34-50
19.00
30.00 2.50
34-50
14.00
28.50 2380
29.50
16.00
24-	00
15.00
17.00
13-	50
II. 00
21.00
16.00
14-	00
10.50 9-00
10.50
13.00
11.50
8.00
60.50 16.00
9.00
19.50
$
7-50
$5.038.30
rt
o
rt
kC
O
27.70
5-2.20
20.20
17.60
25.10
67.90
20.50
1.40 6.10
48.80
13-00
25.40 24.10. 3980
6.60 7.90
20.90 9-30 3-70
57-40
42.00
72.00 9.70
25.10 1450
4.20 25-30
20.30 1560
12.40 35-8o
4.20
6.40
11.10
9.40
28.80
6.00
12.60 49-70
20.20 940
30.50
12.50
19.40
50.10
9.20
13.10
3.60
18.10
9.20
21.10
6.60
7.60
24.10 3-40
10.30
7.20
24.20
5.20 7-50 8.80
5.00
20.90
$
19.60
1530
19.20
ii. 00 7.40
9-30
.90
11.20
12.70 6.30 ii. 10 6.00 7.10
5.60
4.40
4-70
1.60 7-30
3.60
5.10
3.00
17-50
6.40
2.30
2.40
$1,448.90
300
2.50 1-59
•50
2.00
1.00
1.50
4-50
•50
6.00
1.00
•50
2.00
•50
1.00
3-50
2.5O
3-00
2.50
•50
2.50
1.50
1.00
6.00
•50
•50
2.00 300
•S«
•50
5-50
3-50
•50
■50
2.00
2.00 1.50
•50
1.00
1.50
1.50 2.00
•50
•50
2.00
•50
•50
I.50
•50
1.00
1.00
4-	50
2.00
5-	50 •50
2.50
•50
1.00
rt
'c
>
rt
Im
•a
N
•C
Ih
>
rt
N
-O
<u
2.40 2.25
■75 • 15 1-95 1.50 1.65
•45
4.20
•15
2.25
3-15
1.40
•90
1-65
.60 -75 3 Í5 3-6o 3-30
•15
3.60
3-15
1.05 1-65
.60
•90
4-	50
-15
■30
2.25
-45
4.80 ■75
3-	30
3.60
5-	40 •75
3.60 1-35
•75
2.40
.90
i-35
1.05 5-85 i-35
4-	05
1-	35 •45
2-	55
1-65
1.05 3.00
•30
•	15
1.65
1.50 4-05 2.10
3-	90
1.50
•90
1.20
1-95
•	15
•	15
1.80 .90
i-95
.20
11.60
40
05
■30
•50
1.00 1.50
1.00 •50
1.00 .1.00
1.06
•50
.50
5-50
2.50
1.50
1.50
•50
1.00
5.00
500
$135-50
1.65
■45
2.85 1.50
3.00
■45
2.85 .60
• ES .60 •75 2.10
, -3°
1.20 •30 1.05 •30 •30 • 15 •90 i-35 •45 1.80
2.25
$157.70
• 60
rt
O
TJ
•o
O
rt
»O • rt *-• ■
"a o tj
nT
&&
m
33
$15-25
$ 51
05
40
30
05
907.60 1881.35
724-50
599-50
874-65
2377-20
7I4-25
71.40
252.75 1750.65
467.95
980.75 834-95
1431-40
260.70
274.20 792.15
343-20
160.35 2110.85
1463.75
2353-25
377-15
806.70
516.75
149.00 849-I5
623.80 533-65 431-40
1241-45
15980
210.85 340.55
301.30
960.40
220.95
505.05
1579-OS
724-85
32590
1101.95
461.25
657.00 1525.90
331-75
449-25
114.70
607.35
307.70
741.90 243-35
275.05 75I-65 131-10
369.30
251-25
683.00
172.20
278.60 297-45
150.00
668.10
456.90
670.00 275-05
382.00
521.20
564.20 124-75
50.35
387-05
215.70
293.70 31-50
358.20
144-	55
392.85
210.40
386.50
2.14.20
267.50
171.80
145-	30
166.50
105-15
266.45
240.10 113-30 108.65
127.10 97.60
170.70
127.50 67-45
602.20 245-50
118.60
243.00 25.00
103-55
50.40
$
$ 52,297.35
a.
a
m
&
*MtrrZeix S:
>N
O
TJ
rt
>u
JS
a
$ 97,165.95 $50.70
5-75
2.80
1675.25$....
3522.15
1360.15 1434-30
1629.45
4563.15
1346.20 144-70
461.05
3204.45 920.85
1835-90
1509.60
2779.20
518.80
540.00
1478.70 634-85
307.15
4008.85 2680.30 4449-05
741.90 1490.25
901.10
284.05 1677.65 1188.55 1037-75
807-35
2269.85
318.75
462.50
580.05 574-95
1707.75
408.10
919.00 3044-50
1253.00 610.55 2153-95
887.30
1255.60
3019.70
624.60
798.60
190.70
997.60 559-35
1290.10 470.35 515-20
1391-85
250-95
667.30 441-30
1245-15
330.10 549-95 505-55
284.20 1206.40
838.90
116345
469.05
716.1 939-55
1034-45
248.15
89.70 674-35 387-95
516.40 63-50
685.80
261.70 73I-85 354-05 647-70 445-25
427-85
346.10
53-00 279-3° 304-35
191.60 495-35 408.25
246.40
171.50
236.70
160.75
318.95
250.80
107.20
871.10
350.60 . 175-35
344-15
87-25 103-55 50.40
3-65
i-50
1.30
25.80
1.90
•35
3-45
1.00
5-50
•50
.80
1.30
$16.90
DOSTAVEK K FINANČNEM POROČILU PRVEGA POLLETA 1907.
Društvo štev. 25 bi moralo biti obdačeno za moški asesment v prvem polletu 1907 $1517.00, mesto $1516.00; isto društvo je torej ostalo za ta čas dolžno $33-75, mesto $32.75.
Društvo štev. 44 je plačalo prvega polleta 1907 vsoto $1028.40, mesto $1028.35; torej ni ostalo za ono dobo ničesar dolžno.
Ti popravki spremene skupne vsote omenjenega poročila sledeče:—Skupna vsota moškega asesmenta je $33,276.80, mesto $33,275.80. Skupna vsota plačana od društev je $44,868.60, mesto $44,868.55. Skupen dolg društev
koncem prvega polleta 1907 pa znaša $51.20, mesto $50.25.....
KONEC POROČILA K. S. K. JEDNOTE NA OSMI STRANI.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
daj se na bolje obrne. Le eno nas nekoliko trošta, in to je, da vlada zaupanje med ljudmi in imajo to krizo kakor za šalo. Hodi v katerokoli tr-gotovino, kjer te le dobro poznajo, in rečeš, cki ne moreš več kupiti in ola-čati in da ni denara, takoj se te res-
neje poprimejo in ti hočejo dati na upanje kar in kolikor hočeš, z besedami, da Se ne boje, da bode kmalo bolje: a ne ve nihče povedati, kedaj bo bolje, in to nas lahko bega.
Ker toraj ne vemo, do kedaj bo to trajalo, ta resna šala, dragi Slovenci, mislim, da bi bilo dobro, ko bi se res začeli bolj zanimati za farme. Tu bi rekel kdo: “Hodi, hodi s prazno roko!” Ali premisli, saj tu ni treba bogve koliko denara, ampak dobre roke in trdno voljo, pa bi se z malim dena-rom polastili zemljišč, ko bi se zbrali in postavili začasno več rojakov sku-
paj eno stanovanje. Seveda bi morali biti zložni. Enemu bi zaupali, da bi vse urejeval, in tako bi bili vsi sami svoji delavci in gospodarji kmalo. Seveda mora biti vešč v državnih in far-marskih razmerah. Jaz mislim, da bi bil za to dober gospod Math Gaishek, ker nam tako lepo opisuje in svetuje v listu A. S. Premislite, rojaki, in poročajte, kaj mislite o tem. Saj naš ljubljeni A. S. bo rad poročal tozadevne stvari v prid švojim rojakom, in tudi vi farmarji kaj poročajte in svetujte, da laglje narod, pride na boljše in zanesljive kraje.
K sklepu pozdravljam vse rojake in rojakinje po širnej Ameriki, tebi, A. S., pa želim največji uspeh.
John Verbiščar.
Delagua, Colo., 30. jan. — Tem potom Vas prosim, da uvrstite teh par vrstic v nam priljubljeni list “A. S.” Tukaj dozdaj nismo občutili ne gospodarske in ne finančne krize; ali ža-libog, rav.no danes, ko to pišem, so nam naznanili, da bodemo delali le po 2—3 dni v tednu, tako da bodemo lahko premišljevali dobrote, katere nam delijo naši delodajalci.
Omeniti moram, da so tukaj pone srečili trije naši rojaki, kateri se na hajajo sedaj v bolnici v Trinidad, Col. prvi je Pavel Stavar, kateremu je zlomilo levo nogo in sicer pod kolenom; ostala dva rojaka mi nista osebno j znana.
Predzadnjo nedeljo nas je obiskal Rev. P. Ciril Zupan iz Pueble, Colo. ' ter je služil 2 sveti maši, eno ob osmih zjutraj, eno pa ob enajstih. Tem po-: tom moram omeniti, da tukajšnji ro-| jaki skupno z Italijani nameravajo sta i viti svojo cerkev, v kateri namen se I je že precejšnja svota denarja nabrala,
tako upamo, da o Veliki noči bodemi opravili svoje verske dolžnosti v svoji lastni cerkvi. Želeti bi bilo, da bi s« tukajšnji rojaki malo bolj zanimali za nameravano zidanje cerkve.
H koncu tega dopisa pozdravljali rojake širom Zjed. držav, a tebi, “A.
’, želim obilo uspeha kakor dosti novih naročnikov predplačnikov.
John Požar, Box 115.
Leadville, Colo., 31. jan. — Naznanjam žalostno vest, katera je doletel* društvo sv. Jožefa št. 56 K. S. K. J. Umrl je brat in ud Anton Rozenber-gar. Pogreb je bil 26. januarja ob 10. uri s sv. mašo, katera se je daroval* za rajnega. Društvo je korakalo mir* no polnoštevilno in tudi precej drugih rojakov se je^ udeležilo pogreba* tako da se jim iskreno zahvaljujem. Rajni je bil star 22 let. V društvo je pristopil 10. febr. 1905 in je bil dobei" ud. Doma je bil iz vasi Čermošnici na Dolenjskem. Zavarovan je bil z* en tisoč dolarjev. Tukaj v Ameriki zapušča soprogo in 3 tedne staro dete. Ponesrečil se je v rudniku jako močna pred tremi meseci in potem je bil v špitalu, ali zaman. Po velicih mukah je vsejedno moral v Gospodu zaspati. Zemlja mu bodi lahka!
Objednem opozarjam rojake po širni Ameriki: pristopajte k društvom, da ne boste zapustili sirot, ako vas kakšna nezgoda ali celo smrt zadene, ker K. S. K. Jednota je naša skrbnt mati, ona podpira onemogle in zapuščene sirote.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki)! Anton Koroshetz, tajnik.
Calumet, 21. jan. — Slavno uredništvo A. S.: Vam dam vedeti, da se je v Calumet Hecla rudniku št. 6 pripetila nesreča minuli petek, dne 17. t-. m. Na skipu, ki je vozil baker nav* zgori, so se odtrgali štrepci ali roče. Skip je lomastil po šeftu in izšel ii svoje poti vstran. Prilomastil je n* dno, kjer so delavci delali in po nesreči tako zadel Jožeta Kocijana, da je bil na mestu mrtev. Pokojnik je bi) rojen na Butoraju, fare Črnomelj i« star 36 let. Tukaj zapušča jokajočo in žalujočo soprogo in, kakor mi znano, 13 letno hčerko in 12 letnega sinka ter sestro in strica in še več drugi žlahte. Včeraj po 9. uri so ga pripeljali v cerkev sv. Jožefa. Č. g. župnik Luka Klopčič je daroval črno sv. mašo, katere se je udeležilo društvo sv-. Petra in sv. Jakopa poleg žlahte in veliko drugih bogaboječih duš, nakat smo pokojnika spremili k večnem« počitku. Bog mu bodi milostljiv ift lahka mu bodi tuja zemljica!
Nikolaj Grabrijan.
Ely, Minn., 2. febr.—Dragi mi Arne» rikanski Slovenec: — Prosim natisnite sledeče vrstice v nam cenjeni tednik. Ponesrečil se je dne 28. januarja v Sibley rudniku Jožef Pucelj, oče pat živečih otrok. Pucelj je hotel izvršiti svoje delo v shut-kevnu, stopil je ii kevna doli, da si poišče ojstro sulico, in v istem trenutku ko je stopil doli, padla je omenjenemu plošča rude n* hrbet. Osebno sem bil zraven, da ga smo izvadili iz tesno zasutega prostora, kateri sedaj z bolečinami v svojem stanovanju leži. Želimo mu vkrat-kem okrepčanja. V zadnjem tednu meseca jan. smo čutili 38 do 40 stopinj pod ničlo mraza. V staro domovino so se spovrnili dne 26. jan. Anton in Jože Matkovič v Čerhomelj. Druzih individualnih novic nimatil sporočiti, toraj pozdrav citate) j eni “Amerikanskega Slovenca.”
John Težak, Box 422.
Kako kuriti hiše.
Centralna ali osrednja kurjav« hii dobiva vsako leto več privržencev, ker se po nji jednakomerneje razdeljuje vročina po vseh prostorih. PrimerjS se lahko z delovanjem srca v človeškem telesu. Srce je tudi osrednji ud, ki razdeljuje kri po ustroju, tako čuvajoč ga toplo in prijetno. Če je obtok krvi oviran v kakem telesnem delu, se ta del ohladi in konečno otrpne. Kri je kurjava ustroju in hrana je kurjava krvi. To kaže, zakaj je tako važno, uživati dovolj tečne hrane. Če iz kacega vzroka ustroj noče spreje» mati ali ni vstanu popolnoma prebavljati hrane, potem je potrebno, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo pospešuje obtoR krvi, greje telo in oživlja ter vzpodbuja prebavila k sprejemanju in prebavljanju vsake hrane. Trinerjevo ar-meriško zdravilno grenko vino očišči kri, krepi mišice in živce, čuva zdravje in utrjuje telo proti napadom nalezljivih bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago.
Najnovejša velika SANJSKA KNJIGA se dobi za 75c v knjigarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA Joliet, Illinois.
Naznanje Slovencem.
Cenjeni director Collins N. Y. -’Medical Institute!
Vi me vprašate za odgovor. Jaz Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi popolnoma ozdravil* moje noge. Jaz nisem še vseh zdravil porabil, pa sem bil že popolnoma zdrav.
Se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujem ostajajoč V*m iskreni prijatelj - Tony Platnar,
Box 179, Bessemer, Pa,
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim k hko
-„v.,ritf v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsi<y N Chicaito St.
*	'j' v - :	_ -v


AMERIKANSKI SLOVENEC, 7. FEBRUARJA 1907.
PODROBNI PREGLED DOHODKOV OD i. JULIJA 1907 DO
1.	JANUARJA 1908.
Naloženega društvom za—
moški ases, za posmrt... .$35,074.65 ženski ases, za posmrt.... 7,302.20
pristop ..................... 528.00
znake ....................... 347-95
rezervni sklad............. 2,262.00
izvenredne stroške .....,. 5>°38.3°
poškodnino ................ • • 1,448.9°
certifikate $105.50 in char-
terje $30.00 .............. 135-5°
vrhovnega zdravnika ......... 157-7°
zaostali dolg ................. 5120
Preveč plačanega .............. 16.90
Plačanega od društev.........$52,297.35
Kredit društev .............. 15-25
Dolg društev ...................  50.70
$52,363-30
$52,363-3°
PODROBNI PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. 1907 DO 1. JAN. 1908.
Posmrtnina za-
Jurija Videkovič
Taneza Kromar (pre-		(del) 		3OO.OO
ostali del) 	$ 400.00		Jožefa Papež		1000.00
Antona Borkovič		Katarino Okačič ...	500.00
(del) 		575-00	Jožefa Marinčič		1000.00
Marijo Rosandič		Jerneja Koščak 		1000.00
(del) 		3OO.OO	Marijo Podobnik	
Janeza Sajatovič ,		(del) 		500.00
(del) 		4OO.OO	Franceta Skubic		1000.00
Jožefa Vezočnik....	1000.00	Rudolfa Topolovšak.	500.00
Jakoba Koprivec		Jožefa Kocijančič ..	1000.00
(del) 		600.00	Alojzija Vidrih (del)	500.00
Franceta Starki		Mihael Lamut		1000.00
(del) 		100.00	Jožefa Bah (del)....	900.00
Ivano Mikš 		500.00	Marijo Nemanič		500.00
Antona Jurman		1000.00	Marijo Peternel ....	500.00
Matijo Piršič 		1000.00	Franceta Hrovat	
Rafaela Chirico ....	1000.00	(del) 		200.00
Janeza Marenčič		Jerneja Dobovšek...	500.00
(del) 		500.00	Jožefa Cankar		1000.00
Janez Opeka 		, 1000.00	Rozo Černič		1000.00
Antona Grablevec...	1000.00	Lovrenca Hiti		500.00
Jožefa Malešič (del)	116.68	Janeza Masnik		1000.00
Matijo Rogina 		1000.00	Marijo Mihelič 		1000.00
Janeza Brince (pre-		Matevža Ložekar ...	1000.00
ostali del) 		857-10	Jožefa Minic 		1000.00
Franceta Medved ... 1000.00
Janeza Pugelj ....... 1000.00
Janeza Jelenc........ 1000.00
Heleno Kozjan........ 1000.00
Franceta Mesec.......	500.00
Nikolaja Berkopec .. 1000.00 Antona Novačič .... 1000.00 Marka Zdralovič ... 1000.00
Poškodnina za:—
Jurija Pelc......... 250.00
Ludvika Bahorič ...	125.00
Nikolaja Fabič ..... 250.00
Maksa Hanžič.......	500.00
Jožefa Krašovec (preostali del) ........ 75°-°°	$1.8
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na:
Mike Pesdirtz,
34 W. 22 Plače,	Chicago, 111.
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
Za nakup 15. 1st Mortgage Gold Bonds na poslopje Commero National Safe Deposit Co., Chicago, po $1000, obrestujočih se letno po 4y2 odstot.; obresti plačljive vsakega 1. maja in 1. novembra; glavnica plačljiva 1. maja 1929: $15,000.00; za obresti nabrane na te obveznice od 1. maja do 1. sept. I9°7 (°b času
nakupa) $225.00: ............................................. $15,225.00
Za nakup 10. City of Joliet, 111., Street Improvement Bonds po $1000, obrestujočih se letno po 4F2 odstot.; obresti plačljive vsakega 15. febr. in 15. avg.; glavnica plačljiva 15. avg. 1917: $10,-
000.	00; za premijo teh obveznic $200.00: ................... $10,200.00
Nadzornikom za pregled računov in povrnitev stroškov
na polletni seji meseca julija 1907:................$ 76.68
Predsedniku in 1. nadzorniku ob izvenredni seji meseca
decembra za zamudo časa in povrnitev stroškov:.. ..	89.30
Plača uradnikom Jednote za leto 1907: John R. Sterbenz $100; Anton Nemanič $20; Franc Bojc $20; Paul Schneller, Anton Golobitsh, Geo. Stonič in Franc Medoš vsaki po $15; John Grahek $175; Jos. Jarc
$75; skupno: ....................................... 45°-°°
Plača glavnega tajnika do 1. januarja 1908:............ 45°-°°
Predsedniku za razne stroške do 7. dec. 1907:.......... i7-°9
Izdatki glavnega tajnika za poštnino in ekspres do 1.
januarja 1908: ...................................... 27.26
Vrnjena dr. M. J. Ivec-u vsota nabrana od 1. jan. do 1.
julija 1907 za pristojbine kot vrhovnemu zdravniku: 150.75 Najemnina urada glavnega tajnika od 1. marca 1907 do
1.	januarja 1908: ............................... 100.00
U. S. Express kompaniji za razvoz in odpošiljatev Jed-
notinih pravil: .................................... 52-33
VV. J. Feeley Co. za 975 moških znakov: . .  .......... 34i-25
Razni Jednotini mali stroški do 1. jan. 1908:.......... 11.55
Amerikanskemu Slovencu za glasilo od 1. jan. 1907 do 1.
julija 1907:	  75-0°
Amerikanskemu Slovencu za 12,000 pravil $394.50; za tiskovine od 6. marca do 30. nov. '07: $534.85; skupno: 929.35
Premog
w
NAJBOLJŠI
PRODAJEMO PO
$3.50
tono. Za gotov denar.
Razvažamo premog na vse strani mesta.
Naročite ga pri nas, prihranite si denar.
American Coal Co,
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
OBA TELEFON ŠTEV. 67.
JOLIET STEAM DYE HOUSE. James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 48g.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠT-VENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosai Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščim ia cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
POZOR, ROJAKII urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet III
KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST
IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI
AMER. SLOVENCA.
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
Kredit društev $15.25; dolg društev $50.70:................ 65.95
Skupni stroški od 1. julija 1907 do 1. jan. 1908: .........
$2,770.56
65-95
$66,385.29
PREGLED DOHODKOV DO 1.
Preostanek 1. julija 1907: . .$73, Plačanega za—■
pristop ......$	528.00
posmrtnino .... 42,376.85 rez. sklad....	2,262.00
IN STROŠKOV OD 1. JULIJA 1907 JANUARJA 1908.
,224.10 Plačana posmrtnina ..................$36,248.78
Plačana poškodnina ............ 1,875.00 $38,123.78
poškodnino .... izv. stroške ....
certifikate ....
vrh. zdravnika..
.znake ..........
charterje ......
zaostali dolg....
Preveč plačanega.
Za obresti od posojil ........
t,448.90
5,038.30
105-5° 157-70 347-95 30.00 51.20 16.90
$52,363-30
Stalna plača uradnikov $900; druga plača uradnikov in povrnitev stroškov $165.98: $1,065.98 Vsi drugi stroški. 2,129.58 $3,195.56
Kredit društev. ...$	15.25
Dolg društev ...... 5°-7o
65-95
Čisti preostanek 1. jan. 1,598.62 $53,961.92	1908 ...............
85,800.73
¡>127,186.02
$127,186.02
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. JEDNOTE DNE 1. JANUARJA 1908.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111.:...............$10.000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111.....i.... 20,000.00
Uloženega. na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111.:.. .. 18,204.50 Posojenega na posestvo Matije in Marije Samida, Laurium, Mich.:.. 3,000.00 15 obveznic Commerc’1 National Safe Deposit Co., Chicago, po $1000: 15,000.00
10 obveznic City of Joliet, 111., Street Improvement po $1000:. 10,000.00
Gotovine na roki pri blagajniku: .......................... 9,596.23
$85,800.73
Vse to poročilo nadzornikom K. S. K. Jednote na seji 30. in 31. januarja 1908. bratski predloženo v potrdilo.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
SS.
STATE OF ILLINOIS County of Will
The Trustees of the G. C. Slovenian Catholic Union of the U. S. of A., convened at their semi-annual meeting January 30th and 31st, A. D. 1908 in the City of Joliet, State and County aforesaid, have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief, in acknowledgement of which they have hereunto affixed their signatures in my presence this 31st day of January, A. D. 1908.
JOSEPH KLEPEC,
Notary Public.
PAUL SCHNELLER, )
A. GOLOBITSH, V Trustees.
GEORGE STONICH, )
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vsa lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ib in trdi les, late, cederne stebre, desk, in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulic) blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOBAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
Rodovitna zemljišča v državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker.
Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike.
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi.
John J. Pollak,
534m W. 18th St. Chicago,111.
GEMIALE TßANSALAHTIQDiE
i», iw
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A.	C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Denar n» posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros
Joliet Mi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100, 000. o c
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic
lEIeilo, «Tolnrrv!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Matli. Stefanich
400 Ohio St.,	Joliet, 111.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih 00 znakov (badges), regalij, kap, baadei in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj.
Joliet, ill*
HITO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. tl
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.^^
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
9
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
,	_^.........	f in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .. 37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ... 1,979,582	K
Menice............ 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin’...... 2,920,893	K

Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.